Naročnini! meseCne t"> Um. za loocciiu-•ito 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din UredniAtvo je T Kopitarjevi atb/UI Telefoni Bredaratvat daevna ilaiba 209» — eočna 2996. »94 bi 2 Ček. račun: Ljub-l|ana št. nitmi m 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7'ib'i Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' U p r h t « : Kopitarjeva b, telefon 2»WJ Izhaja vsak dan zjotraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku wnggimHMyimmiw Sadovi blejsae konference Sklopi stalnega svela Male aulante, ki nosi blejski tlaium, utegnojo biti zapisani v knjigi sotiobue zgouovme na vidni strani. Nuneslo je tako, ua so so zunanji ministri treh držav sestali nekaj dni poprej, kakor zacue zgodovinsko zaseuunje Zveze narodov. Morda res preraeti označujemo dnevne politične dogoiUe za zgodovinske, toda glede letošnjega jesenskega zasedanja ženevske ustanove, na katerem prido na unevni rod ltali-jaiisko-ubesinski spor, lahko mirno rečemo, da bo zgodovinskega pomena.. Me gre samo za Abesinijo, no gre tudi samo za morebitni komplikacije, ki lahko nastanejo v tej zvezi, ampak gre za bistvo /veze narodov, za idejo samo. tire za zmago ideje miru nad idejo sile. Če Zveza liarotiov vnovič odpove, potom je jasno, tla bo stvar majhnih držav, ki so na tej ideji zgrajene in imajo v njej svojo najjacjo zaščito, nudo prizadeta. Zato pozdravljamo sklep blejskega sestanka Male antante, da bodi Zveza narodov edino orodje politike miru, kateremu hočejo Češkoslovaška, Romunija in Jugoslavija ostati zveste v vsakem primeru. V ideji Zveze narodov je moč majhnih; prav za prav predstavljajo vso tri države, ki se čedalje bolj staplja jo v politično, diplomatsko in vojaško zajednico, že velesilo. Z zadovoljstvom jemljemo na znanje, da danes prav angleški tisk prikazuje vlogo držav Male antante v pogledu Zveze narodov v kar najbolj simpatični luči. Mar ni bil prav predstavnik angleškega imperija (MaoDonald) tisti, ki je evoj čas zavrnil državnike Male antante, ko so hoteli sodelovati pri pogajanjih za ureditev repacarij, z ned omatskim »of course not«! Države Male antante so si glede na nevarnosti sedanjosti in na možnosti raznih spopadov v bližnji bodočnosti popolnoma edine in solidarne; v vsakem primeru hočejo stopiti skupno in si vzajemno pomagati. Ka.i nam prinese bližnja bodočnost? Bodimo optimisti, toda do določene meje, da ne prezremo resničnosti. Pai>ež jc v zadnjem času toliko: krat svaril pred vojno. Kako gledajo Angleži na mednarodni poiožaj, kaže poziv glavarja anglikanske cerkve na vernike, naj danes po vseh cerkvah molijo za mir. Dobro je, da smo v teh časih združeni v zvezi, ki predstavlja vendar krepko silo. Države Male antante lahko vodijo dane« mnogo bolj svobodno zunanjo politiko, ni jim treba voč slediti za vsako ceno tej ali drugi velesili, odkar nastopajo združeno. Njihova moč se je še dvignila, odkar je bila uresničena zamisel velikega kralja Aleksandra, Balkanski sporazum, ki Malo antanto podpira. Prav v času, ko se velesile prepirajo med seboj, jim prav male državo dajejo zgled složnega dela. Francoski poslanik De Dampiere je zunanjim ministrom držav Male antante, zbra; nim na Bledu, izročil franeosko-italijanski osnutek donavskega pakta. Ta korak pač dokazuje, da sporazum med Lavalom in Musso-linijem ni platovičen. O tem govori jasno žo razplet diplomatskih pogajanj o italijansko-abesiiiskem sporu. Tudi glede donavskega pakta jc bil torej dosežen sporazum med Parizom in Rimom. Ta okolnost je značilna in napoveduje i>o vsej verjetnosti še tesnejše sodelovanje med Francijo in Italijo v srednji Evropi. Kakor je Mata antanta na ljubljanskem zasedanju pristala na rimski sporazum med Lavalom in Mussolinijem z izrecnim pridržkom, da morajo ostati zavarovani nacionalni interesi njenih članic, tako so zdaj te pripravljene sodelovati pri pripravah za donavski pakt pod istim pogojem, »da bodo njihovi nacionalni interesi spoštovani pri popolnem uresničenju naporov, da bi so pogajanja končala s sklenitvijo tega pakta.« Mala antanta pozdravlja načelno vsako mednarodno akcijo, ki teži za ohranitvijo in zavarovanjem miru, zato je sprejela tudi misel donavskega pakta. Toda vsaka država je dolžna skrbeti za koristi lastnih državljanov in tudi za mednarodni ugled države same, S pridržkom o potrebi zavarovanja lastnih nacionalnih interesov so hoteli državniki Male antante opozoriti na ovire, na katere bi utegnila zadeti politika dovršenih dejstev. Francoska vlada, ki vzpodbuja zdaj k sklenitvi donavskega pakta, je bila i>o poročilih z Bleda obveščena, da so države Male antante sprejele vabilo na donavsko konferenco. Jasno jo tudi, da bodo države Male antante podrobno obvestile Pariz, s katerim jih vežejo mednarodne pogodbe, to je pravo zavezništvo, o svojih željah in načrtih. Rimu in Parizu je vse na tem, da si zagotovi neodvisnost Avstrije in tako prepreči priključitev k Nemčiji. Mala antanta pa stavi za to pogoj, da se Habsburžani ne vrnejo na avstrijski prestol. Klavzulo o nevmešavanju v notranjo razmere sprejmejo s to-le razlago: Vprašanje upostavitvo Iiabsburžanov no sodi pod to klavzulo, ker je mednarodno, torej ne zgolj notranje politično. Ni dvoma, da bi Habsburžani delali na to, da si pridobijo zopet ozemlja, ki so jih podedovale nasled-stvene države na podlagi samoodločbe narodov in obveznih mednarodnih pogodb; ogroženo bi bilo mirno sožitje narodov oh Donavi. Po vsem tem je vprašanje povratka Habsbur-žanov mednarodnega značaja. Francosko-italijanski osnutek donavskega pakta je tako prikrojen, da bi ga tem laže podpisale Nemčija, Madjarska in morda tudi Poljska; vsebuje še klavzulo o nonapadniiju in klavzulo o medsebojnem posvetovanju v primeru kršitve njegovih določb. Ta klavzula je bila sprejeta namesto prvotne, ki je v tem primeru zalitevalu sankcije proti kršilcu. Omembe vreden je še sklep blejske konference, tla so države Malo antante pripravljene storiti vse za razorožitev pod pogojem da se jim mednnrodno zagotovi varnost. Uradno poročilo o sklopih ue omenja Sklepi MZ in evropski položaj (Od našega posebnega poročevalca) Predsednik vlade dr. Stojadinovič mod časnikarji Bled, 31. avgusta. Blejska konferenca, ena najbolj važnih, kar jih je imela Mala zveza v svojem 15 letnem obstoju, je končana. »Slovenec« je priobčil zelo dolgi in izčrpni komunike, ki ga je ministrski predsednik dr Stojadinovič prebral zvečer zbranim časnikarju (komunike je bil priobčen v drugi izdaji »Slovenca«. Op. ured.). Tisti, ki je bil v tem velikem trenju stoterih višjih in nižjih diplomatov ter domačih in tujih časnikarjev, ki so vsi navalili na sorazmeroma tako ozek prostor, kot je Bled, kjer je bivalo jioleg lega še na stotine letoviščarjev, seveda do skrajne mere radovednih, in kamor je prišlo na stotine ra dovednežev iz bližnje in daljne okolice, prerokoval, da bodo trije ministri zunanjih zadev tako izčrpno in temeljito delo izvršili, bi mu nihče ne bil verjel. Nervoznosi pred objavo poročila Posebno zadnji dan so se sem ter tja križale najrazličnejše vesti, ki so se spremenile že v intrige in so vsestransko izzivale demantije in protide-mantije. Oim hujša je bila nervoznost v negotovosti, tem bolj bujna je bila fanlazija »tistih«, ki so stali okoli, ki so vsi pridno raznašali vesti, jih prelivali, kovali iz njih nove kombinacije, jih oso-lili z izjavo, ki jo je tu pa tam moral dati kakšen mimoidoči diplomat, ter jo slednjič kot bombo vrgli nazaj med časnikarski in nižji diplomatski svet. Posebno zvečer, ko je vse čakalo dve dolgi uri na komunike, je bila dvorana »Toplic« podobna razbeljeni peči. Cehoslovaki, strnjeno zbrani okrog svojih oficielnih dr. Kopcckega in dr. Sviliovskega, so stali kot neporušljiva stena in solidarno odbijali indiskretne napade, ki so začeli frčati okrog z ozirom na »neki prijateljski pritisk« njihovega zunanjega ministra, pritisk, ki ga je romunski poslanik takoj krasno oblekel v »prijateljsko izraženo željo«. Tudi nemška skupina je bila v bojni pripravljenosti in je vrgla med gruče časnikarjev od časa do časa vest, da je dolgo čakanje v zvezi s spremembami uradnega poročila. k> so postala potrebna . Turški poslanik je bil mirna točka: »Naša naloga, vas Jugoslovanov in nas Turkov, ki smo v talro prijateljski zvezi, je čakati, da se dogodki razvijajo. Njegov zunanji minister jc istega mnenja in o kakšni posebni misiji nc more biti govora. On hoče samo obiskali dr. Stojadinoviča in se z njim spoznati. Tudi romunska oficiclna in časnikarska delegacija je odklanjala in zanikala vesti o »kakšnem pritisku«, razen o »pritisku srca«, kot se je veselo izražal najbolj duhoviti romunski časnikar stari monoklirani g. Clar-net, patriarh časnikarske modrosti. Havasov poročevalec je švigal kot jegulja med trumo ljudi in je povzročil silno radovednost, ko je pritekel dol po stopnicah in skrivnostno šepnil: »Je ž e v e n . .1« »Kaj je ven?« so vpraševali. 11 s Pont biffe — vprašanja odnosov Male antante do sovjetske Rusije; to pomeni, tla ostane vse pri starem. V ostalem obstoji načelen sklop, tla imajo posamezne članice popolno svobodo v pogledu odnosov do sovjetov. Sodeč po sklepih in posebno po odločni volji zunanjih ministrov, da namreč vse države skupno nastopajo glede vsakega med-narodnoga vprašanja, je konferenca Male antante povsem uspela. Mi smo zadovoljni, da je bil nov kamen na stavho miru, položen prav na naših domačih tleh. XXI». ZAGREBŠKI ZBOR 31. avgusta — 9. septembra 1935 Specijalizirani mednarodni vzorčni sejem za vse vrste blaga. Oficijelne kolektivne razstave Nemtlla—ltalt|a—$panl|a-rinsha Razstava pripodabljajoče ljudske umetnosti Na Jeleznlcah od 26. VtH,—14. IX. 1935 brezplačni povratek, na JadranBklh parobrodth višji razred za ceno nižjega. Potovalne legitimacije Je treba kupiti prt potovalnih pisarnah, železniških postajah ln parobrodsklh agencijah pred začatkoin potovanja. izbrisali so listo! In takoj smo vsi čutili, da je ta še najbolj srečni med časnikarji že nekje vjel, da je bila iz komunikeja v zadnji uri izbrisana neka važna beseda in da je mesto nje vne-šena druga, mnogo bolj vodena, da je namreč treba »harmoniser les clforts« — združiti svoje moči pri uresničitvi vzhodnega pakta. To pa je šlo kot ogenj |>o dvorani in oči češkoslovaške delegacije so zabliskale, Nemcu z grmovjem nad očmi, pa je zaigralo okrog usten. Najvažnejše vprašanje blejske konference lorej ni bilo rešeno tako, kot sta nameravala z izražanjem prijateljskih želja doseči naša zaveznika dr. Beueš iu Titulescu. Tajinsiveni ,,vzhodni pakt" Komunike je silno jedrnat in sočnat v vseh točkah, le glede vzhodnega pakt a« je v njem videti čisto svežo roti akcij o. Predsednik vlade je v začetku dejal časnikarjem s smehljajem okrog usten, »da j>ove komunike vse, ali presquc lout, skoraj vse« in vsi smo razumeli, da se ta »skoraj« nanaša najbolj na poglavje o »vzhodnem paktu«. Časnikarji so razumeli in brez dvoma ludi široka javnost, ki je komunike brala. »Vzhodni pakt« je nadomestek za to, kar sta naša zaveznika mislila doseči. Nemške spletke Uradno poročilo je z veliko energijo udarilo po tistih spletkah, ki govorijo o needinosti v Mali zvezi. Te spletke so prihajale iz Berlina, kjer so že dolgo časa špekulirali s tem, tla bodo odtrgali od Male zveze njene balkanske članice. Bled je povedal, da so takšne misli naivne in da je zveza bolj trdna kot kdaj prej. Proti Habsburžanom Najbolj pa je padlo v oči listo poglavje uradnega jxiročila, ki govori o Habsburžanih. Titulescu je jKmovno zatrjeval še potem, ko je bilo jx>ročilo prebrano, »da je to bilo potrebno, zelo polrebno, neobhodno potrebno.« Kajli, tako so šušljali, dr. Beneš je bil baje v začetku pripravljen, da na ljubo podonavskemu jiaktu celo privoli v neke vrste manjšo ali »ožjo restavracijo Iiabsburžanov« v Avstriji s čemer pa se seveda Titulescu ni mogel strinjati... Blejsko uradno poročilo pravi, da Malo zvezo ne interesira, kakšne notranje režime si ustvarjajo njene sosede. Avstrija ima lahko monarhijo in je to njeno notranje vprašanje. Toda z ozirom na še ne|X)zabljeno vlogo Iiabsburžanov, bo Mala zveza smatrala »postavitev kateregakoli člana habsburške družine na prestol katerekoli države« za ogrožanje svoje varnosti in se bo branila zvsemi sredstvi, »političnimi, gospodarskimi in vojaškimi.« Časnikarji so dr. Bencša vprašali, če je v tej izjavi zapopadena ludi Madjarska in je ta odgovoril, »da se to razume.« Mala zveza je »tudi proli vsakim ukrepom, ki bi obnovo Iiabsburžanov pripravljali.« Avstrija bo morala v to kislo jabolko ugrizniti in z ozirom na to, da je stališče Male zveze do Habsburžanov tudi njen predpogoj za vstop v podonavski pakt, ki ga želita v prvi vrsti Italija in Francija, kakor ludi predpogoj za /aželjcuo zbli-žanje Italije in držav Male zveze, lahko rečemo, da nosi protihabsburška izjava blejske konference s seboj že predhodno odobritev vlad lako Francije kakor llalije. Poglavje o »vzhodnem paktu«, kakor tudi protihabsburška izjava Male zveze je še danes, ko se diplomatski svet poslavlja in so se hoteli spremenili v skladišča zabojev, predmet največje pozornosti tembolj, ker se je pokazal na promenadi ludi turški zunanji minister Ruždi bej, o katerem pravijo, da je prišel prepozno, a ki je navzlic vsemu še zadovoljen, da je na Bledu, ko je po deževnih mrkih dneh, ki so dajali oznako razgovorom, zopel nebeško le|X> posijalo sonce in dalo izraza optimizmu, ki ga je ustvaril veliki uspeh konference. Mnogo, zelo mnogo komentirajo pojavo mini sirskega predsednika na tej konferenci iu danes, ko ni treba bili več diskreten, veliko poučenih ljudi zelo zgovorno zatrjuje, da sla poglavitni točki uradnega poročila, lo je p r o t i n a b s h u r š k o poglavje iu vzhodi pakt plod njegovega spretnega dela ua tem, za Fvropo lako važnem sestanku na Bledu. Francoska levica na Bledu Celo poročevalec pariškega Popu la i ras, g. Doiuiiiois, ki je nenadoma prišel semkaj kot predstavnik levičarske fronte, ki je slutila, da se bo nekaj važnega zgodilo na Bledu, s eje navzlic prcšti-lizaciji poglavja o »vzhodnem paktu«, ki morda njemu kot dopisniku komunističnega lisla ne gre prav v račun, izrazil o našem ministrskem predsedniku, da »so se prerokovanja, da je on moz d'une grande envergure mož širokega objema na bejski konferenci po|>oluoma uresničila.« S tuu lahko zaključimo reportažo o Bledu. Predsednik vlade odpotuje v Pariz Bled, 31. avgusta. AA. Predsednik vladfc iu zunanji minister dr. .Milan Stojadinovič* m: jc od z v nI vabilu predsednika francoske vlade in 411 nanjega ministra Lavala ler bo jutri v nedeljo odpotoval naravnost v Pariz. Predsednika vlade bo na njegovem potovanju v Pari/, spremljal uje-gov kabinetni šef dr. Dragan Protif. Odnošaji do sovjetov Naj dodam šc, kar se tiče našega odnošaja d« sovjetov. Dr. Beneš in Titule-scu sta se zelo prizadevala, da vplivata na našo državo, da se priključi njuni politiki glede sovjetov. Po skupnem sporazumu in sklepu ima vsaka država Male zveze zase pravico, da glede Rusije zasleduje ono politiko, ki ji najbolj prija. Beneš in Titulescu pa sta poskušala pri prigovarjanju poklicati na pomoč še druge pomočnike. Toda vzroki, ki jih ima .lugo slavija, da vztraja pri svoji protiboljševiški politiki, so bili tako močni, da ni verjetno, da bi mogla prigovarjanja omajati to upravičeno stališče Seveda je popolnoma absurdno govoriti o tem. da prihaja na Bled Ruždi Aras v tej zvezi v kakšni posebni misiji. Gosp. Protič, šef kabineta predsed nika vlade jc izjavil vašemu dopisniku, da Ruždi Aras, ki pride jutri dopoldne, pač nima nobene posebne misije, ampak se želi pred zasedanjem Zveze narodov samo pokloniti jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku. Rusko vprašanje je vse te dni stalno razburjalo obal blejskega jezera. Med Jugoslovani boljševizem nima nobene privlačne sile. Še tako lepe navidezne politične ugodnosti ne bi mogle kompenzirati kulturne nevarnosti, ki bi jo sprememba našega zadržanja v tem pogledu utegnila prinesti. Beneševa, Titulescova in turška politika do Rusije pri nas ne more najti odmeva, ker obstajajo pri nas popolnoma druge okoliščine. Zato konferenca ni prinesla v tem pogledu odločitve v tisti obliki, ki sta jo predlagali Češkoslovaška in Romunija. Turški zunanji minister na Bledu Bled, 31. avgusta. AA. Davi ob 8.30 se je pripeljal na Bled zunanji minister turške republike dr. Ruždi Aras. Z njim je prispel njegov šef kabineta. Na blejski postaji ga je sprejel turški po- Nadaljevanje na 2. stran-i V pnrku knezn-nnmestnika Pnvla Od levo nn drsno: Dr Reneš. km / namestnik. Titulescu, gospa Beneševa, C.uranescu, knepinja Ol&a. uospa Stojudiuuwčuvu, fcospu Girsa. :«>spa Ciurunescu, ii-r. Stujadiuovič, j;ospu Titulescu, ilr. ( i ii-KM. ■Strnil 2 ,dL(JS hMliC., dnu 1. septembra 1035. štev. ax>. slanik na našem dvoru gosp. Ha|dar Ali, v imenu I našega zunanjega minlitra ga |e pa pozdravil ^ tajnik zunanjega ministrstva g. Branislav Popovic. Gosp. Ruždi Aras ostane na Bledu danes in j jutri, jutri zvečer se pa odpelje v Ženevo na zase- ■ danje sveta DN. Ker se njegova gospa nahaja na Bledu v gosteh pri turškem poslaniku gosp. Hojdarju Aliju. sc je | Ruždi Aras odpeljal s postaje v hotel Belvedere. Ob 10.30 je gosp, Ruždi Aras obiskal predsednika j vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča ter I sc zadržal z njim v daljšem razgovoru. Ob 13 sta dr. Stojadinovič predsednik vlade in zunanji minister in njegova gospa priredilo gosp. Ruždlju Arasu in njegovi gospe na čast kosilo, ki sta se ga med drugimi povabljenci udeležila tudi romunski zunanji minister gosp. Titulescu in njegova gospa. Simpatičen komentar iz Berlina Berlin, 31. avgusta. AA. Vdlkischer Beobach-ler. prinaša obširen izvleček iz komunikeja Male antante in ga simpatično komentira. List med drugim posebno poudarja odločnost stališča tega komunikeja, ki govori proti vpostavitvi Habsburgov, in izreka priznanje Mali untanti. List tudi omenja, da je v komunikeju omenjeno razmerje z Nemčijo, in izraža svoje zndovoljstvo s tem. Dalje podčrtava listo mesto v komunikeju, ki govori o zvestobi Male antante Društva narodov. Tudi listi del komunikeja list omenja, ki popisuje stališče Male antante do jjodunovskega pakta. .Osservalore Romano' ob- Rim, 31. avgustu. AA. Današnji rimski listi javljajo komunike, ki porota, da jc bilo včerajšnje zasedanje konference Male zveze radi tragične smrti belgijske kraljice prekinjeno. ■Osservslore Romano« jioroča z Bleda, da je konferenca Male zveze razpravljala ludi v abesin- skem sporu in o vprašanju oduoiajev med Malo zvezo in sovjelsko Rusijo. (lovori se, pravi lisi, da jc Mala zveza sprejela italijansko-lraneoske predloge o |iQdoiiavskem 'paktu, o neposeganju v liije notranje zadeve in o medsebojnem posvetu. Mala zveza je mtteilja, da se mora načelo o iicjx)-seganju v liije notranje zadeve opirati na mednarodno osnovo, ker je ludi vprašanje restavracije Habsburžanov mednarodnega pomena. Svoje sklepe bo Mala zveza sporočila Franciji diplomatskim potom. Glede spora med Italijo in Abesinijo ni bil sprejel noben sklep, pač pa je Mala zveza samo povdarila svojo zvestobo načelu Društva narodov. Odlikovani novinarji Bled, 31. avgusta. AA. Danes ob 10 jc sprejel predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič na terasi hotela Toplice vse člane odbora tiskovne Male zveze, v katerem imenu ga je pozdravil g. Svihovski ler mu izrekel zahvalo novinarjev držav Male zveze za prisrčni sprejem in izrazil obžalovanje, da gu. ministri Male zveze zaradi svojih konferenc niso mogli prisostvovati zasedanju li-skovne Male zveze. Kol znak svojega posebnega priznanja, je rekel g. Svihovski, vas je odbor tiskovne Male zveze izvolil, gosjrad predsednik, za svojega častnega predsednika. V odgovoril na |>ozdrav g. Svihovskega se je predsednik vlade iu zunanji minister g. Stojadinovič zahvalil novinarjem za to priznanje iu izjavil, da je že od nekdaj visoko cenil delovanje tiskovne Male zveze za medsebojno zbližanje. Kot dokaz lega razpoloženja je predlagal kr. uamesl-nišivu ukaz o odlikovanju članov odbora tiskovne Male zveze. Govor predsednika vlade in zunanjega ministra L', dr. Stojadinoviča so vsi prisotni novinarji pozdravili s ploskanjem in z vzkliki. Nalo je šef centralnega presbiroja g. Kosta Lukovič prečital ukaz o odlikovanju novinarjev. Nobenega upa več na mir Angleži poslali v sredozemsko morje ie del Severnega brodovja - Mussolini poklical pod orožje še 200.000 moŽ čimbolj se bliž.u seja Zveze narodov, tembolj nurav'u jicsiniizciii, du bi se mogel spor med Italijo in Abesinijo mirno rešiti. Posebno je v zadregi francoska vlada, ki si-ior s svojimi siinjiatijiiiiii stoji popolnoma na struni Italije, si pu uu noben način ne sme zapraviti prijateljstvu Anglije, če bi Anglija začela izvajati proti Italiji sovražno politiko, |>o-tom bo Mussolini nu to odgovoril naravnost 7. napovedjo vojne Veliki Britaniji. V tem slučaju bi morala Francija stopiti nu stran Velike Britanije. če bi jiu Italijo spričo grozilnega stališča Anglije v poslednjem trenutku popustila (kar je čisto izključeno), bi iz ogorčenja nad takim porazom skušala stopiti zopet v zvezo r. Nemčijo, kar bi seveda pomenilo pravo revolucijo v mednarodnem položaju. Zato bo Lavn-lovo stališče v ženevi jako težko. V zadnjem trenutku se je pojuvil kompromisen predlog Italije, da nuj bi Zvezu narodov porinila ^Italiji mandat nad severno Abesinijo, V tem slučaju bo Italija tu del dežele zasedla, če bi se pn neguš' upiral, bi gu seveda uklonila s silo Tu predlog je zopet vzbudil upanje, da se bo zadeva mirilo uredilo, toda bati se je. da \ngliju ne bo hotelu |>ristuli nn italijunski mandat nad severno Abesinijo, ker ima Anglija baš t tem delu deželo svoje največje gospodarske interesi*. Slabo znamenje je, dn so v Angliji že začeli gospodarski bojkot proti Italiji, in sicer nočejo Ituliji več dobu\ 1 jati premoga in železa, češ, " ' ' ' K temn pride dejstvo, da je angleška sc-verna eskudra, ki se je po prvotnem namenu imela pridružiti sredozemskemu angleškemu hrodovju, ki se že nahaja deloma okoli Malte, deloma v egiptskili vodah in v Rdečem morju pod poveljstvom admirala Fisherja, šele čez dva tedna, dobila l/.nennda nalog, dn že zdaj odpluje. Pri tem je admiralska ladja Raniillies< v megli trčila v nemški parnik -Elsenach«, pri čemer sta bila ubita dva kurjača nemške ladje. Tudi Italija se pripravlja in .je Mussolini ukazni, da se ima zbrati brodovje 60 podmornic ob južni Siciliji blizu Malte, ki jo Angleži z mrzlično naglico oborožnjejo, zlnsti i. letali In protiletalskimi topovi. Tudi v Ailis Abebi gradijo trdnjave. Tam je zbranih okoli 4(10.4(00 abesinsko armade. Mussolini pa je izjavil, da bo meseca septembra poklical pod zastavo še 200.000 vojaških obvezan-cev, tako dn bo nttraslo število mobiliziranih ljudi v Italiji nad en milijon. Slovo od Bleda Velika ljubezen predsednika vlade do Slovenijo, predvsem pa do Bleda Bled, 31. avgusta. Včeraj zvečer sc je vršila velikanska poslovilna svečanost na čast zunanjih ministrov Male zveze. Ban dravske banovine dr. Dinko Puc s svojo soprogo je priredil svečanosten večer okoli 150 tujim in domačim odličnikom. No tem veličastnem veče.-u je bilo opaziti vse diplomate, ki so na Bledu, ministre, aktivne in bivše ter tudi one, ki še pričakujejo veselega iznenadenja. Ko je bilo 8.10. so začeli švigati avtomobili po blejskih ulicah in vse življenje se je razmajalo v silovitem tempu. Od ušesa do ušesa je šel glas, da je danes največja prireditev na čast odličnih gostov in ministrov Male zveze v bajno dekorirani kazini, truma avtomobilov se je zbrala pred mogočno razsvetljeno in v>d z zelenjem ozaljšailo tako znamenito kazino. Svetili so se cilindri, fraki in visoka odlikovanja na junaških prsih mogočnih osebnosti. Dame v prekrasnih težkih oblekah z bogatim nakitom so se pomikale po gladkem parketu. Točno »b 10 se je končala svečana soareia in ministri so | se morali preseliti v zgornie prostore kazine. V j tem času se je vse pripravljalo v dvorani za slavnosten koncert, katerega je vsak povabljenec z veliko napetostjo pričakoval. Program je bil v [rokah strokovnjakov, kajti ta program mora nuditi vse zadovoljstvo tujim gostom, ki so se tokrat zbrali v ozaljšani kazini, edino le primerni za lo velepomembno svečanost. Nastopil je kvintet Giasbene Matice, nalo pa so prišli naši mladi harmonikami iz Maribora, vsi oblečeni v slovenske narodne noše in so želi največji uspeh vsega večera. Nastopil je ludi ljubljanski operni balet s točkami, ki iili je izvršil v veliko zadovoljstvo. Ob koncu pa je zopet zapel slovenski kvintet in s tem je bil program končan. Po koncertu so se razgrnila mogočna vrata in že so se odličniki nahajali pri bogato obloženih mizah. Predvsem smo dolžni da na tem meslu priznamo gosp. Kendi in njegovi soprogi največjo sposobnost za tako velik in lep aranžman. Razprostrle so sc ogromne mize. na katerih je bilo nakopičenega vsemogočega v jedi in pijači. Med tem pa so se začeli razgovori ministrov, državnikov in diplomatov in vsak ie dobil svoj količek. kamor se je mogel zateči ler opazoval to pestro veselje. Prav tako je ime! priliko na tem slavnostnem koncertu vaš dopisnik, da se je prav prisrčno raz-govarjal z diplomati in predvsem z našim ministrskim predsednikom dr. S t o j a d i n o v i č e m. Med drugim je naš predsednik vlade dejal tudi lo, da je on tisti, ki z velikim veseljem pripoznava svojo ljubezen do nas Slovencev, Za dokaz temu le izrekel on, ki je prvi naš največji politik, kateri je to pot sijajno zmagal na konferenci Male zveze, da posveča in zastavlja vse svoje sile. da bi se naša letovišča, kot ie Bled, dvignila na najvišjo stopnjo in da se s tem pomore tudi k materialnemu podvigu Bleda, ki je sedaj v zadnjih letih in predvsem letos zapadel v velike težkoče. Blejci moramo biti hvaležni našemu mogočnemu politiku, ki se ie začel zanimati kot politik za Blejce in ki skuša na lastno inicijativo pomagati Bledu kot letovišču, Uverjen sem, da bodo Blejci to njegovo pomoč za povzdigo Bleda občutili v najkrajšem času, saj je bilo vendar zasnovano, da se sestane Mala zveza no Bledu ravno od dr. Stojadinoviča. drugič je pa to, da je predsednik vlade sam, kot jc izjavil, ker ljubi naš prekrasni biser, odločil, da preživi skoraj polovico svojega časa na Bledu. Saj ima tu lako rekoč svojo drugo delavnico. v kateri dela noč in dan. V nadaljnem pogovoru je dr. Stojadinovič izjavil, da je bil silno vesel nad krasnimi članki »Slovenca«, ki je bil v tako veliki meri zainteresiran in da jc tako precizno poročal o poteku konference Male zveze. V tako lepem kramljanju in pogovoru so bežale ure v pozno noč in ob 1 je bila slavnost zaključena ter so vsi ministri ob svojem odhodu iz kazine odnesli najlepše vtise, ki jih ne bodo kmalu mogli pozabiti. Vendar, nekaj je, kar je treba pripomniti. da se je naenkrat, ko je bila ura 11, sredi programa dvignila postava dr. B e n e š a , kaleri je še isti večer zapustil naš prelepi Bled in se je s svojim spremstvom in delegacijo odpeljal. Od našega zunanjega ministrstva so ga spremljali na postajo Bled-jezero šef kabineta zunanjega ministrstva gosp. Protič, šel protokola Ika Nova-kovič ter naš novi poslanik v Pragi Vasa Protič. Dr. Beneš se je odpeljal v Ženevo. Danes dopoldne je postalo na Bledu že nekoliko mirneje, vendar so pričakovali nekaj tajinstve-nega. Vsi so se nekom tiho pogovarjali med seboj. Kar naenkrat je zaplapolala na Belvederu turška zastava. To je bilo znamenje, da se pripelje turški zunanji minister Ruždi Aras. Prišel je zjutraj v Ljubljano, kjer ga jc pričakoval turSki poslanik na našem dvoru Ha)dar Ali ter sta se nato skupno odpeljala na Bled. Ob 11 je bila javljena njego avdijenca pri dr. Stojadinoviču. Ta dva zunanja ministra sta se dolgo in živahno pogovarjala na balkonu Belvedera, Ob pol 2 je priredil predsednik vlade na čast turškemu zunanjemu ministru kosilo, kateremu je prisostvoval tudi romunski zunanji minister Titulescu. Popoldne so napravili mali izlet v okolico, pozneje pa so se odpeljali v Bohinj, kjer so bili sprejeti v avdijenco pri knezu-namestniku Pavlu. 1 urški zunanji minister Ruždi Aras bo na Bledu do jutri zvečer ter bo nadaljeval svojo pol v Ženevo na zasedanje Zveze narodov, Danes se je pripeljal na Bled tudi turški poslanik na Dunaju, ki jc prisostvoval konferenci med Ruždi Arasom in dr. Stojadinovičem. Danes zvečer pa nas zapusti še drugi zastopnik Male zveze, romunski zunanji minister T i t u 1 e s c u , ki sc bo vrnil nazaj v Badgastein, odkoder je prišel na Bled. Z njim bo odpotovala ludi njegova delegacija in spremstvo. Danes dopoldne se je gosp. Titulescu sprehajal v družbi romunskega poslanika na našem dvoru gosp. Guranesca in njegovih tajnikov po Bledu ler je vsepovsod vzbujal veliko pozornost ter z veseljem odzdravljal ljudem, ki so ga pozdravljali. O dopoldanskih urah se je približal jezeru ter je sedel sam ob obali ler zrl v krasoto Bleda in na okolico, predvsem na krasno jezero. Na žalost je videti, dt> bo politično življenje na Bledu zaenkrat prenehalo in da je tudi blejska sezona že precej pri kraju. Of» mrtvaškem odru hraijice Astrid Bruselj, 31. avg. AA. Krsto s truplom kraljice Astride so položili na mrtvaški oder v dvorani Mislecev, v kraljevskem dvoru. Obraz ji je ohranil vso njene črte in je po-polnoma normalen, čeprav je zadobiln pokoj-n i ca hude poškodbe na glavi iti imii jiovo-zatto. Mimo mrtvaškega odra so sc zdaj poklonili tisoči iu tisoči. Posebno mnogo jo žensk z otroci. Vsi ne ne morejo ubraniti solz, ko se zadnjič poslovljujo od svo.ie ljubljene kraljice. Belgijski kralj Leopold III. je prebil noč v kraljevski palači, davi ob sedmih je pa odšel naproti kraljici-materi Elizabeti in italijanski prestolouaslednici, ki sta se. iiripe-ijnli iz Italije. Tnko,j po prihodu sin se kraljica Elizabeta in italijanska prestolonasled-nica odpeljali v rlvor, kjer sta nekaj čnsn molili pred mrtvaškim odrom kraljice Astride. Davi je prispol iz tujine Nj. Vel. krnljica-innti Elizabeta. Na vosi o tragični smrti kraljico Astride, so zastopniki tujih držav nn bruseljski razstavi hoteli v znak žalosti za nekaj dni zapreti paviljone svojih držav. Pristojne belgijske oblasti so so .jim zahvalile za pozornost in jih prosile, naj paviljonov nc znjiro, ker so namenjeni posjiesitvi gospodarskima Modelovnnja, med Belgijo in tujimi držav,mii. Predsednik vlade Van Zeeland jo imel snoči po radiju govor o pokojni belgijski kraljici Astridi. Njegova izvajanja so napravila na vse poslušalce globok vtis. Dejal jo. da se bo zdaj ves belgijski narod šo tesneje oklenil svojega vladarskega doma. Anglija se [ petroleja Rim, 31. avgusta. TG. Tukaj jc vzbudila strašno razburjenje vest, da jc neka anglo-ameriška družba, ki ima sedež v Londonu s kapitalom 5 inalj. dolar jev kupila ves abesinski petrolej. Pogodba jc gotova in vsebuje določbo, da se bo petrolej vodil J>o cevcli iz abesinskega visokogorja do morske obale v pristanišče Zcila, ki leži v brilski Somaliji. Cevi bi šle skozi ozemlje, ki ga misli Kalija zavojevati in pogodba velja za 75 let. Za (o družbo tiči Anglija sama. Italijanski listi pravijo, da komaj verujejo svojim ušesom ob tej vesti. Italijanski listi 'astita abesinskega Konllikt med Italijo in Anglijo neizogiben pišejo naravnost, da je Anglija izvršila v Abesiniji kolosalno roparstvo. Zdaj sc vidi, da se za vnemo za Zvezo narodov skriva samo angleški imperializem. Ta pogodba krši mednarodno pogodbo o Abesiniji, ki je bila sklenjena leta 1927. Družba nc bi bila sklenila pogodbe, ki dovoljuje izpeljavo petro-leja po teritoriju, ki ga hoče osvojiti Italija, ako nc bi imela za svojim hrbtom angleške vlade. Anglija jc porinila Italiji nož v hrbet. Posledice tega utegnejo biti nepregledne. Minister Jankovič v Kočevju Dobava in delo se ne bo omejilo Kočevje, 31. avgusta. Danes je obiskal kočevski okraj mnister za šume in rude g. Djuro Jankovič. Ustavil se je spoloma v Dolenji vasi. kjer je obiskal bivšega po-slanca župnika g. Skulja. O. Škulj je razložil g. ministru razmere v kočevskem okraju, zlasli kar liče gospodarskega |x>ložaja ter je g. ministra prosil, naj obišče tudi kočevski rudnik, da lako na licu mesta spozna razmere in stopi v stik z ljudmi. G. župnik škulj je imel včeraj shod, na katerem je obvestil delavstvo, da se njihova zadeva ugodno rešuje ler da . : nevarnosti za obsloj kočevskega lud-nika. G. minister je odobril j»ročilo g. Skulja. Minister je nato nadaljeval pot v Kočevje, kjer je v spremstvu okrajnega glavarja obiskal kočevski rudnik. Obiskal je tudi rudarska stanovanja. Ugajala mu je zlasti snaga, ki vlada v stanovanjih slovenskih rudarjev. Izjavil je, da odgovarjajo resnici pomirjevalne izjave, ki jih jc na včerajšnjem shodu podal župnik g. škulj, namreč, da bo ostal mdnik v istih mejah proizvodnje, kakor dosedaj, ter da | se ni bati omejitve dela. Zagotavljal je rudarje in : njihove zaupnike, naj bodo mirni, ker ni nevarnosti I za njihov kruh. Po obisku Kočevja je minister i jankovič nadaljeval pot proti Sušaku. •"to-■'V Novo poštno ministrstvo > Ljubljani Jadranska razstava 5.—16. septembra. Rasstavl&čo obsega 40.000 m Na* Jadran: Jadranska straža. Zgodovina. Oeo-grafja. Jame. fttvall. Rastlino. Narodne noše tn oblčali. Vojna tn trgovska mornarica. Šport Promot. Tujski promet. Gospodarstvo, Ri-barstvo. Vallka razstava iivlh morskih rib In drugih Hvali. Umetnostna razstava „Ma*a morje". Pombna raiatave: Arhitektura. Perutnina. Kunci. Kozo. Ovce. Obrt. Industrija I, t. d. t. t. d. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 15. septembra. Pelovlina voznina na železnici in avljonlli, popusti na parobrodlli. - železniške legitimacijo se dobilo po Din 5'— na postajah. VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO. Nov poštni ravnatelj Belgrad, 31. avgustu, ni. Zu ravnatelja pošto in telegrafa v Ljubljani jc postu\Ijcit inž. Va-gu j u. Sestanek vodstva JRZ Belgrad, 31. avgustu, m. V vrstah Jugoslovanske radikalne zajednice so je danes govorilo, du bo takoj jio vrnitvi jiredsednika vlade dr. Stojadinoviča v Belgrad, sestanek odbora čctvoricc, ki jim jo po statutih JIIZ poverjeno vodstvo to stranko, kakor /nuno, so v tem odboru gg. dr. Stojudino\ ie, dr, Korošec, Aca Sta-nojevič in dr, Sjjuho Nato bodo takoj jjričeli z organizacijo stranke: med ljudstvom, /aonk iat še ni določen scstuuek, na katerem so. bo določilo, kdaj nuj so prične /. organizacijo buiiovin-skili odborov, ki bodo nato v soglasju z . vodstvom izvedli organizacijo med narodom'. List min. dr. Spahe Sarajevo, 31. avg. b. V Sarajevu-ho v kratkem začel izhajati nov muslimanski litični tednik, ki bo zastopal politiko JRZ, odnosno politične skupine dr. Spahe. Uredba o turizmu Belgrad. 31. avgustu, lil. Te dni bo iz.šlti uredba, ki bo uredila vprašanje napredka našega turizma. Ta uredba bo položil« temeljno ' smernice, po katerih bo ziičrtuna pot tej važni I panogi nušoga narodnega gospodarstva j>o enot-| nem sistemu. Na tu način se bodo v bodoče tu-1 ristična vprašanja urejevala po loj novi uredbi. Zagrebški velesejem Zagreb, 31. avg. b. Davi ob 11 dopoldne ,jo bil olvin jen zagrebški vele,sejem. N.j. Vol. kralja je zastopal general Pešie. Na vele-sojmu so _zastopano Italija. Španiju. Finska in Nemčija. Zlasti izložba Nemčijo .ie. dobro urejena in vzbuja s|)lošno pozornost. Osebne vesti Belgrad, 31. avgusta, m. Vpokojen je Ignac Rus, pomočnik tajnika 7. pol. skup. pri okrajnem iiučcl.stvii > I juhi jani-okolici. Premeščen je Kolesarska tekma Bukarešta, 31 .avgusta. AA. Včeraj so dirkal« na petem odseku kolesarske tekme po Romuniji. Proga je vodila od Arada do Orade in je bila dolga 120 km. Splošna kvalifikacija: I. Grgcc, Jugoslavija. 26.6.54 ; 2. Davidovič, Jugosl., 26,22.23; 3. Mormoca, Romunija. 