131. številka. Ljubljana, petek 9. junija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto IS gld., 2a četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah"in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje do . . četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št. 25—2« poleg gledališča v „zvezdi". 0 prav n i.it vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Srbija in Murat. Zadnji nam došli broj belgrađskega „Istoka", glasila ministra Ristića, govori na prvem mestu o odstavljenji ali umoru turškega sultana Abdul-Aziza in končuje svoj članek s sledečimi besedami: „Srbija stoji spremna i gotova za rat sa Muratom kao i sa Abdul-Azizom. Za nju je samo to „bene" što je sada verovatna mogućnost, da će ona biti izazvana, a to je neizmerna dobit. Pod Muratom smo izgubili pod Muratom ćemo i da dobi-j emo!" Zadnje besede so prezanimive. Treba je namreč pomniti, da je Murat L, pobil na Kosovem polji neodvisno slovansko srbsko državo, da se je Murat zval oni vodja azijat-skih čet, ki je turško vladanje v Evropi baš z zmago nad Slovani in po padu carja Lazarja ustanovil in utrdil. „Pod Muratom smo izgubili, pod Muratom hočemo tudi dobiti." V teh besedah se izreka pomenljiv fatalizem, kakor kak historičen kazaj, ki bi moral Srbe obodriti, da bi vendar enkrat uže veliki čin storili, katerega uže tako dolgo vsak dan pričakujemo. Zgodovina uči, da prvi vladar vzhodno-riinskega cesarstva je bil Konstantin in zadnji se je zval Konstantin, prvi vladar rimljanske svetovne države je bil Uomulus in zadnji se je zval tudi Uomulus. Murat I. je Srbijo uničil, Murata bodo Srbija uničila, — prorokuje lehko Srb denes in to trdno zaupanje ga mora voditi do zmage in oslobojenja svojih En dan ženin. (Suicšljivka u narodnega življenja, spisal J. Ogrincc.) II. (Daljo.) Poskočeku se obličje sladko nabere, kakor bi ga bil z medom pomazal po ustih : po čemur hlapec kar gladko ugane, da Poskočeku uže res prava ženitovauska steklina divja po životu. Ves vesel te kratkočasite opazbe na svojem starem znanci, sklene, pri tej priči pogovarjati mu, pa pravi: „Foskoček ! kaj pa res ongaviš-lo, kaj, da se ne oženiš V Ali si prismojen, da se kar tako sam ubijaš doma? Hej, da imaš žeuo, kako pripravno: to bi ti bilo vse drugačno, drugačno življenje — deset-stokrat krntkočas-neje, to rečem! Hm, da imam jaz toliko in sem tako-le, kakor ti — o kedaj bi jo uže imel!" Ta goreči jezik podpali Poskočeka, da je kar žrjavica in ogenj na „babe." Ko bi se bil dozdaj morda premišljal še kaj, zdaj mu bratov in ustanovljenja večje slovanske države na jugu. Dolgo oprezovanje Srbije, vedno njeno obetanje, ki se pa neče izpolniti, budi užo v mnozih slovanskih rodoljubih sum in žalost. (Glej takoj naslednji dopis čestitega starejšega našega rojaka Ur.) Vendar mi upamo še, da nas najbližja bodočnost osreči z dokazom, da so Srbi vrli Slovani in moževi. Politična pisma. 