Št. 42. V Gorici, v torek dne 16. junija 1914 Tečaj XLlV. lahaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4 uri popoldne. Vi leta . , . „ 5'— V4.....» 2'«© Posamične številke sta-neja- . ., 8 vin*. ¦**¦-¦ Wa naročila brei doposiane naročnine se ne oziramo. #_¦-. Telefon št. 83. .»Vse za narod, svobodo^ In napredek !c Dr. K Lavrtž. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. Upravni štvo se nahaia v Oosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Jwro v Oorigki TIskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računi jo po Peiit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po-\ godbi. Večje črke po prostoru/ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Goriški deželni zbor. »Siidslavische Rundschau« prinaša iz Gorice dopis, iz katerega posnemamo to-le: »Mali deželni parlament je kazal po lani izvršenih volitvah sicer precejšnje veselje za delo, ali kmalu je zapadel le-fargiji. Obžalovati je, da se novi deželni glavar monsignor Fai-d u 11 i ni iz k,a zal z in o ž n e g a, da 1) i k o n s o I i d i r a 1 r a z rn e r e v deželnem zbor u, čeprav bi se mu bilo ) brez težkoč posrečilo — ako bi bil imel vodja italijanske ljudske stranke, ki je prišel do največjega častnega mesta v avtonomni deželni upravi samo vsled izredno lojalnega in umerjenega postopanja slovenskega narodnega kluba, ki je najmočnejša organizacija v deželnem zboru, p o s« u m, da bi se malo manj b a 1 šovinističnih rekel svojih lili c r a 1 n i h .i a s p r o t n i k o v. Ako bi bil ostal dosleden Faidutti, katerega ni bilo sram poslužiti se za mandate svoje stranke slovenskih manjšin v takozvanih italijanskih okrajih, bi razpolagal goriški deželni zbor z močno večino, ki bi bila lahko storila že marsikaj koristnega na polju tako zanemarjene deželne uprave. \li deželni glavar je podlegel sugestiji svojih nacionalnoliberalnili nasprotnikov in hlepi po tem. da bi zopet oživil l c ji e čase svojega prednika Pajcrja, v katerih so upravljali Goriško kot italijansko deželo, dasi je njena večina slovenska ne le po številu, ampak tudi po posesti in davčni moči. Slovenski narodni poslanci so bili od vsega začetka pripravljeni za pošten k o m p r o tri i s n i program in so kali p o v s o d i modro u m e r j e -n o s t, katera se jim je tuintam štela celo v zlo. AH navzlic temu je zakrivila italijanska ljudska stranka v jednem najvažnejših deželnih vprašanj takorekoč prelom, odklonivši ureditev šolskega vpra-v.uija v smislu pravične razdelitve šolskih bremen. Ta zahteva ni toliko nacionalna, marveč je gospodarska in pošteno misleči ''irtHe ne morejo odreči njene opravičevati. Monsienor Faidutti pa se boji krika italijanskih šovinistov in odklanja, kakor ^ Mam zdi. sploh vsako sporazumljenje dede teea vprašanja kakor je on tudi gle-(1^ drugih aktuelnih zadev, na primer glede- novetra volilnega reda za Gorico in-transisrentrii Italijan. Povdarjatl se mora. da smatra sio-ycnsk.'» narodna stranka urejeno delovan-'<¦- deželnega zbora za nemogoče toliko uisa. dokler ne pride italijanska ljudska stranka do spoznanja, da je mogoče '• *' G o r i š k e m ž i v e t i s a m o t e d a j, :' ko se postavimo na tla pošte-,! e g a s p o r a z u m a ni e d o b e m a n a-»cl n o s t i m a v d e ž e 1 i i n t r e b a j e i1 r i p o z n a t i. dane smejo Slovenci na Goriškem veljati več z a d e ž e 1 a n e druge vrste. Od izvestne strani se preti sedaj z italijanskim blokom, ki bi združil vse klerikalne in liberalne poslance na narodni rodlnci v večino. Ali treba si je le predstaviti, rl;i ta »blok« 15 poslancev bi imel P!"oti sebi »manjšino« 14 Slovencev, pa se vidi smešnost take pretnje. Italijanski liudski stranki ni svetovati neplodnega nnskusa za ta »blok«. Slovenci bi morali smatrati tak blok za p r o v o k a c i j o in kmalu bi bilo konec slave deželnega glavarja. Mons. Faidutti naj si zapomni: Na Goriškem je mogoče dandanašnji delovati samo s Slovenci, brez njih ne gre, kakor ne gre proti niim. Uporaba tega temeljnega pravila je razvidna sama ob sebi.