26.25.45; 4. Danijel, Poljska, 26.26.1. Kvalifikacija po narodih: 1. Jugoslavija 82.14.8; 2. Romunija 83.17.26; 3. Poljska 86.26.1; 4. Turčija. Tenis-dvoboj Italija: Jugoslavha t:l Zagreb, 31. avg. Danes sc je vršil tukaj teniški dvoboj med Italijo in Jugoslavijo. Italijansko repre-I zentaneo sestavljajo Palmieri in Rado za | igro poedineov, Quiutavullo in Taroni pa za j igro v dvoje. Jugoslavijo zastopata za igro | poediucev Puučec in Palada, za igro v dvoje i pa Kultni,jevič in Solialfoi'. Igra se ]>o Davi-! sovemu sistemu, Prva igra: Punčee : Rado 6:1, 6:4, 2:6, 2:6, 2:6. Punčee je preveč forsiral tempo, k tomn ga je v četrtem setu prijel krč v roko, vsled česar je bil vodno slabši. Rado .jo igral mnogo boljše kot spomladi, ko je gostoval zh SK Milan in je proti Punčeču izgubil. Druga igra: Palmieri : Punčee 6:3, 6:1, 4:6. Palmieri je bil močnejši, vendar se jo Punčeč počasi popravljal, V tretjem setu jc prav dobro zaigral. Igra jo bila prekinjena radi .mraza iu se jutri nadaljuje. Jutri bo tutli igra v dvoje. Hmelj Žalec, 31. avgusta. Danes se je v obilni meri zanimalo za nakupovanje blaga ter so bili kujici predvsem s tem pa-posleni. Kljub temu pa se je nadaljevalo z nakupovanjem po nespremenjenih cenah jio 25 Din za kilogram. Več zanimanja je predvsem za boljše in najboljše in zlasti po barvi brezhibno gladko zeleno blago. Žalec, 31. avgusta. Obiranje hmelja je bilo danes v glavnem končano. Pridelek je v splošnem prvovrstne kakovosti breliibtio gladke zelene barve. Knpčija se polagoma žc pričenja razvijali ter se za boljše in najboljše blago plačuje jx> 28 -32.5 Kč, to ie 51— 50 Din za kilogram. Hmeljarji so nezaupljivi ter se zaenkrat zadrže rezervirano. Znamkovanega je doslej 250 stolov letošnjega pridelka. Za prihodnji teden sc pričakuje novih, zlasli švicarskih klicev ter sc zato računa, da bo kupčija |>ostala živahnejša. Tudi v Roudnici sc z nakupovanjem počasi nada ljilje po ceni do 25.5 Kč, to je 46 Din za kilogram. ...................jubl,jani-okolici. Premeščen p j Ivan šubee. tajnik 7. pol. skup. h kr. banski uprnvi v Ljubljani. Razveljavljen jo ukaz z dne \ mu.ju l")Vi. s kalnim je bilu vpokojrnu Milka kokot, učiteljica meščanske iole v .škof j i Loki. Na Alpah sneg Dunaj, 31. avg. b. Nn Tirolskem jc |io vrhovih, ki .so višji od 100(1 metrov, zapadel sneg. V dolini jo poslalo hladno. 1'riči'k'ije .se lopo, toda hladnejše vrane. H adna jesen že prihaja ^ Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana Blagoslov nove banovinske ceste Sv. Benedikt v Slov. goricah — Lomanoše — Gornja Radgona Pregledna situacija cestnega omrežja ir okolici Sv. Benedikta menilo 1:100000 tcgcooj: Sv.lonart Danes ti" siovsno 1 ■ goslovljena in otvorjena nova banoviuska cesta Sv. Benedikt v Slov. goricah—Lomanoše—Gornja Radgona. S to novo banovin, cesto II. razr. dobi starodavna župnija sv. Benedikta izhod in zvezo z Gornjo Radgono, kar je doslej silno pogrešala. Doslej se je vršil ves promet z Mariborom, ki je oddaljen 30 km, dočim je Gor. Radgona oddaljena 11.3 km. Sedaj bo seveda ves promet šel proti Gornji Radgoni, ki je kot obmejna železniška postaja velikega pomena zaradi izvoza naših pridelkov, zlasti sadja, v inozemstvo. Še večji pomen dobi nova cesta Sv. Benedikt—Gornja Radgona, ko bo zvezana s Sv. Lenartom in ko bo dograjen novi most v Radencih. Tedaj bo cesta Maribor— Sv. Lenart—Sv. Benedikt — Gornja Radgona tvorila najkrajšo zvezo s Prekmurjem. Akcija za novo toli potrebno cesto se je začela 1. 1924. Takrat se je vršil prvi komisijonelni ogled, ki so se ga udeležili člani lenarškega in gornjeradgonskega okrajnega zastopa. Pač se je vršil enak ogled že 1. 1914, mesec dni pred vojno, ki pa je zadušila vso tozadevno akcijo. Ko je 1. 1924 še inž. Kukovec zasebno pregledal progo in jo v vsakem oziru najlepše priporočil v izgraditev, je šel poslanec Fr. Žebot osebno s prošnjo za podporo h gradbenemu ministru, ki je obljubil polovico prispevati h gradbenim stroškom, kakor hitro bo dovršen gradbeni načrt. L. 1925 je povzročil gornjeradgon-ski okrajni zastop še ponoven komisijonelni ogled, ki se ga je udeležil inž. Vanek. On je prevzel izdelavo gradbenega načrta in ga dovršil 25. oktobra 1925. L. 1927 in 1928 so se večinoma dovršila zemeljska dela. Največji del so občani občin Sv. Benedikt, Sv. Trije kralji, Ihova in Ščavnica izvršili brezplačno s kulukom, tudi so posestniki vsi brezplačno odstopili za cesto potrebni svet, le za odškodnino za posekano sadno drevje se je plačalo 10.561.50 Din. L. 1929 je delo počivalo. L. 1930 je prevzel gradbeno vodstvo g. Marijan Kalin in je najprej popravil traso, nato pa 1. 1931 zgradil mostova preko Ščavnice in most preko Ihovskega potoka. L. 1932 je zopet delo počivalo. L. 1933 se je začelo s tlakovanjem ceste, ki se je nedavno dovršilo. Nova cesta obsega dva dela. Popolnoma na novo je bil zgrajen cestni del od Sv. Benedikta do konca Plitviškega vrha in obsega 8.2 km. Drugi del od konca Plitviškega vrha skozi Lomanoše do Podgrada, v trgu Gornja Radgona pa je bil rekonstruiran in meri 3.103 km. Celotna cesla je dolga 11.303 km. Za novozgrajeno cesto se je porabilo 8.500 m3 kamenja, ki so ga graditelji dobivali iz 14 kamnolomov. Gramoza se je porabilo 7000 m*, 10 vagonov premoga za valjanje ceste in 7500 m3 peska. Za cestni del od Podgrada do Plitviškega vrha pa se je porabilo 3500111'' gramoza, 200 m" peska ter 3 vagone premoga. Ob vsej cesti so napravljeni deponijski prostori za gramoz. Širina ceste znaša 6 m, tlakoval-na širina 4.5 m. Celotnega izkopa zemlje je 82.915 kub. metrov. Na vsej cesti je 62 raznih dejektov in to propusti, obložni zidovi, kaskade itd., nadalje 2 večja mosta v dolini Ščavnice in to eden s 15, drugi z Smeterskim razponom. Vsak most je računan za obtežbo 18 ton. Zgradba ceste v prvem delu 8.2 km je bila proračunjena na 3,322.821.70 Din. Porabilo pa se je v resnici 3,246.557.24 Din. V tej vsoti so tudi vključeni stroški za rekonstrukcijo drugega dela ban. c«s'a /. roda — t. mera v gradnji — novo rrastra na iuDsenv/onirana ccs/a Kalin Moriian. diška. Ohranjeno je ustno izročilo, da sta se tukaj mudila sv. brata Ciril in Metod I. 867, ko sla potovala v Rim. Prav gotovo je semkaj prišel pozneje tudi sv. Metod, ko se je 2 leti mudit v Ko-celjevi državi, ki je obsegala ludi Slovenske gorice. Madjari so prvotno cerkev gotovo požgali kot vse druge cerkve v Panoniji, nato je bila pozidana druga nova cerkev v romanskem slogu in pod vplivom šentpavelskih benediktincev, ki so imeli posestva na Ročici, v Radvencih in v Apačah, posvečena sv. Benediktu. Romanski portal je cerkev ohranila do 1. 1886, ko je bila povečana. Kot župnija se Sv. Benedikt prvikrat imenuje v 1. 1299. Bila je prvotno vikarijal radgonske pra-župnije. Župnijska cerkev se nahaja v idilični dolini benediški, ki bo po novi cesti močno oživela. Četrt lire na vzhodu od župnijske cerkve pa stoji na 293 m visokem hribčku naš ponos, prelepa triladijska poznogotska romarska cerkev Svetih Treh kraljev, pozidana v lelih 1521—1588. Dolga je 37ni, široka 22 m in visoka 14 ni. Hrani mnoge umetnine kot 300 let stari renesanski oltar M. Vnebovzetja, kamnito prižnico, vetezanimivo Kaivarijo, dva 300 let stara krilna oltarja z desetimi umetniškimi slikami iz življenja in trpljenja Kristusovega. Tudi novi gotski oltar Srca Jezusovega in prelepa obhajilna miza z reliefi mojstra Sojča sta vredna vse pozornosti. Vsak, kdor vstopi v to cerkev, se ne more načuditi njeni veličastnosti. Zato ima vedno več obiskovalcev. Na mestu, kjer sedaj stoji cerkev, je moral nekdaj stati grad, ker še ljudje sedaj pravijo kraju iv ptirgk. Nova cesta leie po trsteniški dolini, prestopi v Ihovskeni vrlin razvodje med Pesnico in Ščav-nico, gre mimo ihovske Slatine, ki jo bo morala banska uprava zajeti in zagraditi, kakor benedi-ško. ker se je letos že tretji človek v njej utopil. Pri ihovskeni potoku prestopi iz mariborskega v ljutomerski okraj, hiti mimo rojstne hiše ravnatelja Andreja Senekoviča na Šeavnici, preslopi ščavniški most in pohiti preko Plitviškega vrha v Apaško kotlino in preko prijazne vasice Lomanoše v Gornjo Radgono. Sedem kapelic vidi popotnik ob cesti, znak globoke vernosti obmejnega slovenskega ljudstva, ki je bilo in je narodno zavedno, požrtvovalno in zvesto vdano Jugoslaviji. V polni meri je zaslužilo to novo cesto, ki je v trgovskem, pa tudi v strategičneni oziru največjega pomena. Naj prinese novega razvoja pa tudi blagostanja temu lepemu delu slovečili Slovenskih goric! Fr. Sal. Gomilšek. Ali ste že razmišljali o tem - — kaj morajo i zdržati Vaši zobje? V teku enega leta jih čistite 36 ur — napravite 15.000 potegljajev s ščetko! Koliko morajo šele zdržati Vaši zobje celo življenje! Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim pri-zanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodont: 1. blaga pena specialnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleat Dra Braun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. r SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK Evharistični kongres v Čakovcu Veličastna katoliška manifestacija V dneh 24., 25. 11 26. avgusta so jc vršil evharistični kongres v Čakovcu za celo Mo-djiinurjc. Na kongres pa so prišli ljudje z vseh krajev Hrvatske, pa tudi lepo število Slovencev iz 1'rekmurja, odkoder jo pripeljal g. župnik lvlekl 3000 pobožnih romarjev. Zelo svečan .ic bil .sprejem zagrebškega nadškofa dr. Banerja in njegovega pomočnika nadškofa dr. S t e p i n c a. S kolodvora sta se pripeljala s štirimi belci, vsakega konja pa je vodil en kmet v narodni noši. Pred njima in za njima je jezdilo 200 strelcev. Na kolodvoru in po ulicah se je nabralo gotovo 10.1100 ljudstva. V imenu odbora evharističuega kongresa je oba_ cerkvena dostojanstvenika pozdravil frančiškan o. Mihael Trolia, naš rojak in bivši provincial hrvatske frančiškansko province, ki je bil duša cele prireditve, katero je s pomočjo svojih prijateljev organiziral z dovršenim mojstrstvom. Mesto samo sc je odelo v svečano obleko in je bilo nadvse lepo okrašeno. Vsi brez razlike so sodelovali, da manifestacija iskre-' ne in globoke vere hrvatskega ljudstva v sv. Rešnje telo in v zveličavno katoliško vero čim slovcsnojo uspe. V treh dneh kongresa jc bilo obhajailih preko 30.000 ljudi, vseh udeležencev pa jo bilo nad 50.000. Ginljivo jc bilo videti procesije faranov iz inodljimurskih in zagorskih vasi, katerim je korakal na čelu kmet z velikim križem. Kongres je pokazal popolno edinstvo hrvatskega kmetskega naroda s katoliškim diihovništvoin. Lepo je bilo svelo obhajilo otrok, pa tudi fantov se je zbralo okoli tisoč. Na zborovanjih so govorili mnogi hrvatski intelektualci, od katerih omenimo dr. Djuro Kuntnriča, dr. Deželica, profesorja Ljuboslava Kuntnriča, dr. Djuko Kuntnriča, prof. Maro Stankovičcvo, ravnatelja Mata-soviča, dr. Bakšiča, dr. Šiniraka, Antona Metzgerja itd. Za Slovence je imel mašo mariborski frančiškanski gvardijun dr. Iladrijau Meric. V zaključnem govoru je dr. Odie naglašal, da bo le tak narod prenašal udarce usodo, ne da lii se zrušil, ki ohrani svojo vero v Boga, v načela katoliške eere in večno Pravico. »Mi smo majhni, toda, ee nosimo v sebi neomajljivo vero v Boga, smo veliki in nič nas 110 more zlomiti.« Božja pot na Dobrovi pri Ljubljani Župnijska cerkev sv. Benedikta v Slov. goricah z romarsko cerkvijo sv. Treh kraljev. Spored proslave eeste 3.103 km. Napravili so se še večji in manjši objekti, ki niso bili predvideni v proračunu. K zgradbi ceste so prispevali: občine s kulukom, obl. odbor mariborske oblasti, okrajni cestni odbori Gornja Radgona in Sv. Lenart v Slov. goricah, pozneje Ljutomer in Maribor, banska uprava in država. Kakor je razvidno iz situacijskega načrta, se pride do te ceste po cesti, ki se od ceste Sv. Trojica—Gornja Radgona odcepi v Oseku proti Sv. Benediktu. Daljava od točke Osek do Gornje Radgone po banovinski cesti I. reda znaša 18.50 km, od iste točke preko Sv. Benedikta po novi cesti pa 14.80, torej jc po novi cesti bližje za 3.70 km. Razen tega je treba prestopiti dve neznatni višini v Trstenik 11 in na Plitviškem vrhu, dočim treba na cesti Sv. Trojica—Ivanjci—Gornja Radgona prestopiti celo vrsto hudih bregov. Nova cesta je torej kakor nalašč za težke vožnje, pa tudi avto-promet se je bo poslužil v najvišji meri. Nova cesta sc prične v župniji Sv. Benedikt, ki je polna zgodovinskih znamenitosti. Na 6 krajih se nahajajo rimska grobišča, ono v Ločkem vrhu šteje 58 grobov iz časa cesarja Trajana. So že vsa preiskana. Župnijska cerkev sega nazaj v Cirit-Melodove čase. Kamnita plošča na cerkvi ti priča, da je bila postavljena 1. 853, kar ni izključeno, ker je istega leta solnograški škof posvetil cerkve v Ptuju, v Radgoni, nad Businicain, t j. v bližini Pesnice in šc druge neimenovane cerkve. Lahko ie torej med njimi bila tudi bene- Ob 9 sprejem in pozdrav gostov; ob i-žtO sv. maša prevzv. kneza in škofa na prostem pri društveni dvorani, če bo slabo vreme, pa v župnijski cerkvi; ob 11 slovesno blagoslovi prevzv. knez in škof novo ceslo in jo olvori g ban dravske banovine; ob Vk 12 zakuska v društveni dvorani in pogostitev delavcev v gradbeni pisarni, ob Vi t odhod z avtomobili po novi banovinski cesti v Gornjo Radgono; ob '42 sprejem in pozdrav gostov pred občinsko hišo, ob 'A 2 slavnostni obed v občinski dvorani v Gornji Radgoni. — Nown banoviuska cesla bo za obmejne kraje med Sv. Benediktom in Gornjo Radgono največjega pomena, zato obmejno ljudstvo z. veseljem pričakuje njene otvoritve in se je 1k> udeležilo v najobilnejšem številu. Vsnko iutro s čistimi zobmi v šolo' CIM| ifL 0 «r---- f t. Da vstujo Manjinu božja pot nu Dobrovi k novemu življen ju, je bilo zapisano pretekli teden v »Slovencu« Res — vstaja! Zadnjo nedeljo popoldne je bilo Marijino svetišče tako polno pobožnih obiskovalcev kakor med šmarnimi mašami« že- dolgu lela ne. Naslednje vrstne naj opozorijo nu nekatere zanimivosti, ki sc tičejo zgradbe, zunanjosti in najbližje okolic« sedanjega Marijinega svetišča. Da jc bila prva Marijina cerkev nu Dobrovi sezidana že 1. 12)1 iu da s-tavijo nekateri zgodovinarji začetek to božje poti daleč nazaj v leto 070., bo itak znano čitaleljem ze i/ »Slovenca« od IH. avgusta t. i. Sedanje Marijino svetišče na Dobrovi je zgradil v letih 1713—171f> takratni sloveči stavbenik Gregor Maček iz Ljubljane — isti, ki je preje I. 1712 dezidal tudi Marijino svetišče na šmarni gori, nu kater;, je od dobrovskegu žup-uiščn tako lep pogled la dobrovska Marijina cerkev je — č(, izvzamemo zvonik — zgrajena v istem slogu kot šmuinogorska: jc baročna osrednja (centralna) stavba, kakršne so pri nas zelo rudi postavljali v prvi polovici 18. stoletja. I V tlorisu ima podobo dveh osniorokotnikov. katerih manjši je za svetišče (prezbiteri j). večji pu j za ladjo Strop tvorila dve kupoli. Toda dočim sta cerkvi na Dobrovi in šmarni gori zgrajeni v isleni slogu, je pri zvonikih obeli cerkva velika razlika; zvonik na šmarni gori je nizek, pri/matičen, brez okrasja in ločen od cerkve; na Dobrovi pa je zvonik baročen, visok in pred glavnini vhodom prizidan k cerkvi. Zvonik v sedanji obliki ni bil zgrajen obenem s cerkvijo, ampak 3(i lel pozneje. Lepa baročna streha nu zvoniku je šele iz I 1803. Prvotni zvonik je bil majhen in nizek, tako da ni dosegal niti visokosti srednje kupole. Desno od zvonika je zunaj na cerkveni steni zanimiva solnčno ura iz I 1 "J 10.• Marija, naslikana kot nebeška Kraljica, imn v desnici je-zuščko, ki ima dvignjeno d 'snieo, kakor kadar . je učil. V levici ima Marija žezlo. ki pa 111 naslikano. ampak kovinasto mi pritrjeno na zid Mariji v roko tako. da sega od stene iu je obenem kazalo zu solnčno uro. lako lepa misel — sc mi zdi — ji v v-eni tem izražena: da čas svojega življenju, ki nam gu kaže Marijino žezlo nu solneni uri. preživimo v varstvu nebeške Kraljice in tako kakor Jezus uči. pa bomo imeli v življenju veliko solnčnih lepili, radostnih dni: I11 šc v dneh trpljenju 111 bridkosti nuni bodo sijali solneni žarki tolažbe božje 111 pomoči Marijine! Tudi zunaj 1111 cerkveni sloni za velikim oltariem ic kukc 3 111 od tul narejena kuuie- uita školjka, v katero je bila do koncu pretek-legu stoletja napeljana vodu iz študentka, ki sedaj priteka na dan že pri Marijinem znamenju ob levem vhodu uu pokopališče. Tukaj nad sedanjim studenčkoni je pod Marijinim kipom napis: »Vir milosti« in tudi nn cerkveni steni, do koder je bil preje napeljan stiidcnček, je še sedaj v latinščini napis »Marija vir milosti«. Primerni in pomenljivi so ti napisi nu teli krajih: kakor 111 voda romarjem k Mariji ohlaja vroče čelo. gasi /rjo, tako v cerkvi nu priproš-njo Marijino romarji prejmejo dobrote božje za dušo in telo. Da bi zudobili dušno in telesno zdravje vsi. ki bodo iz tega studenca pili. je molil ljubljanski knezoškof K. A. Atlems, ko je I. 1756. ta studenček prav pri izviru blagoslovil. Na isti strani cerkve, kjer je studenček. sc začenja visok, debel /id. v katerem je dvunojst kapelam podobnih vdolbin. Napravili so ta zid t. 1744. zato, da so v te vdolbine med .šmarnimi mašami« postavi juti spovcdnice, ker v rcrk\i ni bilo mogoče postaviti dosti spovednic za ogromno število romarjev, ki so' v tistem času prihajuli na Dobrovo. Na zahodni strani cerkve je nu pokopališču, ki je krog in krog cerkve, prostorna kapela s stolpičem, v katerem visi majhen zvon želja« Drug za drugim ob nedcljuli in praznikih med »šmarnimi mašami« romarji neprestano pozvanjajo s tem zvonom ... Vsem. ki so že prišli in bodo še prišli na Dobrovo, naj dobri Bog nn priprošnjo Mnrijino izpolni vse želje! Ure. ki jili kdo preživi tu v Marijini cerkvi in v lepi naravi božji okoli n je naj bodo vsakomur ure milosti, duhovnega veselja in plemenitega razvedrila! Slovesna sv. maša s pridigo bo danes v romarski cerkvi na Dobrovi ob O P »poldne ob 4. bo imel pridigo g dr Jakob Kotnik, profesor nu ženski realni gimnaziji v Ljubljani in bivši dobrovski kaplan: po pridigi bo darovanje za cerkev in slovesne pete litanijc Matere božje. Naša gospodinja in naša slovenska perico pereta le z. dobrim rio-iniičim milom, ki je izdelano lu pri nas. — To je HUBERTUS niil'j, kvalitetni izdelek slnvensko industrije, j Svoji k svojim1 Ljubljanske vesli: Ob 1050 letnici smrti sv. Metoda Proslava v cerkvi sv. Cirila in Metoda Petek, dne (i. septembra olj pol 20 govor (g. A. Košmrl, stol. vikar) in slovesne večornieo, Sobota, dno 7. soptembra ob 8 sv. maša za vse pokojne dobrotnike nove cerkve svetega Cirila in Metoda: oli pol 20 govor (jr. P. Kri-zolog Znje, kaplan) in slovesno voeornieo. — Spovedovanje. Nedelja, dne 8. septembra ob B sv. maša in skupno sv. obhajilo vseh žena in mater; ob «>ol 8 skupno sv. obhajilo mož in fantov; ob 10 sv. maša nadškofa g. dr. Jegliča in govor (g. dr. P. Kegalat Oobulj, kustos); ob pol 20 slavnostni govor (g. P. V. Učak, prior), slovesna procesija z lučkami po Bežigradu (g. prelat dr. Fr. Grivoc, vsouč. prof.), darovanje in zahvalna pesem. Vsak dan zjutraj po mašah in zvečer pred iu po pobožnosti. sprejem novih članov v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v stari zakristij (vhod iz eerkvo sv. Krištofa). — Proslava 80 letnice rokodelskega društva Današnje slavnostne prireditve v proslavo osemdesetletnice rokodelskega društva so: Ob 8 sv. maša v uršuhnski cerkvi. Pri sv. maši poje moški zbor pod vodstvom gosp. Ludovika Puša. Po sv. maši blagoslovitev zastave katoliškega mladeni-škega društva. Prosimo, da se cerkvene slavnosti udeleže organizacije z zastavami. — Ob pol tt je v Rokodelskem domu slavnostno zborovanje. — Popoldne ob pol 3 skupno slikanje, ob pol 4 obisk Narodne galerije pod vodstvom gosp. msgr. V. Steske. Ob 5 litanije v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu, kjer sta pokopana prva društvena predsednika dr. Vončina in profesor I. Gnjezda. — Zvečer ob pol 8 bo v Rokodelskem domu jubilejni koncert. Govor bo imel profesor Marko Bajuk, sodelujejo pa pri koncertu gosp. operni pevec Leopold Kovač, moški zbor pod vodstvom gosp. L, Puša in salonski orkester. Metode Vidmarjeve Šola moderne plesne umetnosti za laike, za poklicne, za dame, gospode in otroke. Vpisovanje vsak dan od tt.—12. ure GAJEVA ULICA 9 — visoko pritličje. O Odhod konzulu ing. Šcučika iz Ljubljane. Včeraj se je odpeljal priljubljeni češkoslovaški konzul ing. Šeučik s soprogo iz Ljubljane. Na kolodvoru so se zbrali številni zastopniki oblasti, vojaštva in uradov, da sc poslove od g. konzula. V lepem številu je bila na kolodvoru zastopana Češko-jugoslovanska liga in češka kolonija. Na kolodvor je spremil odhajajočega konzula novi konzul g. .\linovsky z vsem osebjem konzulata- Na kolodvoru so pričakovali g. konzula francoski konzul in zastopniki drugih konzulatov. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh ljubljanskih dnevnikov in g. konzul je ob slovesu po zastopniku »Slovenca« izročil prisrčne pozdrave vsem Ljubljančanom in beli Ljubljani. S prošnjo, da ga oprostimo pri vseh, od katerih se v naglici ni mogel osebno posloviti, je poudaril, da prijetnih let, ki jih je preživel v Ljubljani, ne lio nikdar pozabil. — Na kolodvoru se je zbrala lepa množica občinstva, in ko je ob tri četrt na t pripeljal vlak, je vstopil g. konzul s soprogo, ki jc prejela v pozdrav mnogo prelepih šopkov, v vlak. Z navdušenimi vzkliki se je poslavljala množica, g. konzul pa je ganjen od-zdravljal množici, ki bo g. konzula in njegovo delo za vedno ohranila v lepem spominu. O Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov so darovali kot jubilejni dar: g. Avgust Jenko 200 Din. gg. dr. 1'ninc Ušcničnik in msgr. dr. Aleš Ušcničnik po 100 Din, ga. Alojzija Gor-jup 100 Din. Bog povrni! Dr. Mira Fink ne ordinira od t. do 16. sept. © Fantovski odsek trnovskega Prosvetnega društva je pričel s svojim delovanjem. Zato vabimo vso fante, ki so doslej delovali v katoliških organizacijah in vso tiste, ki .jili veseli prosvetno delo, da se. udeleže v sredo, 4. sept. rednega sestanka v trnovskem Prosv. domu. Pričotek točno oh 8 zvečer. Dnevni red je zelo važen, zato pridite v obilnem številu! — Odbor. © Barjanska razstava pridelkov. Danes ob 3 popoldne se otvori v šoli na Barju razstava vseh pridelkov, ki uspevajo na Barju. Razstava obeta biti jako zanimiva. Z razstavo je združeno tekmovanje barjanskih kolesarjev na progi barjanska šola—Peruzzijeva cesta—Rudnik—Škofljica—Ig in nazaj. Za razstavo se vsi zanimajo, kajti na razstavi bo nazorno pokazano, kakšni pridelki najbolje uspevajo na Barju. PLAŠČI in KOSTUMI Najnovejši iesenshl in zimski Vas že čakajo pripravljeni v damski konfekciji PAUI.1IM, Ljubljana, Kongresni tra S /m večer 8. sept. prosimo vso župnijo, da od 20. do. 21 razsvetli vsa okna v znamenje naše hvaležnosti sv. Metodu zn luč krščanske vere in kulturo, katero nain je zapustil kot svojo očetovsko dediščino. Ne moremo te dni nu grob svojega očeta, zato pa gotovo obiščimo njegovo svetišče in molimo tam za božji blagoslov našemu narodu in naši državi, in za edinost v veliki Metodovi družini slovanskih narodov. Ne moremo prižgati lučko na njegovem grobu, prižgimo jo pa zato na našem oknu zvečer 8. sept. Ne moremo okrasiti njegovega groba z rožicami, pomagajmo pa okrasiti njegovo svetišče v naši sredi. Tako proslavimo tn veliki jubilej in se udeležimo teh slavnosti, da se obnovimo v veliki Ciril-Metodijski ideji. — Vsa Ljubljana vabljena! Zupni urad sv. Cirila in Metoda. Mariborske vesti t Nova uprava mestnih podjetij © Ljubljanski irg je bil včeraj bogate založen z vsemi potrebščinami. Sadja je, bilo v izobilju in vse kuže, da je kljub silni suši ponekod sadje, zlasti pozno, dobro obrodilo. Na sadnem trgu so Belokran,ice ponujale prvič v večji izberi grozdje po 5 Din kg. Cešpelj jc bilo nekoliko manj, toda bile so kvalitativno boljše in so bile 3 I Din kg. ()pii/.'li jc bihi na trgu tudi luksuzne breskve iz Italije po 20 Din kg. Jabolka so dobro obrodila po sosteiski in drugi okolic' ter so bila |io ž.tiO—4 Din kg. Brusnice z gorenjskih krajev in s Ko'oškega so bile danes po 5 Din liter. Kun,me so lile p ko poceni, kuniarce za vla ganje so bile po 5 Din za 100 komadov. Ogromna nnožina pu je "lila na 'igu paprike, ki je hila »i komadov '.a Din in p- celo bilo 100 konicidov za 20 Din. Prav tako je bilo sedaj po deževju veliko gob, ki so bile po 3—4 Din merica, kg 10 Din. Dolenjski Ogljnrji, ki so pripeljali oglje, so jih imeli cele koše. 0 Zobozdravnik-, peeialist dr. Kalluv -hiraj ne ordinira do 1(1. septembra, potem pa v palači jDunavc, vogal Aleksandrove in Beethovnove 14, L nadstr. © C'c greste tudi Vi z nami v sončno Dalmacijo — v Split, Trogir, Sinj, Šibenik, na livar in na veselo trgatev grozdja (4 dnevni izlet 20. septembra iz Ljubljane s posebnim vlakom) — se priglasile takoj ali pa pošljite 200 Din na naslov: :>Po božjem svetu«, Ljubljana, ftentpeterska vojašnica. 0 Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20 ter jutri ob 20 .Bilko" z Analiello in Inkišinovom. Najugodneje kupite pri »Tehnik" J. BANJAI LJubljana, MlklošKava casta 20 Tovarniška zaloga: koles, radio-aparatov, gramofonov, pisalnih strojev ter športnih predmetov 0 Katera krščanska družina bi sprejela brezplačno na stanovanje mnogo obetajočega nadarjenega, toda revnega dijaka-drugoSolca. Svoj cenjeni naslov naj blagovoli sporočiti upravi ..Slovenca« pod -Vzoren dijak«. 0 Lep prtiček 1.20X 80, obrobljen ■/. vez -bami v narodnih motivih in barvah, z mašilo knjigo, v rjavi barvi, jc nekdo ukradel izpred oltarja. Gotovo ga bo ponujal komu v nakup. Kdor bi kaj vedel o tem, prosimo obvestila (telefon 260!)). Zupni urad sv. Ciril« in Metoda. Dr. Egon Bassin ordinira od 9. septembra dalje. GlcdaliSka ulica 4. te'efon 28-98 nasproti opere. © Brezobzirno kolesarjenje po pešpoti ob Dolenjski cesti. Prebivalci in pasanti Dolenjske ceste se pritožujejo, da se v zadnjem času brezobzirno kolesari po pešpoti ob Dolenjski cesti, čeprav je to policijsko prepovedano. Nekateri kolesarji, posebno mlajši, drvijo naravnost divjaško brez zvonjenja in ponoči brez luči tako, (ia je večkrat ogroženo življenje pasantov. Vse navedeno je neki prebivalec z Dolenjske ceste 28. avgusta t. 1. ustno prijavil dežurnemu uradniku pri upravi policije, ki pa je odločno izjavil, da prijave ne vzame na znanje in da ne bo v zadevi ničesar ukrenil. Zato se obračamo javno na merodajno oblast s prošnjo, da napravi v tem oziru potreben red. Poskusile samo enkrat nebarvane OKI iajžne testenine in nikdar več ne zaželite boljšega! Preserje Danes popoldne bo otvoritev iu blagoslovitev novega Prosvetnega doma v Presorju. Spo-red: Ob 14.16 sprejem gostov nu kolodvoru. Nato sprevod v Preserje z godbo. Po prihodu v Preserje so najprej v farni cerkvi litanije, nakar sledi takoj blagoslovitev domu in govor dr. Mihe Kreka. Po govoru bo pre I domom prosta zabava s petjem in godbo. Vabljeni v obilnem številu! Zu okrepčilo bo poskrbljeno! Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj (Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni Irg 2-11.) sc vrši odši od 2. septembra dalje do začetka rodnogu pouka vsak dan od 9 -12 in od 16—18. Starši, vpišite svojo otroke v tn renonii-ran in po svojem odličnem profesorskem zboru najbolje kvalificirani zavod! Zlasti vpišite vse tiste, ki so bili odklonjeni pri vpisovanju na drž. trgovsko šolo oziroma akademijo, dn ne izgube leta, ampak si pridobe temeljito strokovno izobrazbo, ki jim bo dala možnost kar najuspešnejšega poznejšega študija na imenovanih zavodih. Vsa pojasnilu in prospekti brezplačno samo v pisarni zavoda: Ljubljana, Kongresni trg št. 2-11 Maribor, lil. avg. Nu dnevnimi roju, občinske soje, ki nuj lii so vršila v prihodnjih dneh, .ic gotovo najvažnejša točka volitev novega upravnega sveta Mestnih podjetij. Dosedanji upravni svet obstoja od ustauovitvo MP v oktobru 1933. ter je po statutih že zdavnaj prekoračil svojo funkcijsko dobo. Voliti, bi se moral sicer po vsakokratni bilanci,, vendar je smatralo vodstvo občino, naj bi s0 pod sedanjo upravo, ki jo z organizacijo Mestnih podjetij najožjo jiovezana, izgraditev M P tudi dokončala. Polog tega smo dobili lirvo bilanco z enoletno zamudo, nu drugo bilanco za leto 1934. pa tudi že čakamo osmi mesec, Ker je sedaj baje. druga bilanca, ki je za izpreniembo v primeri s jirvo aktivna, že gotova, .ie nastopil tudi trenutek, ko naj se izmenja vodstvo MP. — Upravni svet Mestnih podjetij, ki postavlja tudi ravnateljstvo MP, obstoji po statutih iz 12 oseb, 10 občinskih svetnikov, župana in podžupana. Ze precejšnjo dobo ni bil sedanji upravni svet popoln zaradi izstopa enega člana, Ker pa jo poleg tega v njem šc nekaj članov, ki zaradi ozkih trgovskih stikov z MP po statutih ne bi smeli biti v upravi, so Izpreinembo precej nujne. — Z dolom sedanjega upravnega svela MP odkrito iiovednno no moremo biti zadovoljni, S luko hvalo napovedana reorganizacija Mestnih podjetij ni prinesla zaželenih uspehov. Obetano komereializacijo ne čutimo in no vidimo, pač pa narašča birokratizacija, ki so je ravno pri prejšnjem načinu upravljanja mestnega premoženja tako kritizirala. 0 vzrokih ne boin razglabljali, znani pn so gotovo upravnemu svetu in 011 nosi tudi odgovornost. Vsak je sam sebi sovražnih, fe še nima v svoji hiši .Herkules' obroča za štedilnik, paten tiran! Kolosalen uspeh kurjen ja I Ogromen prihranek na kurivu, t. j. 50°/0f Dobi se pri tvrdki D. Rakusch, Celje Glasbena šola GLASBENE MATICE Maribor Vpisovanje za šolsko leto 1985-88 se vrši od 2,—0, septembra od 10—12 in od 10—18. Na glasbeni Šoli poučujejo: Bajde Oton, Druzovič llinko, Finž-gar Marija, dr. Klasinc Roman, Kozina Marjan, Balior Karel, Serajnik Liza, Skapin Sonja in Vrabec llbald. Za gojence od ti.—8. leta sc uvaja posebni mladinski pevski tečaj kot priprava za pouk v glasbilih. □ Izlet na Vinagoro priredijo v nedeljo 15. septembra mariborske katoliške organizacije. Vinagora je znamenita božja pot v j Hrvatskem Zagorju, blizu Rogatca. Nazaj ! gredo obiščemo tudi Rog. Slatino. Vožnja z 1 avtobusom tja in nazaj Din 35. Polovico voz-nine so plača pri prijavi. Pri gl use in jio- I jasnila v upravi »Slovenca« Koroška 1. □ Krščanska ženska zveza v Mariboru ! priredi v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. dobro- 1 delno tombolo za postavitev »Doma revežev«. i Občinstvo se naproša, da to človekoljubno akcijo podpre s prostovoljnimi prispevki bodisi v blagu ali v denarju. Prihodnje dni wc bodo zglasila društvene odborniee pri posameznikih in naj jim blagovolijo izročiti svojo blagohotno namenjeno podporo. G Nov odvetnik. Na Aleksandrovi c. 11. je odprl svojo odvetniško pisarno dr. Danilo Štefanovič. G Za novo dekliško gimnazijo je prepustila mestna občina v poslopju ženske uči tel.iske šole na Zrinjskem trgu šest učnih prostorov. Dva razreda novo šole bodeta inie-Ia še popoldanski pouk. Administrativno vodstvo bo imel zaenkrat še ravnatelj realno gimnazije, vzgojno vodstvo novega zavoda pa bo samostojno. Knjiga „Poslednje ustoličen je*' se dobi na prireditvenem prostoru na Poljani pri Prevaljah za izredno ceno 20 dinarjev izvod! — Segajte po nji! Ostala Vam ho lep spomin! □ Prvenstvo sabljačev. Dne 6„ 7. in 8. septembra se vrši v Mariboru sabljaški turnir dam in gospodov za prvenstvo Dravske banovino za leto 1935. Prijavili so se sabljaški klubi iz Ljubljane in Zagreba poleg maribor- ! skih sabljačev. Dno 8. septembra se vrši med- [ nar. turnir med reprezentancama Dravske ! banovine in avstrijske dežele Steiermark za darilo, ki ga je za zmagovalno reprezentanco poklonil ban. Prireditev so vrši v terasni dvorani hotela Orel, Vstopnine ni. HRANILNE KNJIŽICE — zaračunamo s polno vrednostjo, ako kupite pohištvo pri nas. Trgovina pohištva — ERNEST ZELENKA — MARIROR, Ulica X. oktobra 5. G Časten poziv mariborskih športnikov. V jugoslovansko lalikoatletsko reprezentanco, ki nastopi septembra v Carigradu na Balka-nijadi, sta pozvana Mariborčana Kangler (SSK Maraton in Hoffor (Rapid) Kangler nastopi v teku na 10.000 111, Hoffer pa v štafeti 4X400 m. G Nenadna smrt. V noči na soboto je nenadoma umrla znana mariborska trgovka go-spa Ana Kavčič. Bolehala je na astmi, ki je povzročila sedaj nenadno smrt 40 letne go-sjic. Naj počiva v miru. O Trgovine na rojstni dan kralja zaprte. Trgovski greinij razglaša, da bodo trgovine na rojstni dan Nj. Vol. kralja Petra II. ves dan zaprte. Advokatsko pisarno jc otvoril dr. Danilo Štelanovič v Mariboru, Aleksandrova c. ll-L. telefon 2226. □ Smetanova ulica se prodaja. Mestna podjetja sc zopot bavijo z načrtom prodajo mestnih hiš v Smetanovi ulici. Baje so tukaj interesenti, s katerimi sc žc vršijo pogajanja. G Lovci hodo delali izpite. Po novi uredbi bodo morali vsi lovci imeti tudi posebna potrdila, da znajo ravnati s strelnim orožjem, drugače ne bodo smoli izvrševati lova. Potrdila bodo izdajale pristojne občine, v Mariboru mostno poglavarstvo. G Glasbena Matica Maribor. Redni občni zbor z 11 poslovno leto 1935-36 bo v ponedeljek, dno 9. septembra 1985 ob 19.30 v društveni pevski dvorani. Na dnevnem redu so običajna poročila o društvenem delovanju v preteklem poslovnem letu, volitev novega odbora in slučajnosti. G Prihodnji svinjski sejem se vrši zaradi praznika v četrtek, dno j. sotpembra, G Pol leta nepremičninskega trga. V prvi polovici letu jc znašal promet na nepremičninskem trgu v Mariboru 6,815.961 Din. Prodalo se je 20 hiš in 16 zemljišč, skupno 36 nepremičnin. Vrednost prodanih hiš znaša Din 6,296.068, parcel pa 519.893. - Najslabši jc bil promet v maju glede števila izprememb, po vrednosti pa na prvem mestu (2,122.352 Din), dočim je bilo prodanih v aprilu nepremičnin zu 220.013 D11. Največ hiš se. je jirodalo meseca februarja (8 v vrednosti 1,622.400 Din). Najdražja hiša je bila prodana zu 1,700.000 Din, najdražja parcela pa za 125.000 Din. G Specijalisi za ženske bolezni ia porodništvo dr. Fran Toplak /opet redno ordinira od 9. do 11. in od 15. do 16. ure, Maribor, Glavni trg št. 18, telefon št. 2732. G Nepopisnih bolečin v čeljusti, nosu in notranjosti glave *ta me ozdravila gg. priniarij dr. Dernovšek in asistent dr. Tominsck, za kar se jima srčno zahvaljujem in ju priporočam prav toplo vsakomur. Maribor, 31. avg. 1935. Hvaležni Vebcr Franc. G Kavarna Rotovž, Rotovški trg, Maribor, ki je sedaj moderno preurejen, nudi domačinom 111 tujcem prijetno bivanje. G Res strokovno trgovsko izobrazbo vam more nuditi le »Hermes« Enoletni trgovski tečaj v Mariboru, Zrinjskega trg 1, kjer poučujejo profesorji državne trgovske akademije. Lastnik Slovensko trgovsko društvo, ima nesebične namene in je zato šolnina minimalna. Zahtevajte prospekt! Vpisovanje dnevno G Vpisovanje gojencev v subvencionirano mu-zično šolo Glasbene Matice v Mariboru (po odloku min. prosvete P. br. 19.071 z dne 3. julija 1933; Aleksandrova cesta 19 (nasproti Cvetlične ulice) I. nadstropje levo, sc prične od 1. septembra dalje, dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Vsa nadaljnja pojasnila pri vpisovanju. Redni pouk se prične v četrtek, 5. septembra. — Ravnateljstvo. Celje S- Pevsko društvo Celjski zvon naznanja, da začne v četrtek dne 5 septembra zopet z rednimi pevskimi va jami. Začetek ob 8. uri zvečer v Domu. Stari in novi pevci vabljeni. -er Jubilejni sestanek slovenskih maturantov in bivših tovarišev, ki niso maturirali, celjske gimnazije, letnikov 1915. do 1920. bo 7. in 8. septembra v Celju. V soboto dne 7. septembra bo ob 8. pozdravni večer v liofolu Evropa, v nedeljo ob pol 12. v hotelu Evropa skupno kosilo, ob 2. pa izlet z avtobusom. Tovariši nuj se prijavijo zanesljivo do četrtku 5. t. m. uredniku Rado Pečniku v Celju. Umrljivost v mesecu avgustu. Mesecu avgustu jc umrlo v Celju 53 oseb: 22 v bolnici, 5 v mestu in 6 v okolici. Vlom v Rogaški Slatini pred sodiščem. V petek se jc zagovarjal pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča Gračner Ivan, glavni blagajnik bunovinskega zdravilišča Rogaška Slatina, katerega jo državno tožilstvo obtožilo, da je v razdobju od 24. do 29. junija poncveril 65.000 Din gotovine. Gračner jc kakor v preiskavi, tudi pri glavni razpravi zanikal, da bi bi to storil, pa je bil kljub temu obsojen na 2 leti robije in izgubo javne službe. Malemu senatu je predsedoval s. o. s. g. Tiller, prisednika sta pa bila s. o. s. gg. Božič in Lesjak. Obtožnico jc zastopal drž. to?., g. Antipin. Odvetnik dr. Mikuletič Fortunat se jc preselil s pisarno na Cankarjevo cesto št. 9 - Celje et Ugodna prilika vožnje z avtobusom lia Dunaj ob priliki velesejma. Ekspozitura Putni-ka v Celju priredi z novim avtobusom občine Vitanje od 6.-8. septembra i. I. izlet na Dunaj. Cena vScga potovanju tja in nazaj bi bila iz Celju, odnosno Vitanja Din 290 z vizumom vred. Odhod iz Celja ob pol 4 uri. najkasneje pa ob 4 zjutraj. Interesenti, ki nimajo potnega listu /, avstrijskim vizumom predložilo legitimacijo občine ter I sliko. Prijave sprejema Putnik, Celje, najpozneje do 2. septembra t. 1. 