1. Gospod urednik! Nebo se je otemnilo in treba je, da si vsi zavedni Sloveni roke podamo, da v temi pota ne zgrešimo. Čas mi no dopušča, da bi vam napisal člankov za vaš list; ako mi dovolite, vam bom pošiljal kratke liste izjavljajo vam svoje mnenje o novem političnem položaji. (Drago nam bode, več oči več vidi. Ur.) Mene hercegovinski vstanek v začetku nij mogel navdušiti, ker mi je znano, kdo ga je napravil in v kako svrho, in kako je potlej od tistih, ki so ga napravili v nemar pu-ščen bil; nij me navdušil zato, ker se je prezgodaj in brez vseh obzirov na splošne slovanske, a posebno ruske razmere začel. Zdaj, ko so tudi Bulgari za orožje prijeli, je drugače; ako zdaj vstanek zmaga, bode slovanska zmaga a ne samo — srbska. Tudi je dobro, da so stopili ruski oficirji v srbsko službo, posebno general Cernjajev. To bo imelo velik vpliv na daljne razvitje vsega gibanja v slovanskem smislu. Oprostite, da pri tej priliki spregovorim nekoliko besedij o generalu Černjajevu. Vaš je sklep pa utrjen, kakor gabrova grca. Zagledavši deklo, gredočo po vode, posvetijo se mu oči, kakor kovaško oglje, in bitro razko-račeČ se proti županovoj hiši potolaži hlapca, rekoč: „Janez! kaj meniš, da jaz res nič ne naredim V Kar tiho bodi in pa molči; boš videl — 1 č'e kaj rad hodiš na prežo, lehko se pripraviš!" Po tem zmenku Poskočok krepkih korakov riuo proti županu. Ravno otorej je oče po gospodskinem zaukazu podpisoval bajtarje: kateri stanuje pod to številko, kateri pa pod to strgano streho; koliko ima ta tujih gosta-čev, in — zlodej ti ga vedi za vse to lačne borakOne, ki druzega ne, kakor da so grun-tarjem za golo, ljubo nadlego: sledeč jim skrivaj po vitih in polji za sadjem, po gozdih za steljo in drvnii. Srdito, da so mu tesarsk svinčnik ulomi, zaznamoval je ravno tistega Grab-Ijevca, ki mu je lani posekal tri mlade jesene za obroče — ko Poskoček razkroji vrata in vstopi. „No, kaj pa ti?" jezno zareži nad njim, nejevoljno gledaje ga črez ramo. peterburški dopisnik je rekel da je Cernjajev ratoval pod generalom K auff mali o m proti Kivi, pa to se mi zdi iz nemških listov posneto. Kar jaz o Černjajevu vem je: Čorojajev je ratoval v začetku 18G0. 1. pod generalom Križano vskim proti Buharom. On je bil samostojen zapovednik tistega odela ruske vojske, ki je po slavnej zmagi nad Buhari Paškend pridoil. Pridobil si je s to zmago toliko slave, da mu je je Križanovski, kot načelnik ruskih vojsk v za-padnjej Sibiriji, zaviden bil, ter ga v Peter-burgu tožil, da je instrukcijo načelništva prestopil. Vsled tega je Cernjajev iz ruske službe — Križanovski pa je bil v iztočno Sibirijo prestavljen — stopil ter se šel v Moskvo pravoslovja učit, da bi notar postal. Nikdar nij sem potem slišal, da je zopet v službo stopil, ampak, če se ne motim, je popotoval nekoliko časa po Bulgarskem itd. potem pa je bil pri uredništvu „Ruskega mira". Kar se najnovejših dogodeb v Carigradu tiče, mi nij treba na dolgo spuščati se v raz-mišljevanje o njih, kajti to, kar je „Slov. Narod" o tem predmetu, če se ne motim, v dveh uvodnih člankih pisal, se popolnem z mojimi nazori vjema. Velikokrat sem v privatnih pismih grajal pisavo praške „Pol.", ki je simpatije angleške za hercegovinski vstanek v zvezde kovala, ter Rusijo napadala, da na vrat na nos neče v evropski rat zaplesti se. Neprijetno mi je bilo videti, kako je Ljubibratić garibaldince k sebi vlekel, čeravno je imel okolo sebe največje junake, kar jih svet pozna, namreč her-cegovinske vstaše; če s temi nič opravil ny, Poskočeku je, kakor bi se mu črna megla vlegala pred oči; noge se mu šibe v kolenih in tresejo. Kakor določno je imel do tega trenotka premišljeno, kako da županu kar na vsa usta pove svojo misel: magari, da mu kar z babo rine na dan — zdaj po takem popadljivem sprejemu vendar