« Nekaj številk iz državnega proračuna. (Dalje.) Iz poročila finančnega ministerstva je razvidno, d a d o b i naša deželna blagajna za leto 1914/15 iz državnih realnih davkov kron 16 8.15 0. Naša dežela plača teh davkov kron 1,040.(100, in sicer: z e m I j i š k e g a davka K 380.000; h i š n o r a z r e d n e g a d a v k a K 124.000; h i š n o n a j e in n i n s k e g a davka K 500.000; z a p o s I o p j a, p r o s t a hiš n c g a d a v k a K 36.000. O s e b n e g a d a v k a > plača naša dežela K 814.900 in sicer pod točko: »osebni davek« 420.000 K, drugo je obrtni davek, tantjenie, itd. Davkov, n a katere sme dežela naložiti d o k I a d e, je K 1,434.900. Iz a 1 k o h o 1 n i h pijač dobiva država, kakor smo že povedali zadnjič, znesek K 2,233.000. Primorjc prispeva s K 73.800. — Kranjska, Koroška, Bukovimi nrispevajo manj, Dalmacija daje K 28.100, Tirolska s Predarelskim K 47.300. Torej daje Primorje izredno veliko! Železnice. Med novimi železnica m i je v proračunu v državni upravi samo železnica iz R o n k o v do 1 u k e v F r-ž i č u. dolga kakih 6 km. Tioškov za to železnico je proračunjenih K 24420, inkaso K 22.100. Železnica iz Tržiča v Č e r -v i n j a n in B e 1 v e d e r e ni več pasivna. Leta 1912. je imela dohodkov K 619.429 in izdatkov K 391.027, torej prebitka K 228.402. Od države je zajamčen prispevek K 223.204 za obresti 4/' investiranega kapitala; država tako prvikrat ni plačala prispevka, in ostalo je tako še okoli 5000 K prebitka na novi račun. Za leto 1914 15 je proračunjenega prebitka K 232,700. ki naoram svoti, zajamčeni od države K 222.100, izkazuje plus čistih K 10.600. V i p a v s k a železnica pa je potrebovala v letu 1912. državnega prispevka K 39.838, leta 1913. prispevka K 69.700, za leto 1914/15 je proračunjenega prispevka K 30.200. Uprava državnih železnic kaže v proračunu skupnih dohodkov 910 m i I i j o n o v, izdat k o v 856 m i! i-jonov, torej prebit k a K 5 4 m i-I i j o n o v. Tako je pričakovati, da se bodo državne železnice končno same vzdrževale. Leta 1912. je bilo izdatkov za železnice za 45 milijonov več kot dohodkov. Brzojav in telefon. Za nove brzojavne in telefonične naprave v Primorju je v proračunu svota K 75.900. Koliko odpade od te svote na našo deželo, ni razvidno. Omrežje brzojava in telefona v naši deželi je nujno potrebno in živi so glasovi za to potrebo. Za u o ve poštne urad e tretjega razreda je v proračunu svota K 133.500. Za avtomobilne poštne zveze je bilo v letu 1913. proračunjenih podpor kron 1,000.000; v proračunu 1914/15 pa se nahaja v ta namen svota K 500.000.' »Pošta« da državi na leto dohodkov \C 250,727.310, izdatkov je K 196,531.063; prebitka torej 54 milijonov. (Pride še.) Dirka okoli Goriškega Krasa. Zanimanje za dirko okoli Krasa raste konstantno, kakor je to zadnja dirka zopet jasno dokazala. Prijavili so se prvovrstni dirkači, ki se ponašajo že z marsikatero zmago, občinstvo pa je prišlo v velikem številu, kljub skrajno neugodnemu vremenu, da si ogleda dirkače, tako k startu kakor tudi k cilju. Kakor vse kaže zgubiva dirka okoli Goriškega Krasa vedno bolj svoj čisto lokalni pomen in pridobiva vedno večji pomen za ves športni svet Avstrije. Da se pa to vrši, je predvsem zasluga dobrega vodstva dirke, osobito načelnika dirke stotnika viteza pl. For-s t c r - S t r e f f I e u r j a, njegovega na-' mestnika g. Rudolf a D r u f o v k e in vseh ostalih članov vodstva. Kakor rečeno dirka je bila dobro aranžirana, čuti ni bilo prav nobenih pritožb in vse se je /vršilo v redu. Pričetek dirke. Start je bil določen na cesti iz Pod-gore v Ločnik. Dolgotrajen dež. ki je posebno v nedeljo