0 Oponzrjamo na današnji oglas tt. »Al>o-za<, ki jc otvorilu trgovino na Kralja Petru cesti. & Redni letni občni zbor Francoskega krožka se vrši jutri, v ponedeljek, ob 6 zvečer v Narodnem domu. Vabljeni! -©• šolske knjige in šolske potrebščine za osnovne, meščanske, srednje in strokovne šole dobite v Mohorjevi knjigarni, Prešernova 17. Seznami knjig brezplačno. Jesenice Na enoletni gospodinjski šoli nn Jesenicah sc VISI vpisovanje 2. iD 3. septimbra od tO do 12. dopoldne. Redili pouk sc prične 4. septembra. Novo mesto Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu. Vpisovanje dnevno nu šuiihelski cesti 6 fttes -JOO. »SLOVENEC«, dn« 1. »eptembra 193.5. Stran "5. dni in dve noči med življenjem in smrtjo V petek dopoldne je bil obveščen vodja reševal ii" )••>:.t.tie SI D v Celju gosp. Andrino Kopinsek, ili <»d vede pogrešajo znanega planinca dr. ing. Gvidona M.iverja i/ Zagreba in gdč. Sliligojevo iz Ljubljane Oba planinca sta se peljala v sredo iz Celja d<» Kogovilea v Solčavi, od tam pa krenila proti Kol.tanovemu kolu Od takrat jc izginila za njima vsal 1 sled V petek ob t' sta se peljala Rg. Kopinsek in Dušan Gradišnik z avtomobilom, opremljena / reševalnimi potrebščinami, do Rogo-vilca in se od tam napotila v Robanov kol. Pri Kmetu Vršuiku, po dom. Robanu, so jima povedali, da čujejo severovzhodne stene Ojstrice ze dva dni klice ua pomoč. Kopinsek in Gradišnik sta začela s pomočjo vrvi plezati navzgor in klicati, tu- rista sta sc odzvala in reševalca sta vedela, v katero smel morata plesati. Res sta iu našla na polici visoko v steni. Rila sta ze zelo /mučena in sta sc pripravljala, da bosta prespala sc tretjo noč v skalovju. Preživela sta mnogo strahu, prestala vec hudih neviht in mraza. Reševalea sta oba najprej okrepčala, nato so se pa vsi skupaj spustili na vzdol. Spodaj sta ie čakala Vrsnikova r,inova. pri njih doma so se nato vsi okrepčali in zaužili nekaj tople hrane. Ob 14.38 jc prispela iz Zagreba Maycr-jeva gospa, obvestila o nesreči celjske Sk^lašc, ki so se z njo peljali do Rogovilca. kjer je ona ostala, reševalci pa so sli v Robanov kot, kjer so žc dobili pogrešana turista, ki ju je rešila prva celjska ckspcdicija. Nato so se vsi skupaj pripeljali v Celje. ^fPO čisto,n motnjah v prebavi »s vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec naravne SFfgANZ IOSEF grenčice. Registrirano oil Min. soc. pot. iu nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Za pei minut Enotna misel reže molilni■ in berila 12. nedi . lic po binkoUili: Prečne oči, ki vidijo, kar vidite : vi oni, ki on.s je Kristan n budil k ho nemil Holjc-nju božjih otrok in vas ohranja v tem življenju; ■vsemogočni, usmiljeni Bog daje vernikom, da mu dostojno ili hvalevredno služijo in varno hite k njegovim obljubam (kolekla). Oreh je človeka oropal nadnaravnih darov in ga. pustit napol mrtvega, da si sam ni mogel pomagati. Prišla je stara zaveza s postavo ili pokazala človeku njegovo onemoglost, ni pu mu mogla vdihniti novih Življenjskih ' moči: šla je mimo nesrečnega ranjenca. liog ie obljubil Odrešenika; preroki m kralji iu pravični stare zaveze so gu pričakovali in le vera vanj jih je oživljala. Prišel je Odrešeni!;, poln usmiljenja, milosti in resnice in se sklonit nad onemoglega ranjenca. Izmil mu je rane z vodo sv. krsta, vlil vanje olja v sv. birm. ga okrepčal z vinom iu kruhom, svojim Rešnjtm telesom in Rešnjo krvjo, in ga spravil na varno v svojo Cerkev; postavil je v duhovništvu nove zavese skrbnika, ki. naj poiivljenega ranjenca nr nuje; on sam je veliki duhovnik, ove zaveze, sred-vik, ki. posreduje pri Očetu, ki. se na oltarjih daruje za našo spravo (ojertorij, l.iha molitev); nas s se. obhajilom poživlja in nam daje varnost in trdnost. . Bes, srečne oči, ki vidijo, kar mi. vidimo, zakaj mnogi preroki in kralji so želeli videti, kar mi vidimo, pa niso videli, in slišali, kar mi sli-w»w>, pa niso slišali. Fantovski tabor pri Sv. Trojici nad Moravčami Dne 8. septembra bo pri Sv. Trojici nad Moravčami velik tabor za može in tante ljubljanske, kamniške in nioravske dekanijc. Ob 10 dopoldne bo sv. masa z govorom g. 'dekana Cegnarja. Po sv masi bo tabor, na katerem bodo govorili dr. Miha Krek, Kudolf Smersu, Jože Loboda in zastopniki posameznih far. Tabor bo ob vsakem vremenu. Zu okrep-čila bo poskrbljeno. Prometne zveze so ugodne, in sicer sc fantje in možje iz Ljubljane ni okolice odpeljemo iz Ljubljane ob 7.22 ter se peljemo do postaje. Laze, odkoder je dobro uro pos-hoje, do Sv. Trojice nad Moravčami. Kolesarji z ljubljanske strani naj sc peljejo po cesti Sv. Jakob—Dolskp do Vini, odkoder je do Sv. Trojico pol ure pešhoje. Od kamniško strani naj se udeleženci peljejo do Domžal, kolesarji pa do Zaloga pod Sv. Trojico. Udeleženci iz Trbovelj, Zagorja, Laz, Litijo m Kresnic naj se peljejo z .jutranjim vlakom, ki pride do Laz ob 6.43. , . . Na tabor vabimo vse talite m može, ki so v budili dnevih pokazali svojo odločnost in zvestobo, da. sc sedaj nasrkajo novih nioci za novo življenje, življenje globokega katoli-stva in velike socialne aktivnosti. | Modni atelje 1 Jazanelia" Sileva .6. L I zopet redno dela | Iz korespondence zadovoljnih odjemalcev Ljubljana, 14. avg. 1935. P. T. Tovarua »Tivar«-obleki Slučaj, katerega ne doživi človek vsak dan in smatram zalo kot dolžnost, Vam lo sporočiti. Danes med eno in drugo uro popoldne je močno deževalo kot da bi bilo nebo na steza.) odprto. Bila sem na cesti brez dežnika in sem se postavila poleg Vaše trgovine v za- 1 iS j ii. Takoj nato pa pride od glavne poste proti Vaši trgovini fin in simpatičen gospod, in in i ponudi svoj dežnik. Seveda sem sc začudila, nu kakšen način mi kot neznanki slepo zaupa dežnik, on mi pu odgovori, da .je v tej trgovini poslovodja in mi rad posodi ne-premočljiv Hubertus« - plašč, katerega pa nisem hotela sprejeli; rekel mi je omenjeni gospod, nuj mu dežnik vrnem po uporabi in naj ga oddam v trgovini. Storil ini je veliko usiugo in mi pomagal iz precejšnje neprilike. Zanimala sem se, kdo je la gospod, ki je laku vljuden, in sem izvedela, da se piše Brunice. Šc danes sem g. Brumcu vrnila njegov dežnik in .senf'v zahvalo kupila za sebe »Hubcrluse-plaSč. Moram Vam pu.obenem čestitati na. (ako vljudnem poslovodji, takoj se opazi, da je g. Hrumeč trgovec zelo vljudnega in dobrega kova, in sem prepričana, da Vam jc on v povzdigo Vašega cc.nj. podjetja popoln mož. Oprostite, mi. da Vas nadlegujem s to zadevo, sem pač mnenja, da sc laki redki »lučaji poslrežljivosli morajo obelodaniti in bom to Indi povsod in oh vsaki priliki rada izpričala. Z odličnim spoštovanjem tianj Hohrer, 1. r. Koledar Nedelja, 1. septembra: (12. pobinkoštna, angelska nedelja.) Eginij (Tilen). opat; Verena, do vira. — Ta mesec se dan skrči od 13 ur ti minut za 1 uro 14 minut na 11 ur 41 minul. Ponedeljek, 2. septembra: Štefan, kralj; Ma-ksima, mučenica. Novi grobovi ®V Ljubljani jc, včeraj umrl g. Lojze S 1 a-novce, magistralni uradnik iu rez. kapetan. Pokojnik, ki sr je udr.jstvoval kot član radikalne stranke tudi \ našem javnem življenju, je zadnja letu na magistratu vodil arhiv, urejal kroniko«, iu se \eliko trudil za novoustanovljeni mestni muzej v Aiicrspergovi palači. Kot tak je imel izvrstne zveze ludi z našimi umetniškimi in literarnimi krogi, bil je splošno priljubljen zaradi svoje izredne ljubeznivosti in koncilijunluosti in je rad vsakemu pomagal s svojimi dobrimi zvezami. Naše iskreno sožalje gospej soprogi, s katero se jc bil poročil šele pred kratkim. Naj blagemu pokojniku sveti večna luč!« Pogreb bo v ponedeljek ob pol 6 popoldne. ■f" V Blatni Brezovici je umrla Marija L« v ri n , posest ni kova žena, stara 611 let. Bila .ie vzorna žena in skrbna mati šestih otrok. Kmalu z,a njo pa sc je preselil h Bogu najstarejši mož v vasi, 87-letni tlašper S u h a d o I u i k . posestnik. Naj počivata v Bogu! Osebne vesli — Iz vojaške službe. Odrejeni so za po-bočnika. 2. pionirskega polka inž. kap. II. razreda Oskar Ključec; za poveljnika 2. četo 1. bataljona 2. pionirskega polka inž. kap. 11. razr. Marko Paun: za vršilca dolžnosti poveljnika kumanovske čele vurdarskega orož. polka orož. kap. II. razr. Josip Sosie; za vod nika smederevskega voda dunavskega orož. polka orož. poročnik Vilim Švob; za vodnika jastrebarskega voda savskega orož. polka orož. poročnik Milan Šegnn in za vodnika krivopalanaškega voda vardarskega orožnisk polka orož. poročnik Rorivo.j Kuncj. Primarij dr. Ješe zopet redno ordinira. Ostale vesti — Romanje k Mariji turški v Rajlienburg iu izlet v Zagreb dne 7. in S. septembra. .Napovedane romarske slovesnosti in zahvalne, pobož-nosti zu lepo uspeli evharistični kongres pod vodstvom prevzv. g. škofa dr. f. Tomažiču \ Rajhcnbiirgu, so vzbudile veliko zanimanje zu lo prelepo romanje. Ker prihaja vsak dan več zapoznelih prijav, objavljamo navodila romarskega vodstva: Kdor se želi udeležiti romanju, naj takoj pošlje 35 Din po nakaznici, ker lii vplačila po položnici ne dospela pravočasno Izkaznice bodo odposlane, v torek vsem tistim ki jih bodo imeli plačane do tega dne. Zadnje tri dni bo treba priti osebno po nje. Po pošti bodo poslane le v kroje, kjer je dnevna poštna dostava. — Posebni vlak odlmja iz Ljubljane 7 septembra ob 10. dopoldne in ima postanek sa mo na sledečih postajah: Devica M. v Polju Kresnice, Litija, Zagorje in Zidani most Do po sebnega vlaka (do Ljubljane, za Štajerce do Zidanega mosta) je polovična voznina, veljavna že 6. septembra z legitimacijo K — 13. ki sr kupi pri železniški blagujni pred odhodom. \ eno smer se plača cel vozni lisičk, ki je velja ven tudi zn nazaj. Kdor se vozi s posebnim xlo koin samo do Zidanega mostu, naj pošlje samo 33 Din. Če bo 400 romarjev, ho znižana voznina in bodo oni ki plačajo 35 Din, dobili razliko 10 Din med vožnjo povrnjeno. Za štajerske romarje bo imel potniški vlak, ki odhaja iz Maribora ob 0.44, posebne romarske vozove, ki bodo v Zidanem mostu priključeni posebnemu vlaku. Ker v Rujhenburgii nc bo dovolj prilike /.n spoved, naj romarji isto opravijo po mo/ nosti žc domu. — Vse druge zadeve bono ozna njene v Rajhenburgii. — Dopise in denar jr poslali na naslov: -Po božjem svetu«, Ljublja na, šentpetrska vojašnica. Samo 25 par za kg so Pekatetc v novih pa-ketih dražje od blaga ki ga odprtega v zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno in higijenično je, če kupujete makarone, špagete in jušne zakuhe paketih. Pazite na napis /PEKATKTE . — Učiteljski praktični izpit. Učiteljski pri pravniki, ki pn dovršenih petih letih službe ni so položili praktičnega učiteljskega izpita ter so bili zato odpuščeni i/ državne službe, imajo pravico polagati ta izpil. četudi so odpuščeni ako doslej izpita že niso trikrat polagali. V prošnji za pripustitev k izpitu, ki naj jo na slovijo na ministrstvo prosvete, naj navedejo, katerikrat polagajo praktični učiteljski izpit in na kateri učiteljski šoli so ga polagali zadnjikrat. To je potrebno, da jc olajšano iskanje njihovih dokumentov. Poleg tega naj vsak odpuščeni učiteljski pripravnik, ki ima po tej od ločki pravico polagati praktični učiteljski izpit, r *ares naznači v prošnji kraj srez in banovino svojega sedanjega bivališča. O tem naj jircdloži tudi po- , trdilo občine. — Gornjo odločbo ie izdalo mini j strstvo prosvete pod O. N lir 5').232. — JUL1. ! sekcija Ljubljana — Slovenski film 7,a čebelarje. Predstojnik > drž. bakteriološkega zavoda v Ljubljani g. dr. 1.. j Hribar je izdelal kulturni film o kužnih boleznih i pri čebelah. 1'ilm ima sicer ozki Himni formul, pa zaradi lega kvaliteta filma nič ne trpi, ima pa io veliko prednost, da je poceni. Ta film bo naj idealnejše nazorno učno sredstvo za čebelarje, ker bo krasno ilustriral strokovna predavanja o higieni čebelnjakov, o ugotavljanju in zatiranju kužnih bolezni. Film se v uvodu na kratko dotakne prvega slovenskega čebelarja Janše, pri čemur po kaže njegov rojstni doni in čebelnjak. Nalo obravnava v splošnem čiščenje čebelnjakov, ki je jirvi predpogoj za zdrave panje. Hes nazorno je |io-kazan edini pravilni postopek, kadar je upravičen sum, da je kak panj okužen in nalo delo bakteriološkega zavoda pri ugotavljanju bolezni. Kot zaključek sledi desinficiranje čebelnjaka in okuženih panjev. Fini sani je dobil lep odziv, saj romajo s predavatelji kar štiri kopijo po Jugoslaviji. O. dr. Hribarju čestitamo k leillu njegovemu prvencu in upamo, da bo s časom še pomnožil tako skromno število naših domačih kulturnih oziroma znnstvenih filmov. itd. Vpisnina 100 Din: niesečnino za notranje 600, za zunanje gojenke 300 Din. - Istočasno se prične tudi tromesečni kmetijsko-gospodinjski tn. raj, nedeljski dopoldanski kuharski tečaj, večerni kuharski tečaj. Prigla.se sprejemu in pojasnili' daje Uprava šole do 28. sepleulbrn pismeno al. lisi nu. Prva najstarejša zasebna enoletna trgovska soln Cliristofov /.nvod ■ I luhljnno. Domobranska cesta 13. vpisuje. Odlični pred.i votelji, največji obisk. Zahtevajte pojasnila slikane prospekte. RadiotcriittiSnc, znano za vso bo le/. 11 i priporočljive ŠMARJEŠKE TOPLICE 27° R sprejemajo v poso/.oin od I. septembru nn 10 dnevno penzljo (') kral dnevno dobra hrana, stauovaiije in kopeli /.a osebo Din 100—). Uprava Kopališč«], sov« mesto liuMjansha ctsta 21 A ti Vaše zdravje in prijeten občutek ni vredno 700 — dinarjev? Od 25. avgusta dalje Vas stane 10 dnevno bivanje v Radcncih Din 700' i/se vračunano! Stanovanje, i hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi "Radenska«, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba. Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, ner-voza, obča in spolna slabost. Po 7. dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeti pri udhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevoljc: Kopališče Slatina Radenci. M o I u ru n t i I drž. gimnazije v Ljubljani obeh oddelkov A in Ii letnika 1008-1» se sesm nejo v soboto 21. iu nedeljo JJ .septembra v Ljubljani. Bivši sošolci dobrodošli. Natančen Kporeil se bo šc ob ju\ il. Trije ilelir.ei se ponesrečili. Strašilu nesreča se je |irijn lila 5t). avgusta ponoči pri opekarni v Prečni, katere lastniku sin dr. I omšič in Sedaj. Trije delavci so se hudo ponesrečili. Delavci podkupujejo ( podru\baj(K) do pet metrov visoko jiliisl zemlje, ki sc potem odtrga iu jo tako / muliiii delom vidiku zemlje pripravljene za opeko. Delavci so večkrat opozarjali liaznika na nevarnost, pn opozorilo ni zaleglo nič. Ponesrečili so so: Jan Jože, kateremu je slrlo migu: Jakclj Franc, ki gu jc pomečkulo. da se bori s smrljo: Cesarju \nlouu jc pu roko \ rami zlomilo. \ se In je po živulu zemlja zelo pretisnila. Prav nepotrebno je, du zemljo kopljejo ponoči. To delo bi lahko opravili podnevi. Trebu j>a je, da oblast poskrbi /n varnost življenju delavcev, pa tudi za mezdne razmere pri tem podjetju. Pritožbe sc dni,je času že ponavljajo. — V Službenem listu kraljevske bonske uprave dravske banovine z dne 5|. uvg. so objavljena »Navodilu za sesiuvo bniiovinskcgu proračunu /. izvršilno nuredbo zu I. 1056/5?.^. dalje Objava odločbe o pridobivanju putočne-pa ulja« in Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.« — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanjo v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hudo sanje, splošno slabost olajšamo, čo popijemo vsak dan čašo vFrauz Joscfove« grenčice. — Pojasnilo, k poročilu o fantovskem taboru v črensovcih šc tole pojasnilo: Fantovski tabor je orguniziralo Prosvetno društvo v črensovcih! Celotni odbor je prevzel inutcrijul-iii in moralni riziku — |ju. hvalo llogu, vse. se je izvrstno izteklo. Odbor jc delal z vso puro. da jc puralizirol protidelovunje. Biidnicc ni bilo. Govornik ni bil iz Dolnje Lendave, temveč iz Gornje l.cnduve in sicer kaplan g. škrubon. — Vlom na Lnvcrci. Pri g. Ivanu Ogrinu so izvršili predsnočnjim drzen vlomilski napad no njegovo pisarno, kjer so skušali prebrisani vlomilci dobili bogat plen. Najprvo so zaspavali zvestega čuvaja, starega velikega psa. ki je čuval hišo že desetletja. Dali so mu nekaj mesa, v katerega so položil i nekoliko strihnina. Pričeli so s svojim poslom pri oknu v pisarno, kjer so jioskti-šali dvignili železni križ. So ga že nekoliko dvignili. Pes je začel žalostno tuliti in jc lako gospodarja zbudil, ki je skozi okno zaklical: Kdo je? Streljam. Ustrelil je v zrak in zločinci so zbežali. Zvesli čuvar hiše pa jc obležal mrtev pred hišo. — Opozorilo državnim upokojencem. Prijave za prejemanje draginjskih doklad se morajo predložili finančni direkciji v prvi polovici meseca oktobra. Opozarjamo vse drž. upokojence, dn naj ne predlagajo prijave pred 1. oktobrom. Pred tem terminom predložene prijave namreč niso veljavne. Člani |iodpisanega društva hndo dobili prijave s potrebnimi navodili pravočasno brezplačno dostavljene. — Društvo drž. upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. — Na Krekovi gospodinjski šoli — Ljubljana VII se .prične novo šolsko leto I oktobra. Pouk Iraja eno šolsko leto. Učni predmeti so isti, kakor sn splošno opcijam na gosjiodinjskih šolah — veliko važnost se pa v tej soli polaga zlasti nn kuhanje (dobra meščanska kuha. dijelna in bolniška prehrana — prehrana zlasti za gostilniške in restavracijske obrale), serviranje, knjigovodstvo s kalkulacijo in nauk o obratovanju, šivanje — Znižanje šolnine! t '|)oštevnjoč težke go-sjiodurske razmere je le^utovn šoln v Mariboru vnovič /ni/iilo šolnino in |e seduj vsakemu mogoče obiskov. 11 i l.egatov Fnoletni trgovski tečaj, ki je /.uradi vzorne orguni/ueije in odličnih uspehov nu nu jboljšem glasu, šolski jiro-gram brezplačno, \pismonjc vsok dan od tu. do 12. solno v šolski pisnrni. Morilior. Vrazovo ulica 4. I.oslni dijaški internat. Uslunovljen 1015. Začetek dne '). se|itembro. — Družabno potovanje v Mouakovo, Niirn-berg iu nn bavarske \lpc priredi Pulnik iz Zo-greha dne ti. scjitembro. Poley Monukovega bodo udeleženi i obiskali NUriiborg. kjer se bodo v onih dneh vršile velike uorodiio-soeial. svečanosti, kokor tudi poglavitna mestu v hovur-skili Alpuli. Cena trgu potnvonio od Jcsrnie d<< Mouokovegu, Ciiirniisehii, Miriibergo. Reielien-baIla. licri htesgadeno in iinzo j s prehruno vred in 'Vlanovuujem v prvov rsluili botidiJi stune z vu/nju v drugem ro/.redu Din J«K5. v tretjem pn Din 2430 zo osebo. Potnji se s |)Osebuimi jiol-nimi i/kozi, zo katero ui potrebno iiverenje o davkih. Vse vizume oskrbe Potnikove liiljelnr-no. — Nu velesejmu v llariju z oliiskom Itiniu. N'eii|iljii, k.ipri iu Pomjiej bo jiriiedil Putuik« putov o u je od S. do I", sejitcnilira. \ o/njo / vlo-kom v tretjem in no parobrudu v drugem raz-redu stane s celoku|)no prehriino Din 2T5U. drugi ruzred železnice in pivi |iurobroda pu 3100 dinurjev. SoEaite taia imil Dopisovalni pouk Vam to omogoči »a najboljfei, najpreprostejši način ; povrh tega Vam hrani čas, živce in denar. Dopisna trgovka šola V Ljubljani, Kongresni trg 2. II. Vas izobrazi temeljito lu liit.ro v vseli predmetih, katere poučuje: liouk vodijo profesorji strokovnjaki. - Predmeti, ki Jiii uči DTS.: A. irMiiM in /ndnmii: knjiKOvodstvo, slovensko dopisje, srbolirv. dopisje, nemško doplBje, trg. računstvo, reklama, nauk o trgovini, trg. in menično pravo, zadružništvo, zadružno pravo, vodstvo kreditnUi zadrug, vodstvo pridobitnih zadrug, zadružno knjigovodstvo. B. /.nunslvcni: Slovenščina, srbohrvaščina, nemščina, francoščina, italijanščina, angleščina, gosp. zemljepis, zgod. trgovine, narodno gospodarstvo. C. nciillli: Poznavanje blaga, slovenska steno- grafija, lepopis, strojepisje. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. Šolnina nizka. Pišite po podrobna pojasnila Na stotine hvaležnih absolventov! — Prijave za Putnikov posebni vlak na Dunaj sc sprejemajo sam« sc v punodoljck 2. septembra. Da se gre na roko interesentom, sprejema Potnikova biljeturnica prijave za posebni vlak na Dunaj šc v ponedeljek. 2. septembru, predpoldne. Odhod iz Ljubljane v četrtek, ">. septembra nli 20 v Zidani most. kjer se izletniki priključijo posebnemu vlaku. Povratek v Ljubljano 10- sejilem-bra zvečer. Ceno vožnje iz Ljubljane no Dunaj iu nazaj v III. razr. Din 302, v 11. razr. Diu 100. Za nabavo polnega listu ni potrebno potrdilo o |ilač;i-nili davkih, avstrijski vizum je brezplačen. PolcL' dunajskega velesejma bodo izletniki obiskali Seni-mering, Kobenzl, Uaden in Rax. Prijave sprejema Pulnik. — Dr. Dereani, zdravnik za očesne iu ušesne bolezni, zopet ordinira. — One. ki stopajo prvič v solo. je ireliu n.i vodili no [irovilno nego /ob! kupite jim najboljšo Cinican zobno kremo! — Opozarjamo cenjeni' čilutelje no danoš njo prilogo tvrdke Marko Senlonišii . poold. proilaj. srečk dr/ovne ruzreilne loterije. Belgrad, Kneginjc Ljubiec 1'». tel. 24/H.2. — I>a boste, stalilo zdravi, jn imtrebno, da redno pijeto Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in inladoslno svežosl. — Fnoletni trgovski tečaj v I jubljam, Kongresni trg 2, II. nadstropje (trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo ivrvovrslnc moči. — Istotam sc vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi spccijelmi tečaji. Zavod daje iistmeno ali piiineuo vsi )x>jabuila brczplačuo. — Priporočamo! Naši reducirani profesorji Z ozirom na našo včerajšnjo notico o intervenciji predsednika Citavne uprave Profesorskega društva g. N. Divca glede redueiranili profesorjev nam pošilja akcijski odbor naših redueiranili profesorjev naslednje pojasnilo: •Akcijski odbor redueiranili profesorjev, ki ga tvorijo reducirani profesorji, bivajoči v Ljubljani, vrši vztrajno akcijo, da se krivice v čini najkrajšem času popravijo. Pri leni uživa moralno pomoč in oporo raznih v poštev prihajajočih Sinite] jev. Vodijo ga naslednje ugotovitve: V lotili 1H32 in 1933 se je izvršilo med slovenskimi profesorji veliko število osebnih spremenili: premestitev, upokojitev in redukcij. Ce so se take spremembe izvršile po drugih banovinah po vidiku strokovne in moralne kvalifikacije, so bile v dravski banovini samo in edinote političnega značaja. Premestitve in upokojitve so bile hud udarec za prizadete učne moči. Uedukcije pa pomenijo pravi zločin nad mladimi ljudmi, ki niso nič kaznivega zagrešili, pa jim je bila po samovolji političnih osebnosti s telil uničena eksistenca in se jim je vrhulega po krivici vtisnil sramotni žig prolidržavnosti ali vsaj državljanske manjvrednosti, Ti odpusti so bili vseskozi krivični: sloneli so na najpodlejših denuncijacijah, kakršnih naša zgodovina dotlej ni poznala, ali pa so bili samo represalija za pošteno politično prepričanje prizadetih. Dvanajst'redueiranili profesorjev in Miplcntov iz dravske banovine čaka še danes na popravo krivic in na zadoščenje. Zdrave in narodne osnove nove vlade jim dajejo upanje, da se njih pričakovanje uresniči. Podvzeli so potrebne korake, da se ugodi njihovi prošnji z nemudnhni ukrepi, ki naj te krivice čini prej popravijo, in sicer: I. Razveljavijo naj se dekreti in rešenja, s katerimi so hili prizadeti odpuščeni iz državne 2. S tem naj se jim všteje izgubljeni čas v Radi stavke tiskarn v drav. banov, izide bogat koluriran cenik z zadnjimi modnimi novostmi šele v prvi polovici septembra. Prosim vsakega, da v lastnem interesu z naročili počaka. mniiecki Sj Zdraviliške Ptuj Servirni tečaj, /.uradi vedno večjih zahtev potujočega občinstva je nastala nujna potrebu, da imamo v gostilniških obratih izvežbauo osob-je, ki bo možno tujca kakor domačina \ vsakem oziru zadovoljiti, /uradi tega Je gostilni-čarska zadruga v Ptuju sklenila, da se priredi v času od '). do Ki. septembra t. I. servirni tečaj pod okriljem Zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TO I v Ljubljani, podružnica Maribor. — tečaj se bo vršil v poslopju Mladike v Ptuju pod vodstvom priznanih strokovnja-kov. ki bodo teoretično iu praktično predavali o serviranju. lepem vedenju, higijeni telesu in gostinskih prostorov, notranjem ustroju gonilne v mestu in ua deželi, nauku o živilih, kalkulaciji, _ kletarstvu, tujskem prometu, davkih in trušarinskih predpisih s posebnim ozirom na gostinske obrate. — Prijave zu tečaj sprejema Načelstvo /udiuge gostilniških obrti v Ptuju. Naplavljeno truplo nepoznane ženske. V Slovenji vasi jc. Drava naplavila truplo ženske, katere identitete do sedaj še niso ugotovSi. Utopljenka je stara okoli (ii) let, pristriženih las, mestoma že sivih, oblečena \ srajco tu obleko sive barve ter sive nogavice Sodi se. du je doma iz okolice Maribora, truplo je po vsej priliki bilo žc kakih 14 dni v vodi. Pokopali šo jo na pokopališču pri Sv. Janžu na Dravskem polju. V Ptuju sprejmem nu bruno in s snovanje 2 dijaku. klavir, instrukeije iu druge ugodnosti. Vošnjak. Panonska ulica rt. (pošta). I. nadstropje. Vič Spomenik padlim vojakom. Obenem z gradnjo pokopališča nu Viču s(. jc pričel graditi tudi spomenik padlim vojakom. Oboje bo namreč tako tesno združeno iu pn neei lih našega umetnika g. arh. Plečnika priuterno urejeno, da bo spomenik res dostojen viške ture. Spomenik sum bo prav za prav vhod nu pokopališče, ki bo sestavljen i/ visokih stebrov s- streho in arhitektonsko primerno urejen ter bo napravijal mo-numentalen vtis Na obeli straneh tega vhoda bodo namreč vzidane plošče z imeni padlih. Samo vhod ho pa stal trikrat toliko, kolikor ima odbor dosedaj zbranega denarja, in so govorice gotovih ljudi, ki pravijo, du odbor zu postavitev spomenika pomaga graditi pokopališče, povsem izmišljene. Du sc končno zberejo vsi potrebni podatki padlih .liodo odborniki te dni obiskali svojce padlih, lako bo končno tudi to delo uresničeno. Bnkludn. Prosvetno društvo na Viču bo na predvečer kraljevega rojstnega dne, t j. v četrtek. dne 5. t. m priredilo po občini baklado in prosimo občinstvo, da se sprevoda udeleži. V petek pa se članstvo skupno z odborom udeleži v župni cerkvi sv. maše. ki si bo brala o priliki rojstnega dne Nj. Vel kralja Petra II. Dobrna pri Celju ie odlično zdravilišče za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne! Od 15. aprila do 30. junija in od 1. septembra do JI. oktobra dnevno pavšalno zdravljenje (avtobusna vožnja iz Celja in nazaj, stanovanje, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in takse) za skupno ceno 1100 Din, 1250 Din in 1450 Din (trije razredi) za državne nameščence itd., oziroma 1300 Din, lbOU Din, 1650 Din (trije razredil za vse ostale. — Prospekti na zahtevo! službeno duhu, naj se jim povrnejo izgubljeni prejemki, naj se postavijo z istim ukazom v skupino, v kateri hi se danes lahko nahajali, ako bi jim bilo služben« delovanje normalno potekali). Po strokovni kvalifikaciji so bili vsi prizadeti odlični profesorji in so se uveljavljali po večini tudi izven šole kot kulturni in javni delavci. Razveljavljenje krivičnih dekretov in rešenj je naravna zahteva pravičnosti. Zo tedaj je bilo javno znano, da so vsa zadevne donuneiacije urili-narnc laži. Prepričanje prizadetih pa se je v političnem pogledu itak od vsega pofelka krilo z intencijami sedanje kraljevske vlade. Nezaslužena škoda, ki so jo prizadeti utrpeli, terja povračila. Vsi prizadeti so brez premoženja, zalo so sedaj gospodarsko uprnpaščeni, nekateri še danes brez slehernih dohodkov Zato mora namreč nnčeliinmti zadoščenju z razveljavljen jem odpustitvenih dekretov in rešenj nujno slediti ludi konkretno popravilo krivic s povračilom vse materialne škode na prejemkih, službenem času j in položaju. Vse duševno in fizično trpljenji1, ki so ga prizadeti prestali v leh letih zapostavljenosti in bede, s tem sicer nikoli in nikdar nc ho poravnali«. Prizadeti se zavedajo, da so žrtve nele svojega prepričanja, ampak tudi režima, ki ga je bilo treba zlomiti, kar se je posrečilo sedanji kraljevski vladi. Za vse trpljenje, ki so ga prestali, ne pričakujejo posebnih položajev, pač pa žele, da se upoštevajo vsaj njihove posebne želje slede bodočih službenih mest. Naj se torej 3. z istim iikaznm upoštevajo njihove osebne želje glede premestitve ali dodelitve na nova službena mesta. V imenu žaljene pravice, v imenu cula pravičnosti, ki je v našem narodu globoko vsidran, in tudi zaradi prestiža kr. vlade, ki se hoče spet nasloniti na narod, prizadeli trdno pričakujejo, da ho kr. vlada gornje točke takoj vzela v pretres, jih uvaževala in jim blagohotno ugodila.« Šmartno pri Litiji Te dni je brzojavnim potom obvestil ban dravske banovine okrajno glavarstvo v Litiji, da jc z ministrskim odlokom razveljavljen svo-jeeusni razpust šmarskega prosvetnega društva, ki je bilo razpuščeno od litijskega okrajnega načelnika Podboja v glavnem zaradi dejstva, da so nekateri okoliški fantje — člani prosvetnega društva, svoječasno »na izzivalen način« nosili zelene kravate in s tem »rušili državo« v šmarski občini ... To najstarejše prosvetno društvo v našem Zasavju — matica vseli okoliških prosvetnih društev, tudi litijskega — praznuje svojo obnovo danes s sv. mašo. katere se koin..-rutivno udeleže vsi člani, popoldne na bo otvoritev v Društvenem domu z igro »Luč z gora«, katero vprizori fantovska kougregucija DOLENISK* TOPLIC* Hadio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake crpaljke, prirod-no enakomerna temperatura, ogromen dotok vrelcev, zato izvrstno zdravljenje revinatizma vseli vrst, ženskih bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno znižane cene. Pavšalna penzija (soba — loplu in mrzla voda — centralna kurjava — prvovrstna hrana — kopeli — zdravniški pregled — vse takse in ves konifort) za 10 dni GOO Din, za 20 dni 1100 Din. Železniška postaja Straža-Toplice. Autobusna zveza k vsakemu vlaku. Ugodnost za brezplačen povratek z železnico se mora zahtevati že pri dohodni železniški postaji. Pojasnila in prospekte daje uprava. Radioaktivne termalne kopeli (37'5 C). Naj učinkovitejše zdravljenje vseli vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze ilil. Znižane cene od t. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din (KM)"—, za '20 dni Din 1.100'—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava ii vse takse. Zahtevajte prospekte ud uprave zdravilišča! Trbovlje ! Nu osnovnih šolali se začne šolsko leto v torek, t. m. s sveto mašo ob S za trboveljsko šolo in ob pol 0. za vodensko. licu II it i- znano veliko igro uprizori I j ml ski oder prihodnjo nedeljo v Društvenem ilo-mu. Pod streho je veliki dvonadstropni planinski hotel g. Počivavška ua Sv. Planini Poslopje je leseno, le kleti so podzidnnc. Namenjeno je turistom leloviščarjem in smučarjem Nn razpolago bo nad Ml postelj iu še skupna prenočišču. Stavim bo še pred zimo dogotovljena in opremljena Sr. Vid pri Pium V nedeljo 25. avgustu |c tukajšnje prosvetno društvo v Slomškovem domu vprizorilo >Darin-Ro«. ljudsko igro s petjem \ 3 dejanjih Pred igro je naš scdmošotei g Vidko razložil temeljno misel igre Dejanja igre same so se razvijala pred poslužalci. ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička, s tako piepričcvalnostjo. da se je zdelo, du sp dogodek resnično doživlja. Vsi igralci so podali svoje vloge kar najboljše. Videlo se je, da so vsi pevci In zborovodja vzeli stvar za zelo resno tei sn se skrbno uvežbuli do zadnje podrobnosti. Vsem igralcem, zlasti pu zborovodji g. Ivanu Brglczu služi igra v vso čust. Velika izbira moškega in ženskega blaga, flanele barhenta, odej itd. po najnižjih cenah pri M. GAJSEK, MuriUor Glavni Irg I — pod Vcitho tovarno Jugoslovanska knjigama v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Hebemanii, Das sechstc Gehot im nioileriicn Lehen. 117 sir., nevez. 40 Din. — Jaegher, Kins mit .lesiis. 107 str., vez. 32 Din. — Lenhaft, H«il<'s Meilcnsteiiic am Lebcnsvvcg des Christen. Pridige o desetih božjih zapovedih. 270 str., nevez 90 Din. Lenz, Die Iliniinel riihinen. Slike iz vsemira. 303 sir., nevez. 60 Din. — Minichthaler, Mcssc und Lehen. Katehelska obravnava sv. maše. 218 sir., kart. 53 Din. — Serlillanges, Kutccliismus der Uiigliiiihigen. Popolno delo v 5. zvezkih. 1. Teil. Urgriinde des (ilauliens. 178 sir., nevez. 35 Din. II. Teil. Die Mvsterien. 170 str., nevez. 35 Din. III. Teil. Die Kirche. 103 str., nevez. 25 Din. IV. Teil. Die Sakrainente. 110 sir., nevez. 25 Din. V. Teil. Die letzten Dinge. 178 str., nevez. 35 Din.— Spiegel, In (iottes A utirat. Pridige. 376 str., nevezano 100 Din. — Venneersch, Das (ieliet ilcs Priestcrs. Priprosti nasveti. 127 str., nevez. 28 Din. VValter, Die llcilige Messc. (118 str., 10 Din. Inž. V. Fr.: O elektrifikaciji železnic V sedanji dobi splošnega tehničnega napredku si gotovo elektrika v največjem obsegu osvaja vse panoge človeškega delovanja. Pri tem pa ne tvori toliko poraba elektrike za razsvetljavo, kakor električni pogon glavno pridobitev nn polju električne sile. Komaj 70 let je od izuma dynumo-clektiič-uegu stroju, in danes razpolagamo že s tako dovršenimi stroji iu aparati, du v proizvajanju, prenosu in porabi električne energije ne obstojajo nobene težave več. Upeljava električnega obrata je vsestransko omogočena in tako je elektrifikacija kljub veliki svetovni gospodarski krizi v polnem razvoju. Zaradi stalno luru-ščajoče potrebe po elekrieni energiji se je zgrudilo po širnem svetu veliko število elektrarn, ki proizvajajo ogromne električne energije. Ker se pu te električne energije ne morejo povsod nu licu mestu proizvajanja porabiti, se prenašajo potom visokonapetih daljevodov in se potem razdeljujejo po nizkonapetostnih krajevnih omrežjih na poedinc odjemalce. Jasno jc, du so prenosni stroški tem nižji, čim manjša je dolžina duljevoda in čini več je konziimcnlov. /a rentubilitelo elektrarn in ceno elektriki so v prvi vrsti merodujna in odločilnu industrijska in večja obrtniška podjetja, ne pu pokrajine z raztresenimi in malimi odjemalci za razsvetljavo, K večjim iu največ,jim od jemalcem sc pn-števujo tudi električne/ železnice, posebno glnv-ue železnice. Nn drugi strani pu električne železnice s svojo porabi- lahko pospešujejo m celo omogočajo elektrifikacijo podeželskih ulici n. V Sloveniji iulalilo po deželi že precej a/ vilo elektrifikacijo. Veliko krajev pu nanjo šc čuku in tudi ne bodo v doglednem času dočakali tako potrebne in zaželjene električne razsvetljave, akoruv no se mora ta danes /r prištr. vati k življenjskim potrebam. Sicer .,<• dn; i ju. ilu se tudi pasivni kraji eleklrilieiru ju, ali iclnt-uti rentubilitota elekrurn ne sme biti - tem ogrožena. (.lovori sc veliko o potrebi javnih del v mi tlo pobijanja iu iihhiženju brezposelnosti Obetale so sc nam gradnji raznih vfst ecsl in : 11 r 1 j železnic. Te obljube so sicer za enkrat padle v vodo, ali izvršitev leh del končno ne more iz-ostuti. /.uradi tega začasnega zaostajanja,iuvnjli del po ne smemo čakati, kuj nuni prinese bodočnost snmn. ampak moramo tudi ini sami de lovati na to. da se bodo te grndbc izvršile odgovarjajoč napredku in v korist ne samo Slo. venije. ninpnk celotne države. /a povzdigo tujskega prometa bi bilu največjega pomena lahka in ugodna dosegljivost miših priroduo tako lepih krajev. Posebno posel našega Jadrana bi morali olajšati inozein-eein in jim pri tem tudi nuditi najkrajše iu naj udobnejše potovanječ Nameravana in obljubljena železniška zveza Slovenije z morjem bo tcniu gotovo najbolj ustregla. Pričakujemo, du sc bo tehnikom posrečilo, najti ne le ugodno rešitev železniške trase, ampak, da bodo tudi pri izvedbi upoštevali vse tehnične napredke in tako zgradili železnico, katera jiiu bo v jionos tudi v inozemstvu. Prometno ministrstvo je začelo že nekako pred 12 leti razmotrivati o elektrifikaciji naših glavnih železnic. V to svrho je stojiito takrat tudi v stike z nekim inozemskim strokovnjakom, ali o teh projektih še ničesar ni prišlo v javnost. V tehničnem o/.iru danes ne obstojajo nobene težkoee več. Pri nas bi bile te kvečjemu samo finančnega značaja, bi se pu mogle gotovo na en ali drug nuin pri malo dobre volje gotovo premagati. Z ozirom na to, da so se naše sosedne države že odločile zu izmenični tok 15.000 voltov iu 16-Va perijod, je vprašanje električnega sistema brezdvonino rešeno tudi za naše glavne železnice. Kur se tiče napeljave gornjega, vozil-uega voda, dovodov in električnih lokomotiv, ne more biti tozadevna odločitev težka, ker imamo v tem pogledu trudi dovolj izkušenj v Nemčiji, Švici iu Avstriji. Električna energija nam je v zadostni količini nu razpolago, oziroma hi se dala v primerni obliki proizvajati in dovajati. Visoki izdatki za študijske svrlie |>ruv tuko i)0|ioluonia odpudejo, ker so sc tozadevni preizkusi že izvršili v drugih državah. Za projektiranje in zgradbo pu ludi nismo popolnoma vezani nu inozemske strokovnjake, ker lahko porabimo za la delu tudi domače iiiženjerje, če le obstoja ua incrndajuih mestih razumevanje zn zaščito teli (lomilcih moči in se j 111 ne odklanja. uli pu celo nanje popolnoma pozabi. \ v st ri iski elektrifikucijski. program jircdvi-ilevu podal jšanje električnega železniškega prometa do Heljnkii- kar se ho gotovo v nuj -krajšem času iiuli uresničilo. Elektrifikacija predora skozi Visoke Ture je nujno potrebna in se jc v tn svrho že zgradilo električna centrala: Mallnitz-\Vcrke. Ni dvt.mu, da ne bi bile avstrijske zvezne železnice pripravljene oo-duljšnti svoje električno železniško omrežje tlo naše meje v karavanskem predoru, okn bi sc tudi na naši strani upolajl električni promet preko Jesenic in Ljubljane no Sušnk. Iz teh kratkih podatkov naj lin razvidno, tla bi bila ekektrilikacijn nove proge nu Sušak priporočljiva zarodi visokega gospodarskega pomena. Mladim domačim elrklroinž.ehjerjem lii se nudila lepa prilika sodelovanja pri projektiranju in gtaribi ti prve domače električne glavne železnici jind vodstvom domačega izkušenega strokovnjaku Obrnem hi pa ta prog« služila tudi kot v/.otre zu elckirifikaciio še drugih glavnih železnic v nuši držuvt. Šolske vesti lAehtenthnrnor :avod meščan*1 podiiijsiva, sieiniKi'at ije in stiojepisja, naj m> iinjavijo Midstvu u•'■'!,e't.i-.:%e šc.e pri uršulinkab v rjubljani najkasneje do Id. septembra. 