le ne more tega, no more kar nič! Najraje bi bil doma. Toda, ker oče tako strupeno meri ga, in on kar tih vendar tudi ne more biti, pa malo pohrka in pokašlja ter drgaje s črevljem po tleh jeclja nekaj sam ne ve, kaj. Ali županov oče, kakor da je denes sam zlodej podpihal ga ravno "na ubozega Tosko-čeka, vrišči na-nj: „Kaj! kaj praviš ?" Poskoček prime za kljuko; vendar ima še toliko srca, da razkremženega lica in zaleta-vega jezika poprosi oproščenja: „Oče! pravi „če ne boste hudi ~ one bi rad — ono — ongavil — „Kdo? kaj — no pa hočeš ti, kaj?" po-prijeme ga trdo, kakor s klešči. „Nič!" odreže se Poskoček, da bi poprej bil konec besedij. bil je le sara Ljubibratić kriv, — slavohlepna a puhla glava. Angleška in magjarska diplomacija hočete vsakako zdaj Rusijo v rat zaplesti. Vprašanje je: bode-li Rusiji posrečilo se, Bismarka napraviti, da Nemčija ostane tako neutralna, kakor je bila Rusija 1870. leta? Ako ruska diplomacija to doseže, bode orijentalno pitanje rešeno vperkos Angliji in Avstriji. Sicer pa je treba, da ruska diplomacija zdaj vso svojo bistroumnost in odločnost napne. Kar se najnovejše srbske izjave — Česti-tovanje turškemu novemu sultanu — tiče, je ali prav velika srbska podlost, koje je „pariz-lij" pač sposoben, ali prav fina politika. Podlost, ako se je K is tir kacimi tajnimi turškimi obljubami premamiti dal — fina politika, ako je vsled novih dogodcb ruska vlada s srbsko bolj natanko porazumela se, ter jej svetovala, da naj gleda, da se čas pridobi. V prvem slučaji bi moj sum o Srbih, žalibog, le preveč obistinil ali opravičil se. Sedanje gibanje ima vsakako uže jeden dober in velik nasledek, namreč ta, da se je slovanska zavest na Ruskem tako ogromno vzbudila. Moje mnenje je vedno bilo, da prava narodna zavest mej Rusi se le velikimi do-godbami da vzbuditi — le tako nihilizem zadušiti. 0 Turčiji se v nemških časnikih malokje kaj pametnega najde. Torej tem bolj zasluži citirano biti, kar piše glasilo pruskih katolikov v Berlinu. Ono pravi: »Dogodek (odpravijenje sultana) valjda ne bode tacega velicega pomena imel, kakor ga od več strani pripisujejo mu. O vojski in miru ne more odločiti. Ali se sultan imenuje Abdul-Aziz ali Mehemed Murat, to je vse jedno; sploh nij mnogo na tem ležeče katera osoba v Štambulu vlada; kajti računiti se tu nema z osobo katera sedi na prestolu Osmana, temuč ima se opraviti s turškim ljudstvom. Turki pa ostanej o T urki, kakor so po svojej veri, zgodovini in narodnem značaji jedenkrat uže ustvarjeni. Nasprotje mej islamom in krščanstvom ostane pod Muratom kakoršen je bil pod Abdul-Azizom in vsemi prejšnjimi turškimi vladarji; in za to nasprotje se tu naposled ravna, in „To si pa norec, pa pojdi!" pohvali ga oče in popodi. Poskoček kakor pičen od ose, skoprni na celem životu. Vsak priimek je požiral za silo; le tega ne, da bi mu kdo oponašal, da je priprost ali neumen ka-li? Tega pa ne! In z nogo, katero je uže vzdigoval proti vratom, poseže trdo naprem županu, hrščeč: „Kaj? jaz norec? Kaj ste pa vi? Vi ste pa — kmalu vam povem!" grozi se in oči se mu žare kakor risu. „1 no", odgovori oče nekaj potlačen „če hodiš nadlegovat in motit me, kar tako brez vsega posla — »Kdo pravi? Sinoči se mije raztrgal sraj-čin rokavi" „Zdaj nemam nobene take za te!" odvrne oče, menoč, da je Poskoček prišel prosit perila. „Kaj vas prosim kaj? Zašito