dopoldne z neprijetno vsiljivostjo močil ceste, je prav neprijazno opominjal dirkače, da jih ne čaka prav nobena lahka naloga. Nekatere je ta opomin tudi preplašil in v gostilni pri mostu, kjer so se zbirali dirkači, se je pokazala nad marsikaterim imenom modra črta. V vsem je odstopilo oziroma ni prišlo k startu 13 dirkačev, tako da je končno tekmovalo le 39 kolesarjev. V gostilni pri Soškem mostu so se zbirali kolesarji pred startom. Ves čas je vladalo najživahnejše vrvenje. Kolesarji so se pri- in odglaše-vali, vplačevali pristojbino, dobili svoje številke, vojaki pa so jim plombirali kolesa, flitro je potekel čas in nakrat je kazal kazalec na uri, da se je treba pripraviti za start. Odhod. Na pričetku ceste iz Podgore v Ločnik so se postavili kolesarji v vrsto tako, kakor so se prijavili. V prvi vrsti so bili Salimbeni, Gregi, Rammer in Duscliinskv. Ob 10 in eno minuto je dal voditelj znamenje in v počasnem tempu so se bližali dirkači beli črti, ki je zaznamovala začetni kraj dirke. Kakor hitro je prišel prvi dirkač črez črto, so začele delovati ure, dirkač pa se je pognal in skoraj so zginili vsi izpred oči gledalcev. Živahno so nekateri pozdravljali dirkače. »Gregi vozi dobro« in slično je odmevalo, dirkači pa so veselo odzdravljali in se spustili v tekmo. Start je vodil spretno predsednik »Gorice« g. Josip K e r š e v a n i. Takoj za kolesarji so odšli avtomobili, da nadzorujejo tekmo in.da priskočijo v slučaju potrebe na pomoč. S tem je bil za Gorico končan prvi del dirke, ljudje so se vrnili v mesto, živahno razpravljajoči, kdo si pribori letos prvo darilo. Dirka. Čisto malo se je vreme zjasnilo in takoj so se oglasili vremenski preroki, da ho še krasno vreme in da se more še vse zjasniti. A le prekmalu so morali spoznati dirkači, da so bi'i tisti vremenski preroki presneto slabo po^ni, ker cel čas, od Ločnika pa do Poseka je močil, dež neprestano že itak čez vso mero blatne ceste. Bila je težavna vožnja, posebno pa po skrajno slabi cesti iz: Zagraja v Ronkj. Skrajno neugodne razmere so seveda tudi vplivale na nekatere dirkače/v Moši je odstopil eden, v Zagraju drugi, večina pa je nadaljevala svojo pot nemoteno, na čelu Gregi, Luttenberger, Meschar in Duscliinskv. Na cesti iz Proseka na Opčine pa je prenehal dež, vreme se je zjasnilo in cesta je bila dobra, da so mogli dirkači razviti vse svoje zmožnosti v polni meri, kar tudi niso pozabili storiti. Vnela se je zelo huda tekma, posel1 .v; iz Sežane v Storje. V Opčinah je postalo slabo Šiško-viču in moral je iti na avtomobil. V hudem diru so prišli kolesarji nato v Senožeče, kjer je bila glavna kontrolna postaja. Prvi je prišel Gregi, naglo je oddal kolo, se podpisal in oddirjal, v par sekundah je bil gotov. Takoj za njim so prišli drugi dirkači, nekateri so se poslužili okrepčil, ki so bila pripravljena za kolesarje in nato dirkali naprej. Pet minut za Greglom je odšel avtomobil dirkinega vodstva in do-še! Gregla šele pri Ajdovščini, tako hitro je vozil Gregi. Pri Razdrtem se je pa vlila ha dirkače cela ploha in zopet je postal njih zvest spremljevalec dež. V Vipavi in Ajdovščini je čakalo dirkače vse polno ljudi. Na čelu vsem so vozili skoraj paralelno od tu naprej Gregi, Luttenberger in Meschar. V ostrem tempu so se bližali cilju in zopet se je zjasnnilo in dež je prenehal. Na cilju. Na programih je bil napovedan 'Hhod dirkačev ob 3'10 popoldne. Že veliku preje pa so se nabirali ljudje na cilju, čeprav je lil dež prav neusmiljeno. Končno pa je tudi v Gorici prenehal dež in začelo se je jasniti. Ob cesti proti Bajti se je nabralo vse polno ljudi, ki so tvorili dolg špalir do ciija in še naprej. Ob cilju sta bili napravljeni dve tribuni, da premalo skrbno, se je videlo pozneje, ko se je ena podrla. Ob progi so imeli vojaki napeljan telefon, ki je od časa pa do časa poročal o stanju