1'oueevale bodo akademsko in strokovno i/oiirnz.. no učiteljske moei. I tteiihe so lahko z.uuanje in noiianje, ki stanujejo v z.undii. aaiam nejša obvestila tiaje ravuaioljrftvu učiteljske šole. \a vi,' j r i/iisi),nI' ii j ki šoli dr. Kreka v Šiški, ljnbljana \ ii, bo vp.-tn unje \ I. letnik lo. seiileni-nra. Isto asiio l»o vp:. i, .tuje tudi zn enoieino dinjsko šolo. /a troim e. ni umelijsk<» gospodinjski te - aj /.a nedeljss. in ve o. ul knbarski teeaj. I- ah>.i pouk se priene .! -.epli n u.t Sa meseanski šoli -Diskih sester v Mariboru se bo vršilo vpisovanj«' i. iu . *e;.iembra od S—12 »'riti morajo vse ueenke, tndi one, vi so se .'.7. j unija začasno vpijale v 1 ra/.red. (». sejilembra bo šolska sveta maša. 7. sejMembra pa se pnine redni pouk. V iuvotJu se lx» /, letošnjim šoiskim leitmi nlvoril posebeu tečaj za rihjuije, slikanje in modeliranje, (iletle tega se ,'c tre lia Javiti pri preibtojnišivn zavoda. Trnovska ///*< nuja1 na iiudn-jeralna šola v Trbovljah, Vpisovanj« trgovskih vnjeneev in vajenk Ik> za oba razreda v torek a. septembra od 18 Jii v driurem nadstrojiju deške narodne šole ua \'otli. Takoj pri vpisovanju mora v^ak vajenec ( ka) pla-ati UMI 1.1 i u vpisnine ni predložil' /,nduje šolsko spričevalo in u iio pogodbo. ZaecMek |xmka se Imi objavil pri vpiso\anju. Vse jrji'. trgovce opozarjamo, da brez pogoju o pošljejo svoje vajenee ( ke) k vpisovanju. Obča obrtna nadaljeval na šola v Trbovljah — Vode. Vpisovanje v občo nadaljevalno šolo /,a vajeuco so bo vršilo v torek U. septembra, /.a \ajenUe pa v sredo 4. .septembra 19:15, vselej od 1T— Iv pisarni državne deške narodne šole v Trbovljah Vode Vajenci in vajeiiike morajo prinesti s seboj zadnje šolsko spričevalo in učno pogodbo. Začetek pouka Ke bo objavil pri vpisovanju. — Vodstvo. flršttl inska meščanska šola v Škof ji Loki prične s poukom v torek 10. septembra. Cojeuke naj pridejo v zavod '.). septembra. — Predstojništvo. umiv. V SKOKU I.OHI, z 2. sept zopet redno ordinira. Naznanila Liubliana 1 Nočno službo Imajo lekarne: danes: dr. Kmet, Tyrševa cesta II; inr. Trnkoczy ded.. Mestni trg -I; Iur. I star, Selenomgova ulica 7; jutri: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg H: nrr. Kamor, Mikloši« e\a eesla 20, in m r. tiari us, Mosic. I Kino Kod el Je vo. Danes ob 17 in 20 ter Jutri ob 20 veliki lilin •Bitka z Anabello iu iukišiuovom. Drugi kraji V Zadvoru l>o dramatični krožek .Jelka v ljub« ljani vprizoril v uedel.jo 1. septembra ob I popoldne v dvorani' gostilne Jeriha Mihaela ljudsko igro g. t\ Majdiča v 5 dejanjih (Jospod mora biti*. Cerkveni vestnih Celodnevna duhovna obnova .a akademsko izobražene Lene bo v nršiilinskem samostanu v Ljubljani v soboto 7. septembra. Uvodni govor v petek (i. septembra ob U zvečer v kaiieli. Obnovo vodi preč. g. dr. Regalat Cobulj O. F. M. II. vnanja Marijina kunt/refjacija pri uršulinkah v Ljubljani ima daues popoldne ob II shod. Pridite vse. — Voditelj. Sočne častlvcc najsvetejšega Zakramenta vabimo k rednemu češčenju, ki ls» v noči od 5. na ii. septembra v ljubljanski stolnici. Molili bomo iz Večne molitve« enajsto uro: Prošnja za duhovuike. Začetek ob 9 zvečer, konec ob I zjutraj. Kri ionska moška in mladeniška Marijina družba ima danes teden. 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, zjutraj ob (i sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, (»opoldne bo pa ob lepem vremenu mesto shoda izlet na ( rnuče. Odhod iz Ljubljane s kamniškim vla.kom ob i;t..">il ali pa peš ob Ki. V slučaju neugodnega vremena bo pa redui shod v društveni cerkvi ob H zvečer. Člani, ki še niso prejeli vabila na polducvui izlet, ga dobe pri kateremkoli odborniku. Poizvedovanja Kdor najde 2 ključa na obročku, naj ju Diagu«v<>U izročiti ua policiji proti dobri nagradi. Programi* Radio Liuhlianti t Nedelja, i. septembra: 7.?.0 Kmetijska posve o« al-niea (ing. Sadar Vinko) 8.(Hi Cas, poročila, spored 8.15 lvoioška pesem in beseda. Uovori g. Albreeht 1\ an. Plošče 10.00 Odkritje in blagoslovitev (»osuet.ka knežjega kamna (prenos iz Mežice) 10.HO Prenos iz Mežice: Služba božja (daruje nisgii Ks Meško, sodelujejo IIu-badova in Jpa\>-eva pevska župa ter ra/.ue gotlbe) 11.M0 Smetana: Mu last, simfonična silita (plošče) 12.1.) ( as, obvestila, sportv.l l.V;tO Keportaža in prenos iz Možice: Četrto dejanje llreukove svečane igre Zadnje ustoli-čcuje na (1 os pos v el sk e i u polju hi.mi Mav eez izaro, mav čez gmajnico. tam je moj ljubi tlom .. Sodelujejo: l?a-dijski orkester, Slavko Jan (reeitacijeL g- Arnejo govor) in idoš. e l!).:;o Nac. ura 111.011 Cas, obvestila, spored ".'0,15 (Josposvetski sen. a) Vokalni koncert Toneta Pctrovčiea b) Meško Mati - drama, II. dejanje, izvaja radijski dramski studio — c) Naša bolest - orkestralni koncert, d) Jalen: Nevesta, dramski prizor rad. ork. 22.00 Cas, poročila, spored JJ. 15 Puhli zvoki v noč donijo. Pad. ork. Vmes solistični instrumentalni vložki. — Konec ob 21. Ponedeljek, !. septembra: 12.00 Naši Američanki! (1'dovičeva in Laušetova na ploščah) 12.to Vreme, (y-ročila 13.00 Cas, obvestila, spored 13.15 Baletna godba nn plošča h H.no Vreme, borza 18. (Ki Radijski orkester: 1'verture 18.40 Zdravniška ura (dr. Bogomir Muga.ina, 10.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila lfl.:»0 N ne. ura 20.00 liorodin: Knez Igor, prenos iz Belgrada — Vmes: Cas, vreme, poročilu — Konec ob 23.00. Drugi programi i Nedelja, i. septembra: - 'fielgrad: 20.00 Srbski večer 22.1.» Radijski orkester 23 00 Plesna glasba — Zapnb: 20.00 Koncert ua gitari 20.15 Vesel večer 22.15 Plesna glasba - Dunaj: 17.-JO Radijski orkester 10.50 Igra 22.25 Pesmi iu arije 23.05 Kabaret 1111 ploščah -tludiinpeštu: 21.05 Ciganska irlasba 22.30 Zabavna gl. trsi Milan: 17.30 Mandolluistični koncert 20.10 Manon l.o,senu t, opera, Pueeini — Itim.tiari: 20.10 Orkestralni 111 pevski koncert Prana: 111.50 l.alikn glasba — I ar sava: 20.00 Orkestralni in pevski koncert - Berlin: 20.00 Orkestralni koncert- I ratislava: 20.00 Wagnerjeve ln \ eni 1 je ve skladb« - Frankfurt: 20.00 Beethovnove ski. PONKDKLJJOK, 2. septembra, lielf/rad: 20.00 Knez Igor. prenos i/ gledališču Zapreb: 20.00 Prenos opere liuna.i: 22.10 Radijski orkester — Budimpešta: 23.01! l.odalni kvartet Trst-Milan: 17.05 Komorna in salonska glasba Itim-Hari: 20.40 Velika vojvodinln čika ska, opereta, Kalman _ Prana: 10.25 Godba na pihalu 20.20 11 n r ih "»».ar. Karneval poleti 21.30 Sudove skladb« I ar sava: 20.00 Vesela klavirska glasba 22.00 Simfonični koncert Berlin: 20.10 Orkestralni koncert — I ratislava: 20.10 Plavi ponedeljek — Monakovo: 20.10 Koračnico- brazilija: Instituto Butantan V notranji Braziliji je mnogo zelo nevarnih sovražnikov, kakor tigri, komarji — in najhujše — kače. 70 odstotkov smrti v Braziliji tiči v kačjem sirupu. Posebno kmetu so kače najbolj nevarne in se nobene živali ne boji tako, kakor kač, najbolj zat(.. ker jih je toliko, da se ne more braniti. Ni uolgo tega, kar se je začela braziljska znanost baviti s kačami. Začel je dr. Vital Brasil, učenec dr. Calmetta, ki je bil zdravnik v francoskih kolonijah, v tistih časih, ko so Francozi zasedli Madagaskar. A Francozi 90 mislili, da ne bo težko gnal, da le kalijev permaganat ustavi delovanje strupa. Po dolgih letih truda je razširil svoja dognanja' na vse vrste kač. Pri tem mu je tudi pomagal braziljski zdravnik dr. Vital BrasiL Kesneje sta se razšla. Dr. Calmette je ostal v Franciji, izdeloval proti-serume in raziskaval dalje, dr. Vital Brasil pa se je vrnil v svojo domovino, da tudi njej pomaga. Zdaj je to vprašanje kolikor toliko rešeno. Dobivamo serum proti slehernemu kačjemu strupu, in če le ni prepozno, bolnik tudi okreva. Seveda je zo- Glavni serpentarij (kačja reja), kjer je 250 strupenih kač in nekaj strupenih žab za zdravniško uporabo vzdrževati otok. Toda računi so jih temeljito varali. Niso namreč računali z naravnimi sovražniki, ki so bili tisočkrat hujši kakor ljudje: kače. Dr. Calmette je pravil sam, da jih je bilo toliko, da so vojaki umirali na stotine, na tisoče. Ponekod so morali celo obstreljevati uro ali dve cele pokrajine s topovi 10.5 kalibra. Po dežju pa je bilo najbolj grozno. Reke so prestopile bregove in poplavile vse, kar je bilo meter in pol, dva ali še več visoko, s seboj pa so prinašale na milijone in mili- Najprej je treba izbrati kačo s palico. Zgrabiti jo je treba za glavo, odpreti žrelo in vtekniti fialec globoko vanj, da se ne dotakne zoba s strupom; nato podložijo cevko, da se strup iz zoba izcedi vanjo jone tistih plazečih se vragov. Stališče francoske vojske je bilo neznosno. Še nekaj časa in bi ne bile žive duše več. Tedaj se je pojavila roka dr. Calmette. Ulovil je nekaj kač več vrst in z njimi odpotoval v Francijo. Francoska vojska se je umaknila k obali in tam zasedla najvažnejše točke, kjer bi se tud: lažje branila teh sovražnikov. Dr. Calmette je v Parizu analiziral učinek strupa na raznih živalih, katerim je pred injekcijo in potem vbrizgal razne kemične tvarine. Po daljših preizkusih je do- pet vprašanje, kako dobiti serum pravočasno! Nekatere vasi so jako oddaljene, aH pa se nesreča pripeti tako daleč, da je nemogoče dati nesrečnežu injekcijo pravočasno.« Tu je moj spremljevalec prekinil govor in pokazal z roko stavbo na hribčku med drevesi. »Kmalu bova ondi! To je Instituto Butantan, videli boste kače vseh vrst, kar jih imamo v Braziliji.« Se nikdar nisem videl kače, ko na sliki. In sem se jih tako bal, ko sem jih videl žive in plazeče se komaj za dober meter pred seboj. Se danes se spomnim, kako me je obšla groza, in če bi me ne bilo sram, bi bil zbežal od tistega kraja. Čudil sem se tovarišu, da jih je mogel tako hladnokrvno gledati in kazati in govoriti o njih, kajti prepričan sein, da bi umrl od groze in strahu, še preden bi me kača pičila. Instrtuto Butantan je zgrajen ob robu griča. Triaaostropno stavbo zagledaš že od daleč, podobna jt bolnišnici, tam so poskusne sanitetne sobe, ali ne vem, kako bi rekel. Stoji sredi lepo obdelanega parka. Najprej sva si šla ogledat [poslopje. Zelo je prostorno. V njem dela kakih osem zdravnikov in okoli 40 pomočnikov, tudi dve pomočnici sta, bodoči zdravnioi... Eden od tistih pomočnikov, oziroma dijak medicine, g. Josč Riseiro Feraz, nama je vse vljudno razkazal. Na levi strani vhoda smo videli kar armado zajcev in drugih živali, ki so bile zaprte v posameznih kletkah. Po uslugi g. Fer-raza smo zvedeli, da so vse te živali namenjene poskusom.Potem smo si šli ogledat še serpentarije — kača rije. Malo pred poslopjem stoji prvi serpentarij, ta je največji od treh, in tu je tudi največ kač. Vse so strupene. 2e jx> pogledu sodiš, da morajo biti tu vse vrste, saj so redke tiiste vrste kače, da bi bile po dve enaki. Serpentarij je sezidan v jajčasti obliki; v notranji strani je krog in krog voda, 120 m široka. Ustrašil sem se, ko sem videl kačo, zdi se mi, da je bila kloj*)tača, ko se je spustila v vodo in jela plavati proti nam. Spremljevalec g. Ferraz jo je opiazil. »Ne bojte se, ne pride do nas, jx> zidu ne more plezati, ker je pregladek. To je klopotača, najbolj znana kača v Braziliji. Njen strup je smrten, ako ne dobite zdravniške pomoči v dveh urah. Tu ji pravijo Cascavel. Ona tam, temna, ki ima križ na glavi, je U r u t r i (Lachesis aeternatus). Tista tam, oranžno rumena, s črnimi štirikotniki po hrbtu, je grozna; že 15 minut po piku se vam oči stemnijo in omedlite. Zgubljeni ste, ako ne dobite zdravniške pomoči v eni uri. Tu ji pravijo Surucucu (Lachesis muta), doseže nekaterikrat tudi dolžino 250 cm. Nekateri jo zamenjajo z Lachesis lanccolatus, ali f>o braziljsko jararacucu. Je grozna, ter ima precejšnje število smrti na vesti. Dolga je približno 2 m. V državi S. Paolo pa je najbolj znana Sacaiaca, zelo zahrbtna in nevarna kača; je tenka in meri kakih 40 do 80 cm...« In še je govoril, a jaz ga nisem več poslušal; hotel sem oditi čim prej, toda tovariš Stojkov je vztrajal, da si morava ogledati šc tiste prav velike... Bog pomagaj! Ce jih še nisi videl, nikar si jih ne želi! Videl sem dva primera Eunectes murinus, ki sta imela vsak po 10 metrov, toda gosp. Ferraz nama je povedal, da dosežejo tudi 15 m! Požrejo pa celega teleta, kaj šele človeka! Napada pa vendar zelo zanimivo. Ko se pokaže žrtev, se ta kolos ovije krog bližnjega debla, ter čaka, da pride žrtev mimo. Nato napade iu začne se boj, F.unectes vedno zmaga. Ovija se toliko časa krog žrtve, da mu stre vse kosti, |>oteni ga pa kar celega pogoltne. Tu ji |>ra-vijo Sucuri in ni strupena. Boa constuctor doseže 6 in tudi 7 metrov, a vendar ni tako nevarna, zadovolji se z zajci in drugimi majhnimi živalmi. Tudi ni strupena. Bližal se je konec najinega obiska. Toda gosp. Ferraz naju je prosil, da ne sineva oditi, preden si še ne ogledava najbolj znamenito braziljsko kačo. Ni me dosti zanimala, a da ne bi odklonil tega vljudnega vabila, sem šel. Videli smo osamljeno, veliko, črno kačo. Dolga je bila približno 250 cm in nisem našel ničesar zanimivega na njej. Oosp. Ferraz nama je pojasnil. »To je edina kača, ki ne stori človeku ničesar hudega. Ne zato, ker ni strupena, ampak zato, ker jo je mogoče ukrotiti brez posebnih težav, da |x> tem zvesto služi gosjX)darju v boju zoper struf>ene kače. Napade jih takoj, ko sluti, da so v bližini. Strup njenih sovražnic ji ne škoduje. Po boju, ki traja le dobro minuto, |x>goltne nasprotnico. Tej kači ]>ravijo Mussurana ali znanstveno: Rachidelus Brasiii.« Preden smo se razšli, že daleč od vsakega ser-pentarija, sem prosil gosp. Ferraza naj pove kaj o strupu, o njegovem učinku in zdravljenju. »Kačji strup jc brez barve, ko je še svež; suh jc podoben gomirabiki. Shranjen na suhem obdrži vso moč smrti. Njegova sestava 1 razlikuje z vr- stami kač. Njegovo delovanje zdrži tudi vročino nad 100 stopinj C kljubuje vsem kislinam, ne premaga kalijevega permanganata. Strup povzroča veliko razburjenost, ki pa ne traja dolgo. Petnajst minut po piku, se oči stemnijo, neizmerno povečajo in bolnik omedli. V bližini rane sc žilo močno napivo. Bolečine se menjajo. Opaziti je še sledeče: oslabelost, bruhanje, razširjenje punčice, zmanjšanje krvnega pritiska. Izguba krvi, moteno dihanje, znižanje temperature. Smrt nastopi s posebnim krčem živčevja. Zdravimo s permanganovim sredstvom. Sedaj tudi u|x>rabljamo kromovo kislino. Najjirej pa globoko urežemo tam, kjer je bil j>ik; zatem pa sledi ena ali dve podkožni inekciji permanganata ali kromove kisline. Bolnik mora imeti že prej |vxlvezano roko ali nogo, kjer je pik. Cez tri dni je skoraj že zdrav, čez pet pa se že lahko vrne na tlelo. Alkoholnih pijač ni priporočati; to še bolj razburi kri, ki začne še bolj delovati in pride strup še prej do srca. Naši serumi so različni. So enova-lentni in lunogovalenini. Ko bolnik ,ali kdor je bil blizu, zna povedati, katere vrsta kača ga je pičila, ii|x>rabimo enovalenlni serum; v nasprotnem slučaju pa mnogovalentni. Razlika med enovalentnim iu nmogovalenlnum je la: da enovalentnega sestavijo takole: S strupom določene kače zastrupijo konja. Mrtvemu konju nato izvlečejo kri, s katero potem naredijo enovalenlni serum, ki je za |xxlko/ne inekcije za zdravljenje proti piku dotične vrste kače. Mnogovalentni pa je sestavljen na podlagi kalijevega permanganata ali kromove kisline; uporabljajo ga proti piku vseh vrst kač. Brez dvoma je enovalenlni boljši ter bolj učinkovit kakor mnogovalentni. A v slučaju, da bolnik ne ve, kakšna vrsta kača ga je pičila, ali da so njegovi podatki nejasni, zdravnik vbrizga mnogovalentni serum. Ce se zdravnik zmoti, pa enovalentni serum škodljivo deluje; radi take pomote je jx>-sledica smrt, že čez nekaj ur |» piku. Zadnje čase pa je začela braziljska znanost uporabljati kačji strup tudi zo|>er raka. Kakor nam je znano, so ti poskusi imeli popoln usj*li pri zdravljenju začetnega raka (3 mesece). Podrobnosti o zdravljenju raka pa še niso znane. (C. R. Paternost.) Laval bi rad Marijani Franciji više obesil ce kar za kruh, a na desui in levi mu nagajajo. »Kako pa kaj z vašim vnučkoin?« »Hvala, ta že reče mama.« »Res? — Pa vaš zet?« »O, ta f)a že reče: ljuba moja tašča!« Smešnica: »Torej, povejte mi,« vpraša nekoliko raztresen profesor, »kateri kralj je.., katerega leta ..., zasedel..., kateri prestol?« Okaineneli gozdovi v puščavi. Okamenoli gozd na gorovju Mokakam, ki je blizu Kairo, si gre skoraj vsak egiptski potnik ogledat. A ni samo ta gozd okamenel. Takih gozdov je dosti v Libijski puščavi in so tako razsežni, da so dolgi za dneve hoda. Čudno je, da se ta les ni spremenil v oglje, ampak je kamnit. Prav nič ni dognano vprašanje, na kakšen način se je to zgodilo. Pač meni nemški profesor Stromer, da ti gozdovi ne izhajajo iz živih, rastočih debel, marveč je bil les naplavljen in je ležal v peskn. A to mnenje ne bo držalo, ker so našli n. pr. v Yellowstone parku v Ameriki tudi pokončna okamenela drevesa. Spet nekaj za učenjake, da si bodo mogli s čim beliti glave! -¥■ Novost za pisanje not. Nedavno smo poročali, da so iznašli pisalni stroj za pisanje not. Zdaj pa je nova iznajdba neko posebno, pripravo: stroj je za polovico večji ko pisalni stroj in piše na ozek filmski trak in note je moči fotografirati, kakršne velikosti hoče kdo. Iznajdbo sta priredila dva Nemca, glasbenik Thiole in tehnik Kult. Kače se rade sončijo in mimo ležijo ure in ure; le dež a bi hlad jih spravi v hišice; živijo složno druga z drugo, malokdaj se spričkajo Leltča trdnjava, 15 ion težko ameriško bombno letalo z brzino 420 km na uro. Ima same jeklen oklei*, 5 oklepnih stolpov obdanih z neprodirnim steklom (spredaj je den!) — dalje ima strojnice, brzostrelne topove, 4 motorje po 750 konjskih sil in — uiorda stroj za cekine? MLADI SLOVENEC STRlCKOV KOTIČEK Kokun: Siroto Skrivnostni sopotnik Ko prvi ptiček je v mlado jutro zažgolel in prvi žarek skoz okno v sobo zablestel, je Majdica odi odprla, po sobi plašno se ozrla: vse čudno tiho naokrog. Prestopil prag je ljubi Bog ponoči naskrivaj in materino dušico odnesel k sebi v raj... Ko prvi ptiček je v mlado julro zužgolel in prvi žarek skoz okno v sobo zablestel, je Majda bridko zajokala iz kota, v neznani svet odpotovala — sirota. Franckova predstava Zadnjič je bil v naši hiši velik dirndaj. Pri-41a je na obisk teta s svojimi tremi dečki in hčerko Lenčko. Naš Francek je preljube mu goste hotel prav posebno počastiti in jim je slovesno naznanil, da priredi zvečer predstavo, na kateri bo pokazal svojo neprekosljivo umetnost v čaranju. Prejšnji teden je bil namreč v naši vasi pravi, pristni čarodej in njegove coprnije so našega Francka tako navdušile, da je na vsak način hotel postati čarodej tudi on. Rečeno — storjeno. Predstavo je Francek priredil v veliki lopi na vrtu. Znosil je tja več ko deset stolov in jih postavil lepo v vrsto. Ko je bilo vse lepo pripravljeno za predstavo, se je vtihotapil v shrambo in vzel tam ducat jajc. Iz spalnice pa je vzel očetov najlepši in najdražji klobuk. »Gospoda moja. zdaj pa le noterl« je nato začel vabiti občinstvo v lopo. »Tukaj je slavni čarodej Rokuspokus. Vstopnina samo petdeset para za osebo. Otroci ne plačajo nič.« In je občinstvo v trumah drlo v lopo in so bili kmalu vsi stoli zasedeni. Tedaj je Francek slopil k mizi, vzel z nje klobuk in ga pokazal občinstvu: »Kakor vidite, cenjena gospoda, je klobuk prazen.« Potem je položil v klobuk jajca in jib stolkel, da je nastala iz njih prava godlja. »Zdaj pa je klobuk poln razbitih jajc, kajne. Dobro pazite! Ko bom začel čarati. bodo razbita jajca postala spet lepo cela.« In je začel delati nad klobukom prečudna znamenja z rokami, zraven pa je skrivnostno mrmral: »Hinder-honder, coprnija, rokus-pokus, hola-drija — jajca, bodile spet cela!« Otroci so planili k mizi in začeli iztegovati nosove v klobuk. A glej spaka prečudnega: jajčna godlja v klobuku je ostala takšna, kakor je bila. Vso Franckovo čaranje ni pomagalo nič... " Otroci so se na vse grlo zasmejali. Drug za drugim so se začeli norčevati iz Franckove ča-rovne umetnosti. Francka je bilo srain, da bi se bil najraje v zemljo udri. Pa se je nazadnje vendarle izmazal iz zadrege. »Če se mi prva crpornija ni posrečila, to vendar še ni lakšna nesreča,« je zaniodroval in oznanil drugo: Gospoda moja, prosim, vsak na svoj sedež! Zdajle boste pa zares strmeli!« Privlekel je iz žepa očetovo zlato uro, jo položil v možnar in začel kakor za stavo s tolkačein udarjati po njej. Ura je bila kmalu razbita. • Kakor vidite, je ura razbita,« je dejal Francek in pomolil možnar, v katerem je ležala nesrečna ura, vsakemu gledalcu posebej pod nos, »Vidimo! Vidimo!« so zakričali otroci. »In zdaj bom zacopral, da bo postala spet celal« je samozavestno napovedal Francek. Skril je možnar za hrbet, zamrmral spet nekaj čarovnih besed, potegnil možnar izza hrbta — in glej: ura v možnar ju je ostala razbita, kakor prej jajca. »Ho, ho,« so se še bolj zasmejali gledalci, »ti si pa res lep čarodej! Tako zna coprati vsak!« Francek je v zadregi pogledal zdaj uro v mož-narju, zdaj spet gledalce, ki so se mu nesramno režali v obraz, potem pa od sratnU in jeze zatulil na ves glas. Vrišč in trušč je priklical očeta iz hiše. Ob pogledu na ponesnaženi klobuk in raz bito zlato uro, se mu je kar zavrtelo v glavi. »Čakaj, čakaj, zdaj bom pa jaz copral!« je za kričal, ko je spet dobil dar govora. In je pograbil Francka za vrat in zacopral tako, da je Francek vpričo vseh gledalcev poskakoval pol metra visoko od tal, zraven pa milo pel tisto prekrasno pesemco, ki se s »švrk, švrk!« začne in z »ve ve, veee« neha. Prebivalci kuhinjske omare Naša dobra, stara kuhinjska omara ima mnogo prebivalcev. V prvem nadstropju stanjujejo gospodje krožniki. V drugem nadstropju stanuje debela gospa kavina ročka s svojimi dvanajstimi hčerkami. Vse so enako oblečene. Ta družina je zelo gosposka in imenitna, ker jo uporabljajo samo ob velikih praznikih in godovih. Kozarci, ki stanujejo v tretjem nadstropju, imajo tako nežna telesca, da ob najmanjšem dotiku bolestno zaječi-jo. V pritličju pa imajo svoje stanovanje lonci, sklede in vrči. Tam stanuje še ena kavina ročka v rjavi obleki. Ta kavina ročka je hišnica. Noč in dan mora skrbno paziti, da se vsi stanovalci dostojno vedejo in se vestno držijo hišnega reda, Nekega dne je eden izmed majhnih krožnikov prešerno skočil iz omaro. Bums! ivenkl je reklo in lahkomiselnež je obležal z zlomljenimi rokami in nogami na tleh. »Da, da, tako se zgodi, če je človek preveč lahkomiseln in veternjaški I« je zaniodroval stric lonec ln pomlgal z ušesi. Potem pn je sklonil glavo In zadremal. Tudi drugi stanovalci omare »o ob pogledu nanj začeli zdehatl ln kinkati z glavami. Ko se je zmračilo, so ie vsi pokojno spali Sprevodnik je odprl vrata in dve ženski sta stopili v oddelek za nekadilce. Čedno obločen gospod je bil edini potnik v tem oddelku. Vlak se je začel pomikati dalje. »Gospa in gospodična se gotovo peljeta v Zagreb?« je gospod vljudno vprašal mlajšo izmed sopotnic. Ta pa ga je samo ošabno pogledala in mu ni odgovorila. Gospod je utihnil in se obrnil proti oknu. Pa mu je, kakor je bilo videti, kmalu postalo dolgčas. Začel je vrteti dragocene prstane na roki in se z njimi igrati. Potem je enega izmed njih potegnil s prsta in zamrlimi predse: »Dražji si mi kakor darilo angleškega kralja, pa moraš kljub temu proč!« Na te besede je dvignil roko in vrgel prstan skozi okno. Sopotnici, ki sta sedeli neznancu nasproti, sta ob tem pogledu kar odreveneli. Neznanec je snel s prsta drugi, še dragocenejši prstan in zamrmral: »Tudi ti si mi ljub in drag, ampak tudi tebi je namenjena ista usoda.« In je vrgel ludi tega skozi okno. Sopotnici, mati in hčerka, sta se spogledali. Nobenega dvoma ni bilo več: v moževi glavi ni bilo vse v redu. Strašno! In s tem blaznim neznancem sedita ponoči čisto sami v kupeju ... Skrivnostni neznanec pa je nemoteno nadaljeval svoje prečudno opravilo: snemal je prstan za prstanom z rok iu jih metal skozi okno, mrmrajoč pri tem zmedene besede. Ko je vrgel zadnji prstan, so njegovi pogledi obviseli na rokah mlajše sopotnice. »Gospodična,« je zamolklo dejal, »prekrasen prstan imate — ampak tudi tn mora za drugimi, vse nič ne pomaga!« In je zapovedovalno iztegnil roko. Mladenka se je prestrašila, da ji je zastala sapa. Pa se kar nič ni obotavljala; s tresočo se roko je snela prstan in ga izročila blazniku. Ta se je vljudno priklonil, vzel prstan in ga prav tako vrgel skozi okno. Nekaj časa je bilo vso tiho. Skrivnostni neznanec se je molče naslonil nazaj in zaprl oči, kakor da dremlje. Nenadoma pa je spel odprl oči in zabrundal: »Ah, žal mi je za dragocene prstane. Nn vsak način jih moram dobiti nazaj. Kdo jih ima?« In je presunljivo pogledal sopotnici in se gro- zeče dvignil, kakor da bo vsak hip planil proti njima. Pa je samo z roko segel k zavesi na oknu in zmagoslavno vzkliknil: »Glej, glej, tukajle si. moj prvi prstan!« In je potem vse prstane po vrsti, kakor jih je zmelal skozi okno, potegnil izza zavese in nazadnje ludi prstan mlade sopotnice.* Stara gospa in njena hčerka sta strmeli in nista vedeli, ali bediia ali sanjata. Skrivnostni neznanec pa se je ledaj prav prisrčno zasmejal in prijazno dejal: »Le nikar se preveč ne čudita. Vse je zelo preprosto in enostavno. Nista se hoteli kratkočasiti z menoj, pa sem vama kljub temu priredil majhno zabavo. Dovolila, da se predstavim: j a z sem čarodej Rokuspokus I« Stric Lovre čara Stric Lovre vam zna imenitno čarati. Vsakega čarodeja prekosi, tako zna. Zadnjič so ga otroci loliko časa prosili in rotili, naj jim pokaže svojo čarodejno umetnost, da se je nazadnje res udal. Oborožil se je z ogromnimi očali, si nataknil na glavo prečudno čepico, rekel »Zapik!« in je začel čarati. In je uganjal s svojim klobukom in svojimi kockami takšne vragolije, da je slavno občinstvo zijalo z usti in očmi in ploskalo z rokami in nogami. To slavno občinstvo so bili štirje dečki in tri deklice: Tinček, Francek, Blažek, Jožek, Rezika, Ančka in Lenčka. Najbolj je slavnemu občinstvu ugajala ona stričeva čarovnija, ko je iz praznega klobuka privlekel na dan... kaj? To pa iztuhtajte sami! Vzamite v roko svinčnik in potegnite črto najprej od pike, ki je zaznamovana s številko 1, do pike, kj je zaznamovana s številko 2 in tako dalje. Ko ste tako zvezali vse pike med s?boj od številke 1 do številke 35, vam pač ne bo težko uganiti, kakšno prečudno stvar je stric Lovre pričaral iz klobuka. In se boste potlej prav tako veselo smejali, kakor se smejijo naši znanci na sliki. Mlada njiva Moj počitniški izlet l. Sonce je tonilo za gorami Zadnji žarki so poljubljali zemljo. Zamišljeno sem stopal po prašni cesti in premišljeval, pridem li že skoraj v vas. V tej zamišljeno-sti sem krenil na stransuo pol. V travi se je oglasil muren in z bližnjega drevesa se je boječe oglasila ptica. Zapihala je lahna sapica in začutil sem duh po svežem senu. Pot se je začela viti navkreber. Duh po svežem smrečju me je prijetno zaščegetal pod nosom. Zavil sem v gozd. Somrak se je zgrinjal pod vitkimi jelkami in mogočnimi smrekami. Prvi lup sem kar obstal. Zazdelo se mi je, da sem stopil v svetišče. Svečan mir je vladal tam, le v vrhovih so si jelke nekaj šepetale. Studenec je liho žuborel in hitel v dolino, kakor da se tnu strašno mudi. Užival sem naravo in pil njeno lepoto s polnimi požirki. Gozd se je začel polagoma redčiti in že sein stal na parobku. Pogled mi je obvisel na dolinici, ki se je za-grinjala v večerni mrak. Moj cilj. Vzradoslil sem se in posfiešil korake. Pol me je vodila mimo zelenih pašnikov in senoželi navzdol. V vasi je zvonilo Ave Marijo. Kmalu na to so se oglasili zvonovi tudi po drugih vaseh. Iz gozda je jeknil zategnjen klic ptice. Pred vasjo sem ostal in pogleda! nazaj proti gozdu. Zde! se mi je še bolj skrivnosten. Ves tih in teman se je vzpenjal nad vasjo. tranjo peseinco. Po sveže umitem nebu so romali rožnali oblaki. Bilo je prekrasno poletno jutro. Dolgo sem hodil po gozdu. Smrečje se je začelo rdečiti in prišel sem na jaso. Tam je bilo vse polno jagod. Vesel sem se jih nazobal, potem pa pokojno zaspal na mehkem mahu. Pa sem si izbral dokaj neugodno ležišče. Ko sem se prebudil, jc stalo sonce že visoko na nebu. Začutil sem skeleče bolčine. Blizu mene je stal trhel štor, v katerem so imele mravlje svoje bivališče. Nisem jih opazil, zato so me pošteno opikale. Zvonilo je že poldne, ko sem se počasi vračal v vas. Kislo zelje in žganej v stričevi hiši so mi na vso moč teknili. Pastir je nekaj rentačil, češ, da bi lahko krave pasel, namesto da se potejmin po gozdu. Stric pa ni zinil niti besedice, a videl sem, da ludi njemu ni bilo po volji. Ko sem se popoldne poslavljal od lepega kraja, sem rekel stricu: »Ne zamerite mi, stric, da vam nisem pomagal pri delu. Ampak veste, v mestu ni temnih logov ne sinrečnih brd ne tihih gajev ne pisanega polja. Zato se ne smele preveč čuditi, da sem se potepal |50 gozdu n jiolju.« Joj, kako rad bi bil večkrat v prosti naravi! V i n k o M i r t, dijak I. razreda trgovske šole v Ljubljani. Iz torbe Kotičkovega stričha Hermina Krenčnik, uč. I. razr. mešč. šole v Trbovljah. - Dvakrat si bila že izžrebana za nagrado. pa si pomotoma prejela dve enaki knjigi. ; r".> loliL« k i »mor\ tnL .L.«L 1 .u! .'_ ______ ' _ * Zmračilo se je popolnoma, ko sein ves truden i f0, .la,!k° e"° ,izmed leh dveh knjig zamenjaš? — prišel v vas. Pri siricu so me prijazno sprejeli Po i Lahko! I oslji knjigo, če je res še kakor nova, na- večerni molitvi sem odšel spal ua senik. Prijetno 1 !'avnosl, Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ki Ti _____...... ,.-2._t.. _____ . , 1 . ho nos a n drii0h, glavo stavim, da Je paglavec ubil dragoceno japonsko vazo!« Tedaj se vrata odpro. Skozi odprtino pomoli Petrček svojo razmršeno glavo in zmagoslavno za-krlil: »Mama, dobila st stavo!« je dišalo jjo svežem senu. Kmalu sem trdno zasji.il. 2. Ura v zvoniku je udarila pel, ko sem se pre-budil. Skočil sem na noge in slopil v hišo. Tam so vsi že marljivo delali. Pastir je zbiral živino, dekla ie pripravljala krmo za prašiče, tela je šarila kuhinji, stric pa je napajal konje. Voščil sem jim dobro jutro, nato pa slckel k |x>loku in se »mil. S stare vrbe je prestrašeno zletela smrdokavra. zidane volje sem jo ubral po pol i navzgor v prebujajoče se smrečje. Nočnik je še mulo pošenc-tavnl z vrhovi smrek, a je zasnnl v globoki dmiji. Na bližnjo smreko ie nrilelel drozjj in za|>el ju- ho poslala drugo. Knjigi priloži majhen listek, na kalerega napiši naslov kakšne druge knjige, ki 9i jo želiš. Izberi si eno izmed teli: Bibi, življenje deklice. Mladost v džungli. Prigode malega Nonni-ja. Ptiček z dvema kljunčkoma. Ker se jc že nekajkrat zgodilo, da je reševalec prejel knjigo, katero že ima, bomo v prihodnjem »Mladem Slovencu« objavili seznam vseli knjig, ki pridejo v poštev za na i-rade. Izžrebanec si ho potem lahko izbral kakr 606. Dragi Kotičkov striček! — Moram Ti pisati, da sva se s sestro peljali v Crikvenico na počitnice. Te ne veš, kako je bilo prijetno! V morju sem se kopala. Se Ti bi se lahko kopal v njem, tako veliko je! Pa školjke sem nabirala. Ko sem se vrnila domov me je tam že čakala knjiga ,ki si mi jo poslal kot nagrado za spis v »kraljestvu abecede«. Zelo sem bila vesela in se Ti lepo zahvalim zanjo. Tvoje odgovore, ki jih pišeš šolarjem in šolarkam, prav rada berem. Nekateri količkarji Ti obetajo vse sorte torte in vina polne sode, a gotovo Ti ne dajo ničesar. Ce boš imel kaj prostora, mi odpiši, čeprav Ti ne obljubljam tort. Veš, naša mama samo žgance kuha. Ce prideš kdaj v Gorje, pa Ti bomo postregli z njimi. Te pozdravlja Marica Kocjančič, učenka I. razreda v Gorjah, vas Grabče štev. 2. Draga Marica! — Torej v Crikvenici si bila na počitnicah? Račka na vodi, to pa ni malenkost! Takšnih počitnic si pač ne more privoščiti vsak. Na primer moj žep. Tudi on jo je hotel letos ponosno odhlačati nekam na letovišče, da bi se naužil svežega zraka in sonca in židane volje in zdravja in kar je še drugega takšnega v prelepi božji naravi. Je moj žep zadnje čase namreč hudo bolan. Njegova bolezen ie dokaj čudne sorte: venomer zija, grdo zija kakor preluknjan čevelj. In vprav zaradi te prečudne bolezni ni mogel odhlačati na letovišče, je namreč izvedel, da zijajočih žepov v nobenem letovišču ne marajo za goste, nego jim jired nosom zapro duri, rekoč: »Zijajočim žepom sonce in sveži zrak nič ne koristita — pojdite v bolnišnico za neozdravljive bolezni!« Tako jih zavrnejo, da bi jih koklja, in morajo ostati lepo doma — in zijati dalje. In se bojim, prav resno bojim, da bo moj žep kmalu pokosila bridka smrt, če bo še kaj dolgo takole obupno zijal: uuaal Tako veliko je morje, praviš, da bi se celo jaz lahko okopal v njem? Res, velikansko mora biti potlej morje, vsekakor nekaj večje kakor luža na cesti. Le kdo bi si bil to mislil! Prvič v življenju slišim kaj takega. Glede širine morja imam zdajle že približno jasno predstavo. Kako je pa kaj z njegovo globino? Ali je res, da je tako neznansko globoko, da mu človek niti z najdaljšim prstom nc doseže dna? Kakšne vrtoglave globine so to! Morje je res nekaj veličastnega. Skoda, da ni v njem namesto vode — mlečna kava ali pa vsaj prežganka. Potlej bi bilo šele veličastno, poliejl Ce me kdaj zanese pot v Gorje, bom mimogrede nemara res malo pokukal k vam, da se moj bistri nos prepriča, kaj se v kuhinji dobrega kuha. Tega, da bi vaša mama same ajdove žgance kuhala, pri najboljši volji ne morem verjeti. Potemtakem bi otepali ajdove žgance za zajtrtt, za kosilo, za ju-žino in za večerjo? Nak, tako navdušeni ajdovci pa že niste! Slavim zvrhano torbo pisem svojih ko-tičkarjev, da vam mama za spremembo namesto ajdovih žgancev skuha včasih tudi — koruzne žgance. Lep pozdravček obema, Tebi in setrici! — Kotičkov striček. • 607. Dragi Količkov striček! — Odkar znam brati, prav rad prebiram vsako nedeljo Tvoj kotiček. Dolgo sem se pripravljal, da bi Ti tudi jaz pisal. Danes sem zbral skupaj ves svoj pogum — m Ti pišem. Vedno čitam o Tebi, da vse veš in znaš, ampak nekaj pa tudi jaz vem in znam. Napisati zaiam stavek, ki ga oereš od leve proh desni prav tako kakor od desne proti levi. Mnogo učenih glav sem s tem stavkom že ugnal in upam, da bom tudi Tebe. Takšnega stavka gotovo sam ne bi zna! iztuhtati, če bi ga tuhtal noč in dan. Da si ne boš preveč belil glave in izgubil pri tem še zadnji ias na glavi, Ti ta stavek povem, ampak samo Tebi, nikomur drugemu. Glasi se: Perica reže raci rep. Ce me ne boš vrgel v koš, Ti bom še večkrat kaj pisal. Bodi mi najlepše pozdravljen! — Franci A n ž u r, učenec IV. razr. v D. M. v Polju. Dragi Franci! — Ce bi jaz res vse vedel m znal, bi modrost prodajal na vatle in bi imel denarja ko pečka. Pa je včasih kar dobro, če človek vsega ne ve in ne zna. Pa tudi tedaj, če komaj polovico vsega ve in zna, je dobro, če človek orevidno drži jezik za zobmi. Je njega dni živel v slavnih Prismodalah, ki ležijo nekje med severnim in južnim tečajem, očanec, ki mu je bilo ime Zvitabuča in je bil moder tako. da je ugnal v kozji rog vsakogar. Glas o vsegavednosti in modrosti tega očan-ca je prišel samemu kralju tiste pravljične dežele na uho. In ga je poklical predse in je zapičil vanj svoje veličastne oči m dejal: »Očanec Zvitabuča, zapik! Na tri vpašanja mi moraš odgovoriti, ali pa ti odrežemo jezik! Prvo vprašanje se glasi: Kako daleč je od zemlje do nebes?