hočem imeti!" „1, glej ga! kaj pa to meni!" »Da, da! Zašito hočem imeti, zašito! Kaj mislite, da si bom šam šival jo? Aha! Žena! to moro izbojevano biti. Če novi sultan nekaj obljub več ali menj stori, to je vse jedno. Naj on osobno misli kakor hoče, on se mora vendar na mohamedanske prebivalce opirati in iz svojih Turkov ne more vendar nikdar prijateljev kristijanom narediti. Z vladanjem njegovega ljudstva pade njegovo. Ravnopravnost desetih milijonov kristijanov z dvema milijonoma Turkov bi pa tudi precej uničila turško državo in za to ne more noben sultan, ki hoče sultan ostati, kristijanom pravičen biti. Toročila pravijo: „prevrat se je zgodil mirno." Ali kakšna je država, kjer se more pravni vladar mirno, brez revelucije, brez brambe s prestola vreči? Uže to dokazuje gnjilobe, mrtvost in razpad turške države in naroda." Jugoslovansko bojišče. Črnagora je tudi pripravljena. Iz Dubrovnika se „Tol. Corr." piše: knez Nikolaj bode od sedaj naravnost vzel poveljni-štvo nad hercegovskimi vstaši v roko. Razposlal je uže ukaze, da odslej se sme ujetim Turkom le orožje in streljivo jemati ali dru-zega nič. Noben vstaš ne sme požigati mirnega Turčina hiše. Le one, iz katerih bi se na naše streljalo, smejo se zapaliti. Ob jednem je knez poslal tri čete po 200 mož po raznih potih proti Mostaru, kder se bodo zjedinile in tam Muktar paši za hrbtom nabrale več vstašev. Drugi vstaši pa so 5000 mož močni sklicani v Banjane, na črnogorsko mejo. Vsi v Srbiji služeči ruski oficirji so se odrekli plače iz srbske državne blagajnice. General Cernjajev je celo 100.000 dukatov srbskej vladi poklonil. Iz Kostajnice se javlja, da je uže jedna prostovoljska četa iz Srbye udarila v Turčijo. — Vstaši v Doberlinu so pretrgali progo in pot mej Banjaluko. Politični razgled. Motrunje dežele. V Ljubljani 8. junija. V ministarstvu vnanjega se vrše posvetovanja o avstro-ogerskem colnem tarifu. Predsednik konference je naš rojak dvorsld svetovalec Schvvegel. da, da, moja žena mi jo bo! Zato - jaz se oženim! „Kako? Ti, da bi se ženil!" zahriplje oče in poraste kvišku, kakor vpehovajoč konj. „Ženil, ženil! jaz ženil!" pritegova Poskoček in polagoma odpira vrata. „Tako — Še ti bi navlekaval si žensko?" „0 sama bode rada prišla!" „Kar tiho mi bodi! Ti kratko-malo še za žensko nijsi ne, pa je!u „Kdo pa tisto v6? Pa je ženska za mene, pa res!" odreže se ponosno Poskoček. „Ko sem ti uže rekel in ti pravim: da le nikar ne misli tega; da nobeden ti ne bode puščal ženiti se; da, le čemu ženska tebi?" hiti oče ugovarjati mu. „Čemu? Lej si! Čemu pak je vam uže druga"? povpraša Poskoček, in rine črez prag. Le to nespoštljivo podtikanje zasebnih zadev pak je tudi županovemu očetu nekoliko preveč. Pihaje kakor razdražen gad pograbi toporišče pa udere za oponašalcem. „Dal bom ti, dal! boš ti šema prismojena!" reži proti njemu, vihteč toporišče. Za načelnika v yenemMncn% Jtnbm je namesto Johna imenovan general Schon-feld. Občna zadovoljnost je, da nij imenovan Magjar Pakeny, katerega so njegovi arogantni rojaki silili. Za '#7#•<#/,» h« ima baje kmalu iziti mi-nisterijalna naredba, ki uredi šolske razmere po novih zakonih, ker tirolski deželni zbor že zdaj dež. šolske postave sklenil ny. .TM<€f/j4.*» v«*. Pišejo, da so nekatere vlade uže novega tnt'H.-vtfit sultana priznale. To se ve magjarska Avstrija je prva pri tem poslu. To nekako uže „Wien. Abpst." razumeti daje.