dirke. Ljudje so se živahno pogovarjali in ugibali kdo bo prvi. V tem pa že javi telefon, da so šli čez Selo prvi trije dirkači in sicer Gregi, Meschar in Luttenberger. Prešlo je še nekaj minut in pri Bajti se že prikažejo dirkači, eden poleg drugega. Nakrat pa požene Gregi, druga dva zasta-neta in na cilj pride Gregi prvi, takoj za njim Luttenberger in sekundo pozneje'Meschar. Četrti je bil Duscliinskv. Gregi je vozil 5 ur 13' 38", Luttenberger 5 ur 13' 38*4", Meschar 5 ur 13' 39' 2" in Duscliinskv 5 ur 14' 40' 8". Kljub skrajno neugodnemu vremenu so rabili le 10 minut več, ko lansko leto. V daljših;,presledkih so natp sledili ostali in sicer: peti je brl Ki t tel Kari, šesti K o f 1 e r Adolf, sedmi V o I p e Ivan (kot prvi iz Goriško-Gradiščanske), osmi Findler Ivan, deveti Vuga Rudolf, deseti O g r i n Franc (prvi Slovenec), enajsti Se m o 1 i č Ivan, član »Danice«, dvanajsti Rammer Robert, trinajsti M a u n Ivan, štirinajsti E s c h e 1 m ii 1 -ler Rudolf, petnajsti Mestrovich, šestnajsti Salimbeni, sedemnajsti S t e r n, osemnajsti D e v e t a k, član društva »Vrtojba«, devetnajsti Rija vec iz Solkana, dvajseti M e i n e r in; reden-indvajseti F r a ti e n w a II n e t. Od 39 jih je tonej prišlo na cilj 21. Prvo darilo je dobil •.'"torej Gregi, zadnje Slovenec1 Semo-lič. Poleg tega so dobili nekateri še poseb- na darila in sicer Gregi, darilo nadporoč-nika Peyerl, darilo Rudolfa Drufovke je dobil Volpe, kot najboljši dirkač Goriško-Gradiščanske. Vojaki Luttenberger, Du-schinski, Koffler in Findler so dobili tudi posebna darila in sicer kot 4 drugi najboljši vojaški dirkači. . Vsi ostali pa so dobili srebrne svetinje, dasiravno niso prišli v določenem Času (eno uro po zmagovalcu) na cilj, ali potrudili so se pošteno in zaslužili tudi v polni meri priznanje. Po končani dirki se je vršila v Hilm-teichu že odpovedana veselica »Gorice«, kjer je; razdelil stotnik Forster -Streffleurpo primernem nagovoru — darila zmagovalcem. S tem je bila oficiel-no zaključena dirka m razvila se je živahna zabava, M jo je pa končal neusmiljeni dež. Dirka je uspela popolnoma in upamo, da bo prihodnja dirka še popolnejša in zanimivejša. •....,...-,¦,.- * Zmagovalec Gregi je dosegel že te zmage: L. 1908. mojstrstvo Hrvatske:in Slavonije, 1. 1910. mojstrstvo Ogrske. Za I. 1913. je bil priznan kot najboljši dirkač Avstrije. Isto leto je bil prvi pri dirki »Rund um die Gletscher« (okoli ledenikov) na Tirolskem. Proga je bila dolga 351 km. Isto Jeto je tudi zmagal pri dirki Dunaj - Brno - Dunaj (300 km). Pri dirki Dunaj - Gradec - Dunaj (400 km) je dosegel II. darilo. Letos je bi! prvi pri armad-; ni dirki v Ljubljani, kjer je prejel cesar-' sko darilo. Letos se udeleži Še teh dirk: »Rund um Wien« (okoli Dunaja) (190 km), ki bo 21. t. m., potem dirke Dunaj- Berlin (600 km), ki bo 26 t. m.; 26. julija pa dirke Gradec-Zagreb. L u 11 e n b e r g e r je še mlad dirkač a je vendar dosegel že lani lep uspeh in si priboril pri tekmi za mojsterstvo dunajskih kolesarjev II. darilo. Priznan dirkač pa je Meschar Josip. L. 1913 je dobil mojsterstvo dunajskih kolesarjev in gorsko mojsterstvo Avstrije. Pri dirki Riederberg in gorski dirki Eschelberg je dobil drugo darilo. ' Pri. dirki Dunaj-Brno-Dunaj je bil drugi, komaj par centimetrov za Greglom, pri dirki Dunaj-Semmering-Dunaj (170 km) je bil tretji, pri dirki Dunaj-Požun (57 km) pa prvi. R a m m e r. ki je odstopil od nedeljske tekme je bil že 1. 1911 in 1912 mojster Avstrije, 1. 1913 je bil II. in 1. 