« Ali misliš, da je bil očanec kaj v zadregi za odgovor? Kaj še! Se je modro useknil v kraljevsko zastavo, ki je visela ob prestolu in se odrezal: »Preljubi mi kralj, od zemlje do nebes je prav tako daleč, kakor od nebes do zemlje!« In je moral mogočni kralj priznati, da se očanec ni zmotil niti za pol mdimetra.In mu je zastavil drugo vprašanje: »Kako globoko sega voda v morju?« »Voda v morju šega natančno do morskega dna, preljubi mi kralj — če ne verjameš, pa skoči vanj in boš videl, da je res!« je odgovoril očanec. In je moral pravljične dežele mogočni vladar spet priznati, da je očanec modro odgovoril tudi na drugo vprašanje. Čakaj, ti bom že dal! si je na tikem mislil in mu zastavil tretje vprašanje: »Na stolu sedi, lenobo pase vse dni in noči, pa ima vendarle vsega v izobilju in se mn klanjajo do črnih tal — kaj pa je to?« »To si pa ti, preljubi nri kralj!« se je modno zarežal očanec Zvitabuča. »Uganil si!« je hočeš-nočeš tudi v tretje priznal pravljične dežele mogočni vladar, kajti mn prav nič ni dišalo, da bi skočil v morje. Pa je modremu očancu kljub temu dal — odrezati jezik. Takšne prečudne reči se lahko zgodijo, če človek preveč ve in zna! Sem zategadelj prav vesel, da vem samo toliko, kolikor vem in da še tega ne obešam na veliki zvon. Tisti Tvoj stavek, ki bi ga jaz imenoval »besedno igro«, je pa res imeniten. Ali si ga iztuhfal sam? Ce si ga, je to dokaj skrivnostna reč, kajti se mi vse tako zdi, da sem prav ta stavek jaz že pred desetimi leti, ko Tebe najbrž še na svetu ni bilo, nekje slišal ali bral. Ali pa se mi je samo sanjalo, da ga boš čez toliko in toliko lel iztuhlal Ti? Sam Bog ve, res. Pa naj bo že kakorkoli — le še kaj takega nam pošlji! Lepo pozdravljeni — Kotičkov striček. ker si v svoji rešitvi navedel samo šolo, v katero J u-' Tak<> vsevcde" jaz, Kotičkov striček, nisem, j šm.koli knjigo in iiam lo 'z dopisnico sporočil. Na vedel, v^® la seznam ze zdaj opozarjamo^ vse reševalce m re- nišče, kjer jo dobiš pFi vralarici Ali zdaj vidfš L':iLr\ iminn i a I.: „.. ..t.......r. v ' ševalke! jnnrz Goslinč r učenec V. razr Kleče kako val™ Te, čeTsa^ ki se u varja z ešJvanj^ pri Dolu. Vprašuješ zakaj I, še nismo poslali ob- ugank, napije pod svoje ime svoj natančni nas ov? ljubljene nagrade. Da je se nisi prejel, si kriv sam, Kotičkov striček. nasiovr Mer. 200. >6b0¥BKB0s <»■«> i- Mptemtw »tt. Bumm X ŽENA IN POM Družinski mesec - šola Nobena doba v zgodovini mi bila tnko slična naši sedanji dobi, ko oni čas, ko je vladal rimski cesar Avgust. Cesar Avgust jc 1. IS preti Kr. r. izdal take postave, kakršne izdajajo tudi sedanji državniki posebno glede na zakone in pomanjkanje otrok. Teh rimskih postav je bilo zelo veliko in še so se večale pod nasledniki cesarja Avgusta, tja do cesarja 1 iberija in Je naprej. Predvsem so rimske postave obsojale razuzdano življenje, to se pravi, da se ljudje niso hoteli poročati, ampak so živeli svobodno, pu silno razuzdano; na drugi strani pa so določale te postave posebne davčne olajšave za tiste, ki so imeli več olrok. In državni uradniki s številno družino, so dobili boljše službe ko drugi. Tako je rimska država gmotno pomagala družinam z več otroki, — Vendar ni važno za nas, ali poznamo rimsko zgodovino in rimske poslave za družine. Bolj važno je, da se izognemo napakam teh postav, ki so bile večinoma samo na papirju... Saj ni rimska država propadla radi painanjkanja zlata ali radi kake gospodarske krize, marveč radi vprašanja o družinah, o številu otrok — radi pomanjkanja otrok, radi razsula moralnega življenja. In prav te zgodovinske resnice nas morajo jinsiliti, da pomisluiK) sami nase, na lastno družinsko življenje svojega naroda. — Ni samo lo, da bi gmotno jxxtprli družine, marveč bi bilo treba duševno vplivati na njih voljo, na hotenje, na hrepenenje po otroku. A kakršno jc pač življenje, je težko ločitii gmotno stran od duhovne. In šele, ko družina ne trpi |x>inauikanja, je dovzetna tudi za kakšne du-ševue vplive. V evropski kuHuriii družini je venomer živo vprašanje, kako bi sc nam jx>srečilo, da bi odstranili pomanjkanje korajžc za več otrok. Tudi v davnem Rim u |iod soncem mi nič novega! — so preudarjali o tem. da nc zaležejo gmotne |xxl-pore, če ni volje za številno družino v človeku. N« la način, ko Rimljani niso mogli z ničemer vzbuditi v svojih državljanih veselja, volje za več otrok v dniiini, je država morala propasti. Hvala Bogu, |va ima naš narod še mnogo duhovnih vrednot. ki jih je treba le zbuditi in jih čuvati. Vendar nas te vrednote ne sinejo zavesti, da sc navzlic temu ne bi nehali bali za obsloj svojega naroda. Šele tedaj ima naeod upanje, tla ne bo izumrl, če ima resno volio, da se ohrani in ostane zdrav. — Kako pa more biti naš narod zdrav, ko se bolj in bolj pojavljajo slruje, ki narodu jemljejo duhovne vrednote — najvažnejšo vrednoto — vero? Ko bolj in bolj zatirajo verske šole, ko takim šolam na vse kriplje nasprotujejo in jim kradejo pravico javnosti? Kako more biti narod zdrav, če je vse na sodiščih tako urejeno, da so zaščiteni možje, ki sc hočejo ločiti — dasi brez pravega vzroka in se dotični sodniki niti malo ne jx>triKlijo, da bi zbli- žali zakonsko dvojico, da bi jo poučiti m bi časih — že z vplivno besedo razpršili malenkostne spore, ko pajčevina tenke nejasnosti? Kako bi imeh zdravje v družinah, ko na sodiščih — pri nas — sprejemajo ločitvene tožbe ko prazen papir in ločujejo zakonce ko sdroji — s podpisom ici pečatom? Ločitev zakoncev z otroki jc razdor družine, je uničenje družine in vzgoje otrok. In kako bi imeli zakonci voljo, veselje imeti veliko otrok, če je venomer lagodnost na razpolago, da se lahko ločiš in je glede alimentov za otroke in ženo tako, tla so zaščiteni očetje-moški, ne pa družina — žena in otroci? Naša sodišča so v novejši dobi do dna prepe-rela glede na varstvo obstoja družinskega življenja. Če ondi, kjer bi morali deliti r>ravico. ni smisla ne čuta za otroke, za hišo, za mater in dom; če ondi delijo »pravico« možje |»stave, ki jim dnižina iti sveta, marveč ki se še rogajo poštenim ženam in materam; kako naj bi bil lak narod zdrav, kam naj se obrne po zaščito, kako naj ima veliko otrok? In le, če bomo imeli trdne, ustaljene, človeške zakone, bo narasla tudi volja za številne družine — tudi v meščanskih slojih, — ne oziraje se na gmotne in verske dobrine. Zakaj, če je človek trpinčen in izmučen do krvi, pa ni v vsej okoliici trohice sočutja. tudi gmotne vrednote splahnejo v rtič, da, ludi verske dobrine se v duši nehote zrahljajo, če nisi do dna in iz vsega srca ukoreninjen v njih. Človek je pač človeški, dasi uslvarjen po božji f>o-tlobi, — vendar — v prvi vrsti priklenjen na ta suha tla sveta. — Naj nam jiovedo družine z veliko otroki o svojem gmotnem in duševnem stanju! Povedo naj nam žene, ali in kako so jim bili njih možje v zaščito. Zvedeli bomo, da ni čudno, da jih jc bilo marsikdaj strah življenja. In šc bomo zvedeli, kako so jim prišle misli o krivih potih naših javnih oblasti. o postavah, ki bi morale družine jemati v varstvo in je ne pehati v zlo. Kako bo ta -nesec, ki je druži s k i, ker šolski mcsec družinam 7, več otroki! Vprašanje šolnine — ali ni šolnina tudi klin, ki se zajeda v vprašanje o več otrokih? Knjige, ki so vsako leto dnignčne in tako silno drage ali niso tudi šolske knjige družinsko vprašanje? Kje je obleka, obuvalo, razne drobnarije? Ali ix>misl>ijo oblasti na vsa ta vprašanja, ko govorijo o postavah za družinsko življenje? In šole same, j»lne predpisov, ne - občutenja za drnžinsko življenje! Ali bodo začele hoditi j roko v roki z razmerami družinah in ne bodo le okosteneli jviragrafi, ki nimajo smisla ne srca za I otroke in družine? — Vse uredbe našega javnega, ; jiosebno še šolskega življenja bi sc morale spremeniti, da bi bile samo in le v korist otroku, družini kot temelju močnega naroda! Km. NA§ DELAVEC Delavska politika jugoslovanskih marksistov Krstno oblačilce Krstno oblačilce — kronika družine. Na pričujoči sliki ga vidiš. Narejeno je iz belega tenkega fJatna ali balista. Ima več votlih gub, okraske na-p* »hodom, ki ti najbolj prija. Prav tako — Drobtine po okusu — izvršiš črke 1HS zgoraj na prsih. V liste risbe uvežeš ime otroka, ki je tedaj krščen in pa datum krstnega dne. Zavežei s svilenimi, belimi trakovi. — Tako oblačilce je ko družinska kronika. Dragocen spomin za družino z več otroki! V pozni starosti lxi videti obtafiio. ki so ga imeli pri krstu na sebi vsi člani družine. Skrbno ga shrani! Zdravniški glas in zaposlenost žensk Zen.ske uslužbenke opravljajo po mnenju zdravnikov preveč naporne službe, to se pravi, da se jim dolovni dan jiodnljša čez mero. Frizerke, n. pr. delajo jxi 48 ur teden, kar je jireveč; prodajalke pa delajo tudi po (iil ur na teden, tako da so v plnžbi od pol osmih zjutraj do devetih in desetih zvečer. V odmorih, opoldne, so deteta jireveč utrujena, da nimajo teka, zve-čilo! Ženska — višja zdravnica za zrakoplovbo. Trgovsko ministrstvo v Los Angelesu v Ameriki je imenovalo kirurginjo dr. Emo Kitterege za tako zdravico. Opravljn službo v oddelku za zrakoplov-stvo v lužni Kaliforniji. Avstrijsko ženstvo je poslalo vladi spomenico z zahtevo, da naj bo po ženskih šolah — bodi nižjih ali višjih in strokovnih — vse vodstvo v ženskih rokah. * V švici, v kantonih Ženeva in Neuchatel morejo biti ženske tudi sodnice za oddelek mladinskega skrbstva. Vse te oddelke imajo ondi le ženske v rokih, kar je tudi edino pravilno in bi moralo biti tako po vseh državah. ★ A v s t r i j k e sc jx>tegujejo zato, tla ima poročena žena oba imena: svojega in moževega. Ce se ne motimo, je to na Danskem že uvedeno. Na vsak način pa je skoraj poniževalno za ženske, tla z možitvijo izgubijo svoje ime. Tudi otroci imajo potein oba imena staršev. V državi C i 1 e (Južna Amerika) so se letos v aprilu prvikrat ženske udeležile občinskih volitev in so dosegle več mest. Pri nas? ★ Na Ogrskem imajo od 1. 1920 tudi ženske volivno pravico in sicer tiste, ki imajo žc 30 let in najmanj 6 razredov osnovne šole. šolska zahteva sc zniža na 4 razrede, če ima dotična ženska 3 žive otroke, ali če se preživlja z lastnim premoženjem ali lastnim delom, šolane ženske imajo volivno pravico od 21. leta dalje. Sicer volivna |>ravica ni prav taka ko za moške, vendar sme Ogrka voliti in izvoljena biti, V 15 letih, odkar imajo ženske na Ogrskem volivno pravico, so taki uspehi: Leta 1920 je bila izvoljena ena sama poslanka in sicer katoliška redovnica Marjeta Šlahta. L. 1922 je prišla v parlamenl gospa Ana Kelhlv in je bila že 4 krat izvoljena. L. 1931 so bile izvoljene 3 ženske in letos izmed šestih kandidatinj — dve. — AH ni morda naše ženstvo vsaj toliko |x>litično zrelo ko Mad-žarke ali Turkinje ali Španke? Pa vendar jugoslovansko ženstvo nima v o 1 i v n e pravice! Na H o 1 n n d s k e m so imeli tudi |widigarico-jMSlorioo Jakobo Mossel, ki je te dni 78letna umrla. Ko je bila še zelo mlada, se je seznanila s cerkvenimi krogi protestantske vere in je izdala cerkveno pesmarico za mladino v več ko sto tisoč izvodih. Nato je več let delovala v nizozem. protestantski zvezi, še preden so smele Nizozemke pose-čati bogoslovnice. Bila jc župnijska pomočnica (nekakšna kaplanka) in je jx>stala - kot prva ženska tudi |)ridigarica v cerkvah. Pridigala je po vsej državi in radi pridig je tudi zaslovela. ★ Na Francoskem je nastopila prva ženska, gosj>a Labonue, službo v poštnem ministrstvu, kjer je načelnica. Doslej takih visokih mest na pošti ni dobila še nobena ženska na Francoskem. — In tudi drugje — j>ač malokje — pri nas brez dvoma še ne. Za slavnostne \ dneve Jugoslovanski marksisti kažejo, dn gredo v bodočo politično iivljonje z velikim veseljem in korajžo, tako du so nepoučenemu človeku zdi, da bi nase demokratično življenje mnogo izgubilo, če no bi bilo zraven marksističnih stebrov. Zuto jo prav, če si marksistično »politiko« oglodamo nekoliko od blizu. Naši marksisti so prav za prav lo neznatna skupina ljudi. V razrvanih povojnih razmerah so imeli nekaj jioslaneov v parlamentu. Zaradi neprestanega bratenja s kapitalističnimi demokrati v vladah, pa je delavstvo spregledalo njihovo nodolavsko in malomeščansko politiko in tako so marksisti proti koncu skoro jiopolnoma splahneli v političnem življenju. Pri zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so bile tajne, so dobili vsoga skupaj 23.1X10 glasov, torej približno toliko, kot fašistični bojevnik Ljotič pri zadnjih volitvah, ki so bile javne. V zadnjem parlamentu so imeli marksisti le onega poslanca (Petejana). V vseh bivših oblastnih skupščinah so imeli marksisti lo 7 poslancev. To je bila vsa marksistična politična moč! Marksisti mislijo, da so ljudje na to žo pozabili; pa niso! Zato so vsi delavci zavedajo, da je za bodoče politično življenje jirav vsoeuo, če nastopi dr. Topalovič z marksistično gardo Kristanovega kova ali nc. Politični razvoj bo šel svojo pot. Marksisti nanj ne bodo prav nič vplivali! Ce niarksisti pri nas sjiloh še kaj predstavljajo, so morajo zato zahvaliti dejstvu, da vlada; v delavskih zbornicah. Da imajo zbornice . svoji oblasti, se morajo zahvaliti najprej svojim vladnim /vozam s Prihi-čevičevci in Kramerjevci, ki so jim propu-stili v zahvalo aparat delavskih zbornic (v prvo skupščino ljubljanske zbornice je bilo imenovanih 26 marksistov tor lo 5 krščanskih lelavcov), v drugi vrsti pn vorni nadaljuj službi vsom jirotiljudskim režimom in volilnemu rodu, po katerem se morojo udeležiti olitov delavske zbornice lo pri zbornici egistrirane organizacijo, dejansko pa še te ne. Ne smemo pozabiti, če v osijočki delavski zbornici marksisti enostavno niso hoteli registrirati krščanske strokovne organizacije in drugič, da marksistični volivtii odbor v Zagrebu pri zadnjih volitvah ni hotel odobriti liste krščanskih delavcev in nameščencev. Vse to delajo marksisti zato, kor se boje, da ne bi izgubili zbornic. Pred delavstvom kriče po demokraciji, v delavskih zbornicah pa uganjajo čisti fašistični teror. S proslulim režimom Uzunovičov, Domo-trovičov, Srskičev in Kramerjevso bili marksisti v prav dobrih zvezah. Te zveze so vzdrževali zagrebški jugofašisti ter niarksisti. Vsled teh zvez so pri volitvah 1. 1931. marksisti glasovali za nacionaliste in podprli tako ' njihov »socijalni« in »demokratski« režim. Tsto se je ponovilo pri Jovtičn. Ko jo Jevtič še mislil, da ne bo šla prava opozicija z dr. Mačkom na čelu v volitve, je bil zelo zadovoljen s tem, da bodo tvorih socijalisti 1 navidezno opozicijo. Ko jo pa nastopila združena opozicija, seveda Jevtič ni več potreboval slamnatih opozicijonnlcev, ampak je Sozval marksiste, da volijo njegovo listo, tarksistična lista je bila obenem razveljavljena in utemeljena s pravnimi razlogi. Marksistične »Radničke novine« so imenovale dr. Mačkove opozieionalee po volitvah »bez-načelne otmičare za vlast« in jih napadale v strahu za korita, ki marksistom toliko nesejo. Isti marksistični list je klical dne 27. IV. 1935. »kaznu za rx>litički grijoh« opozicije, vse to pod varnim okriljem Jevtičevoga režima. Marksizem ima na vesti mnogo grehov iz bližnje in daljne preteklosti. Iz zadnjo se spomnimo le na teroristični nastop marksistov proti krščanskim strokovniearjem prva leta po vojni, ko so hoteli marksisti tako pri nas kot tudi po drugih državah uvelja- viti s silo svoje geelo; »Kdor delavec, ta sooijalist!« Koliko njihovih nasprotnikov ae je moralo vdati in koliko jih je bilo vršealk na cesto, ker se niso hoteli pokoriti. Krščanski delavci in nameščenci pričakujemo od bodočega demokratičnega režima, da ho povsod In tndl t delavskih lbornieah uvedel pravo demokracijo, popravil storjene krivice in dal zbornicam demokratičen vo-llvnl red. Kazen za grehe mora priti. V političnem življenju jo bo Izreklo nad marksisti ljudstvo, v svojih stanovskih zastopstvih pa delavci in nameščenci. In tega naj m dr. Topalovičevi sodrugi nikar ne voselijo. Načrt, kako zaposUši mladino Življenje pravi, da mladini pripada svet. Toda v zadnjem času je po vsom svetu zaradi gospodarske krize, ki uničuje iu pustoši vse-vprek, hotela izgledati ta rosniea malo drugače. Kajti, delu in zaslužka ni! Kdor pa ima kruli, si ga služi težko, vos je trpek in grenak. Dolu primanjkuje vsom, zato današnja mladina no ve kaj bi, ko ni nikjer pravega vhoda v življenje. Starši svoje otroke zato najvočkrat prekomerno dolgo pošiljajo v šolo, kor pač ni nobenega izgleda za zaslužek. Vsled toga so višjo šolo pri nas in po vsem svetu pronaiiolnjeue. Da, poreč problem jo, kako zaposliti današnjo mladino, ne samo pri nas, temveč prav tako volik problem je tudi za drug* države. Vlada USA z inoijativo predsednika Ko-oscveltn je na primer izdelala načrt kako bo sistematično zuposlilu mladino. Načrt ima prodvsom namen, da se mludinu strokovno usposobi za raznovrstna dola, kakor tudi, da se ji da prilika za visokošolski študij. Toda ne samo to! ltoosevolt je mnenja, da je treba poiskati tudi vir dohodkov, da se mladina more sama preživljati. Izvedba preskrbe mladine bo veljala jO milijoilov dolarjev, in t» vsota se bo vzela iz 4 milijarduegu sklada za javna dela. S tem denarjem bo omogočeno, da se bo 150.000 fantov izučilo raznih obrti, 150.000 delavoljne mladine bo pa dobila isa-služek pri »mladinskih načrtih«. Podporo bo dobivalo tudi 100.000 višješolskih dijakov in 120.000 slušateljev univerz, da bodo lahko at vršil svoje študije. V Združenih državah obrtniki uo sprejemajo učencev, dočim jo v Evropi ta sistem žc več stoletij v unvarii. Vajenci v Evropi morajo doluti po tri ali štiri leta, pu zato oe prejmejo noliene plače. V Ameriki je Sisto drugače. Tam takoj že vsak vajenec prejme svojo plačo. Proti evropskemu sistemn »va-jeništva«;so bile same strokovne organizacije, kajti lahko bi se zgodilo (pri nas ne pa dogaja tako), da bi mojster najel 5 ali 6 va-joneov, ki hi mu namesto pomočnikov delali brezplačno. Mladenič bo pri javnih delih (relitntfi dolih) zaslužil kot vajenoe 15 dolarjev na mosec. Da so bo ugotovilo resnično dejansko stanje razmer, v katorih se nahaja ameriška mladina, se bo vršilo splošno štetje in popisovanje mludine mod 16 in 25 letom starosti. To štetje bo izvršila mladina sama. Delavski voditelji pravijo: »Da bi mogh mladino polno zaposliti, je potrebno samo, da so delovni čas primerno skrajša.« To je skušala bivša NRA doseči s pomočjo kartol-nih pogodb, toda najvišje sodišče ji je prekrižalo račune. Za mladino velja samo tole: Mladina je življenje, mladina je bodočnost! Vendar splesti si bo morala gnezdo sama, ker gospodarstvo ima včasih čndne železne sakone, preko katerih današnja družba ne more in tudi ne sme iti. •KTV« JEV PtCIlNI poaSch Stavka Španski delegat Garcia je na kongresu kominterne v Moskvi izjavil, da se uspešno delo komunistične stranke razodeva v vedno večjem številu stavk: 1931 — 710 stavk. 1933 — 1499 stavk in 1934 — končno krvava revolucija v Asturiji. To so izredni triumfi komunistične delavnosti. Pri nas so bile stavke dokaj redke. Po nastopu nove vlade ]ia je vedno več stavk in napovedujejo se še nove. Med socialističnim delavstvom je razširjena parola: čim več stavk, da otežimo položaj vladi poštenih ljudi. _ Nekateri skušajo zagovarjati stavke, češ, da so razmere take, dn se je bilo treba poslužiti skrajnih sredstev v boju zoper kaptalizem. Seveda pa ti gospodje ne povedo, zakaj ni bilo prod nastopom nove vlade toliko stavk, ko so vendar vladale istotako, če ne še bolj žalostne razmere za delavstvo, in no pojasnijo, zakaj gre po dežoli stavkovno hujskanje ravno sedaj. Naše mnenje o stavki. Stavka je zadnje sredstvo, ki ga ima delavstvo nn razpolago v boju zoper odoruštvo in nečloveški kapitalizem. Kakor ima vsak človek pravico do .samoobrambe, kadar je v nevarnosti njegovo življenje in zdravje, tako ima tudi delavska skupnost pravico do samoobrambe in sicer vedno do tako učinkovite samoobrambe, da jc grozeči napad zavrnjen. Ce so se torej izkazalo v konkretnem primoru vsa druga samoobrambna sredstva kot nezadostna, potem ima seveda delovstvo pravico do stavke. Holjševiki in fašisti stavk no dopuščajo, mi po marksističnem žargonu: rnzdiralci — delavstva — in »nrotidolavski nazadnjaki« pn delavstvu v polni meri pripuščamo pravico do stavke In pravimo, da je stavka dovoljena I* splošnih načel krščanske pravičnosti. Toda — in tudi to podčrtamo — mi pravimo, da je stavka zadnje sredstvo. Prej je treba vse drugo poizkusiti. Kakor je prekoračenje silobrana kaznivo, lako je nepravilno zateči sc k stavki, ko bi se dni kapitalistični napad zavrniti z milejšimi sredelvi. Zločinsko je nahujskati delavce v stavko, ki se na primer ponesreči. In tudi to podčrtamo, da je bilo pri nas v zadnjem času nekaj stavk (in se še nekaj takih pripravlja), pri katerih «o »delavski voditelji« nahujskati delavstvo k stavki, m da bi prej resno poizkusili odstraniti vzrok« za nezadovoljstvo. Ne pravimo, da so bile vae stavke pri nas take, toda nekaj jih je na vsak način bilo uprizorjonih zgolj radi mark sističnogu in komunističnega hujskanja. V čast slovenskemu devastvu pa moramo povedati, da so se hujskači marsikje opekli in da jih je delavstvo marsikje nagnalo tja, kamor spadajo. Šo bolj pa so delavstvu odprle oči razne ponesrečene stavke, ki so d» lavsko gorje samo še povedalo. Stavka je res močno iti mogočno oročje delavstva, toda to orožje «e sme dati v roko samo poštenim in pametnim delavcem ne pa tistim »delavskim voditeljem«, ki iz delavske krvi in bede kujejo sebi kapital. Ogromna večina našega delavstva je žc spregledala in gre preko pozivov kominterne in domačih komuno-židovskih generalčkov, in ni dalnt čas, ko bo delavstvo svojega vampirja pognalo v rdeči raj, kjor se cedita med in ralebr — seveda samo za »delavske voditelj««. PltSC za volane v ra stični h Speclelnl en Iti pajčolanov mt, šalov, obleti rim en lel vložkov in «pk Speclelnl a2ur m žepne robe« Alariranle prtov, volan 1.1, d. Prcd(lshan9e iemktb ročnih del — lepi vzorci, čist liak Veieme monogramov. uo«, perila z najfinejšo in najtrpeinejio prejo, l.epnl robci komad Din 2-—, Din 3"—, Din 350. Din 5 — lo Din 7,a naše kvalitetno delo, nMce eene In Miro postrežbo s« Vam Izplača pol k Nfltek A fllkeš, LmbUana samo p • I e x h • t « I a Štrukelj 9f SLOVENČEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik M. Z. — H. Knjigo-prlročnico zn novopo-ročence? Preovi.šanja, tudi ne priča ie za dejansko otrdenje žilja. Spravite predvsem prebavila v red, promenite hrano 111 gihliite sc več na prostem. Strah pa. ki vam grerii in dejansko krajša življenje, odženite z mislijo, da ne pade človeku niti las z glave... . , ... .... A. P. - Lj. Krtična kila (razširjeno zilje v modniku) je vir in središče važe živčne razbol jenosti ? Siromaček! Nesrečen ste, ker vas kirurg, ki vas je že enkrat operiral na eni strani, ni hotel več na drugi. Tisti moj, meni neznani, tovariš je vendar moder moz, uvide! jc bržkone, da sc vam ne da pomagali z operacijo, ker se vam je bolna misel preselila na drugo stran, ko ji je bil odvzel sedež marveč zagrabite za vsako delo, tudi če je neprimerno, samo, da je pošteno! Za c.rne-ravoe vaše vrste je ročno delo — zdravilo! L. K. — Lj. Slabosti z bruhanjem in močnim glavobolom vas napadajo redno na vsaki vožnji z železnico ali sa modrcem? Videl som že nekaj primerov slične nadležnosti. Znani so nekateri lekarniški pripomočki, ki ninogim pomagajo, a vas menda nc zadovoljujejo. Poskusite si pomagati, predno vas prime nadloga, s kihanjem. Moškemu bi svetoval no-slanje s tobakom, ki se vrača v modo, vam pa njuha njem kakršne dražeče tekočine. Če ni kolonjska voda dovolj močna, pa rabite sal-inijakov cvet. Če sc pred vožnjo pošteno ska-hate, vam med vožnjo ne bo treba bruhati. Preskusite in poročajte! F. K. — T. Znaki spolne bolezni? Katere pa? Dve sta važni, kapavica in sifila, vsaka ima, svoje vrstne in v različnih razvojnih dobah različne znake. Za točno razpoznavo teh bolezni je treba celo veščemu zdravniku poleg pregleda še posebnih preiskav (seča, izločkov, krvi). Izročite to odgovorno opravilo zdravniku! Isti. Otrok spolno bolnih staršev se pri kapavici razvije in rodi kakor pri zdravih, nevarno .je okuženje pri porodu ali kasneje, kar se da precej zanesljivo preprečiti. Babica je itak dolžna paziti na te stvari; ne bo škode, če jo še posebej opozorite na dejansko bolezen. Če sta pa starša ali eden od njiju sifi-litična, otrok največkrat zamre žc v materinem lcle.su ali pa brž po porodu. Usoda na-daljnih otrok jc odvisna od uspešnega zdrav: Ijenja spolne bolezni. Lažje se da ozdraviti zastarela silila kakor kapavica. H V. — V. Toplice ali bolnica? Vaš domači zdravnik vas je radi bolnih nog in su: šočih se beder na|m)t.il v toplice, kopališki zdravnik pa vas je naslovil v bolnico. Vas položaj mi ni jasen, bržčas vam oboleva be-drno živčevje ali pa hrbtni mozeg, ludi ne morem presoditi, v kakšni zvezi je sedanja vaša bolezen z udnico pred mnogimi letim trebušnim vnetjem v otroški postelji, i ojdite torej v večjo bolnišnico, ki ima posebna oddelka za notranje in za živčne bolezni. A. K. — M. Mena in topliee? Radi bolečin v sklepih in križu ter bedrenice menite, da bi vam pomagale topliee, a se jih vendar bojite, ker se vam mena prav obučutno oglaša z vročinskimi navali. Posvetujte se v teh zadevah z zdravnikom, ki vas pozna glede bolezni ali vas preišče. Menim pa, da se da izvesti kopeliško zdravljenje navzlic meni, morda celo tako, da vam bo mena znosnejša. Saj poglavitno v toplicah ni vroča kopel — tako si napravite tudi doma — ampak tisto, kar so časih imenovali »studenčni duh«, zdaj pa izhlapevanje ali izžarevanje radija, ki je zares učinkovit pri revmatičnih in protin-skih obolenjih. 1. M. — C. Trenotna omotica, podobna božjasti, prijemlje dvanajstletnega dečka, ki je bled in prestrašen. Brez zdravnika nc pojde, tndi enkratni pregled ne bo dosti, treba bo večmesečnega opazovanja in zdravljenja. Vsem. Na oddih — moram. Ze zavoljo lj u na nrvem kraju. Pustite vendar tisto nmleii- bega miru v hiši. Žena se namreč strinja s ' . ' • T"\ I _._Yl!.__l; ' Ot_______ ____J ... !„ T I ..Ul nn-!.. Jnl.nnien kostno zadevo v nemar! Poznal sem več ljudi, | ki so opravljali težka dela s kilami, večjimi kakor jc moška pest, leta in leta! Kajpada niso bili miselno kilavi. Isti. Mlad razumnik — brezposeln? Huda zadeva, tudi v zdravstvenem pogledu! Ne čakajte, da sc vam nudi primerna zaposlitev. Slovencem«, da .jc Ljubljana najudobnejše letovišče, čc bi jaz, siten in gorirnjav dedce, ne kalil letovanja. Kot pameten mož se umaknem, želeč krepilnega in vedrilnega oddiha ženi in Slovenčevcem! Op. uredništva: Naš domači zdravnik se oglasi zopet prvo nedeljo v oktobru. Kmetijski nasveti Uporaba želoda za prašiče. Letos kaže. da in drugih škodljivcev. — Krt res napravi na ho precej želoda. Ali smemo krmiti prašičem | vrtu nekaj škode s pri vzdihovanjem sadik, — r.-..i— — —----u; vendar je ta škoda tako neznatna v primeri svež in neoluščen želod? Kako se ga porabi z,a prašiče najboljše? Koliko želoda naj dobi prašič na dan poleg druge krme? F. K. Z. — Lahko krmite prašičem svež in neolušcen (neolupljen) želod. Zelo dobro je, če hodijo prašiči jeseni, ko je želod zrel, redno na žclo-dovo pašo pod hrastovo drevje ter si sami potom jo in žre j o želod. Ako imajo prašiči pri tej paši tndi dovolj pitne vode. potem se ne porajajo v njih prebavilih lake motnje, kakršne navadno opazujemo več ali manj. kn jim pokladamo želod doma v korito. Če prašičev nc morete puščati ali goniti na želodovo pašo in jim morate pokladati želod le v svinjaku, potem skrbite, da imajo pra-šiži vedno tudi dovolj pitne vode, da .jo lahko pijejo, kadar hočejo. Dalje puščajte redno vsak dan prašiče ven na prosto (v te-kalršče), kjer se lahko dovolj gibljejo. v želodu je obilo grenčeca in čreslovine. Ni pa ne obhodno potrebno, da razgrencite želod. Pri pokladanju želoda v svinjaku je na .i bolje, da dobivajo prašiči kuhan želod. Vodo. v kateri sc jc kuhal želod, je treba vedno rlobto odeediii iti odliti. Kakor na vsako novo krmo. ki jo prašiči dotlej še niso dobivali, morate prašiče tudi na želod prav počasi privaditi. Najprej pokladajte malo, potem pa vedno več želoda, dokler ne pridete na ono količino, ki jo naj dobivajo prašiči redno vsak dan. Želod lahko krmite zase ali pa ga mešate med druga krmila. Na splošno se računa, da dobivajo prašiči na vsakih 100 kg svoje žive teže do dva kilograma svežega ali do en kilogram posušenega želoda. Želod krmimo posebno tistim prašičem, ki so določeni za pitanje ali ki jih pitamo. Takim pokladamo navadno pol dn en kilogram želoda na dan in glavo. Večja množina želoda je zlasti neprimerna za breje svinje. Najbolje pa storite, da hre.jim in doječim svinjam »ploh ne, krmite želoda. Bra morji. L. I. S.— Na vašem vrt.n so se razpasli hramorji, ki jih uspešno pokonču-jele s tem, da pokopavate lehe. Radi bi vedeli, je-li zadostnje, če sc Jbramorjeva jajčeca le rastresejo po zemlji, ali .jih mora sonce pomoriti. — Jajčeca bramorjev morajo priti na sonce, ki jih izsuši. Če ostanejo v zemlji, kakor se večkrat, zgodi pri izkopavanju gnezd, tedaj se iz njih. četudi so raztreščim ined prstjo, vendar izvalijo mladiči. Zato jc. treba vedno previdno izkopati gnezda z jajčki vred in te uničiti. — Vprašate še, n.li krt, uničuje br a morje in »li je škoda, ki jo napravi s privzdigovan jem rastlin, manjša od koristi x uničevanjem žrvo», bramorjev Krmljenje breje svinje. Kako naj krmim brejo svinjo, da bo reja uspešna? K. F. P. Poleti pokladajte breji svinji dobro deteljo, svežo mešanico mlade trave in detelje ali drugo mehko zeleno krmo. Stare trave ne more svinja prav prebaviti. V detelji ali mešanici detelje in trave je obilo apna, ki je važno in potrebno tudi za rast kosti zaroda. V pokladani sirovi zeleni krnii so pa tudi važne življenjske snovi (vitamini), ki so za zdravje živali precejšnjega pomena. Vsa zelena krmila pokladajte tudi breji svinji le sirova; kuhanje zdravih zelenih krmil jc nepotrebno. Še boljše kakor krmljenje breje svinje z zeleno krmo v svinjaku je, da hodijo breje svinje na dobro pašo. Na pašniku, kjer jc detelja in trave, dobi breja svinja vedno mlado, dovolj redilno krmo. Obenem pa je žival tudi na soncu, zraku in se obilo giblje, kar je za njeno zdravje prav tako neobhodno potrebno, kakor dobra krma. Ako nimate pašnika, potem morate puščati brejo svinjo redno vsak dali v ograjen prostor, da bo reja uspešna. — Pozimi pokladajte breji svinji ovseno plove ter rezanico otave ali mlade pokošene in posušene detelje in krmsko peso, ki .jo zrežite tik pred krmljenjem in primešajte, med pravkar navedena krmila ali med eno ali drugo navadenili krmil. Tudi senene mrve (sempir) od prvovrstnega travniškega sena ali deteljnega sena so dobre. Ne pozabite na klajno apno. Vsa ta krmila pokladajte Ic sirova. Le ako nimate krmske pese, repe, potem naj dobiva svinja kuhan ali še bolje par jen krompir, ki ga tudi mešajte med pleve ali druga omenjena krmila. Mladi breji svinji, ki naj šc raste, pokladajte na dan razen drugih krmil šc 1—2 kg močnih krmil, v začetku brejosti manj, pozneje, v drugi polovici brejosti, pa več. Ječmenov zdrob .ie najboljši. Dorasla svinja, ki je žc drugič, DANKA BARUCH 11, RUE A U B E R PARIŠ (9°) Tetef.: Opira 98-15 — Telef.: Opčra 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobarucb Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune i BELGIJA'. No. 3064-64 Brtnceles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luxerabourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. tretjič itd. breja in ni morda med dojenjem preveč shujšala, pa naj dobiva šele zadnje štiri tedne močno krmo. Tudi močna krmila krmite breji svinji le v prav gosti oblodi. Poleg vseh krmil naj ima žival na razpolago sveže vode. Neovlažena (suha) krmila pa pokladajte breji svinji seveda le tedaj, če je takega pokladanja krmil vajena že od prve mladosti. Vendar pa niso prevodena ohloda, dalje pomije primerna krma za brejo svinjo. Tudi skušajte že breji svinji pokladati vedno ista krmila, kakršna ji nameravate pokladati tudi pozneje, ko bo dojila, da se izognete zlasti prehitremu prehodu k novim krmilom, kar bi moglo neugodno vplivati na mlečnost doječe svinje in razvoj pujskov. Naravno krmljenje in dobra nega svinje, predvsem dobro urejen svinjak, pripomorejo, da dobite zdrave in odporne pujske. Pravni nasveti tem, koliko koristi z uničevanjem škodljivcev v zemlji. Zlasti mladim bramorjem in jajčecem je gorak ter jih polirusla, kolikor jih dobi. Zato krta nikar ne preganjaj, četudi je časih nekoliko nadležen. Zatiranje gosenie na repi. I. R. S. Na repi se vam je pojavilo toliko gosenic, da hočejo uničiti v-se listje. Potresli ste repo s jiepelom, škropili z enpdstotno raztopino tohakovega izvlečka, pa vse nič ne pomaga. Želite vedeti z,a zanesljivo sredstvo, da vam ta golazen ne uniči vsega pridelka. — Knodstotua raztopina tobakovega izvlečka ,ie pač prešibka, da bi uničila gosenice; mora biti vsaj dva-do triodstotna, pa še ta umori Ic tiste gosenice, ki jih dobro zmoči. Ker so pa jajčeca in mlade gosenice repnega belina največ na spodnji plati listov, zato škropljenje po vrhu nič ne zaleže. Škropiti bo morali tako, da bi zmočili spodnjo plat. Ker je pa to pri repi nemogoče, zato tudi ne uporabljamo nobenega škropiva proti gosenicam. Najuspešnejši pripomoček so pač pridne roke, ki olirajo in mn.ste jajčeca in gosenice na listju. Najbolje se to delo opravi v jutranjih urah. Kdaj morajo prevažalci čebel odstraniti panje s pasišč? Fr. Z.-M. V mislih imate gotovo ajdovo pašo. Samo za to so namreč predpisane posebne določbe v uredbi, ki je izšla v SI. listu kr. banske uprave št. 52 iz I. 1934. Po tej uredbi se morajo panji odstra niti s pasišča najkesne.ie do 20. septembra. Ako bi tega nc storil sam lastnik, jih da odstraniti la.hkn na njegove stroške in nevarnost županstvo dotične občine, kjer so čebele na paši. Ta določila naredbe so zelo potrebna in važna. Po končani ajdovi paši namreč čebele nimajo veliko kaj drugega početi, kakor da pridno stičejo okrog tujih panjev in poskušajo ropati. Zato je takojšnja odstranitev v pašo pripeljanih čebel nujno potrebna. Ni t.reha čakati zadnjega dne, posebno ne, če kaže, da sc je paša končnoveljavno utrgala in .jc ne bo več. Seveda so težave, če imajo prevažalci poseben vlak. V tem slučaju je treba čakati nanj. Še na eno važno določilo imenovane naredile naj pri tej priliki opozorimo, čeravno niste zanjo izrecno vprašali. Da namreč ne smejo v času ajdove paše in sicer od 10. avgusta do 20. septembra točiti medu niti prevažalci, niti domačini, torej nihče. Ta prepoved je tndi v zvezi x ropanjem. Med ajdovo pašo so sme med odvzeti Ic tako. da sc polno satje odstrani iz panjev in shrani, doda pa prazno. Še neizpolnjena oporoka. L M. ■ U. — Oče ie v oporoki leta 1923 zapustil hčerki polovico lesa ene gozdne parcele, drugo polovico in zemljo je zapustil sinu. Ce sin nc bi iiotel dati sestri lesa, ji pa mora izplačati 50.000 Din. Sin je svojo sestro prosil, da mil da pooblastilo, da bo prodal cel gozd. Seslra je nato pristala, brat je prodal gozd, a sestri je izplačal le 7000 Din. V oporoki je oče 1udi določil, da mora sin svoji sestri prirediti svatovsko gostijo, vendar, ko je bila poroka sestre, gostije ni priredil. Vprašate, če lahko sestra še sedaj zahteva od brata doplačilo dole in odškodnino za svalovsko gostijo. — Zadeva ni jasna. Najbrže se je sestra takrat, ko je dala bratu pooblastilo za prodajo gozda, ž njim pobotala, koliko da ji bo plačal. Z vse navedene dajatve bi morala sestra tožiti brata, vendar je bolje, da najprvo slišite bratove ugovore, zakaj da noče plačali, da te ugovore preiskusite, če so resnični in šele potem tožite. f Obrekovanje. K. 1. 