— Sultan je svojo civilno listo ali vladarsko plačo za 3 milijone znižal. To njegovo delo brzo mnogo nemške hvale najde; ali s tremi milijoni na leto se Turki ne bodo rešili. — V novem ministerstvu novega sultana so uže prepiri, in sicer zarad ustave, katero je Murat obljubil. Jedna stranka Turkov misli, da je ustavo uvesti nemogoče, ker bi uničila Osmansko državo. Drugi pa, na čelu jim Midhat-paša hote svobodnostno in kristijanom prijazno ustavo. Prvi bodo prav imeli. — Pri oslavljenji novega sultana so razobesile angleške, francoske in laške ladije zastave. A ruske, nemške in avstrijske jih nijso. To je pomenljivo. ,in*";i „Times" pravijo v članku o orijentalnom vprašanji mej družim tudi to: „Rusija bode kot hraniteljica kristijanov v njihovih prizadevanjih po svobodi in civilizaciji vedno strahovit sovražnik onim oblastim, katere se tej svobodi ustavljajo." — Dobro bode če Angleži to resnico dobro prebavijo. „Times" od 4. junija imajo poročila, da je turški vezir pismo izdal, v katerem se vsta-šem pomiloščuje, če hočejo svoje udanje ponuditi in šesttedensko premirje skleniti, ali to le če sme Turčija potrebne vojske premikati in Nikšič z živežem oskrbeti. Vstaši, ki turške lumpe poznajo, bodo se smijali „hatu." Iz Kinu* se novinam poroča, da papež misli pisati katoliškim škofom v Turčiji naj novega sultana podpirajo. Mi tega ne verujemo. Če je pa res, potem izvira tak korak iz napačnega podučenja (in o slovanskih koristih so bili v Rimu uže večkrat preslabo podučeni) ali pa iz, za nas katoliške Slovane škodljivega antagonizma nasproti slovanskim pravoslavcem v jugu in ruskem severu. Poskoček, ki je bil otorej urnih peti. dosegel uže prostor, obrnil se nazaj in ritenski odhajajo kazal zobe kričaje: „Kaj mislite, da se vas kaj bojim? Niči in pa nobenega se nič ne bojim! Zdaj se vam pa še kljubu oženim in nalašč! Oženim se, oženim! Kdo mi pa more braniti, kdo? pri-mojduha!" „Borno videli, kdo ? Jaz, če hočeš vedeti, pa cerkraošter, pa fajmošter, pa gospodska in pa — jaz!" hiti mu oče s penastim ustmi naštevati prihodnje opehovalce, potem pa še pristavi: „Le pojdi, le! Jaz jim uže povem, kako je! Toliko ti pa rečem: popred mora tvoja bajta zvaliti se po bregu, kakor da bi ti imel babo!" Poskoček zmirom umikajo se dalje in za-ničljivo posmehovaje se takemu žuganju, pri-duši se na zadnje besede očetove, stisne pest palec pod kazalec, pomoli proti županu ter z besedami: „tu-le gori se vsedite!" hlastne hitro naprej. Volje je take, da zdaj-le vzel bi • vsako: naj bi bila bogata ali revna, lepa ali grda, mlada ali stara, brezzoba, grbava in Miistnark si veliko prizadeva zvezo treh cesarjev ohraniti ker samo to pomenja svetovni ali vseevropski mir. Evropske vojske se ima pa baš Nemčija, če je še Rusija proti njej, najbolj bati zarad Elsasa. V Ameriki se je, kakor „N. Fr, Tr.a poroča, uže začela agitacija za volitev novega predsednika republike zjedinjenih držav namesto Granta, kateri 4. novembra letos odstopi. Republikanci delajo zaBlaine-a, čegar dušne lastnosti in politično poštenje se močno hvalijo. Dopisi. Is .VIiirll»orti 7. junija [Izv. dop.] C kr. namestništvo v Gradci je na rekurs velicih posestnikov mariborskega okraja zoper volilni zapisnik tako odgovorilo, da se volitev zavoljo nepravilnega popisa volilcev odložiti ne