1912 je bil v Stockholmu najboljši Avstrijec. Iz teh podatkov se vidi, da so se dirke udeležili le prvovrstni dirkači in da ima dirka »Okoli Goriškega Krasa« tudi v resnici velik športni pomen. Albanija. Vstaši naskočili Drač. — Wied z rodbino zbežal na italijansko ladjo. — Poveljnik Wiedovih čet polkovnik Thompson padel v boju. — Vstašev ni bilo mogoče pregovoriti, da bi odnehali in se udali, marveč ostali so trdovratni in na vsak način se hočejo iz-nebiti kneza Wieda. Brzojavna poročila o dogodkih v Draču in okolici se glasijo: Napad na Drač. Rim 15,-Agenzia Štefani poroča: Vstaši so napadii danes ob 4. zjutraj mesto na treh krajih. Ob 6. zjutraj je padel pol-povnik Thompson. Mornarji bodo branili samo poslaništva in knezovo palačo. »Agenzia Štefani« poroča iz Drača ob 1.26 popoldne: Boj se nadaljuje. Polkovnik Thompson, ki je šel danes zjutraj k prednjim stražam, je bil ustreljen. Obrambo mesta vodi sedaj knez Viljem. Dunajska poročila iz Drača: Knez ima na razpolago samo 800 Malisorov, nekaj orožnikov in par prostovoljcev. Ko so se proti jutru 15. t. m. okoli 4 navalili vstaši z dveh strani proti mestu, je nastala v Draču med prebivalstvom strahovita panika. Prebivalstvo je v obupu bežalo na vse strani in hitelo na vojne ladje, iskajoč tamkaj zavetišča. Boj ie trajal do 6. zjutraj In je izgubilo v njem svoje življenje razven polkovnika Thompsona ie več drugih nizozemskih častnikov. Ofr 8. dopoldne so vstaši nato naskok obnovili in se z vso silo navalili na mesto. Š pomočjo mitraljez in novih topov, ki so jih takoj spravili v dobre pozicije, se je Wiedovim četam posrečilo tekom 3 ur ustaviti boj. Vstaši so se nato v dveh velikanskih masah utaborili tik pred Dračem, oči vidno z namenom, da ponoči zopet obriove napad na mesto. Število vstašev se ceni na 7000. Kakor se poroča, so izgube na obeh straneh naravnost velikanske, vendar pa imajo vstaši še večje kakor čete kneza Viljema. Vstaši že zavzeli Drač? Rim 15. Zvečer so se razširile po mestu senzacijonelne vesti. j»Giornale d'Italija« prinaša iz Drača sledeče poročilo: Dogodki v Albaniji postajajo tragični. Vstaši so, kakor se kaže, že v posesti Drača. V boju, ki se je vršil na obeh straneh -z divjo silovitostjo, je padlo na stotine ljudi. Konečno so mohamedanski vstaši na več točkah udrli v mesto, kjer se je pričelo nato med njimi in kneževimi četami pravo mesarsko klanje. Vladne čete so bile povsod pobite, vstaši so 'že v posesti mesta in knez Viljem se je komaj rešil s svojo rodbino na italijansko križar-ko. Italijanske in avstrijske vojne ladje, ki so usidrane v luki, niso posegle v boj, in avstrijske in italijanske mornariške čete so se omejile le na obrambo kneževe palače in poslaništev. Junaška smrt polkovnika Thompsona,. Rim 15. Polkovnik Thompson je postal žrtev strahopetnosti Malisorov. Hotel je takoj pričeti z energično ofenzivo na vsej črti, toda Malisori so mu odpovedali pokorščino in se niso hoteli ganiti iz dobro utrjenih okopov. Polkovnik Thompson je nato ves divji in razkačen zgrabil za svojo sabljo, skočil izza okopa in pozval vladne vojake, naj gredo za njim, A zaman. Par hipov pozneje ga je že zadela vstaška kroglja naravnost v čelo. Thompson se je zgrudil na mestu mrtev na tla. Politični pregled. , Deželnozborske volitve v Istri. — Ožja volitev iz splošne kurije v I. in III. volilnem okraju se je vršila v nedeljo. V prvem volilnem okraju, piranskem, je-izvoljen laški klerikalec S p a d a r o, dobil je 3730 glasov, laški liberalec Benatti 3322. — V tretjem volilnem okraju, Piila. je izvoljen laški liberalec C o r e n ich z glasovi 1484; soc. demokrat Lirussi je dobil 1438 glasov. Spada r o je izvoljen s p o m oč j o SI o v e n c e v. Nemški volilci v P u I j u s o glasovali skoro vsi za Core-n i c h a, od strani mornarice je bila udeležba pri volitvi majhna. Socialni demokrat Tonet pa je bil na shodu v četrtek po nepotrebi razžalil hrvatske volilce — zato je zmagal laški liberalec in ne soc. demokrat! Ruski car in rumunski kralj sta se sešla v Konstanci. — Temu sestanku, se opravičeno pripisuje velika važnost, ker je sklenjeno dobro prijateljstvo med Rusijo in Rumunijo. V napitnicah, ki sta jih