2. — Vsakega, ki bi pred drugimi ljudmi o vas kaj nesramnega pripovedoval, čeprav se sklicuje na resničnost, ki bi jo imel potrditi neki, sedaj že umrli mož, lahko tožite radi obrekovanja. Ce vam pa take nesramnosti na štiri oči, brez prič, pripoveduje, ga pa radi obrekovanja ne morete tožiti. »Kmetija«. — Zakonca sta lastnika posestva vsak do polovice ter imata tozadevno kupno pogodbo. Vprašate, če je upravičena žena, da da svojo polovico posestva brez vednosli svojega moža svojemu sinu in kakšno razmerje nastane vsled tega glede plačila davkov in drugih dajatev. — Posestvo, ki v naravi ni razdeljeno, je solastnina obeh zakoncev. Vsak solastnik ima popolno lastnino njemu pripadajoče polovice posestva in jo lahko proda, pokloni itd. tudi brez vednosti solastnika. Davki in druge dajatve morata pač oba solastnika plačevati sorazmerno s svojim delom, v danem slučaju, morata plačevati vsak polovico davkov itd. Prisilna uprava. A. J. O prisilni upravi sle nam dali toliko vprašanj, da bi našli odgovor na vse le tedaj, če prečitate vse določbe o prisilni upravi iz izvršilnega reda. Prisilnega upravitelja postavi sodišče iz seznama oseb, ki so za to določene in ki ga ima vsako sodišče. Zavezanec (dolžnik) m upnik smeta pač predlagati sodišču drugega upravitelja, vendar morata navesti razloge za to. Upravitelju se mora izročiti vse, česar je treba, da more upravljati izročeno zemljišče redno in koristno, Upravitelj je upravičen namesto zavezanca pobirati vse donose zemljišča, ki ga upravlja in vobče upravljati vse pravne pOsle in vsa pravna dejanja, ki jih je treba, da se izvede prisilna uprava. Tako ho edino on upravičen pobirati najemnino, dolžan plačevati davke itd. Prav tako pripada njemu skrb za event. popravila na hiši. Za posle, ki ne spadajo k običajnemu gospodarstvu, kakor tudi za vse druge posle posebne važnosti, mora izposlovati upravitelj pristanek izvršilnega sodišča, •lasno je, da sme upravitelj ob pogojih, ki sicer veljajo odpovedati pogodbe in skleniti nove najemne pogodbe. Upravitelj ima pravico do povračila upravnih izdatkov kakor tudi do nagrade, ki se 1 mu odmeri po obsegu, težavnosti in skrbnosti njegovega poslovanja. Znesek nagrade, kakor tudi ; izdatke, ki jih je treba povrniti, določi .izvršilno ■ sodišče na upraviteljev predlog. Kakor vidite b. tega, preidejo za čas prisilne uprave funkciie zavezanca (v vašem slučaju hišnega gospodarja.) na prisilnega upravitelja in zavezanec v tem času nima ničesar soodločati. Vedno pa zavezani dolžnik lahko prijavi svoje ugovore m pomisleke zoper ukrepe prisilnega upravnika sodišču, ki nato izda potrebne odločbe. Prodaja vložne knjižice. V. S. Z. Kupec vam 1 mora plačati toliko, za kolikor ste se pogodili, sicer ga lahko tožite. Na izgovor, da se sedaj plačuje samo toliko, kakor vam ponuja, ni treba nič dali, ker ste knjižico že itak prepoceni prodali. Tako tožbo hn lahko napravil vsak advokat in vam ■ zato ni potreben kakšen »specialist iz Ljubljane«, Gozdna pota. P. I. K. L. Sosed vam je prepovedal gozdno pol, čeprav ste skozi njegov gozd že nad 30 let vozili in trdi, da se poti v gozdu ne priposestvujejo. Ker nekateri tudi skozi vaš gozd vozijo, vprašate, ali jim res lahko to prepoveste. — Kakor smo že večkrat na tem mestu omenili, se ne morejo od leta 1853 dalje več priposestvovati služnostne pravicc gozdnih poti. Oni posestniki, ki so do leta 1853 skozi 30 let uporabljali gozdno pot, so jo še priposestvovali, za vse druge pa določa cesarska postava iz. leta 1853, da lahko služ- i nostno pravico poti skozi gozdove pridobijo le s pismeno pogodbo, ali z ročnim določilom, ali pa s sodbo. lz gornjega torej vidite, da lahko pre- j poveste gozdno pot. Vendar pa ne bo umestno in pametno, če bi n. pr. prepovedali izvoz preko svojega gozda vsem onim gozdnim mejašem, ki nimajo drugega izvoza kot ravno skozi vaš gozd. Ti mejaši lahko zahtevajo od okrajnega načelstva, da jim določi smer izvoza iz gozda po najbližji črti do prve javne poti in bo okrajno načelstvo najbrž določilo dosedaj uporabljene poti in odškodnino za te vožnje. S tem ste mejašu le naprtili stroške, a sami nimate od tega nobene hasni. Odškodnina za prašiče, ki so poginili. A. Z. V lekarni ste kupili barvo za barvanje klobas. Dobili sle jo brez navodila, da je barva škodljiva. Vodo, v kateri so se pobarvane klobase kuhale, ste primešali prašičji krmi. Živali pa so od tega poginile. Ali lahko zahtevate od lekarn« povrnitev škode, ker vas ni opozorila, da je barva škodljiva. — Prvič nastane vprašanje, če so prašiči res poginili zaradi tiste barve. Poleg tega pa niste kupiti barve za krmljenje prašičev in ste po našem mnenju dali to stvar prašičem na lastno odgovornost in ne po navodilu lekarne. Zelo dvomimo o uspehu vaše odškodninske zahteve napram lekani, .« Ločitev zakona. J. T. F. Sodnijško je bil loSfen vaš zakon izključno po krivdi moža. Ker ste pri sodišču več dosegli, kot jc vaš mož mislil, se je po ločitvi hlinil in vas prosil, da ga sprejmete zopet kot moža, v kar ste vi privolili. Vendar že po nekaj mesecih si >e poiskal priležnico, vam pa plačuje le majhno preživnino, tako da morate sami trdo delati, da morete preživljati sebe in otroka. Vprašate, ali lahko zahtevate zaščito od sodišča. — Sodnijskoločena zakonca se lahko zopet združita. To združitev morata oba naznaniti sodišču. V takem slučaju prenehajo posledice ločenega zakona. Če ste torej vi in vaš mož naznanila sodišču, da hočeta skupaj živeti, potem morata sedai ko je mož postal nezvest, zopet nanovo od sodišča zahtevati ločitev zakona po krivdi moža in bo sodišče nanovo izreklo ločitev zakona in vam prisodilo preživnino, če pa niste sodišču naznanili, da hočete z možem zopet skupno živeti, potem je vaš zakon ostal ločen, čeprav ste nekaj časa skupno živela. V tem slučaju lahko zahtevate od moža preživnino, ki jo je sodišče določilo v sodbi. — Radi prešuštva lahko tožite svojega moža in njegovo priležnico le tedaj, če v tem času zakon ni bil ločen. Prešuštvo pravomočno ločenih zakoncev se po kazenskem zakonu ne kaznuje. Nesreča pri povezovanju voza. R. Pri povezovanju sena na vozu se je strgala vrv in vas >e žrd udarila po čeljusti ter vam je izbila en zob. Vprašate, če lahko od gospodarja zahtevate odškodnino za zob in koliko. —• Za škodo vam je odgovoren tisti, ki je zakrivil, da sc je vrv odtrgala in da vas je žrd udarila. Če je bila vrv tako slaba, da se ie morala pri običajnem povezovanju odtrgati, bo seveda odgovornost zadela gospodarja. Če pa ste nerodno povezovali in preveč napenjali vrv, bo za škodo odgovoren pač tisti, ki je tako nerodno postopal z vrvjo. Kdor je kriv, mora poravnati vso škodo, ki jo imate. To boste po najbrž sami ugotovili, morda s pomočjo zobozdravnika. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. ▼ LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK3&« IL XAI)STROPJB Izvozček Matevž Matevž Sedmilk je bil izvožček. V njihovi rodbini je bila že taka navada, da je moral biti starejši sin to, kar oče. In Matevžev oče, Matevž, je bil izvožček. Sploh pa je bil mladi Matevž kot nalašč ustvarjen za ta poklic. Bil je dobrodušen možak, nekoliko zardelih, okroglih lic in otožno po-vešenih brk. Postavo ni bil ne veliko ne majhne, človek bi si ga no mogel predstavljati drugje kot na kozlu njegove že zastarele kočije, Drugače pa je Sedmak zelo pazil na svojo vnanjost: na glavi je nosil lepo zlikan polcilinder, že nekoliko oguljeno, pa še dokaj čedno, črno suknjo in po možnosti zlikane hlače temne barve. Dobra volja mu ni nikoli izginila z obraza. In ni se zgodilo neredkokrat, da se ne bi zbrala okoli njegove kočije otročad od vseh vetrov in ga poslušala, ko ji jo razlagal vse mogoče čudne navade svojega »kljuseta«. Matevž ni bil tako srečen in zadovoljen člo; vek, kot bi si kdo mislil prvi hip. Izvožček Matevž je bil v skrbeh zaradi denarja. Sediš tam na kozlu, pogreznjen v misli, čakaš, da te kdo pozove: »Halo, gospod izvožček, peljite me tja in tja I Samo ne oklevajte, prosim, kajti zelo se mi mudile No, takih potnikov je dandanee malo in Matevž nima dosti opravila, kvečjemu to, da dremlje gori na svojem kozlu. In prav to je bila vsa grenkoba Ma-tevževega življenju. Namesto kočij so sedaj v uporabi avtomobili, in različni avtotaksiji ti odjedajo kruh. Sem in tja, morda enkrat, kvečjemu dvakrat na dan se ti nasmehne nezvesta sreča. Ce bi ne bil Matevž dobrodušen možak in se ne bi znal premagovati s potrpljenjem, bi že davno obesil svoj poklic na klin in se posvetil kaki drugi stvari, ki bi mu donašala vsaj nekaj rednih dohodkov. Moz pa se je tolažil z mislijo: »Vsak ima svoje krize K in je prenašal svojo težko usodo dalje. — — Tisti dan pa je Sedmilk čemerno sedel na sedežu. Glava mu je zlezla na vzbočene prsi, skozi polodprte trepalnice se je kedaj pa kedaj ozrl po cesti, ali želi kdo nemara stopiti v njegov voz. Ha ni bilo nikogar, zaman je čakal že od ranega jutra. Konj je postajal nemiren, zato je stopil Matevž doli in mu popravil odejo na hrbtu, zakaj bilo je hladno. Cesta je jela postajati živahna, ker se je že bližalo poldne. _ »No, zdaj bi pa že bil čas, da pride kak človek. Menda ne bo vse dopoldne minilo brez zaslužka.--, ... , , Slaba je, je mislil naprej, konj prav tako potrebuje krme, če dela ali pa stoji tu na cesti. — Zebe me pa tudi! - Stopil je okoli kočije na drugo stran. Takrat je privozil po cesti Križnik s svojo kočijo. Tudi Križnik je bil izvožček, majhen, tršat, obritega lica. Rdeč nos je kazal, da mož ni pijači tU)e»Kako je Matija?«- je vprašal Sedmika. »Zaslužka nič, kaj? Že veš, da je stari Gombač umrl?« »Gombač, praviš? Pa ja .. .« »Da, da, prav Gombač! Snoči, ko je pripeljal domov in izpregel, mu je bilo slabo in je legel. Prej je še dejal ženi, naj ga ne zbudi zgodaj, ker se ne splača postajati na mrazu. No, zdaj mu ne bo treba več! Mirno je umrl. Da bi le nam bilo dano tako I« , »Res jeU Sedmak se je zresnil. »Vidiš, tako bomo šli drug za drugim. Še pomislil ne bos, pa nas že ne bo več. — Za Gombačevim pogrebom nas bo šlo pet; Bog ve, kdo bo šel za našim!« »Ej, ne skrbi za to; žal, imam še preveč dro biža doma. Saj prav to me skrbi, kaj bo z družino, ee umrjem. Tudi Gombačevka je zdaj prepuščena sama sebi. Kam če, reva?U . »Težko je, težko!« je vzdihnil Matevž in se useknil. _ . , , • »Kaj bi ti tožil, ki nimaš ne zene ne otrok, ki si svoboden in sam ko ptičlc »Beži, beži! Še tega bi mi bilo treba, da bi moral skrbeti za družino!« je zmajeval Sedmak, gledaje visoki kolk Križnikove kobile. »Še komaj, da živim sebe!« — Zlezel je nazaj na kozla in se zamislil. Torej se je poslovil Gombač, je premišljeval, kdo bi si včeraj upal reči kaj podobnega? Bil je še korenjak pri svojih šestdesetih letih. Pri njem bi človek smrti najmanj pričakoval, izmed vseh je bil videti Gombač še najbolj pri zdravju. — Matev-ževega srca se je polotila žalost. Tovariševa smrt mu ni hotela iz inisli. — Pa bo res le prišlo, kar takole na lepem. Sedmaka je zmotilo v mislih brnenje avtomobila na oni strani ceste, ki je odhajal. Ostal je samo še eden avtotaksijev, voznika pa menda ni bilo blizu. Tedaj se je pokazal med vrati bližnje gostilne lepo oblečen gospod. Menda je hotel vstopiti v avto, ker pa ni bilo voznika, je čakal, ali pride odkod. Ko ga pa le ni bilo, se je nameril proti Sedmžku in že hotel vstopiti v njegovo kočijo. Prav tedaj pa je prihitel šofer, ki je videl od daleč, da ga je gospod čakal. »Gospod, počakajte, samo za trenutek! Sem že tu, če hočete v avto i f Goepod, ki je imel nogo že na stopnici kočije,, je z« hip postal, potem pa je vendar sedel v kočijo. šofer, ki je bil videti pijan in se je moral pravkar vrniti iz gostilne, ga je hotel kljub temu pregovoriti, da se pelje rajši z avtomobilom, zato se je prijel za kočijo in zadrževal Sedmaka, da ne bi pognal. »Beži, nirhal« sc je razjezil izvožček Matevž, ki se mu je za malo zdelo, da bi prišel ob denar-ce, na katere je čakal že vse dolgo dopoldne, in mu zagrozil z bičem. »Kaj, jaz da sem mrha? Le počakaj, boš ti videl mrhol« Natrkani šoler je prijel konja za povodce. »Nikamor ne pojdeš, dokler ne vzameš besede nazaj, pes prokletil« Dobricina Matevž se je zdaj razsrdil zares. Kri mu je planila v obraz. Zagrabil je bič. »Pusti konja U je vzkliknil. »Pusti konja! Ce ne.. .< »Udari ga, udari ga, da bo pomnil,c je vpil Križnik, ki je tudi prišel blizu in bil priča prizoru. »Pesi Prav sem rekel, pa še premalo I Mrclna pasja!« je zmerjal šoler in vlekel za povodce, da se je jel konj plašiti. »Udaril« je priganjal Križnik. Sedmilk se je sklonil in zamahnil. Zašvistnilo je po zraku in tlesknilo. Šoferju se je pokazala modra podplutba na levem licu. Zaklel je in spustil povodce iz rok. Konj je preplašen zdivjal in kočija je oddrdrala. Matevž se je še enkrat ozrl nazaj in žal mu je bilo, da ga je udaril: »Vsaj jaz bi bil lahko ohranil pamet, če je bil že oni pijan!« Videl je še, kako je šoler grozil s pestmi za njim in ljudi, ki so se zbirali okoli njega. Zaskrbelo ga je, kako se bo ta stvar iztekla, če pijani voznik ne bo nehal vpiti. No, se bo že potolažil, menda mu nisem storil kaj težjega. Sicer pa je sam kriv! Kaj hi zmerjal, nebodlgatrebal In je pjucknil konju, ki je jel teči počasneje, naj pohiti. Zjutraj, nekaj dni nato je izvožček Matevž težko vzdihnil in zgenil časopis, ko je sedel spet na svojem starem mestu — na kozlu in čakal Jetnikov. No, ]>o stari navadi ni bilo nobenega, in Matevž je premišljeval. Pravkar je bil prebral članek v časniku, tako lepo genljivo piše nekdo o umrlem tovarišu Gom-baču. O umirajočem življenju govori in o njih, iz-vožčkih, kako jim prede slaba zdaj in da jim avtotaksiji odjedo bore ves zaslužek. Da, ros je, prezebaš tu na cesti kot figa in čakaš in čakaš. Medtem pa je prišel po cesti navzgor pismo-noša. »Nekaj bo zu vas, gospod Matevž! Od 60,lišča bo, mislimi« Matevž je mrzlično pretrgal ovoj: vabijo ga, jutri naj pride v zadevi Ludovika Marolta, šoferja. »Na, pa sem si nakopal hudiča,t je vzkliknil Sedm&k obupano in zamahnil z rokama. »Prav tega mi je bilo treba I Ze tako ne vem kam iz «kr- bl. 2e tako človek ne zasluži niti za to borno življenje, pa ti še takle odjeda kruh.« Takrat je pridrdral a svojo kočijo Križnik. Žo od daleč mu je mahal naproti z listom papirja. »Ej, ej, kdo bi al bil mislil, da bo Marolt tožil. Saj si menda že dobil povabilo, ne? Nič drugega ne l>o kot to, da bo on sam oh službo.« Matevž Sedmftk pa je razburjen hodil ob kočiji gori in doli, .sklepal roke in zmajeval z glavo. Zadeva mu je šla do živega in mu dala mnogo ekrbi. Dan je bil pust in meglen. Sončni žarki niso imeli toliko moči, da bi predrli gosto meglo. Stopal sem hitro po mestnih ulicah. Mislil sem na starega izvožčka Matevža, ki sem ga poznal še kot otrok — kolikokrat nas je vzel po več otrok skupaj in hi-hot smo šli do mesta! —, in noga mi je kar sama od sebe zavila proti ulici, kjer je ponavadi postajal s svojo kočijo. In res je bil tam! Hodil je po pločniku ob kočiji sem in tja. Prav za prav se ni mnogo spremenil od prejšnjih časov, gube so se mu morda malce bolj zarezale v obraz. »Kako vam je kaj, gosjiod Matevž?« »Ej, ej,« odgovarja s smehljajem, »slaba je, slaba! Čedalje večja sironiaščina, človek že ne ve več, kako hi obrnil tiste redke denarje, da bi bilo bolj prav. In ljudje — kakšni so dandanes! Že, ne rečeni, da ne bi naletel tudi na slabega človeka tu in tam, ali da se to kar redno ponavlja! Ne pozna ti nihče obzira do starosti, nobenega usmiljenja ni več na svetu! No, glejte, danes že navsezgodaj sede mlad človek v voz in mi veli, naj peljem v to in to ulico. Vozim ga, proli koncu poti pn pravi: »Glejte, glejte, te vile tu pa so komajda postavljene. Lani jih še ni bilo. Vozite, no, nekoliko bolj počasi 1 Človeka več ali manj zanimajo takele stvari.« Pridržal sem konja, da je šel korakoma. Pripeljem v tisto ulico, ki mi je ukazal v njo voziti, in ga hočem povprašati, kje naj ustavim; pogledam: — ptiča pn nikjerl Vidiš, to so ljudje, da bi jih--* »Verjamem, verjamem, gospod Sedmilk!« som mu zatrdil, in ker sem opazii na drugi strani ceste mnogo avtotaksijev, sem ga vprašal: »Kako pa? Konkurenca je velika?< Zamahnil je z rokama: »He, ni, da bi govoril! In ko bi človeka vsaj pri miru pustili, pa se še obregavajo vame, če dobim kakega potnika. Tako je zadnjič — — —« In mi je prijiovedoval ves dogodek s šoferjem Maroltom. »No, pri sodišču ni bilo tako lahko, kot je najbrž oni mislil. Vzeli so mu pravico do voznr-jenja in je zdaj |>o lastni neumnosti ob službo, znkaj priče so izpovedale, da je bil pijan.« »Saj! — Kako pa je vašim tovarišem? Prav tako slabo?« sem poizvedoval. »Kaj bi o njih! Njim je še slabše, meni vsaj Bog ni dal žene in otrok. Bog se usmili I Jaz mislim včasih, kakšno življenje je neki to, to je samo počasno umiranje. Čakaš in umiraš; še kratek čas in že nas ne bo več! Žalostno je. Cas nas je prehitel daleč naprej. Umirajoče življenje!« Karel Šega. Rimske toplice (SLOVENIJA) Jugoslovanski Oaatein. Sezona od 1. maja do 16. oktobra. Pavšalne kure : v pred- Ul po-Mionl za 10 dni Din 600'-. V glavni sezoni Dtn 800,—. - Izčrpni prospekti brezplntno pri potnikih uradih ali pri upravi kopaliica Rimske toplice Izvlekel sem hruško in pogumno ugriznil vanjo. 2e sem sc veselil, kako sladka bo, a kar sem ugriznil, je bilo trdo kakor kamen in kost. Ze sem hotel izpljuniti, ko je zagrmel j,'las Sile: »Požrl boš!« Tako sem moral pojesli velikansko trdo hruško s pečki in peclji pred očmi neizprosnega kmeta. Bilo mi je, kakor da bi jedel železo. Nazadnje so kmetove pesti vendarle popustile rekoč: »Zdaj pojdi in zapomni si.<> Funtovke so mi krulile še ves teden po trebuhu.Prizadejale so mi težave, o katerih rajši molčim. A zapomnil sem si. Ako so mi pozneje zopet hvalili kake dobrote, ki jih nisem poznal, sem si mislil; »Aha, to bodo funtovke! Rajši ne boin., ln ko sem se spomnil na Silove pesti in prestane težave, sem rajši pustil: »Neužitna reč, ki človeku oslane v želodcu.« Vedel sem, kaj to pomeni, zakaj funtovke, ki so bile na videz vabljive, so me zmodrile. »Funtovke, sanio enkrat sem vam šel na limanice! Zdaj vem, da ste neprebavljive, jw če visite na drevesu kot »mačje glave«, ali če hodite med ljudmi.« Olej, komu zaupaš, preden ugrizneš, zakaj oko vara! (F. Schronghatncr-1 leiimlal T. K.) Smeh Hruške funtovke Ze delj časa sem slišal o bajno velikih Silovih zimskih hruškah, tako zvanih tuntovkah. Neizrečeno poželenje se mi je zbudilo po njih. Čudil sem se samo, da teh hrušk nisem že prej izteknil. Saj sem vendar poznal vsako drevo v soseski in sem natančno vedel, kakšen je njegov sad in kdaj je zrel. Ta je bil sladek, ta prejx>vedan sad, a najslajšega naj bi šele spoznal, velikanske funtovke kmeta Sile! Neko lejx> jesensko popoldne sem se odpravil, da bi našel hruško. Plazil sem se okoli kozolcev in skednjev, kakor da bi res ničesar ne nameraval. Ko sem prišel do Silovega kozolca, je stalo pred menoj drevo s staro, brazgotinasto skorjo, ki sem dotlej, zaradi skorje, mislil, da je hrast. A komaj sem se ozrl proti vrhu, mi ie srce zavriskalo od veselja. Večje kakor mačje glave so se bleščale velikanske hruške iz tajinstveno šuštečega listja! Krištofu Kolumbu ni srce bolj poskakovalo od veselja, ko je odkril Ameriko, kakor meni ob tem pogledu. Vrgel sem se v travo, da se mi je srce razdivjalo. Potem se mse previdno ozrl na vse strani, ali nti koga od Silovih blizu. Na tišino se ni bilo zanesti. Potuhnil sem se in se odpravil proti hruški. In potem gor kakor veverica! Saj vaja dela mojstra tudi v plezanju na drevo. Ko sem bil pa v vrhu in čudovitim hruškam gledal iz obličja v obličje, mi je srce od veselja šc enkrat poskočilo in sklenil sem, da si bom sočnega plena nabral, kar se bo dalo. Ko sem tako mislil, se je lesa na dvorišču odprla in o joj, plečati Sila ie prihajal z odmerjenimi koraki mimo kozolca sem! V eni roki je držal ma- joliko jabolčnika, v drugi kračo in pol hlebca kru- Kakor zanalašč si je izbral prav mojo hruško, da bi pod njo južinal. Možno je spustil svoje dobrote v njeno senco, jx)tem pa naslonil svojo od dela celega tedna trudno glavo na drevo. Imel sem šele dve hruški in jih zaradi njih velikosti le s težavo stlačil v žep, ko je začel Sila pod menoj s svojo obilno nedeljsko južino. Kakor je kazalo, bi lahko trajalo ure in ure, dokler bi pojužinal in začel sem ugibati, kdo bo dlje izdržal, on ali jaz. Da bi ušel, na to niti misliti ni bilo, dokler je on sedel sfiodaj pri svojii južini in tako sem se rad ali nerad, vdal v svojo usodo. Zagozden med dvema rogoviloma, sem čakal, kaj bo. Pretekle so morda cele ure, tedaj sem videl, da leži prazen vrč zvrnjen v travi. Izpod drevesa se je zaslišalo smrčanje, da se je moja rogovila kar tresla. »Zdaj ko tnoj nasprotnik spi spanje pravičnega, bi se lahko s svojim plenom odpravil,« sem si mislil. Tiho kakor miška sem se spustil po drugi strani dol. Že sem bil skoraj na tleh, pa se je začel kmet z obema rokama otepati; morda ga je pičila osa. Pa je že šment hotel, da me je pri tem ujel za nogo in je ni več izpustil, naj sem še tako vlekel in tulil. In ko se je do dobra predramil in spoznal mojo klaverno prikazen, ki so ji funtovke iz žepa molele, sem milo prosil: »Pustite me, oče, nikdar več ne bom!« On pa me je zgrabil le še trdneje m, dočim je kazal na hruške, dejal: »Te poješ zdaj, prej ne greš. Drugo borno še videli.« Odkar ji je umrl otrok, se samo smeje. Majhen ie bil njen nebogljenec, šele dveleten, ljubek in lep kakor živa igračka s čudovito milimi in jasnimi očmi. Zdaj ga ni več in ona se smeje. Mož jo gleda in trpi, saj ve, da je žena blazna, a pomagati ji ne more. Pa da bi vsaj jokala in pla-kalal Ne, ona se smeje, le samo smeje. Njen smeh ni bedast. Olasno se smeje in nekam zamišljena jc. Ore na cesto, privede kopico otrok, jih jx>gosti in fioljubuje ter se jim smehlja. V kotu ima majhno zibelko, kjer jc spala njena hčerka, njen mili otro-čiček. V zibelki ima lutko iz celuluide, boža jo iii pestuje ter ji kima. Ce jo mož kaj vpraša, mu ne odgovori, samo pogleda ga in se mu smeje. In Ivanu je vedno strašnejše v notranjosti. Boji se smeha svoje Minke, ki mu je bolestno težek, težji kakor solze in plač, hujši kakor obupni vzkrik. A ona se mu smeje. Smeje se njegovim mislim in skrbem, njegovi žalosti, ker je izgubil otroka in tudi njo, ki nima več pameti. A kaj nji vse skupaj? Vse jc prezrla, vse je v njej umrlo, ker je bilo pre-silno in prestrahotno. Nagrmadilo se je tedaj, ko je otroček bolehal. Plašno je sedela pri postelj i in čakala. Videla je smrt, a prezirala jo je, prepričana, da jo zmaga njena volja, njena vroča nia:erinska ljubezen. Otrok fxa je podlegel in tedaj je podlegla tudi ona. Spočetka jo je vodil okoli zdravnikov. NihIV j ni mogel vrniti pameti, kajti, če je pamet ubita, težko kdaj spet oživi, kakor če je ubita človekova duša! ★ Ivan je obupan. Sam in otožen hodj |x> svojem vrtu, zaliva rožam in trpi. Jutranja rosa se leskeče na cvetju, a on inisli na svojo lej>o, mlado ženo, ki je bila tak cvet, a zdaj ne dehti več in ne živi zanj. Megla je legla nanjo, jo zapredla v mrežo inračine. ki ji ne zgine več. Uboga Minka! In moževo trpljenje je večino silnejše, vedno bolj ga boli smeh njegove žene, ga peče v dušo. se zajeda vanj, se spreminja in odjeda v strahotno hihitanje in njemu je, da se mu trga srce, da se smeh zaganja vanj in ga reže, samo reže! Včasih, ko je sončni dan, vzame s seboj ženo in gresta na sprehod. Tiho, vsak vase zamišljena hodita f>o zeleni aleji. Nad njima se pho kipeče veje kostanjev in drhte samo veselo upanje. Pod živim baldahinom hodita in Ivan trejieta in premišljuje. Kakor v bajni deželi sta! Kako je bil nekdaj srečen, ko jo je tod vodil in sta tesno objeta sanjala z odprtimi očmi! Sonce lahko prodre zelenje, žarki zatrepečejo in se sproste po tleh. Trenutno se oglasi nada, vesela in živa. Morda mu vendar Minka ozdravi, morda vendar enkrat spet pametno spregovori? Tedaj odjekne skozi alejo smeh, njen glasni Štirinajst dni Ob desetih zvečer naložijo na voz prtljago: šotore posodo, orodje in nahrbtnike. Nazadnje se sami sedejo - štiri in dvajset jih je. Voz f sicer velik, toda morajo se stisniti. Posebno je križ z nošami Zapojo pesem o rdečih oblakih in nato voznik požene po strmem klancu navzdol. Ko se peljejo po glavni cesti iz mesta, pojo in vriskajo, da vse teče gledat. Ljudje jim mahajo, predvsem pa dekleta, "ki se željno ozirajo za njimi, jim zele vse najboljše in mislijo že na prihodnje svidenje. Med temi veselimi fanti sedi vodja gospod Branko, in on hoče peti zmerom tisto svojo: »Tri race, tri pure, tri črne gosi ...« . Oblačna noč je, diši po dežju. Cesta se komaj svetlika iz teme, konji tečejo. Na desni Krka m njive, na levi gozd, potem se obrne. Klanci skozi samote, mimo spečih vasi. Prve jutranje ure pokažejo žalost Suhe krajine. Ko pojo petelini, drdra voz skozi kočevske vasi in goličave. Pesem pesa, grla so hripava, dremotne oči gledajo vsakdanje. Kočevje — dve uri odmora. Potem dalje na jug — še šest in dvajset kilometrov. Sonce greje, cesta se vzpenja, zof>et pada, vije sc med pustimi pašniki kot bela kača. Na jugu se vidijo visoki hribi, to žc ni več slovenska zemlja — vmes je Kolpa. Kmalu za Banjo Loko kaže obcestno znamenje klicaj. Cesta se prične spuščati v ostrili ovinkih. Poskačejo z voza, čeprav držita dve močni zavori. Ure kesneje so v dolini Kolpe. Kraj Fara. Na zvoniku župne cerkve kaže pol dveh. * Pet minut iz vasi je čudovito lep prostor: gola ravnica, ki jo v polkrogu obliva šumljajoči potoček, na treh straneh pa so hribi. Ni ugodnejšega mesta za taborniško življenje. Profesor, ki je prišel za njimi, in gospod Branko, sc divila. Pred Zdravo Marijo stoji v rahlem loku sedem šotorov. Tudi kuhinja že deluje. V velikem kotlu se kadi mleko, |x>krovka je premajhna, zato padajo vanj iskre. Nič zato, saj je oglje zdravo. Fantje ležijo pred šotori, trudni so in zaspani. Pa jih vidimo! Pet Ivanov je, štirje Jožeti, trije Vinkoti( tu j so se zaradi razlikovanja zmenili, da bo prvi Vinko, drugi Cene, tretji Vincenc), po dva Milana, Poldeta in Franceta, vštevši med zadnjimi tudi pravo ime gosj»oda Branka. Ostali so »samci«. Jože dela taborni ogenj. On že več let skrbno opravlja ta posel. Toda prvi večer ne bodo dolgo govorili ne peli. Ob devetih je že vse tiho, le potoček šumi in žerjavica se svetlika iz teme. ★ Drugo jutro vstanejo na glas Irobke, pretegujejo se, kosti še bolijo. Profesor vodi vaje: tekajo, krilijo z rokami, poskakujejo, se prijx>gibljejo. Potem se umijejo in razen štirih gredo k maši. Tisti štirje so prvi dežurni. Milan, najmlajši, odide mlet kavo v mlin, Jože stika za drvmi, Cene in Leo prinesete mleko, kruh in meso. Ko so zopet vsi skupaj, je zajtrk pripravljen. Po velikosti se postavijo v dolgo vrsto. Vsak drži posodico in žlico. Stanči ima porcelanast lonček, in bo prišel štirikrat iskat. Kuhar Hardi vpije: »Najprej tisti, ki želijo mleko!« In gredo, dežurni Jože prvi. »Kdor želi belo kavo!« In nazadnje: »Kdo želi črne kave?« Kakor v hotelu, ne? Posedejo ravnico in zajtrkujejo. Profesor spleza na drevo, naravna aparat na »neskončno« in --so ujeti. Kesneje se bodo mnogokrat ogledovali in jim bo lejx>. Potem pripravljajo teren za odbojko. Na vsako stran odmerijo po šest metrov, med koloma napeljejo vrv. Z jasnega neba sveti sonce in rjavi mlada telesa, ki navdušeno odbijajo žogo. ★ Šotor, kjer ima prvo besedo Leopold Špringer, je nekaj zase. Imenuje se »Abesinija«. Ima štiri Abe-since, ki imajo z brisačami jx> alriško zavezane glave. Včasih se sjjravijo sku|>aj. sedejo, f)o turško prekrižajo noge in se dero na vso moč. To. pravijo, je abesinska himna. Drugače pa ta Leopold ni slab. razen, da čudovito mnogo govori, in zato mu je njegov soimeujak učeno dal priimek »Goebbels«. Dejstvo ie. da vsak večer v taborišču zadnji utihne. S seboj ie prinesel steklenic medu in je poskušal pri mlajših s korupcijo, da bi namesto njega opravljali dežurstvo. Pa mu ni uspelo. On je tudi tisti, ki vsako jutro prinese »Slovenca« iz trgovine v vasi. Najprej ga prebere sam, včasih že kar tam, in potem pripoveduje važne novice. Zadnji pride pri čitanju na vrsto Stanči: on bere počasi in prebere vse. Ko bi časopisa ne bilo, tako pravijo, bi bilo kljub raznim zabavam dolgočasno. Saj je ta gorska pokrajina v resnici tako oddaljena od sveta. Gosjx>d Branko moli brevir. Od časa do časa ga Leo in Cene, ki prevajata mašne molitve za god sv. Lovrenca, vprašata, kaj pomeni kak nenavaden latinski izraz. To je njuno dnevno delo. Jutri zjutraj bo Vincenc te molitve glasno bral v cerkvi in stare ženice se bodo čudile. Kaj takega prej ni bilo. ★ Po kosilu poldrugo uro počivajo: spe ali kvar-tajo ali pišejo razglednice in jih nosijo drug drugemu podpisovat. Nato gredo h Kolpi, ki šumi po gladkem produ in je skoro povsod preplitva. Odidejo nižje, pol ure daleč. Tam je krasno, vroč prod in hladna voda. Tekmujejo v plavanju in se igrajo z Milanovo žogo, ki ni debelejša oa Šiške. Drugi se otepajo muh in obadov. Uro vstran je grad Kostei, prav za prav razvaline. Napotijo se tja. Spotoma vprašujejo po kislem mleku, sadju in kruhu. Jedo, kar dobe, in se nazadnje napijejo še vode. Nič jim ne bo. Plezajo po najbolj strmi strani. Spodaj teče Kolpa, na drugi strani pasejo hrvatski pastirji in vpijejo: »Auf biks, Kranjci!« Pot navzgor je težka in nevarna. Prvi z glasnimi vzkliki izpodbujajo zadnje. Mlada telesa se napenjajo, oprijemljejo se in gredo dalje med skalami in koreninami. Daleč je do vrha. Končno so vsi zgoraj in so veseli, da ni bilo nobene nezgode. Srečku je sicer priletel kamen na usta in mu odbil pol zoba, pa to nič po-sebnega. Gosjx>d Branko pride zadnji in ves zasopel: »Za Bog pomagaj, kako to drsi ... a, drsi!« Gledajo zidove in se ozirajo naokrog. Nekje na jugu se sliši rahlo ropotanje vlaka Tam je že Gorski Kotar. tam so Dclnicc. »Zapojmo našo!« pravi profesor. šestnajst močnih glasov poje Povsod Boga. Potem odidejo po položni poti. Ob Zdravi Mariji so v taborišču. Večerja že čaka. ★ Dva dni kesneje gredo k Zelenemu viru. To je že na Hrvatskem. Tam je elektrarna in nad njo, med skalnatimi stenami, čudovita votlina, v njej je ledenomrzla voda. Iz višine nekje pršijo curki. Tu je svet zase. Ko se vračajo, je pot enkrat krajša. Korakajo po prašni cesti, skozi Brod, in mrmrajo koračnice. Kmalu so doma. V soboto zjutraj odhajata profesor in Milan nekam v Pokljuko. Tudi tam mora biti le[» življenje v koči sredi gozdov in pašnikov, na podnožju planin. Ne strpita več tu. Po zajtrku se poslavljala. Mali Milan ima solzne oči, to je znamenje dobrega, nežnega srca. Vsi se postavijo v krog in še enkrat skupno zapojo svojo jiesem. In nazadnje iz vseh grl: »fčiči- ičača. ičiči, bum — aaaaa...« Odmev se lovi med hribi. Ko odideta, vsi čutijo, da zdaj nekaj manjka. Tako se človek navadi na človeka. Eden gre, drugi pride, na primer gospod vikar. Drugo jutro se odpravi z njimi na Trsat. Pa imajo smolo. Dež in burja vse pokvarita. Sesteri, ki so ostali v taborišču, se prijetno počutijo v šotorih. Poslušajo, kako pada dež na platno. Kvartajo, |x>jo, spijo. Izletniki se vrnejo j>o |x>lnoči, trudni, lačni, slabe volje. A naslednji dan je že zopet sam smeh. ★ Proti večeru prinese Leoj»ld špringer pošlo. Stoji in kliče imena. Prinaša radost in razočaranje Ivan je dobil od deklice prelejxi razglednico. Samo trem o zaupno pokaže: predgozdna pokrajina, resi | in be e breze — vse v rjavem tonu. Od veselja i 1 ve, kaj bi napravil. Poleni jo utakne zadaj v že ! da mu je pol moli ven, in gre igrat odbojko. I sc to pot slabo odreže. »Kaj pa skačeš. ko ti ni treba! Takrat poskoči ko bo žoga k tebi letela,« se krega njegova skupina. 1 Pri nasprotnikih pa sc smejejo/ Najcenejše in kvalitativno najboljše hrastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC ■ CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtopostaja Oglejte si naše galoge v tovarni ali v pisarni Gjubljana, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča smeh. In vse upanje niu zgine, vse se zruši pred njim. Sam stoji v aleji kakor sredi pušče, nikjer več ne vidi sonca, ne zelenja. Samo Minka pa gleda z mrtvimi očmi in se hihita, ln to hahljanje se za-dira v prirodo kakor strupena slana v cvetje. Vračata se domov. Nič svežega in spočitega nj v Ivanu, njen smeh ga jc spet utrudil in razbolel ter mu razrval možgane, da nehote seže ]» kokainu. In kadar ie sam, kadar je ona na vrtu, ali hodi po vasi s svojim psom, ki ne pusti nikogar v hišo, če je Simona samo doma, tedaj se vedno boji, da bo spet od nekod odjeknilo, da ga bo spet streslo tislo grozno, nedojcinlj ivo. Strah ga je ženinega smeha, strah samega sebe, kajti boji se, da bi ga tisti smeh ne zapeljal, da bi ga ne zavedel nekam v prepad,, iz katerega ni rešitve, v brezno, iz katerega se rcžii vedno jasneje in vedno privlačneje mrka blaznost sama. Minka pa živi svoje življenje. Kaj ji mar, če mož ostane pameten ali ne, kaj ji je ves svet? Ona se smeje, samo smeje! Gustav Strniša. ŠPORT Odbojka Nadaljevanje 4. Pojasnita k igri. Od enega moštva zasedeno polje se imenuje »lastno«, drugo pa »nasprotnikovo«. Prestavitev igralcev na lastnem igrišču sc imenuje »pomik«. . . Vrstni red, po katerem igralci podajajo žogo, se imenuje »podajni red«. »Podajanje« (servis) je dajanje žoge po določenem igralcu v igro, kar se zgodi na ta način, da odbije žogo z eno roko v nasprotnikovo polje v poljubni smeri, pri čemur mora igralec (ki podaja) stati z obema nogama za desnim vogalom širinske stranice (v prvi tretjini njene dolžine). »Točka« nastane tedaj, kadar prejemajoča stranka ne odbije žoge v nasprotnikovo polje. »Izguba žoge« nastane, če podajajoča stranka ne doseže točke ali igra proti pravilom. Igralec, ki se dotakne žoge, ko ni »mrtva«, se smatra za igrajočega. Žoga je »zunaj« (za mejnimi črtami) igrišča, če se dotakne kakega predmeta aii tal izven igrišča. Žoga je »znotraj« (v igri), če se dotakne tal v notranjosti igrišča, ali mejnih črt ali kakega predmeta nad temi črtami. Žoga je »mrtva«, ko sodnik piska, torej, ko opozarja na kako odločbo. »Mrežna žoga« nastane, če se pri podajanju dotakne gornjega roba mreže, pri čemur je zakli-cati »mrežna žoga«. »Lovenje ali zadržanje žoge« nastane tedaj, če obstane žoga za trenotek v rokah ali lehteh igralca in očividno ni bila odbita. »Dvojni udarec« nastane, če igralec dvakrat ali večkrat zaporedoma udari žogo. »Zavlačevanje igre« nastane, če kak igralec to deli, kar po mnenju sodnika zadržuje ali zavlačuje igro. 5. Podajanje in odbijanje med igro. Ob začetku igre se poda žoga od igralca, ki je na vrsti, v igrišče (nasprotnikovo polje). Ta igralec stoji pri podajanju z obema nogama za desnim vogalom širinske stranice svojega polja in podaja tako diolgo, doikler ne naznani sodnik »izgubo žoge«. Ko je žogo podal, more stopiti v igrišče. Na to začne podajati igralec nasprotnega moštva po podajnem redu. Ob otvoritve igre se morejo igralci poljubno razdeliti na svojem polju. Podana žoga, ki se dotakne mreže ali kakega drugega predmeta, povzroči »izgubo žoge«. Vsaka druga žoga, ki se dotakne mrež« in gre v nasprotnikovo polje, je v igri. Moštvo, ki je prejšnjo igro izgubilo, ima prvo podajanje v naslednji igri. Žogo sine v igri eno in isto moštvo samo trikrat zaporedoma udariti, preden gre preko mreže. Nikdar pa se ne sme isti igralec dvakrat ali večkrat zaporedoma dotakniti žoge. Igralec se sme dotakniti žoge samo z deli telesa nad boki. Ako udari igralec enega moštva žogo tako, da ista prekorači meje igrišča, se to računa proti njegovemu moštvu. Sledi »izguba žoge« ali se šteje točka. Žoga, ki pade na črte igrišča, se šteje kot »dobra žoga«. Sodnik dovoli ponovni udarec, če nastane radi Teljavnosti žoge kak dvom. (Dalje.) »Pismo, pismo!« Nekdo pove ljubko dekliško kne, ampak to je že preveč. Pri zabavnem delu tabornega večera pove gospod Branko, da bodo drugi dan kupili janjca, da bodo imeli tako nekak, nekako... ne more povedati, kot bi rad. »... no, kaj, Cene?