more, ker je čas za reklamiranje uže pretekel. Popravki, katere je v zapisniku volilcev naredila politična oblast mariborska, bili so izbrisani in oni volilci, ki so bili po skončanoj reklamacij s kej dobi oglašeni, no sinejo voliti. Tako je vsled krivde znanega faktorja nad 80 volilno pravico imajočih izgubilo to pravico. Volitev je bila na 9. uro napovedana. To so mestni Seidlovci porabili, prišli so točno ob uri, brž volili komisijo, oddali svoje glasil ne liste in ob 10. uri je bila volitev uže sklenena. Naši volilci, ki so iz kmetov kasneje prišli, našli so uže volitev dovršeno. Kako dolgo se bode Seidl svojo zmage veselil, to bode odločila kazenska obravnava zoper njegovega prijatelja Brandstetterja, katera bode meseca avgusta vršila se. Meni se zdi, da se bode izkazalo tačas, da Seidl nij tako čist, kakor more biti izvoljenec- poštene stranke, ki kaj na svojo čast drži — kar pri nas naša nemška stranka uže dolgo ne. Iz (Vljtt 7. jun. [Izv. dop.) Včeraj je naš Gregor Jesenko, rojen v školji Loki na Kranjskem, ranocelnik v Celji ob šestih zvečer umrl. Ž njim smo izgubili jednega tistih domoljubov, katerih Slovenija malo ima. Bil je učen in posebno izvrsten sodnijski zdravnik, kar so mu Slovenci in Nemci pripoznali. Vsi so ga radi imeli. Najlepša njegova lastnost je bila, da je svoj narod odkritosrčno ljubil in ga brez se- švepava kakor on, da bi le ženska bila in hotela njega! III. Ko je Poskoček županovemu očetu dobro izpod vlaka, vravna se mu razdražena in raz-rogovilena duša kmalu toliko, da more zopet misliti po človeški. In premišljujočemu ravno karno rovanje neprenehoma brenči na ušesa le županovo žuganje: da se bo namreč nje gova bajta valila navzdol. In kar zazdeva se mu, kakor da uže res vidi jo, kako se tekija in prekucuje doli po bregu! Da, zdaj tudi nekako sprevida, da ta preklicani županov oče, ki ima pri duhovski in cesarski gospodski, pri dohtarjih in padarjih, pri vseh beri-čih, hudičih, konjedercih in povsod kacega svojega moža, da utegne vendar-le res imeti moči, valiti mu kamenje na pot ženitovansko. Skoraj se torej nekaj kesa, da mu je robil tako kosmate, da je tako surovo ropotačil proti njem, in zlasti, da mil je pokazal 1 >i 1 figo! Uh, ta šmentana figa! Čaki! škripajo z zobmi stisne jo še jedenkrat pa oplete ž njo ob varejo zraven pota, da se mu koža razpreza po členkih in kri privre. bičnosti podpiral kolikor je mogel. Pri marsi-katerej priložnosti je stal kot neomahljiv in značajen domoljub, in si na tak oš ni način veliko čast zaslužil. Celjskim Slovencem ostane nepozabljiv. Lehka mu zemlja! Ir (;raa Kokošinek iz Dunaja. — Polan iz Celovca. — grofica Pače iz Dunaja. Pri .m»»u«. : Golob iz Vrhnike. — Zrini iz Reke. — Pulzar iz Rateč. — Santi iz Trata. — Pihler iz Dunaja. Pri M »11*1: I lunini iz Dunaja. — Urbnnčič iz Turna. — Kelbl iz Kočevja. — Tyrot iz Brna. — bar. La carin i iz Gradca. — Beudelhuber iz Ogerskega Lou y iz Dunaja. Pri bavarttkeui dvoru t Uofman iz Beljuka. — Lončarič iz Selc. — Bluighei iz Trsta. — Wu-berer iz Bleda. Dunajska borza 8. junija. (l».vinio telejcrahćno po>oeiio*J Enotni dri. dolg v bankovcih . 6 5 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v brebru . 68 . 55 , 18o0 dri. pooojDo.....108 . — Akcije narodne banko 810 ,, — . Kreditne akcije .... 13.') ,10 . London . ."..... 121 „ 00 . Napol.........S . 