govorila ruski car in rumunski kralj, se zrcali ozka vez med obema državama in ruski car je povdarjal, da se bodo vezi, ki ju medsebojno vežejo, še ožje sklenile vsled skupnih častnih spominov in vsled odkritosrčnega osebnega prijateljstva. Rusija je znala prav spretno v sedanjih kritičnih časih navezati nase'za Balkan velevažno. Rumunijo. Na Dunaju gledajo temno proti Rusiji in Balkanu.?; Po sestanku v Konopištu. — Nemški cesar je bil v posetih pri našem prestolonasledniku v Konopištu na Češkem. Prestolonaslednik mu je razkazoval krasno svoje posestvo, nasade in drugo, zraven pa je tekel razgovor o važnih političnih in vojnih vprašanjih. Nemški cesar je imel s seboj tudi nemškega admirala Tirpifza. s katerim se je na dolgo razgovarjal naš prestolonaslednik. Nemški cesar namreč sili,, da se o j a č i naše b r o d o v j e. Zato bomo gradili še nove dreadnoughre! Takoj ko je odšel nemški cesar, je bil pozvan k prestolonasledniku grof Berchtotd; v avdijenci pri njem je bil tri ure. , Iz hrvaškega sabora. Milijon anatfa-betov na Hrvaškem. — V hrvaškem; saboru je podal oddelni predstojnik;. dr. Tropsch to zanimivo sliko o stanju ljud- skega šolstva in analfabetizma na Hrvaškem. — Mladina se ne posveča več učiteljskemu poklicu in še oni, ki postanejo učitelji skušajo pri prvi priliki priti drugam. Vsled premajhnega števila učiteljev je 14 šol čisto zaprtih, od'295 suplentov poučuje 1 5 5 1 j u d i b r e z v s a k e k v a-1 if i kači je. V 405 šolah je iz istega vzroka le poldnevni poduk. In pri teh razmerah absolvira letos le 73 učiteljišč-nikov. — V vsem je na Hrvaškem sedaj 1587 šol, učiteljev pa 2913. Ljudsko šolo bi moralo obiskovati 312.911 otrok, v resnici pa jih je obiskovalo le 216.086, 9 6.825 otrok je bilo torej brez pouk a. Ponavljalne šole bi moralo obiskovati 86.398 otrok, obiskovalo pa j i h j e l e 5 0.0 1 5. Obiskovati bi torej moralo vse šole 399.309 — v resnici pa je bilo 125.126 otrok brez vsega pouka. Da bi mogli obiskovati tudi ti otroci šole, bi treba bilo, če štejemo na ¦vsakih 100 otrok le enega učitelja 12 5 0 n o v i h u č i t e 1 j e v. Z ozirom na take razmere pač ni čudno, da je analfabeti-zem na Hrvaškem tako zelo velik. Od 2,194.669 prebivalcev Hrvaške, ki pridejo pri presoji stanja analfabetizma v poštev ie bilo 1,008.057 oseb, ki niso znali niti pisati in niti brati. Da bi se zboljšale te žalostne razmere, je nujno potrebno, da se zviša število šol. Analfabetski tečaji ne zadostujejo, ker kaj je število 7.407 (kolikor ljudi je obiskovalo te tečaje) proti ogromni svoti 125.126. — Z n a č i 1 n o j e tudi to, da se tekom petih let 211 u č i t e 1 j e v i n u č i t e 1 j i c odreklo svoji službi. Žalostno je to, da je bil sabor skoraj čisto prazen, ko je govoril in razlagal dr. Tropsch te žalostne številke. Upamo, da stori koalicija prve prepotrebne korake, da prenehajo te razmere enkrat za vselej. Nižjeavstrijski deželni zbor je sprejel predlogo o izboljšanju učiteljskih plač. Odklonjen je bi! predlog, naj se črta določilo, da se učiteljice ne smejo m oži t i. Darovi. Ker se niso mogli udeležiti sokolove veselice v Gorici so poslali: Josip Merci-na 5 K, Stepančič Ivan, župan 2 K in Boštjan Pizzul 1 K, — Dr. Dinko Puc pa je daroval kot preplačilo 5 K. — Iskrena hvala! Narodna šola na Blančah v Gorici je dobila od dobička veselice koles, društva ^Danica« v Gorici znesek 41 K 37 vin. — Hvala lepa! Sv. Križ. — Predpreteklo nedeljo po shodu v Sv. Križu se je nabralo za družbo Sv. Cirila in Metoda 7 kron. Srčna hvala gospici nabiralki; želimo obilo posne-malcev! Domače vesti. Osebna vest. — C. kr. okrajni ko-, rnisar dr. Fran V o d o p i v e c je premeščen Od c. kr. okrajnega glavarstva v Pulju v poljedelsko ministerstvo. Gg. poverjenike »Slov. pol. društva« za goriški okraj, na katere srno se pismeno obrnili, da nam naznanijo udeležence za pol. Šolo, uljudno ponovno prosimo, da nam nemudoma naznanijo imena udeležencev, da nam bo mogoče pravočasno ukreniti vse potrebno. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici vpisovanje za vstop v prvi letnik ne bo, kakor je bilo javljeno, v četrtek, dne 2. julija, ampak že v sredo dne L julija t. 1., od 9. do 12. ure dopoludne. — Sprejemni izpiti pa se zvrše v četrtek, petek in soboto, dne 2., 3. in 4. julija t. I Kazenska razprava proti Rudolfu Ko-njedicu, ki je obtožen goljufije, katero bi bil zagrešil kot svoječasni predsednik bivše Mizarske zadruge v Solkanu, je pričela pred tukaišnjo okrožno sodnijo v petek, se nadaljevala v soboto in se nadaljuje danes. Sodni dvor: predsednik svetnik Sterlč, prisedniki svetnika Straussgitl in pl. Frohlichstal in okr. sodnik Leoncellis, zapisnikar Brelih. Branitelj Konjedičev je dr. Turna. Državno pravdništvo zastopa prvi državni pravdnik Jeglič. Izvedenca: Premrou in Kačič. Obtožnica pravi, da je zadruga, ustanovljena leta 1900., kmalu po svoji ustanovitvi imenovala za predsednika Rudolfa Konjedica, v katerega se je stavilo upanje, da bo pod njim zadruga I prospevala. Ali Že leta 1902. je imela zadruga dolga K 170.255?67, leta 1904 K 239.135*87, leta 1905. K 331.910*81 iti leta •1908, K 458.295'Bl. Konjedicu se očita, da je prikrival članom pravo stanje zadruge, da je sprejemal za člane ljudi nevešče v stroki, da je sprejemal denar pa ga ni uknjižil, ponarejal pobotnice itd. Po ob. tožnici je govoril na dolgo Konjedic in od. govarjal na razna vprašanja. V soboto so bili zaslišani dr. Franko kot upravitelj konkurzne mase, dr. Treo, Delak, Schvvarz, Bajec, Trost; danes je pozvanih še šest prič. Iz izjav raznih prič odmeva soglasna trditev o slabi upravi, o samovolji Konjedičevi in o njegovi trgovski nesposobnosti. Gospoda župana Bombica prijema trdo »La Liberta«, ki je glasilo »della De-mocrazia sociale del Friuli«. Tako'rohni nad njim: Kje si bil, onorevole Bombic, ono nedeljo, ko je bilo treba varovati italijanski značaj mesta pred vstaškimi So- . koli? Ni ga bilo v Gorici. Tisti dan je pač • kazalo Bombiču i 7/ g i n i t i. In izginil je bil v Italijo. Bombic bi bil pač še rad župan ; zato se v teh časih vendar ne sme le preveč izpostaviti, saj se je preveč izpostavil že tako v prvi seji novega mestnega sveta! — »La Liberta« pa se nato zgrah nad Bombičem, ker je tako lepo korakal pri procesiji Sv. R. T. s svečo v roki. Ta dan je bil v Gorici, ono nedeljo ne! No, Bombic bi bil pač še rad župan. Ta dan mu je kazalo p r i t i in prišel je. — Prijemajo ga tudi radi podružnice »Lege.nažio- I nale« v Gorici; hočejo ga vreči s .pred-sedniškega mesta podružnice; občni zbor bo v nedeljo 2\. t. m. Pred dvema letoma so metali pri volitvah v urno listke z napisom »Falottenverein«, kar je bilo naperjeno proti Bombiču, ki je odbornik »Flot-tenvereina« v Gorici; letos ga hočejo kratkomalo odstaviti. Odstavijo naj ga (udi od županstva, če so fantje za to! Vedno več vojaštva v naši deželi. -Na jesen pride iz Ljubljane v Gorico 21. domobranski pešpolk, v Ljubljano pa pride domobranski topničarski polk št. 22. iz Gradca. Gregi in Vipavska železnica, — Počasi pa gotovo piha Vipavski lukamatija en čas proti Ajdovščini en čas proti Gorici. Kadar se bliža Ajdovščini ali Gorici, lukamatija nečirnerno piha, leti in ropota, kakor da bi bila to prva in najhitrejša železnica v deželi----tam sredi poti pa je ni spraviti z mesta. — Prvi med dirkači o-krog Krasa je bil letos zopet Gregi. Tekel je s kolesom vse drugače kot Vipavska i železnica. Le poglejte v poročilo o dirki. tam je naveden čas, v katerem je pretekel 140 km; kdor pozna Vipavsko železnico in njeno hitrost, bo hitro izračunal, da teče Gregi s svojim kolesom več kot dvakrat tako hitro kakor naša Vipavska železnica! Slovenske zastave se boje v