« »Idilično prireditev,« pomaga oni. »Tako je! Idilično prireditev,« se smejejo vsi. A Cenetu ni do smeha. Ze štiri dni mu nagaja želodec in mu jemlje veselje do vsega: do iejer, do kopanja, do petja, do jedi. Misli na dom, na mamo. ★ Jože je dobil sporočilo, naj pride takoj domov, ker je stari oče nevarno zbolel. Odide naslednje jutro. Osemdeset kilometrov ceste je pred njim. Praznina se poveča. Kdo bo zdaj tako skrbno postavljal taborni ogenj? rtjpoldne kupijo nekje janjca za šest kovačev. Mesar ga odere in natakne na kol. Pečejo ga pa sami. Stoje okrog njega in zbijajo šale na njegov račun: »Poglejte, kako ga zebe! Prednje noge je maknil v žep!« Vsi se smejejo. Mrači se in gospod Branko pride s šestimi steklenicami dalmalinca in se spomni na aparat. Dolgo postavlja, uravnava, gleda. Drugi pravijo, da ne bo zanič zaradi teme in zaradi dima. Pa ne vedo, da bo ta slika najlepša. Ko je janjec pečen, ga razdelijo, zato silno prija temno vino. Konec je. Pride voznik. Pospravijo in naložijo. Vsi so zagoreli. Skoraj malo težko jim jc pri odhodu, Za-pojo pesem »Zbogom gore«. Po drugi strani gredo radi, kot na primer Janez, ki ga vleče dekle. Deset jih pojde na goro Oljko v Savinjsko dolino. Tam bo nekaj za duha. Potem še štirinajst dni in bo šola. Oospod Branko gre sredi med njimi. Ali je zadovoljen? Je, čeprav je bila tiste sončne dni kaka majhna stvar, ki mu ni mogla biti všeč. V splošnem pa je bilo vse v redu. In o božiču bo že začel misliti na drugo leto in se meniti o tem s svojimi fanti. Tedaj podje šestKS. V. Beličič. Kurenčkuva Neška ma (ud beseda Na kumunizem 9e pa jest prou nč na zastopem. Men je kumunizem španska vas, kokr se reče. Za ženska je mende tku use glih, al se zastop na kumunizem, al pa ne. Za ženska je zadost, če zna lajn kuhat, pa prou mal gnarja vti da. Se bul je pa za ženska, če zna sploh kuhat brez gnarja. Vite, na tu se pa zastopja ru- ____darske žene. Kene, nhn dedci ulečeja plača h večem za štemajst drai usak mesec, al pa še ne, kokr se holt gespudein zdi prou, de nisa glili na zgub. Sej b blu pa tud res neroden, če b gespud derehtar konc mesca dubu namest osemdeset taužent, sam devetnsedemdeset. Kene, en taužent se že puzna. Kamer ga ubrne, pride prou. Če pa en rudar dubi ene par dinaru na mesec mn, se pa pr tisieh fickeh, ke jh dubi, še na puzna. No, a ni res? Pa ni sam tu. Pr takem narodnem (mejčken je mankal, de nisem zapisala: nerodnem) gespudarstvu sa se ženske saj navadle brez gnarja kuhat. Ce b blu drgač, b se nkol tega na navadle. Puglejte, za kua se pa derehlarce na navadja. Če b gespud su-prog ene derehlarce dubu ta peruga tkula enga jurčka mn, jest na vem, kua b pučela. Kar za sca-gat b ji blu. Noja, pa s kronskem penzjunistem je glih tku. Leta in leta že iehtaja, de b se jm dajal saj tulk penzjona, de b lohka živel saj ub krulie, pa ub vod. Pa use zastojn. Du zdej sa živel saj ub vod, zdej se boja mogl pa še vode udvadet, ke se je vudarina tku pudražila gespudarjem, gespudari pa najem-nikem. Pa ai nč za pumagat. Penzjone regulirat ni tku lohku, kokr Iblanca. Kene, za Iblanca regulirat se najame ene par stu delucu, pa ja reguliraja. če b tli penzjone regulirat, b mogl pa h večem saj ena puluvica narodneh (spet b hmal narobe zapisala) za-stopnku reducirat. Pa še na vem, če b šlu. Murde b mogl z reducirajnam še više gor pusečt, pa b še na zalegi dost. Astn, kokr vidte, je še ta narbulš, če putrpema eden z drugmu. Jest sm že tega mnejna. Vite, tulk sm že tlela skp nažlebedrala, jest pa še zdej na vem, kua je prouzaprou kumunizem. Ni douh tega, ke m je ena mojeh prjatelc ek-šplicirala, de sa kumunisti tist, ke čja, de b usi skp, kar nas leze in gre, iz enga kurita jedi. Jest na vem, a je tu res al ne. Jest sam tulk rečem, de tu na gre, in de tu sploh ni mugoče. Kuku bo, re-cima, en derehtar, ke ma tkula ukul osemdeset jurju na mesc, jedu iz enga kurita iz enmu takmu, ke ma en dinar na ura. Kuku b se tu vn uzel? Kene, derelitari b jedi iz srebrna žlica, un, ke maja dinar na ura, pa z lesena, al pa h večem iz pokfonasta, če sa ja pu kerme pujerbal. A b na blu tu smešn in ne sam smešn, tu b blu za počt. Jest tega na verjamem, pa je fertik. A tre site, de tist gespudi kumunisti, ke sa mel u Rigi kungres, a fa pa še maja, res tam iz bogem delucem skp iz enga kurita zajemaja? Na bodte no sitn. Tist sa glih tku kuritari pr sojeh pusebneh kuriteh, kokr pr nas nacjunalci. Zdej, ke nisa več pr kuriteh, pa tud nacjunalci nisa več. S kumunistem je pa glih tku. Kedr boja kumunistčn kurita prazn, uja pa kej druzga. Murde clu nacjunalci, zdejšn nacjunalci pa kumunisti. Sej če če bt člouk napredn, na more drgač. Pr praznmu kurite še osu na ustane. Kuku bo pa člouk, ke je vnder mal bi pameten ket osu, pužrešen pa deselkat bi. Pa nkar na zamerte, sej veste, de sa liauzoč zmeri vn izuzet. Tku, zdej sm vam puvedala, kua je kumunizem in tud kdu je kumunist. Zdej pa sami u te reč naprej štederite. Murde bote še kej bolšga pugruntal. Jest tkula jjraum: Ta narbulš je še tku, kokr je. Kua b s člouk zberu in preberu. Tist, ke ma usega zadost, nej je magari tku douh, de bo poču. Revež nej pa strada naprej, kokr je duzdei. Buh mu ]>u-žegni. K. N. Lepo vedenje O predstavljanju in pozdravu. Nič ni bolj preprosto kakor to, pa vendar je glede na to veliko napak. »Ali smem joedstaviti?« Oos|x>dična Hribarjeva — gospod Mejač.« To je napačno in vendar se vedno tako dela! Narobe je prav: »Oospod Mejač — gospodična Hriharjeva.« Ali če hočemo biti še bolj spoštljivi, na vsak način pa, ako je kaka starejša gospa: »Gospa, ali vam smem predstaviti gospoda profesorja Brezarja?« Poglavitno načelo je: vedno predstavimo go-S|x>da gospej, torej imenujemo ime gosjToda najprej. Vedno se predstavi mlajša gospa starejši, vedno mlajši gosjx)d starejšemu. Kdor se tako ravna, bo kos vsem prilikam, ki nastanejo pri predstavljanju.. Ženska se gosjXKlu ne predstavi sama, razen tedaj, ko ni tretje osebe, da bi predstavila. Tedaj pa ne bo rekla: »Moje ime je Breskvarjeva,« ampak »Oospa Breskvarjeva,« ali: »Marija Breskvarjeva.« Gospodje se drug drugemu predstavijo tako, da se v pasu priklonijo drug drugemu in imenujejo svoje ime: »Žagar — Mlinar,« ne: »Poročnik Žagar — svetnik Mlinar.« Naziv se imenuje samo, če gospode predstavlja tretja oseba, n. pr.: »Ali smem predstaviti? Gosp>od svetnik dr. Medved — gospod inženjer Jamar.« Ni pa treba, da bi se zmeraj predstavljali. Smešno je, ako se n. pr. gospod, ki gospej v vlaku pomaga dvigniti kovčeg v mrežo za prtljago, predstavi: »Dovolite, moje ime je Smrekar.« Predstavitev brez jx>voda je vsiljivost. Gospa sedi, ko se ji predstavi gospod, se ljubeznivo prikloni z glavo in mu poda roko. Ako bi vstala, bi bilo napačno, dasi se to zelo pogosto vidi. Ako se pil gospa predstavi enako stani ali starejši, tedaj vstane. Ako se ji predstavijo mlajše, kakor je ona, tedaj sedi. Ako stopi gospa v sobo, vstanejo mlajše, nikdar pa ne, ako pride mlad gosjxxi, f>a naj bo še tako priljubljen. Gospodinja vstane samo za starejšo gospo ali starejšega gosp>oda. Gospodar gre vsakemu naproti. Gospodje vstanejo, kadar se predstavijo drug drugemu. Kako pa predstavim dvoje zakoncev? Recimo, da sediita pri meni zakonca Zemljanova, noter pa prideta zakonca Rekarjeva. Tedaj vstanem, da prišleca pozdravim in jima grem nekaj korakov naproti. Ko sem pozdravil gospoda in go-sjx> Rekarjevo, rečem: »Ali smem seznaniti? Gospod in gospa Rekarjeva — gosjxxl in gospa Zenilja-nova.« Ako sta zakonca Rekarjeva znatno starejša kakor Zemljanova, imenujem ime zadnjih prvo. Torej: »Gospod in gospa Zemljanova — gospod in gospa Rekarjeva.« Pri družabnih prireditvah bo spreten človek z nekaj ljubeznivimi pojasnili napravil zvezo in tako napenjal pogovor; saj pridejo ljudje pri takih prilikah tako pogosto v zadrego. »Gospa, ali vam smem predstaviti dr. S., sina veletrgovca G., ki ga poznate!« Ali: »Ali smem predstaviti? Gospod Zoreč — gosf>odična Črnetova, ki je pravkar prišla s-hribov.« Ali: »Gospodična A. — gospa B., tudi vneta smučarka.« Ali: »Gospod R., ki nam bo veliko povedal o svojih jx>tovanjih.« Ž odgovorom: »Zelo drago mi je,« ali: Me zelo veseli,« se sicer brez dvoma zelo le|x> izpolni pavza, ki nastane iz zadrege, se pa v boljših krogih ne uporablja. Gospod se nemo prikloni v pasu, gospa lahno z glavo in dS roko. Tisti, ki je spretnejši, bo že dobil snov za f>ogovor! Pri prvem obisku v mestu ni navada, da bi postregli z okrepčili, morda s cigareto. Na kmetih, kjer obisk lahko oddaleč pride, postrežemo dnevnemu času primerno. Ako se hoče obiskovalec [»sloviti, obžalujem INIiANE CENI dvokolos, otroških, isrraflnih, invalidskih vo?. ("kov. pre voznih trictkljov. motorjev, šivalnih strotev. — Ceniki franko! ..TRIBUN«** t. BATJIL, tovarna dvokoles In otroških vozičkov. Ljubljana. Karlov&ka oosta 4, z vljudnimi besedami: »Ali res že odhajate,« kar pa ne smeš resno vzeti, razen če smo si zek) dobri znanci. Obiskovalca spremim ven. Ako je obiskovalec gospa in ako sem sama z njo v sobi, jo spremim v predsobo, v vežo. Ako imam služkinjo, ji pozvonim, nakar v predsobi pomaga obiskovalcu obleči plašč, mu da dežnik, odpre vrata. Ako pa imam še druge goste, jih ne pustim samih v sobi, da bi spremila tistega, ki odhaja, ampak pozvonim služkinji. Obiskovalca spremim, če je gospa, do vrat sobe, če je gospod, samo nekaj korakov. Ako nimam služkinje, prosim, ako je odhajajoča gosfia, ostale, da me za trenotek oprostijo. Gospo spremim ven. Ako je v sobi gospodar odrasel sin ali odrasla hčerka, jo spremi kdo od teh. Gospa gospoda sicer ne spreirvi ven. Samo ako misli, da v temi ne bi našel gumha za elekrično luč ali varnostne zapore pri vratih, tedaj ga spremiš, ako ni služkinje. Ali tudi tu se ne moremo držati golih pravil: ravnamo se pač tako, kakor zahteva jx)ložaj, kakor nam narekuje zdrava pamet, oziroma vljudnost do obiskovalca. Kadar smo povabljeni, sprejmemo ali odrečemo, Ako srno j>ovabljeni, takoj p>rimerno odgovorimo, ali sprejmemo povabilo ali ne, in sicer najpozneje v dveh dneh, zakaj gostitelji morajo vedeti, koliko gostov bodo imeli! Zlasti, ako se ne odzovemo povabilu, zahteva vljudnost, da to storimo takoj s povratno jx>što, ker gostitelji jx»tem lahko razf>ošljejo nova fiovabila. »Visoko sp>oštovana gospa,« tako nekako bomo pisali, »srčna hvala za Vaše ljubeznivo jx>vabilo za... (ta in ta dan), kateremu se bom zelo rad odzval,« Ali: »Zelo žal mi je, da Vašega prijaznega jx>vabila, za katero se lepo zahvaljujem, ne morem sprejeti, ker...« sledi vzrok, zakaj ne (naj bo verjeten!). Ako odrečemo, moramo to storiti s posebno vljudnostjo! Ako sta povabljena zakonca, odgovarja v splošnem žena, in sicer gosjxxiinji. Iz vabila je razvidno, aii gre za večjo ali manjšo družabno prireditev; po tej se ravna naša obleka. Ako smo malo prej teiefonično povabljeni, bomo navadno našli majhno družbo. Ako pa zaradi obleke vendar ne vemo, kako bi, bomo vprašali gostitelje. Nič ni neprijetnejšega za oba dela, za gosta in gostitelja, kakor če smo napačno oblečeni. Ako stoji na pismenem povabilu »Smoking za gospode«, bo gospa oblekla majhno večerno pražnjo obleko. Ako nosi gosjxxl irak, nosi ona velik veliko večerno obleko. Točnost. Od gospoda zahtevamo točnost. Ako pride prepozno, zlasti k toplemu obedu, je to nevljudnost spričo gostiteljev, zlasti gospodinje in brezobzirnost proti drugim povabljenim. Ako iz važnega vzroka ne moremo priti točno, bomo gostitelje, če je mogoče, teiefonično obvestili in jih prosili, naj z obedom ne čakajo. Pri čajankah ni tako natančna točnost. Gost ob svojem prihodu najprej pozdravi go-spodinjo, potem gospodarja, nato goste po vrsti drugega za drugim. Z gosti, ki jih ne poznamo, nas bosta gostitelja takoj seznanila. Vendar se utegne zgoditi, da se snidemo z gosti, ki jih ne poznamo, gospodarja ali gospodinje pa ni blizu. Tedaj prosimo katerega od znancev, da nam jih predstavi. Gustav Slrniša: Iz Pekinga poročajo, da je 4. avgusta 1.1. nmrl 58-lotni apostolski vikar Jačona v provinci Scečvan, škof insgr. Matija Lyi-j i n h o. Škof Lyi je bil eden izmed onih -potih azijskih duhovnikov, ki jih je papež Pij XI. dne 11. junija 1933 posvotil v cerkvi sv. Petra v Rimu za škofe. Rajni škof je bil 1910 posvečen v masnika in je moral prestati veliko roparskih in vstaških napadov in pre ganjanj. O njem pravijo, da je bil silno razumen in goreč duhovnik in je živel iz vso duše le za delo katoliške vere. Šah Olimpijada v Varšavi Borbo dvanajstih držav za svetovno prvenstvo zasleduje ves svet z velikim zanimanjem. To je velikanska šahovska prireditev, ki precej prekaša moskovski furnir. Šahovska olimpijada je turnir moštev joosameznih držav, ki se od običajnih turnirjev razlikuje predvsem s tem, da je tukaj športni moment mnogo bolj poudarjen in je žilavost pri takem udej-stvovanju izredno važna. Prva šahovska olimpijada je bila leta 1927 v Londonu in je končala z zmago Madjarov. Jugoslavija je bila na tej olimpijadi zastopana, toda dosegla je slabši tisf>eh, ker se je ni udeležila z najmočnejšim moštvom. Na drugi olimpijadi, ki je bila leta 1930 v Hamburgu, so zmagali Poljaki. Tretje olimpijade leta 1931 v Pragi se je zopet udeležila naša država. Zmagala je USA, a Jugoslavija je bila med prvimi. Na predzadnji olimpijadi leta 1933 v Folkestoneu je bila prva zopet USA, ki si je tako že dvakrat zajx>redoma priborila prvenstvo in prehodni Hamilton-Russelov pokal, ki to prišel v njeno trajno last, če zmaga tudi v Varšavi. Jugoslovansko moštvo je odšlo v Varšavo z zelo iepimi nadami, ki so pa potem precej upadle, ker nekateri igralci niso v formi. Odpovedal je predvsem Pire, od katerega smo mnogo pričakovali, toda žal ne more doseči tega, kar bi z lahkoto, če bi bil boljše telesno razpoložen. Zelo dobro se je obnesel Trifunovič, a tudi dr. Vidmar, Kostič in Konig nas niso razočarali. Borba za prvo mesto je izredno huda. Švedom, ki so imeli že velik naskok, so se mahoma približale USA, Češkoslovaška, Poljska in Madjarska. Odoločitev bo piadla v finalu in bo prva najbrž katera izmed teh petih držav. Konkurenco za prvo mesto je zelo pooslrilo naše moštvo, ki je premagalo Švede. Iz mateha med Češkoslovaško in Švedsko prinašamo naslednjo partijo, v kateri je zmagal Flohr, najuspešnejši zastopnik Češkoslovaške. Flohr : Stoltz 1. d2—d4, d7—d5; 2. Sgl—f3, Sg8-f6; 3. c2— c4, d5xc4; 4. Ddl— a4+ (običajno je e2—e3, s to potezo pa privede beli v partijo težko pozicijsko ■igro za oba), c7—c6 (boljše je najbrž Sb8—d7 in po e7—e6 izvedba poteze c7—c5); 5. Da4Xc4, g7— r(črni ima dobro idejo, pritiskati na točko d4); g2—g3, Lf8—g7; 7. Lfl—g2, Lc8—e6; 8. Dc4— c2, Le6—f5; 9. Dc2—a4, Sb8—d7; 10. Sbl—c3, Sf6— e4 (s tem pomaga črni samo belemu. Pripraviti bi moral izvedbo poteze e7—e5); 11. 0—0, Sd7—b6; 12. Da4—b3, 0-0; 13. Tfl—dl (črni si je z zadnjimi potezami vzel možnost osvoboditve in beli je prišel v prednost), Se4Xc3; 14. b2Xc3, Dd8—d5 vabi belega k zamenjavi, ker bi bila po DXd5, cXd5 črna pozicija zopet dobra); 15. Sf3—d2!, Dd5—d7 (po DXb3, Sxb3 bi bil pritisk belega na črno damsko krilo zelo neprijeten); 16. a2—a4, Lf5— e6; 17. Db3—C2, Ta8—d8; 18. Sd2-b3, Dd7-c8; 19. Sb3—c5, Le6—c4; 20. Tal—bi (beli je prišel do napada na damskem krilu, ki mu mora prinesti še večjo prednost), e7—e5 (ta poteza sedaj ne olajža več jx)ložaja črnemu, ker je pozicijska prednost belega na daiflskem krilu že prevelika); 21. e2—e3, Lc4—a6 (proti1 grožnji a4—a5 črni nima več boljšega); 22. Sc5Xa6, b7Xa6; 23. Lcl—a3, Tf8—e8; 24. La3—c5, Sb6—d7 (črni žrtvuje r>ešca in išče rešitve v tem, da privede na desko neenake lovce); 25. Lc5Xa7, Dc8—c7; 26. La7-c5, Sd7Xc5; 27. d4Xc5, Td8Xdl + ; 28. TblXdl, Dc7—a5; 29. Sg2 X<£, Te8—c8; 30. Lc6—d51 (izvrstna jx>teza! Flohr uničuje napad črnega na c liniji s protinapadom na točko f7), Da5Xc5; 31. Dc2—b3, Dc5—c7 (po Dx c3 bi dobil beli odločilen napad na črnega kralja); 32. Tdl—bi, Lg7—f8; 33. Db3—a2! (Flohrova igra je izredno močna. Beli stolp grozi vdreti že na sedmo vrsto), Dc7—d7; 34. Tbl—bi (grozi Tb6-f6 s hitro odločitvijo), Kg8—g7; 35. c3—c4, a6—a5; 36. Da2-b2, Lf8-d6; 37. Db2—b5 (beli postopoma pritiska svojega nasprotnika k steni, črni seveda ne sme menjati, ker bi potem a4Xb5 vezana prosta pešca hitro odločila), Dd7—d8; 38. Tb6—b7, Ld6— c7; 39. Db5—c6 (proti tako močni igri se črni seveda ne bo mogel dolgo braniti), h7—h5 (črnega se prijemlje že obup); 40. h2— h4, Dd8—e7; 41. Tb7 —a7, De7—d8; 42. Kgl—g2, Kg7-f8; 43. c4—c5, Kf8—g7; 44. Ld5Xf7! (črna pozicija je bila slaba in ta žrtev jo hirtro popolnoma zruši), Kg7Xf7; 45. Ta7—a6, Lc7—d6 (nič ne bi pomagalo Dd8—g8, ker bi moral črni po Dc6—f6+, Kf7—e8, Ta6—e6+ žrtvovati damo, da ne bi bil takoj mat); 46. Dc6— d5+, Kf7—g7; 47. Ta6Xd6, Dd8-e8; 48. Td6-e6, Tc8Xc5; 49. Dd5—b7+ m črni se je vdal, ker izgubi damo. Izvrstna Flohrova igra v tej partiji je zelo poučna. UGANKA 11 2 3 Mi 5|6 8 m 10 i i mi 11|12 m lil 13 14 15 | 16 17 | 18 | K 19 20| m 21 mi» m 23 K 24 25| 26 1 27 28 29 30 | 31 8HB STO 32 | 33 34 | m 35 ISS 37 38 391 m 40 i m «1 1 I Dopolnilnica (rešitev). Gola kost še psu ne teko*. Krlianica. Vodoravno: 1. moško ime, 5. morski ropar, 9. del suhe zemlje, 11. del kozolca, 13. osje gnezdo, 15. žensko ime, 17. zgodovinski napiski, 18. predlog, 19. žensko ime, 21. veznik, 22. oblika pomožnega glagola, 23. vprašalna členica, 24. ploskovna mera, 25. osebni zaimek, 26. grič pri Balgradu, 28. končnica samostalnikov moškega spola, 30. roparska ptica, 32. južna rastlina, 34. moško ime, 36. srbska reka, 37. vrsta zemlje, 40. slovenski pisatelj brošur, 41. mesto v Primorju. Navpično: 1. spremljevavec Bakha, 2. človeku najdražja stvar, 3. vrsta jedi, 4. nikalnica, 5. matematični izraz, 6. sveta podoba, 7. pleme, 8 italijansko mesto, 10. egiptovsko božanstvo, 12. azijski polotok, 14. Napoleonova dežela, 16. južna rastlina, 17. hunski poglavar, 20. italijansko mesto, 25. prebivalec Turčije, 26. žensko ime, 27. žensko ime, 29. vrsta marmorja, 31. rimski dostojanstvenik, 33. nadležna žuželka, 35. kratica pri svetniških imenih. 38. osebni zaimek, 39. predlog Stanje naših ktiringov Italija nam dolguje že nad 100 milijonov Din Po podatkili Narodno banke sc jo naš klirinški saldo v prometu z .Nemčijo zmanjšal v dobi od 21 do 29 avgusta od 300 na 506.5 mil jonov dinarjev, Zadnje izvršeno i/plačilo ima številko 6.060 (5.777) /. dne 10 februarja (II). februarja) iu jo čakalna doba ostala skoro popolnoma neizpremcnjeuu. V prometu / Italijo je naš klirinški suldo nurastel prvikrat utid l()t> milj. Din iu sicer od '»5.0 na I04.S milj. Din, zadnje izvršeno izplač ilo ima št. 73.630 (73.472) / dne H. julija (3. juliju) in se je torej čakalna doba povečala od 46 na 4') dni. V kliringu / Bolgarijo znaša a k t i v 11 i saldo 394.000 (dne 21. avgusta 392000) dinarjev Naš kliring z Grčijo izkazuje /b -23 nvenst saldo bonov v obtoku 24.53 milj. drahem. Suldo blokiranih terjatev pri (irski banki je znašal dne I. avgusta 46.165 milij. I)in V riobi od 2. do 23. avgusta so znašale nove blokirane terjatve 2.1 milj. Din. Kot poročajo iz Parizu io v našem kliringu s Francijo dne 20. avgusta 1955 bil izplačan zadnji račun na računu A št 4322 z dne lb. maja t954. na računu B pa šl. 299 z dne 7 marca 1933. Francoski izvozniki morajo rorej čakati na svoje terjatve nad I leto in 3 mesece. Indeks cen v Po podatkih oddelka zn gospodarska proučevanja pri Narodni banki, ,io naš indeks cen na debelo padel od (13.9 v .juniju na 63.3 julija (podlaga so ceno v lotu 1926 kot 100). Posamezne skupine izkazujejo tole gibanje: rastlinski proizvodi julija 60.3 (junija 60.1). živina in proizvodi 55.6 (58.5), mineralni proizvodi 79.8 (79.2). industrijski proizvodi 65.6 (65.7), skupni indeks 63.3 (63.9), izvozni predmeti 61.7 (63.1). uvozni predmeti 68.1 (68.9). Med rastlinskimi "proizvodi so narasle ceno fižola, pšenice, koruze in sena, nadalje so padlo cene zaklane perutnine, jajc, v manjši meri cene goveje živine in svinjske masti. Lahko izboljšanje izkazujejo cene prašičev, slanine in sirovih ovčjih kož. Med mineralnimi proizvodi so sc popravile cene bencina in nafte, dočim so industr. predmeti ostali skoro neizprenienjehi. * Likvidacija: Osrednja bohinjska sirarsku zadruga v Bohinjski Bistrici, r. z. z o.-z. m lesen L w:izbiri Razne meiirane športne od Bin 19®'-Diagonalue trenčkoate, moderne RiHS 3ft0'- naprej, kakor tudi vse velikosti otroških in dekliških plaščev vedno na zalogi po najnižjih cenah. F. I. Sv. D>e«ra cesia 2» "Pa^iče na varstveni jnalfci ^ibnliB sredici " čiščenje M 3vjeflanje svite kovina M Naše socialno zavarovanje. Osrednji urad zu zavarovanje delavcev v Zagrebu jo objavil svoje poročilo o poslovanju v prvem četrtletju. Iz toga poročila posnemamo, dn so se zdravstveno razmere zavarovancev poslabšalo, saj jo odstotek bolnikov narastel od 17.11 v januarju letos na 21.6!) v marcu. Najvišjo število (rolativnoT izkazuje urad v Tuzli, najmanjše pa v Subotici. Število nesposobnih za delo jo naraslo od 3.94% vseh zavarovancev v januarju na 7.38% v marcu t. 1. Vzrok za to je iskali v veliki epidemiji gripe, sa.i je število teli bolnikov naraslo od 2251 v januarju na 19.784 v marcu. Zaradi te epidemije so se zelo povečali izdatki uradov, tako je bilo u. pr. hranarino izplačano v marcu 6.5, v februarju pu samo 4.36 milj. Din. Skupno je bilo v prvih treh mesecih izdano zn denarne hranarino 15.56 milj., za stroške zdravljenj a v bolnišnicah in sanatorijili pa 4.975 milj., skupno 20.56 milj. Din, porodnicam pa jc bilo izplačanih 1.1 milj. Din, za zdravnike so znašali izdatki 11.45, za zdravila 10.1 milj. Din. Poravnalno postopanje jo uvedeno o zapuščini po pok. Bernardi ju Dragu, hotelir ju, pre-kujevutcu in hišnem posestniku v Celju, Gosposka ulica 7, narok za sklepanje poravnave 5. oktobra, oglasiti se je do 30. septembra. Potrjena poravnava izven konkurza: Zupane Jožko. trg. pri Sv. Uozuliji /a 40% v 12 mesečnih obrokih. Odtok zlata iz Italije. V dobi od 10 do 20. avgustu so jo zlati zaklad Italijanske banke zmanjšal za I5(i milj. lir na 4901 milj. in jc s tem padel pod 5 milijard lir. V avgustu sc je doslej italijanski zlati zaklad zmanjšal zu 356 milj. lir, dočim jc znašalo zmanjšanje v teku celega meseca juliju 331.6 milj. lir. Vendar je treba upoštevati, do je v drugi desetini avgusta italijanski devizni zaklad narastel zn 67 na 429 milj. lir. dočim jc v prejšnji desetini nurastel sumo za 6.6 milj. lir. izposoj i ta banke naraščajo, dočim jc obtok bankovcev nurastel in je znašal dne 20 avgusta 13.707 milj. lir. Nad dve toni kamenja iz Jadranskega morja so pripeljali s Sušaka za ribarsko razstavo na velesejmu. Vložili so ga v akvarije za morske ribe. Naredili so točen posnetek morskega dna. Kamenje je obraslo z morskimi rastlinami in drže se ga školjke. V akvarijih bodo tudi druge živali, ne le ribe, polži, iglokožci itd. Zdaj so akvariji že napolnjeni z morsko vodo, ki so jo temeljito prečistili v rezervoarju, ker se je kolikor toliko onesnažila med prevozom. Vse naprave za čiščenje in kroženje vode vzorno funkcionirajo. Neprestano krciži 24.500 litrov vode. V obratu je črpalka na električni pogon s 5 in pol konjskih sil učinka. FAVORIT CIKORIJA 1. je najbolj zdrava, zlasti za otroke; 2. rabi manj dragega sladkorja; 3. Je naravna, zato najbolj zdravilna; 4. Je res čisto domač Izdelek! Gospodinje! Vpoitevajte to. zahtevajte jo! OBLEKE .AiOZA* OBLEKE POZORI POZOR! OTVORITEV najnovejše zaloge 1B0ZA' ~ v CELJU - Vabim Vas na ogled velike nove zaloge vsakovrstnih oblek in plaščev za moške in dečke. V vaio korist Vam priporočani, da se potrudite čim preje v mojo trgovino, ter se neprisiljeno za nakup prepričate o prvovrstni kvaliteti. najnovejšem kroju In Čudovito nizkih cenah. Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFENIK, Celje, Kralja Petra c. 11. Tudi galebe bomo videli. Jadransko razstavo na velesejmu bodo izpopolnjevali tudi galebi, seveda živi, ter bodo posebna senzacija na razstavi malih živali »Živalce«. Ujeli so jih ribiči na zanko, ki so tudi mojstri v lovu na galebe. Seveda lih pa ne love zato, da bi jili mučili in tudi na razstavi ptiči ne bodo trpeli. Toliko prijateljev imajo, lii jim neprestano prinašajo razne poslasice, jio večini ribe, da se bodo odebelili kakor polili Galebi se hitro udomačijo in privadijo na ime, ako iih kličeš vedno enako. Žive tudi skupaj s perutnino mirno, ne da bi jih preganjale. Marsikdo, ki še ni bil pri morju, še ni videl galebov, zato bo še s posebnim zanimanjem obiskal razstavo malih živali, ki je letos zelo velika. Tako velike razstave .še niso priredili rejci v Ljubljani. Živi somi v Ljubljani. Ljubljanski velesejem ie ravno dogradil za svojo jesensko prireditev velik podzemni bazen, kjer bodo razstavljeni živi, 50 do 10O kg težki ogromni somi-orjaki. Ob tej priliki poseta jesenske Jadranske razstave na Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, naj nihče ne prezre v innogobrojnosti drugih r-,*stav tudi te zanimive razstave. Našim kadilccm. Monopolska uprava je sklenila izdati za jesenski Ljubljanski velesejem od 5. do 16. septembra posebno vrsto »Vardar. in »Drina« cigaret, ki se bodo prodajale poleg vseh naših specialitet obiskovalcem velesejma v škatlji-cah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne »Vardar. oziroma »Drina« cigarete, in sicer samo v trafiki na seimišču, Horza "I. avgustu, Dennr la teden jo znašal devi/ni pronicl na ljubljanski bor/i 2542 linij. Din v primeri s 122* milijonov dinarjev |)rcjšnji teden Največ prometu jc liilo v avstrijskih šilingih iu angleških funtih. I lirih Belgrad 7. Pariz 20.2625 London 15.23. Nevvvork ;in7, Bruselj 51.66, Milan 25128, Madrid 42, Amsterdam 307.75, Berlin 12335, Dimni 57.60. Slockholin 7N 5.3 Koucnlmgeii 08. Praga 12.71 V aršava 57.05, Atene 2.1X1. Carigrad 2.47, Bukiire Sta 2.5(1, llelsingfors (1.72, Uuenos-Aires 0.8225. /i viitii Mariborski sejem 30. avgusta. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 100 svinj: cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 II tednov sluti komad 50 do 05. Din. 7—0 tednov 75 itn ,S0. 3 I mesece 120 do 150, 5 7 mesecev 200 do 200, H 1(1 mesecev 3011 do 860, I leto 450 do isti. i kg žive teže I do 5, mrtve teže 7.30 do 0.50 Din. Prodanih j' bilo 45 svinj. 11 molj llanov iu-ki hmeljski tržni iiadzuniik poroča dne 81. avgusta: Nakupovanje hmelju jc v polnem loku. Cenil 25 Din za kg ne samo. da se vzdržuje, ampak se jc plačalo včeraj /. napitnino vred liidi 28 Din za kg. Poskusi v obrobnih krajih, da hi sc nakupovalo izpod dnevne cene, niso usjicli. Ponujanje hmelja na vzorec se je ustavilo Dolores Vieser rs 113 Ljubezenska zandha mlade duše Pater Caliarija tnu ga prinese vsako soboto. Jurko ga spremlja s svetiljko in truma ljudi, ki so srečali Zve-ličarja, mu slede v liorno kočo, ki v nji otrok šteje četrti tire, kdaj pride v njegovo srce radost angelov. Med ljudmi so laki. ki se ne morejo ubraniti solz, ko vidijo globoko pobožnost in ljubezen na njegovem poduhovljenein obličju, in drugi, ki bi prisegli, da so videli trepetajoč, mil, svetel obstret okrog njegove glave. In prihajajo skriv k njemu čez dan in mu prinašajo bez-govca in hojevega medu in neka stara devica ga celo vpraša, ali se ni že nemara kdaj zamaknil. Ivan se mora zasmejati in to devico zelo razočara. Bolnik ne ve prav, kaj je ljudem, da prihajajo k njemu. Dosti rajši bi bil sam. Ko ga vprašujejo, jim odgovarja s težavo in jo ljubezniv in potrpežljiv, kar le more. Toda postaja mu težko. Pod neizprosno resnico bližajoče se smrti mu postaja duša nadčloveško velika. Culi njeno silno težo kakor breme, ki mu hoče streti telo. Vročični možgani mu tega doživetja več ne morejo obseči. Nima za lo več ne besed in ne glasu in ne podobe. Grozanska, brezglasna samota se širi okrog njega in kar prihaja od tega svetu, je več ne predere. Božji klic kakor pesem zvonov zvoni njegovi duši na poli domov na večni Sion. • Ko se zvečer temni, hodi nekdo z zamolklimi koraki po izbici. V ogredju nekaj zdihuje in zdaj pa zdaj smukne mimo okna. Tema preži iz kotov. Jo lo tesnobna ura. Zdaj pride dolga noč brez spanja, — morda pride smrL Večkrat obiščejo Ivana ljudje, ki so daleč proč ali so že umrli. Oče omahne iz mraka, ga gleda z votlimi očmi in pravi: »Veš zdaj, zakaj sem odšel? Je podrlo tudi tebe?< Ivan zaječi: »Ah, očka, ne govorile tako! Morda pa niso bili on i k Ve pa čisto za golovo, da ,je bila ona. Ali kar trenotno zadehti po rožah. Gospodična stoji pred njim. »Ivan, lej, kako sem vesela, lej!« Smjeoč se zapleše v krogu, da mu postaja čisto I vrtoglavo. Prosi jo, naj neha. Ona pa pleše in pleše in se smeje venomer, dokler se ji obraz ne spači v nakazo. Hoče jo zadržati, hoče k njej iz postelje. Pa ko so iztrga iz podzglavnikov, mu gospodična izgine v rdeče pajčo-lane. Pade vznak in ne ve ničesar več. Vsi prihajajo k njemu in ga mučijo. Toda vse to prenaša z lahkoto razen onega. Tu vidi mal gradič s šilastiin stolpom. Dva potoka se šumeč slekata pod njegovim zidovjom. Dolina je tesna in temna. Pri oknu na pomolu vidi sedeli mater. Roke ima v naročju in gleda proti jugu. Silno je bleda. Gleda in gleda, loda ne od-| pravi se na pot. Pri oknu obsedi. Tedaj se rado zgodi, da ga sliši Crnačka ječali in j klicati. Pride v izbico s svečo in ga zbudi iz budnih j sanj. Prinese knjigo o življenju svetnikov in mu na glas moli naprej dnevnice svete Barbare, ki ga kmalu pomirijo. Ivan ima rad srčno devico mučenico. Bolj kot hvalnice njej na čast in prošnje za srečno zadnjo uro pa ga potolažijo slovesni odpevki. Grenka groza mrakotne uro se raztopi v zaupljiv mir, kadar nut Crnačka z globokim glasom moli naprej: »Na vekomaj se hočem zaročiti s teboj v pravici in sodbi, v milosrčnosti in usmiljenju, ln zaročiti sc hočem s teboj v pravici in sodbi, v milosrčnosti iu usmiljenju. In zaročiti se hočem s teboj v veri in vedi, da sem jaz Gospod.«. Ali: »Otel si me po mnogoteri usmiljenosti svojega imena iz rok tisti, ki preže na mojo dušo in i/, dvora reve, ki me obdaja. In ko se potem zgrinja noč črno in gosto okrog koče in stiska težka sila bližnje smrti Ivanu srce, kako ljubeznivo zveni beseda: »V miru hočem hkrati zaspati in počivati, ker si tne, o Gospod, čudovito utrdil v upanju.< Bliža se nedelja Laelare. Ob vznožju postelje zagleda Ivan goreti svečo. Njegova mrliška sveča. — Crnačka je vse noči pri njem in gre podnevu samo toliko njega, da pomolze kozi in skuha. V soboto zarano prileti kos skozi dež in sede na okence. Tiho se potuhne pod vijoline grmičke in žalostno pogleduje na Ivana, ki leži z zaprtimi očmi napol nezavesten v postelji. Crnačka se kosa ustraši in ga hoče odpoditi. Ptič zleti na najbližjo jelsevo vejo, pa precej spet prileti na okno. Ko mora Ivan pod večer tako težko hlastati za sapo, kos polahko toži in ulriplje s perutnicami. Crnačka popusti vse delo in ostane pri bolniku. Ko pa kozi meka-tate glasneje in glasneje in se Ivan malo umiri, gre žena vendarle v hlev, da lii vrgla živalitna klajc. Ivan leži sam v temni izbi. Hipoma se mu zazdi, kakor da bi mu prodrl sijaj skozi zaprte veke. Odpre oči in vitli izbico vso polno sončne svetlobe. Tn pa no sije skozi okno, ampak skozi odprto režo v vraiili. ki peljejo v kuhinjeo. Strme dvigne bolnik glavo nekoliko s podglavnika. Kaj je le to? > a irj u c o u « u. Ofl C r. J! « ra c ^ B S «s « ^ c a 2 S "S u. s a a o •c* a m -O C/3 C= .2 £5 g fc. 5 WR S Jt s Cfl s d o 3 c •oj ^ 2 « E o 6) 4) O " ■N 2 § S e r O 41 ^ s -2 « o N .„ .O E a s r a o 2 + 1 elektron, sprejemnik za izmenični lok. Vgrajena vaio-lovka, veliki eleklro-difiamični zvočnik, odlična reprodukcija — sploh sprejem, ki nadkri-Ijui' rezultate vseh dosedanjih 2-elektronskih aparatov! 3+1 elektron, sprejemnik za izmenični lok. Popolnoma naravna, močna in selektivna reprodukcija. Barva skale se menja z valovnim območjem. Nad 100 vpisanih postaj. Odlični uspehi sprejema' 1 i 1 elektronski refleksni super. Veliko ojačenje je doseženo z refleksnim principom, I, j. z dvojnim izkoriščanjem eleklrouk. Brez-šumno naslavljanje s senčnim kazalcem. Okras za vsako sobo. 5+1 elekron. super z oktorio. 4 valovna območja. Regulira selektivnosl z določanjem širine pasu zvočnih frekvenc. Tiha vglasiiev s luning metrom. Avtomatsko menjavanje barve skale pri preklopilvi valovnega območja. Dovršeni uspeh moderne radiotehnike! Vsi sprejemniki delujejo lako na srednjih kol dolgih in na kratkih valovih. Vsi sprejemniki nna/o u celoli vidno, veliko razsvetljeno skalo. Vsi sprejemniki po zelo zmernih cenah irf ugodnih plačilnih pogojih. Vsi sprejemniki se dobijo u strokovnih trgovinah. Preizkusite naše aparate - golovo boste zadovoljni! V malih oglasih velja vsaka besedo Din V—; ženllovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitnn vršilca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede mnllh oglasov treba priložili znamko- Tvrdka F. I. GORICAH LJubljana, Sv. Petra cesta St. 29 sporoča cenj. občinstvu, da le vsemu inanufakturnemu, modnemu in konfekcijskemu blagu globoko znižal«* cene. Poleg tega pa je uvedla tudi cenejše vrste manufakturnega blaga tako n. pr. nekaj vrst: Jako trpežna črtasta flanela šir. 76 cm .... Din 5'50 Trpežni oksfordi in cefirji šir. 76 cm..... „ 5'50 Rjava kontenina, šir. 76 cm ......... „ 4*50 Bela kontenina in šifoni .......... „ 5"50 Tiskovine za predpasnike Din 6"—, 8'—, najboljša 10 — Volneno blago za damske obleke Din 18"—, 22'—, 24"— Blago za plašče in kostume šir. 130 cm ... Din 25"— Vse te vrste blago je v kvaliteti dobro ter ga lahko kupite od kosa v poljubni količini. — Vabimo Vas k nakupu v naši tvrdki, kjer se boste prepričali o dobrem blagu in nizkih cenah. Krojašk. pomočnika sposobnega tudi damske-(Sa dela, ki bi eventuelno zastopal tudi mojstra — sprejmem Vrečar Franc, Dev. Mar v Polju 64. (b) Šivilja ali kroj. pomočnik, s kavcijo, dobi takoj stalno delo za konfekcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalno delo 2000K/10600. mm\ Vajenko sprejmem v trgovino z mešanim blagom z dežele na deželo. Pridna, ubogljiva, poštena, da bi bila pripravljena delali ludi vsa hišna dela. Hrana, stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod šlev. 10464. (v) Obič. vrtno veselico priredi danes prost. gas. četa Vič-Glince na vrtu in v prostorih gasilnega doma, Prijatelji iskreno vabljeni! — Odbor. (h) Cerkvenik s 3 letno orglarsko šolo, izurjen, pošten, marljiv, z dolgoletnimi službovanji [tudi v kolegijatnem kapite-lju), želi premeniti službo. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vešč tudi glasbe«- 10479. (a) Pekovski pomočnik išče službe kot skupni delavec najraje na deželo. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Trezen jn zanesljiv«- 1046S. (a) Služkinja zdrava, poštena, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, išče službe. — Gre tudi na deželo. Pepi-ca Kramar, Cemšenik Me- dija, Izlake. (a) Dekle slaro 20 let, vajeno vseh hišnih del, ljubiteljica otrok, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« jxid »Poštena in jiridna«-10401._(a) Krojaški pomočnik sposoben za družabnika z nekaj gotovine se sprejme v večje mesto Dalmacije. Ponudbe na upravo Slovenca jx>d »Dalmacija«-10394.__(a) Mlajša vdova z znanjem knjigovodstva in korespondence ter izborila računarica išče me-sla kot knjigovodkinja ali blagajničarka pri kakem večjem podjetju. Ponudbe na ujiravo Slovenca pod »Solidna in resna«-10459. Perica mlada, spretna in poštena, gre prat k boljšim strankam na dom proti manjšemu plačilu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Perica« št. 10534. (a) Vdova srednjih let išče mesto kot gospodinja k samostojnemu gospodu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra gospodinja I. Z,« St. 10584. (a) Služkinja z večletnimi dobrimi spričevali, išče službo v okolici Maribora. Ponudbe upravi »Slovenca pod »Poštena« št. 10589. (a) Kuharica srednjih let mirna in poštena, dobro vajena gospodinjstva, išče službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zeli službo« 10.593, Boljša gospa s hčerko, ki šiva, prosi mesto hišnice, postrežni-ce ali brezplačno stanovanje proti uslugi. Kuha dobro. N., Poljanski nasip št. 10, kletno stanovanje. Samostojna kuharica vešča tudi srbske kuhinje, išče mesto takoj ali s 15. septembrom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kuharica« št. 10608. (a) Mlinar in Žagar samski, želi mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10655. (a) Zidarje izvežbane v zidanju s kamnom — sprejme Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana. (b) Snovalka izvežbana dobi službo. Tyrševa cesla 69. (b) Uradnico začetnico z znanjem slovenske, srbo-hrvatske in nemške korespondence iu stenografije išč; trgovsko |Xidjetje v Ljubljani. Vešča mora biti v ostalih kontorskih delih, ponudbe na upravo Slovenca pod »Začetnica«- 10485. (b) Ferfektno kuharico veščo samostojne kuhe in vkuhavanja se sprejme. — Prednost imajo one, ki so že bile v hotelskem obratu. Pension Zanier, Sveti Pavel pri Preboldu. (b) Raznašalec kruha star 16 do 18 let, se išče. Poizve se v upravi »SI.