68'/, „ C. k. cekini.......6 , 82 Smbro 103 25 Hiša na deželi, za 3000 «1*1. a. velj., prostorna a tremi sobam], nblokanim hlovoin, klo-toni, kuhinjo, shrambo zajedi, dobrim vodnjakom z lepim razgledom na planine, prosto lepo na okraj noj coati, s 12 orali skupnih travnikov in njiv b i/.u Domžal, komaj 5 miiut od župne cerkve v Ihanu, posestnika Irana llribuija v Prologu št. 7, prodaje ao takoj. _(171) Vsem bolnim ■©£ in zdravje brei fok» in brei stroškov p« izvrstni Rmlesciere U Banj 30 let aže j« olj bolezni, ki bi jc ne bila oidra-rilu ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez«' i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-') iv ljenju, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato* lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in ble-vanie pn nosečih,. 0'cžnost, diahet, trganje, shnjSanje, bledičico in prehlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spričevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Sir. Cainpbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Urč, grofi njo Castle-8r u h rt, Markize de Brehan a mnogo druži h imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zah te vanje zastonj. Kratki izkaz iz HO.00O spričevalo v. Na Dunaj i, 13. rprila 1872. InAlo jo sedem mes ce-, odkar sem bil" V brezupnem stanji. Trpel sem vsled p-snih i i čut« i:i( n h bolel inah, in sicer tako, la srn od dne do ('no -idnovguil, in to zapreftilo je dolgo č»b* moje št; dije. Cul sem od Vašo čndapolne Kevalesciere pri« el sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mest črt m i.žitku Vaše tečne in okusne Beva-lem iere pupo Dim zdrav, tako, da brez najmarjega tres nja more m zopet pisati. Za adi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav cei 6 in okusno brano, kot i.ajboljši priponi- ček, ter ostanem Vas udani Gabri el Teichner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin \ sake vrste sedem, let sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno nespanje, ter sem trpela vedno na-razdraženji čutuic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, brez da bi moje bolečino zlajšali. V polnej obupnosti poskusila sem Vašo-Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize de Brč han. St. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na poučnem kašlji in bolehanji duš .ika, omotici in tiščanji v prsih. Uevaleaoiere je i unit točne j aa, nego uioso, ter «' ,»ri cdraščeuih in otrocih prihrani 5<) krat več aa coni, ko pri zdravilih. v i»itiiiiM;un uul-iuhj po poi ;- .nta l gold. 50 kr _ l um i gold. BO kr., 'J fanta \ tfold. V) Idu ft funtov 10 >?isututon v pu&ioah in Kovale sciere-Chocolatče v prahu i*i 1 gW, 5o ar., j-i t m« 'i gl 5 *f». 4d las * gi. 50 kr., v prahu «a 130 (a* 10 irodaje: Da b»rry 4 Oouip. ua Ou .»jI, ^sehKMUae št. 8. kakor v violi aiostih pri dooriu li &*rjih in špecerijskih trgovcih: tudi razpošilja dunajska hiš* na vse kraje t>o poštnih aaaazuioak ±n povzetjih. V l.JubIJttul Ed s*hr, J. Svoboda,, iekar pri „zlatom orlu", v Reki pri lekarju J. P r o-damu, v Celovca pri lekarju Birn mehurju, 7 Spljetu pn lekarju Aljinoviču, v Trstu pri lettarju Jakobu Sorravallo, pri drogeristu P. Boccz in J. llirscbu, v Kadru pri Androviuu. (t>> Kariiielitanski melisovec (53—12) lz llencdli. I originalna stoklonica 25 kr. Jedino pravi le pri Gatriel Piccoli, lekarju na