« pod št. 10689. (b) Restavr. pri »Levu« sprejme pošteno in pridno služkinjo. (b) Čevljarski pomočnik za mešano delo se sprejme za stalno. Traunik, Trebnje, (b) Vrtnar ki dobro j>ozna cvetlice, zimski vrt in zimsko zelenjavo se išče za Notranjo Srbijo. Ponudbe z navedbo družinskega stanja in prepisi spričeval na upr. Slov. |Xr1 »Vrlnar«-10400. (b) Čevljar, pomočnika za smučarske čevlje in lina šivana dela sprejmem takoj. Plevček F., Gosposka 9, Celje. (b) Natakarico veščo nemščine, zmožno kavcije, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod it. 2118. (b) Inkasanta išče podjetje nabožne smeri za vse kraie Slovenije, k' bi kasiral manjše vsote. Kavcija 200 Din. Čez mesec dni poskusne dobe plačamo dnevno 30 Din in 30% provizije. Stalno nameščenje. Priložite adresirano kuverto z znamko 25 par za odgovor. Ponudbe na »Publi-citas«. Zagreb pod štev. 41.339._(b) Služkinjo 20 do 30 let staro, za poljska dela in pomoč pri gospodinjstvu, sprejmemo na lepem posestvu in gostilni v predmestju posavskega mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10552. (b) Natakarica vešča samostojnega vodstva se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10458. (b) Mesto oskrbnika za Dom na Mrzlici razpisuje podružnica Slovenskega planinskega društva v Trbovljah. Pogoji: strokovno znanje ter posest osebne pravice in zmožnost kavcije. Ponudbe "do 15. septembra na gornji naslov Detajlni podatki so na vpogled pri tajniku podružnice. (b) Krojaški vajenec se sprejme. Prednost imajo oni, ki so se že nekoliko učili. Smole. Št. Vid nad Ljubljano 12. (v) Kmetski mladenič 15 lel slar, bi se rad izučil kakršnekoli obrli pri dobrem mojstru. Peterka, Kokošnje 4, Dob pri Domžalah. (v) Vajenca poštenih staršev, sprejme v krojaško obrt krojač-nica Zanoškar, Ljubljana, Bleivveisova 15. (v) Trgovski učenec ki se je učil eno leto, želi nadaljevati učno dobo še naprej v trgovini mešanega blaga (špecerijil, — Fant je močan, zdrav, ima tri gimnazije, je iz dobre trgovske hiše. Kdor želi imeti učenca, naj pošlje ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sprejmem učenca« št, 10579. (v) Mizarski vajenec s tedensko plačo — se sprejme. Jercnova 14 — Trnovo, Ljubljana. (v) Krojaškega vajenca sprejme »Elite«, Prešernova ulica. (v) Učenka z najmanj dvema meščanskima šolama, najraje z dežele, se sprejme takoj v večjo trgovino. — Vsa oskrba v hiši. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Pridna učenka« št. 10622. (v) 16 let star fant 2 gimnaziji, prosi mesta učenca v trgovini meša nega blaga na deželi z vso oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 2117. (v) Marljivega učenca sprejme elektrotehnično podjetje na Polzeli. (v) Mesar, pomočnika ki je služboval na deželi, iščem za Bled. Ponudbe pod »Pošten« upravi »Slovenca« na Jesenicah, (b) Postrežnica za vse, poštena, res dobra, se sprejme za čez dan. Gledališka ulica 10/1, desno. (b) Več šivilj za pletenje ter pletilk, dobro izurjenih — se takoj sprejme za stalno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10623, [b) Jože Musar Sv. Petra cesta 61 Mesnica telefon 32-40 mesar LJUBLJANA Šolski drevored Stojnica Lastna Hladilnica. Vedno v zalogi vse vrste svežega mesa prima kvalitete ter razni mesni izdelki, šunke i. t. d. — Dostavljam na dom v vsaki množini in ob vsakem času. Državnim in drugim stalnim nameščencem dam tudi na mesečno plačilo. Se priporočam. Cene solidne. Postrežba točna. Privatni dečji internat Legat, Maribor Pojasnila v šolski pisarni, Vrazova ulici; 4. Franc, otroški vrtec pod strokovnim vodstvom od 2. septembra od 9—12 dnevno. Istotam konver zacijski tečaji za odrasle in šolsko mladino v francoščini in angleščini. Fiignerjeva 7 (Tabor), pritličje. Informacije od 11 do 3. (u) Klavir in francoščina Aneta Potočnik, diplomirana v Parizu, pričenja zopet z rednim privatnim poukom. Beethovnova ulica 15, visoko pritličje — v sredi. (u) Pouk v klavirju prvovrsten — dajem po zmerni ceni. Grem tudi na dom, Pčeljnikova, Gosposka ul. 4, Ljubljana, u Prof, Franc Župevec iz Berlina, profesor solo-petja na drž. komzervato-ri|'u v Ljubljani — je od svoje nezgode popolnoma ozdravil in pričenja svoj privatni pouk dne 1 septembra 1935 v Beethovnovi ulici št. 15, III nadstropje, levo stopnišče, u Tečaji nemščine v Delavski zbornici: za-četniški. nadaljevalni in konverzacijski: — mladež podnevi, odrasli zvečer. Vpisovanje od )57 do 8 zvečer (glavni vhod, desno). ju) IEZME2I Pošten fant poselnik, 27 lel slar, želi poročili pošteno in dobro dekle primerne starosti z gotovino 40 50.(100 Din. Ponudbe s sliko na upr. Slovenca pod »Oorenjc«-10346. (ž) Solshe sestre ................Gcorgisasscft-l Najboljšo priliko za priučitev nemščine nudi nemški tečaj zgoraj imenovanega zavoda, v katerem se deklice sistematično z besedo in pismom vpeljejo v znanost jezika. Zavod ima tudi enoletni koncesijonirani trgovski tečaj, ki nudi poklicno izobrazbo in dobro pripravo za praktično življenje. Prospekti pri predstojništvu zavoda. Gospodična starejša, neodvisna, v urejenih razmerah, ilče samo resno znanje z gospodom s stalno službo, ali upokojencem. Starost od 47 do 60 lel. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Miren značaj« št. 10533. (žj Dobra gospodinja vdova srednjih let, želi znanstva s starejšim drž uradnikom ali z boljšim upokojencem radi ženit-bc. Ponudbe upravi Slovenca« pod Dobra gospodinja- št. 10588. (ž) Organist-cecilijanec in cerkvenik Razpisuje se služba orga-nista-cerkvenika pri dek. župni cerkvi v Trebnjem. Prednost imajo vešči lam-buranja, godbe in zadružnega poslovanja. Rok priglasitve je 20, september, nastop službe po Vseh svetih. Išče se boljša moč. Plača je razmeroma dobra. (b) Gostilničarka ' s koncesijo poroči dobro situiranega gospoda od 50 let naprej. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Jesen«. (ž) 'I Posojila na vložne kniižice daie Slovenska banka. Liubliana Krekov trd 10 Ureditev dolgov potom sodnih In izven sodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Knjižice vseli zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Liubliana, Gledališka 4. d Bančne vloge nakup, prodaja, posojilo, vnovčenje za gotovino najugodneje. Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6-II, tel. inter. 38-118. Vse informacije brezplačno. (d) Hranilne g •• v« knjižice vseh denarnih zavodov najugodneje kupite ali prodaste edino potom Bančno kom. zavoda v Mariboru. Za odgovor 3 Din. Posojila brez porokov dajemo drž. uslužbencem. Pišite upravi »Slov.« pod »Gotovina t št, 10617. (d) ! Manjše posojilo v gotovini, brez žiranta, dobe zanesljive osebe s stalno službo. Vrača se (proti obvezi) v obrokih. Informacije dajemo na adresir. kuverte z znamko za odgovor. — Vprašanja pošljite preko »Propagande« d. d. Zagreb, Jelači-čev trg 5 pod »Zajam 200« Knjižico Ljudske posojilnice do 10 tisoč dinarjev kupim. — Ponudbe pod »Golovina«-10497 na upr. Slovenca. Kupim vlogo do 30.000 Din katerekoli članice Zadružne zveze. Ponudbe z navedbo cene ua upravo Slovenca pod »Gotovina«-10469. (d) Knjižice podeželskih posojilnic —• kakor tudi Ljudske in Kmetske posojilnice v Ljubljani — kupimo. Ponudbe upravi -Slovenca« pod Gotovina takoj« št. 10553. (d) Pozor lastniki knjižici Hranilne knjižice Mestne in Kmetske posojilnice se kupijo takoj po najvišji ceni in tudi 100 po 100. Kdor rabi denar, naj pošlje ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hitro gotovina« št. 10582. (d) Hranilne knjižice Kmetske posojilnice ljubljanske takoj kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Realizat« šl. .10643. HRANILNE KNJIŽICE ptujskih hranilnic kupimo. Gotovina lakoj. BANČNO KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 2—3 dijake (-inje) nižjih šol sprejmem v vso domačo oskrbo ali brez. Vestno nadzorstvo in po zmerni ceni. Gosposka ul št. 10-1. (D) Dijake sprejmem ua stanovanje s popolno oskrbo. Vprašali pri Sever, Florianska ulica 9-1. (D) Dijakinjo ali dijaka sprejmem na stanovanje in hrano za 300 Din. Klavir na razpolago. Cerkvena ulica 21, vrata 25. (D) Dijakinjo ne pod 15 let - sprejme fina rodbina -na stanovanje s hrano. Poizvedbe: Dvo-rakova ul. 6, 1. nadstr. (D) Za hrano aH stanov. instruiram v Mariboru nižješolca. Naslov v opravi »Slov.« v Mariboru šl. 2123. (D) Dijaka vzamem na hrano in sta novanje. Naslov v upravi ■ Slov.« pod št. 10688. (D) | Krščanska družina ! sprejme na stanovanje dve j dijakinji nižjih razredov gimnazije. Strog nadzor. | !'oduk tujih jezikov in |>o-nioO pri učenju. Naslov v upr. Slov. pod šlev. 10-173. Visokošolki ali dijakinji višje gimnazije dam prosto stanovanje in souporabo klavirja za pouk četrlošolke. Naslov v upravi »Slovenca, pod šl. 10532. (D) Dijaka nižješolca sprejmem v polno oskrbo. Jurjec, Pred škofijo 1/1V Dva dijaka nižješolca sprejme na hrano in .stanovanje krščanska družina. Koritnik, Tržaška cesta 13. (D) Diiaka prvoSolca sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Cena po dogovoru, Sv. Pc-Ira ce^la 6*. (D) 2 dijakinji nižicšolki sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v upr. Slovenca pod štev. 10466. Takoj izplačam na večjo vlogo Kmetske posojilnice 55?iS. Ponudbe upravi -Slovenca« pod »Nujno« št. 10541 (d) Dijaku boljše družine dam krasno sobo in dobro oskrbo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavska zbornica III« št. 10384. (D) Dijaka z vso oskrbo sprejme profesorska družino v Mariboru, Ciril-Melodova 12, pritličje, levo. (D) Dijaka spreimem k drugošolcu-odličnjaku. Dobra hrana, cena nizka. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10695. (D) 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v vso oskrbo. -Naslov v upravi SI,« pod št. 10691. (D) Dijaka sprejme uradniška druži-na k sinu petošolcu v dobro oskrbo, veslno nadzorstvo in pomoč pri učenju za 400 Din. Pod gozdom 10, lik Bellevueja, 10 minut od gimnazije. Sobico z ali brez opreme išče dijak za 1. oktober. Naslov v upravi Slovenca pod šlev. 10434. (D) Dva dijaka sprejmem na hrano in stanovanje Maribor Meliska cesta 10. (D) Več dijakinj ali dijakov sprejmem na stanovanje event tudi z vso oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 10547. (D) Dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Klavir, kopalnica. Lušin, Bleiweisova 3/1, levo (D) Tri dijike sprejmem v vso oskrbo v centru. Soba velika, zruč-I na in čista, s kopalnico N.vilov v upravi Slovenca- pod šl 10506. (Dl Dva djjtilta so sprejmeta na stanova* nje. Cerkvena idica 10 11 Dve dijakinji Dva dijaka - brata iščeta stanovanje. Ponudbe z navedbo cene na upr. Slov. jxid šlev. 10472. Dve visokošolki ali dijakinji, ali uradnici sprejmem v lepo, mirno sobo. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10587. niziotolki spreimem v vso oskrbo fnstrn'ictj,i v hiši Naslov v npr,-v Slovenca« pod šl. HHOij (Dl Sprejmem več diiakov in dijakinj v vso oskrbo: dobra zadostna hrana, strogo nadzorstvo, inštruktor v hiši. —-M. Sch . Zibertova 30 I V Ptuju sprejmem na hrano in stanovanje dva dijaku. Klavir, instrukciie in druge ugodnosti Vošnjak, Panonska ulica 8 (pošta) — 1. nadstr. (D) Dijaki visokošoici se sprejmejo na dobro domačo hrano in stanovanje. Poizve se: Karlov-ska cesla 30, v trgovini Lupše. (D) II Radio II Štiricevni radio »Ingelen , v brezhibnem stanju, naprodaj. Prisla-vec, Otok, Radovljica, (i) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA,. KARIT AS je v zadnjem času izplačala cele zavarovane vsote med drugimi tudi po smrti sledečih članov: Zaletel Janez, Tržič, Franca Ahačiča ulica 6. Kac Marija, Maribor, Tezno, Ptujska ccsla 100. Presto- Ivan, Jesenice, Savsko nabrežje 16. Povše Marija, Svibno. Malti Andrej, Sv. Ana pri Tržiču št. 104 Kovač Marija, Glinica, p. Si. Vid nad Ljubljano. Hrga Jakob. Sv. Andraž v Slov. goricah 42 Erjavec Polona, Ježica pri Ljubljani 26 Hočevar Ivana, Dorniki 17, p. Smlednik Hribar Frančiška, Gor. Vodicc, Sv. Križ pri Liliji Mlakar Jože, Zajclše šl. 9, p. Dol pri Ljubljani. CviM Ferdinand, Celje, Mariborska 10 (brezplačno sozavarovan olrok). Opozorilo! Vsi, ki sle rojeni lela 1850, 1861, 1866, 1871, 1876, 1881, 1886, 1891, 1896, 1901, 1906, 1911, 1916, 1031. 1026, pristopite v Kant as takoj! Pozneje bo za Vas zavarovanje dražje. Kari las goji: zavarovanje posmrtnine, dole, starostne preskrbe. „KARITAS". Ljubljana, palata Vzajemne zavarovalnice i5KAR!TAS"t Maribor, Orežnova ulita 8 IŠČEJO: Stanovanje ev. 9 kopalnico, snažno in mirno, išče uradniška družina treh odraslih oseb za oktober ali november. — Naslov v upravi »Sloven-ca« pod it. 10539. (c) Dvosobno stanovanje s kopalnico išče upokojenec z ženo. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 10577. Dvosobno stanovanje išče štiričlanska družina z odraslimi otroci za oktober, november, v mestu ali bližini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 10599. (c) ODDAJO: Odda se komfortno petsobno stanovanje v sredini mesta s 1. novembrom t. L Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10475. (č) Odda se komfortno trisobno stanovanje in lokal v sredini mesta s 1. novembrom t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 10476. (č Prazno sobico bthm Kolezije takoj oddam. Devinska ulica 9. (č) Dvosobno stanovanje • pritiklinami se odda na Salu, Predovičeva ul. 19. Vprašati v prvem nadstropju istotam. (č) Stanovanje dve sobi, kuhinja, oddam takoj zakoncema 2 oseb x državno službo. Pogoj: poštena, mirna, snažna stranka. Vprašati: Ob Zeleni jami št. 11, pritličje, desoo. (č) Dva gospoda sprejmem na hrano in stanovanje na Poljanah. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Blizu gimnazije« št. 10595. (č) Lepo opremlj. sobo z vfio oskrbo oddam boljšemu gospodu ali dvema zakoncema. — M. Sch., Zibertova 30 I. (č) Dvosobno stanovanje v Ljubljani in enosobno na Glincah, blizu tramvaja — se oddasta. Poizve se: Rimska cesta 21 a. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam. Franc Sitar, Stožice 136. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom, parketirano, elektrika, vodovod, oddam s 1. novembrom. — Kopač Stanko, Zg. Šiška, poleg šole. (č) Dvosobno stanovanje parketirano, se takoj odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10641. (č) Sobo in kuhinjo aončno, prostorno, oddam za 200 Din mesečno le točnim plačnikom. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt 10644. (č) Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica in pri-tikline. 700 Din mesečno, s« odda s 1. oktobrom. -Podmilščakova 14, Bežigrad._(č) Sončno stanovanje lepo, štirisobno, v novi hiši, sredi mesta, z vsem komlortom, etažna centralna kurjava — se odda mirni dobri stranki proti nizki najemnini. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mirna ulica« 10651. (č) Enosobno stanovanje oddam. Ciglarjeva 39, Moste. (č) Sobo opremljeno ali prazno, solnčno, mimo in strogo separirano - oddam. Naslov v upravi »SI.« pod It. 10700._(č) Veliko sobo z dvema oknoma, zelo svetlo, ali dve mali sobi, popolnoma separirani, ne-opremljeni, event. dvosobno stanovanje v bližini Aleksandrove ceste ali »Evrope« — iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Svetlo« št. 10699. (č) Nova hiša naprodaj v najbližji periferiji Celja. Vprašati v gostilni Anin dvor, Cesta na grad. Prodam trgovsko in stanovanjsko hišo na najprometnejši točki v Ljubljani. Ponud-e upravi »Slovenca« pod 1,850.000« št. 10350. (p) Redek prilož. nakup! Radi starosti lastnika naprodaj zelo ugodno hotel (pensionl, ki leži v enem najlepših letovišč in zimskih športnih krajev ob vznožju Karavank in Savinjskih alp, v neposredni bližini glavne ceste in avtobusne postaje. Obrat poleti in pozimi že dobro vpeljan in renomiran. 30 opremljenih sob, vodovod, elektrika,, velik senčnat park. Vprašanja za toč-nejše informacije na upra-»Slovenca« pod značko »Redek nakup« štev. 10555. (p) Priljubljen čevelj za dijake. 26—30 Din 75 — 31—35 „ 95--36-39 „ 125 — Izborno gornje usnje, dvojni podplati, usnjena podloga. 31-35 Din 125 — 36-39 . 155- V vili pri sv. Jožefa se odda soba solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 10702 (č) Krasno opremlj. sobo oddam dvema gospodičnama. Kongresni trg št. 2, pri g. Maček. (s) Opremljeno sobo oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10692. (fi) Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu, oz. gospodični, ali višješolcu, event. z vso oskrbo. Vprašati Ljubljana, Kolezijska ul. 18. (č) Sobo s posebnim vhodom oddam pridnim dijakom, Ka-stelic, Rimska c. 2/III. (č) Prazno sobo event. opremljeno, oddam samski osebi. Ižanska cesta 139. (č) Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom oddam. Florjanska ulica 31/1. (č) Oddam sobo Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10575. (č) cfflevvncii: zajamcijo najpopolnejši uspeh IŠČEJO: Restavracija ali gostilna, kjer bi se točila najboljša štajerska in dolenjska vina. se vzame v najem. Za prevzem gotovina na razpolago. Re-flektira se na boljše prostore v Ljubljani. Podjetje prevzame strokovna moč. Ponudbe pod »Krasni prostori« štev. 10580 upravi »Slovenca«. (m) ODDAJO: Dobro idočo gostilno vzame takoj v najem ali na račun verziran gostilničar. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Poštenost« št. 10571. (n) Oddajo se takoj lepa skladišča, pripravna za obrt ali delavnico na Erjavčevi cesti 9. (n) Mlekarno dam v najem pod ugodnimi pogoji. Zelena jama, Središka 8. (11) Dobro idočo goslilno vzame v najem ali na račun verziran gostilničar. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pošteuost«-10396. (n) Oddam takoj v najem prvovrstno štirisobno stanovanje v I. nadstropju Scherbaumovega dvora — in trgovski lokal v kiosku Scherbaumovega dvora. Vprašati pri Mariborskem kreditnem zavodu Maribor, Grajski trg 5. (n) Nova hiša v Šmarjeti pri Celju, dve sobi, kuhinia, pritikline, niiva - se odda 3—4-član ski odrasli družini. - Mesečno 220 Din. Naslov v upr. »SI.« v Celju. ta) ijrobrn oglu& v »-Mcvmcu* posestvo ti hitro proda; če ie ne z gotovim denarjem mir kupen ti s hniižrrn dn. Vilo enonadstropno, štiristano vanjsko, z lepo urejenim velikim vrtom, tik Tyr-ševe tDunajske) ceste — prodam po ugodni ceni. Prevzamem delno tudi vloge dobrih denarnih zavodov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10334. (p) Posestvo s 130 orali I dobro naložen kapital, | prijetno poletno bivališče za meščana, v lepem, zdravem kraju, izredno lepa poslopja, turbinska žaga, lep iglati gozd — naprodaj. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod »Posestvo v Sloveniji« št. 10.171. (p) Parcela in hiša naprodaj, tudi za hranilne kniižice Ljudske posojilnice. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10685. (p) Nova hiša v Celju se proda za 110.000 Din. Potrebno samo 40.000 D„ ostalo na mesečne obroke, Jager, gostilna Na-Na, Celje. (p) Gostilna •s posestvom, na lepem kraju v sredini Savinjske doline, je takoj naprodaj proti ugodnemu plačilu, -Poizve se pri Viktorju Resnerju v Braslovčah. (p Trgovsko hišo vogalno, enonadstropno, s tremi trgovskimi lokali, v centru večjega mesta, takoi prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »izjemna priložnost« štev. 10357, (p) Prodam polovico oziroma četrtino hiše v centru mesta — lepa solnčna lega Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Trgovska in dobička nosna« št. 10349. (p) Prodam takoj veliko vogalno hišo, ki bi se dala z malimi stroški preurediti za mesarsko, pekarsko obrt, trgovino ali gostilno, na zelo prometni točki v občini Moste pri Ljubljani. Pri hiš je zidana lopa in hlev za 3 živine, drvarnica in lopa za vozove. Hipoteke pri Mestni hranilnici ljubljanski 150.000 Din. Zazidanega prostora 300 m2 in nezazidanega 600 m'2. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »265.000« št. 10694. (p) Hiša na deželi 12 km iz Maribora, sadni in zelenjadni vrt, primerno za upokojenca, naprodaj za 70.000 Din. — Od tega 30.000 Din hipoteke. Vprašati: Saria, Gosposvetska 13, Maribor, (p) Naprodaj hiša v Novem mestu. — Cena 46.000 Din. Ravnotam ie naprodaj pletilni stroj. Poizve se: Šolska ulica 11. Naprodaj: Enonadstropna hiša za Bežigradom, 110.000 Din. — Enonadstropna hiša z dvema trgovinama, pri tramvaju, 210 000 Din. — Dvo-stanovaniska hiša na mestnem zemljišču, 14 000 Din. Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1. (p) Vogalna enonadstropna, dvodružin-ska hiša, parket, plin, elektrika, vrt, naprodaj; predmestje Ljubljane, bližina tramvaja. Polovica hipoteka, druga knjižice. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priključitev« št. 10591. (p) Pet minut od Petrove ugodno naprodaj posestvo primerno za duh. penzio-nista kakor tudi za obrt. Naslov in pogoji v upravi »Slov.« pod »Redka prilika« št. 10625. (p) Hišo enodružinsko, novo zidano, pri postaji Drenov grič 42, v rednosti 35.000 Din radi selitve prodam. Potrebno jx>tovico gotovine, ostalo knjige ali prevzem hipoteke. Oddam tudi v najem. (p) Naprodaj posestvo lepo, srednje veliko, v Celju pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Poizve se pismeno ali osebno pri ca-fer Ivanu, tajniku posojil, v St. Jurju pri Celju, (p) Kupim posestvo srednje veliko, z rodovit no zemljo v vasi, na lepi ončni legi, z dobro ohranjenim gosjx>d, jx)slopjem blizu železniške jx>staje, proti takojšnjemu plačilu. Naslov Stanko Korže, Ponikva. (p) Petstanovanjska hiša nova, na Pobrežju pri Mariboru naprodaj, odnosno se da v najem. Vprašati pri Domadenik Jože, Zg. Moče. (p) Hišo z dobroidočo trgovino, jx> možnosti tudi gostilno, v večjem prometnem kraju blizu kolodvora, kupim. Ponudbe s točnimi j>odat-ki na naslov: Ouček Marta, Dobje, p. Slivnica pri Celju. (p) Obrtna podjetja: trgovine, trafike, industrije, hotele, gostilne, men-ze, kavarne, kopališča in penzione ter vsa obrtna podjetja prodaja in posreduje nakup naikulantneje in najhitrejše Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica br. 144. (p) BuSet-delikatesa, vinotoč, najstrožji center Zagreba, zajamčeno izborno idoč, s popolno komfortno opravo, telefonom, bogato zalogo blaga, solidno najemnino prodamo zaradi orezanoslenosti za 115.000 Din. Krasna in sigurna eksistenca. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144, (p) Vilo z vrtom v bližini tramvaja, kupim. Ponudbe uoravi »SI.« pod »150—200.000«. 10632. (p) 3! Parcela v bližini Sv. Križa, izven mestne meje, naprodaj za stavbišče ali gramozno jamo. Naslov v uj>r. Slovenca pod štev. 10467. (p) V najem oddamo hiša z zemljiščem 1 '/j orala, na lepem kraju pri Celju. Natančna pojasnila: Gostilna Lešnik, pri Levškein mostu. (p) Hišo z gostilno na prometnem kraju, prodam proti gotovini Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10548. (p) Kratek klavir zelo dobre tvrdke, lep, močan, naprodaj samo za 4200 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 106S7. (g) Trgovska hiša z mešano trgovino in inventarjem, na državni cesti, se ugodno proda. Ponudbe: Skorba pri Ptuju, oglasni oddelek Slovenca ]X>d štev. 10428. (p) Ca. 16.000 m2 zemljišča ugodno naprodaj v Sp. Šiški, v bližini nove cerkve. Elektrika in vodovod. Dober zemljišč-ni materijal na mestu. V poštev pridejo tudi knjižice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Tozadevna pojasnila daje Mi-škec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, Ljublja-na VII, Medvedova 38 — tel. 35-75. (p) Harmonije am. sistem, evropski, s pedalom, za cerkve, šole, pevska društva — dobite najceneje pri tvrdki Ivan Kacin, Domžale. Sprejemajo se popravila orgel, glasovirjev. Zaloga: Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12, dvorišče. Zahtevajte cenik. (g) Kovček-gramofon močan, primeren tudi za gostilno, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10638. (p) Širite »Slovenca«! Gostilna Fužina, Mirna, se priporoča p. n. izletnikom na Dolenjsko, Dobra postrežba. Lep senčnat vrt. Kopaliiče ter krasni sprehodi. 5 minut od kolodvora. Urši Bule. Najboljšo mast za vozove tovotno mast, mazilno milo, iirnež, gorilno in bučno olje dobile pri Maj Antonu, Maribor, Kopališka ulica 28. Izdelovanje mazil in trgovina z oljem. (r) ICH3EE Železne odpadke vsakovrstne, prevzame in plača po predpisani najvišji tovarniški ceni Schneider & Verovšek, trgovina z železnino, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 16. (k) Staro zlato, zlato zobovte In srebrne krone kupujem oo najvišiih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3, Kupim Sauggas motor 15 do 35 HP, dele žage veneciian-ke, eventuelno tudi mlina Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skupaj ali posebej« št. 10331 (k) Motorno kolo kupim proti takojšnjemu plačilu. — Anton Sturm, Metlika. (f) ii? Butelke in šampaniske steklenice kupi Fr. Kham, Mikloši-ftsva cesta, (k) Vinski kamen vsako količino — kupuje po najvišji ceni SALUS, d. d., Ljubljana. (k) Suhe in sveže gobe male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k) Večjo količino mrve za krave in konje kupimo. Ponudbe z vzorcem osebno v upravo Umobolnice na Studencu. (k) Poljsko kovačnico (Feldschmiede) — kupim. Naslov v upravi - Slovenca« pod št. 10601, (k) Jabolka namizna in trešena, krompir, seno, vatfonske količine, kupujemo - Jugc-fruct, Celje, Glavni trg 17. Sobni linolej rabljen, v manjših in večjih kosih: kupim. Ponudbe na naslov Marij Dov-jak, Ljubljana, Kongresni trg 18. (k) Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje - kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič — Maribor, Taltenbachova ulica 14. (k) Gostilničarji, tovarne (RemeC*Co, 'Duplica - (Kamnik. ako hočete biti res zadovoljni — ku pite trpežne, so udne in lepe stole Trboveljski premog, suha bukova drva. carbo-pakete in Ofilie prodala Bartol Anton Tvrševa t(> Telefon 35-10 Sode vinske, rabljene, velikost po ca. 25 hI — kupi Ljudska kuhinja, Jcsenice, (k) I Jff^Epffl Ce avto svo/ stan proda/uš aP motorja bi inebil se rad bri kupetv ti mnogo priženi Slovenčev najmanj? inserat Strojno oblanje odda Sajovic, mizarstvo, Fiignerjeva 13. (1) Tvrdka Stanko Florjančič železnina, Sv. Petra cesta, pri Zmaiskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodje, štedilnike, tehtnice itd., po najnižjih cenah (vhod skozi dvo-riščel. — V račun sc vzamejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov. Fotoaparat 18x24, zelo lep, malo rabljen, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10686. (1) Dve spalnici orehovo pleskani - ceno naprodaj. Sodarska ul, 2. Železni deli kompletni, za stavbo ža ge - naprodaj. Šounkrodi, velne, šajk itd. Skrbinšek M., Hajdina, Ptuj. (I) Prodam kompletno pletilnico vsem inventarjem in tremi skoro novimi stroji in sicer 8-100, 10-36 in 6-33. Cena 8000 Din. Naslov v upravi »Slov,« pod štev. 10626. (1) Kako izgledata 2 glavi pred uporabo preparata 23 lomi i ran je ušes ..RECTODOR" Isli stavi minut pozneje po neopazen! in povsem enostavni uporabi 'Rectodora .Uspeli in neškodljivost zaianlfena. Garnitura Din ilfl-—. Originale Schroder Sehenko razpo-šil|a -Ornim-. oddelek .1/4 Zagreb, Gunduhčeva 8'l. Poštnina pri plačilu v naprej Din 7'-. pri povzeliu Din 1-1*- Zahtevailc brezplačni ilusiroianl reniH. Prodam stružnico za precizno mehaniltar stvo. Kati Kunej, Mestni dom, Krekov trg. (1) Prodam: Brzoparilnik, stara okna, stare strešnike, 3 komate, prsno konjsko opremo. Streliška ulica 33 Vato v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. - Arbeiter. Maribor. (1) Antični predmeti! tabernakelj omaro, 2 ko-modi orig. Bidertnayer, 1 visoka omara Biderma-yer, 2 postelji Biderina-yer, 1 skrinja, več svetnikov in slik — proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon štev. 24-44 (poleg Gor. kolodvora). (I) Vreče bombaj, za oglje, riž in kavo - prodam. Podbev-šek Filip .Celovška 114. 1 Jazbečarje odlikovanih staršev, dva meseca stare, prodam. -— Vreniak, Rožna dolina cesta VII. št. 22 (I) Lepa jabolka že v zalogi — pri GOSPODARSKI ZVEZ!, Ljubljana, Tyršcva c. 29. Sadno drevje najfinejše vrste, lepotič-no grmičevje, tulipane, narcise i. t. d. razprodala radi Opustitve drevesnice, dokler traja zaloga, Drevesnica Črnagoj, Vič pri Ljubljani. (1) Gostilniški gramofon malo rabljen, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10366.. (1) Novo kislo zelje prvovrstno, po brezkou-kurenčni ceni, vsako množino dobavlja lloman, Sv. Petra c 81. Tel. 35-39. (I) Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. t6-Telefon 33-13 Novodošlo manuiakturno blago za jesen Vam nudi ugodno (drž, urad. tudi na obroke) OBLAcILNICA ZA SLOVENIJO Ljubljana, Tvrševa c. 29, hiša Gospodarske zveze. Do prekbca prodajamo tudi na hranilne knjižice članic »Zadružne zveze Nova dvokolesa malo odrgnjena, poceni naprodaj- F Batjel, Ljubliana, Karlovška cesta ' Lepe jagod, sadike Waterloo, velikoplodne vrste —- naprodaj. Komad 30 do 40 par. Justi Hauke — Soštani. (1) Za šolarje dobre in cenene obleke si nabavite najbolje pri Preskerju. Sv. Petro cesta št 14. (1) Stroj za izdelovanje lesne vol ne ceneno naprodaj. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje (1) Več kočij, brek, sani, tovornih voz in konjske opreme se pfoda na Erjavčevi cesti 9. (1) Brez posebnega obvestila. Umrl nam jc, previden s tolažili svete vere, naš nepozabni oče, soprog,, brat. stric in svak, gospod dr. France Hribar zobozdravnik v Sevnici ob Savi Pogreb se vrši v ponedeljek, due 2. septembra 193o ob pol 3 izpred mrtvaške veže, Stara pol št. 2, ua pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo brale v cerkvi sv. Petra v Ljubljani in v Sevnici. Ljubljana, Sevnica ob Savi, dne 31. avgusta 1935. Sonja, soproga; Mirni ler ostalo sorodstvo. Silva, hčerki Ceno prodam spalnico, jedilnico in različno pohištvo iz trdega lesa. Maribor, Meljska cesta 29. (t) Pse čistokrvne bele špice, krasni eksemplarji, mladiče proda Miško Belec, Radomlje. (j) Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupile najbolj ugodno pri Josipu Janko, urarju v Kamniku na Šutui, nasproti farne cerkve. (I) Otroški vozički najceneje pri S. Rebolt & Drug Ljubljana, Gosposvetska št. 13. VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje' Krušno moko za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg. Tel. 26-37. Z& šolo: Nahrbtniki od Din 10'- naprej (»•resnice od Din 2-- naprej Zemperj< na šolsko mladino od Din H naprej Nogavice od Din 2-50 naprej Trgovina „ll)NA" Maribor. Vleksuidrova 1!) Splošni že I it vstke gospodinje je brez prašno -lin, vanje, kari l.bko odpravi z meloni al me-t o iz rave zine, ki jib izde--jemo pri i.as. fJMEKC HIMKO Besljeva c. 2 pri Zmajokem mostu. Zahtevajte izrecno ..pemer pralni tekoči lug, ker ga ni zanesljivejšega čistilca in razkuževalca podov in perila. Slano samo Din 4'— steklenica in zadostuje za 80 I vode. Dobi se pri Vašem trgovcu ali narav nost pri glavni zalogi: R. HAFNER Ljubljana VIS. Celovška cesta 61 Kompletno opremo za špecerijsko in delika-lesno trgovino, ter tehtnice, registrirne blagaj-ne. poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10614, (1) Najfinejše štajersko čajno mas o ovčji sir, Puški sir ala parmezan, sir v hlebčkih ku 10 Din Čcrnc Oskar, Ljubliana, Sv. Pclra c. 35 Premog, drva SLOVŠA Kolezijska ulica 19. Telefon 39-34 Sol. torbice po najnižjih cenah dobite pri J. Karlo, Maribor, Trg Svobode št. 6. Zastonj oddam eno leto staro psi-co, čistokrvne volčje pasme. — Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10586. Rabljena kolesa, otroške vozičke, šivalne stroje in vsakovrstne druge predmete kupite pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve). (1) Jabolka! Kakor vsako leto. imam tudi letos večjo izbiro v Javnem skladišču Balkan, Tyršcva cesta 33. (1) »Wertheim« blagajno veliko — poceni oddam. Naslov v upravi -Slovenca« pod št. 10613. (1) Brivski inventar prodam zarad' opustitve obrti. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10583. (1) Bencinski štedilnik in majhen elektromotor -poceni proda mlekarna na Celovški cesti 42. (I) Naprodaj 18-karatna zlata dolga verižica, 55 gr, in broša za k narodni noši. Naslov v upr. SI.« pod št. 10652. I Motorno kolo s prikoliio, skuro novo, proda Replf, sodnr, Ljubljana, trnovo. (I) Moiorno kolo 3 IIP. izborno ohranjeno, poceni prodam. Stožice 110, Ježica. (f) Kupim avto-motor 10—15 PS. Ponudbe upravi »Slovenca« pod .Motor« Št. 10607 (f) Prodam: Nov motor za izmenični tok 380 220 volt 1.1 Kw, en mutor za istosmerni tok 150 volt. >$ Ks, ln en pletilni stroj št, 3« x 80 cm, in navijalni stroj z 12 vreteni, Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10640. Elektromotor KS, 150 voltov, produ za 250 Din H o m a n , Sv. Petra cesta št. 81. (f) Petsedežno limuzino Oakland« prodamo zelo ugodno tudi no hranilne knjižice. Ogledati: Borštnikov trg 1. (f) Več plctilnih strojev skoro novih, raznih šte-vilk ter velikosti, se takoj skupno s podjetjem ali posamezno radi bolezni proda. Naslov v upr. »SI.« pod št. 11624. (1) Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam otvoritev po-pravljalnice čevl.ev na Miklošičevi cesti štev. 36 z 2. septembrom, kjer sc bodo tudi oddajali lastni izdelki prvovrstne kvalitete po konkurenčnih cenah. Za obilen obisk se priporoča Ješe Janko, (t) Modroce posteline mreže, železne zložljive postelje, otoma* ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trs! 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za inodroce in blaga za prevleke pohištva Otomane od 430 Din naprej, in vsi drugi tapetniški izdelki po najnižjih cenah pri D o 1 n i č a r v St. Vidu nad Liubliano (nasproti cerkve). (t) Dobroohranjene predmete kakor: kolesa, šivalne stroie, vsakovrstno pohištvo, dragocenosti in umetnine, trgovski in drugi inventar, športne in tehnične predmete itd. -kupite in prodate najbolje potom Ljubljana, Medvedova c. 8 Telelon 24-44 (poleg Gor. kolodvora). Gostilničarju prodam skoraj nov avtomatični gramofon, ki se sproži le s spustitvijo dinarja. Prodam ga za knjižico Kmet-ske, Ljubljanske, Ponudbe upravi "Slovenca« pod »Prilika« št. 10660. (I) Šivalni stroj »Singer« pogrezljiv, dobro ohranjen — ugodno naprod,ii. Zabiak 10. (II Stroj za žimo in afrik skubitl — napreclai- Kolodvorska ulica 25. II) Ob začetku šolsksga leta ima r. z. i o. z. (KONGRESNI TRG 19) posebno bogato zalogo šolskih potrebščin, vseh vrst zvezkov i. t. d. na drobno in debelo Ker nimamo potnikov, cenjene trgovce na deželi posebej opozarjamo, da dobijo pri nabavi svoje zaloge ugoden popust. Jldrsci pra$eh ie boliši Zahvala 7.a vsa izražena sotustva ob smrti naše preljube tetke, gospodično Ivanke Bohinc učiteljico v pokoju za poklonjeno cvetje ter za številno častno spremstvo na njeni zadnji poti, so najprisrčnejn zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 30. avg. 1985. Lelipamer Iva in oslalo Horodslvo. ►i- t« « S V *tU [iu najnižjih cenah nudi trgovina H. 3VIIP3JH1 U^iana Kopitarjeva eiSec<» 2 Konrmi MESTNI STA VBIiNIK V (IliL.lll, Mariborska 30 piovz.eimi in izvršuje vsakovrstne privatne 'avne in industriji«1 /?radht solidne in po c,eni. Sodni jsko zapriseženi cenilec Uuie tehnične nasvete in pojasnila " ircdMStnte gterlia in Himwhwii oblek - Liuft^ana Usfrik L $11 Za jesen in zimo, ako želile m-I,c in ovoju družino dobro, poceni in loplo obleči, pridite in se prepričujte v poslovnih proalorih: Stari trg 2 .. - Pori Tranžo H Ko5©dwoi's-Ha uHlca a Obleka in perilo se izvršuje po najnižjih conah tudi po meri iu po najnovejši modi. Trgovci znaten popust KI Brezplačno fJNapoSlioui'! iuteiesiintno bro-šuro o uspešnem iili-av- enju >"lčnili kamnov. Apoteka Sv Ivanu, Zagreli Ivuptol 17. Takoj se odela: lep trgovski tolkal ena moniSa dielavtiica za obrtnika ena tom svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, občinskemu zastopstvu Poljčane, gasilski četi Poljčane, zastopnikom lesne industrije in za krasne darovane vence. ŽALUJOČI OSTALI