Krminti nekateri znani irredentovski hujskači (ne bojijo se pa slovenskega denarja, katerega i jlrn nosijo Brici!). Sedaj je veliko veselje! med njimi, ker je politična oblast v Gradišču prepovedala slovenskim fantom izj Brd dohod na nabor v Krmin s sloverisb j zastavo! Taka odredba pač ne upliva «• godno na zvesto palriotično obmejno slov. j ljudstvo — je pa v veliko veselje irredeii- j tovcem! Ali je to Avstriji v korist? J Modern program nam nudi te dni »Central Bio«, ki stoji v zadnjem časi! vedno boli v ospredju našega družabnem življenja. Danes se igra še »Zapatova tolpa« roparskošaljiva historija z Asto Nie\-sen v glavni vlogi. Potem pride na vrsto znamenito delo »Dom in, tujina«, v peteM pa »nastopi« zopet priljubljena igralka i Hennv Porten v igri »Eva«. Od 23.'dalje klasično delo »Devica Orleanska« po zna- j ni Schillerjevi drami. Listnica uredništva: G. poroč. v Oo-rici: Vaše poročilo o dogodku v Št. P. Pri" hodnjič! Književnost. Engelbert Gangl: Moje obzorje. — Znani slovenski pesnik E. Gangl je izd«1' knjigo svojih poezij pod naslovom »M"JC obzorje«. Tiskala je knjigo Učit. tiskarna v Ljubljani. Knjiga stane K 3, po pošti 2" vin. več. Priporočamo. DOPISI. Na progi med Dornbergoin in Hattija-ini se je udri tik pred Batujsklm predorom hrib, ki je bil skozi in skozi pr-eperel, na progo Ajdovske železnice. Zgodilo se je to v ponedeljek zjutraj, tako da se je moral vlak, ki prihaja v Gorico ob 1. pop. ustaviti v Batujah74^ala^MS^niia^Ja^j|} potniki, posebno- onimi, ki imajo zvezo z tržaškim vlakom v Prvačini. Slišalo se je, razne pritožbe, da se je ljudi baje kar peš nagnalo k cilju, ki so ga imeli doseči. Tako u. pr. je nek,tf .ženska iz DobraveH* morala-peš nazaj domov (namenjena je bila v Istro) in ko se je hotela danes peljati z istim listkom, je morala zopet doplačati diferenco do Batuj, kar- jo je tako razkadilo, da je v jeznem tonu protestirala proti krivičnosti železniškega erarja. V kompenzacijo je ugovarjala bridke solze, ki jih je potočila pri včerajšnji nesreči. Konduk-ter seveda je ni mogel uslišati.— -Sesula •se je na-kraj nezgode ogromna plast hriba, ki je pokrivala skrivljene tračnice dosti metrov na debeloin približno 40 m na dolgo od včeraj zjutraj do danes in vkljub . temu, da dela na licu mesta stotina delavcev, je vendar še toliko materijala ob progi, da se vzdržuje pomet le na ta način, da pelje iz Gorice vlak do Batujskega predora, kjer morajo potniki prestopiti v pripravljeni Ajdovski vlak. Pogled je zvečer na kraj nezgode naravnost diven, ob progi namreč stojijo v majhni oddaljenbstrde-lavci z gorečimi bakljarni, katere se vidi daleč notri v tunel. Vmes se sliši poveljujoče glasove inženirja, železniških uradnikov, sprevodnikov in drugih nastavljen-eev, ki ženejo ljudi iz enega vlaka v drugega, sliši se vmes tudi kletvice in vzdihovanje žensk, ki vsako toliko Časa cep-uejo v kako mlakužo, ki se je nahajala na progi. — Imeli bi omeniti od strani potnikov par pritožeb, in sicer bi moral biti v prvi vrst vlak, ki pripelje po dnevu v predor, dobro razsvetljen, ker ne zadostujejo baklje ob progi. V drugi vrsti pa so si želeli potniki vlaka v ponedeljek malo bolj treznega sprevodnika, ker mož z dvema zvezdama je pri preštevanju potnikov skoro vsakega posebej objel. Ko je nekdo opozorit drugega sprevodnika; da je njegov kolega opit, se je odrezal moško: a-pissel! — Plaz ob Dornbergu je prinesel na Vipavsko tudi »apissel« nemške nevarnosti! Upamo pa, da z nasutim materija-lom ob prog; izgine tudi ta. V predoru Podbrdom se je zadnje dneve ob hudih nalivih zopet kazala velika narast- vode pa vendar ne tako hudo kakor pred par meseci. Nad tirom pa je bilo vode na nekaterih krajih do 26 cm. V Grgarju je ob zadnjih nalivih zopet enkrat pritekla vode iz raznih lukenj in povzročila veliko poplavo, vsled česar so bili prizadeti ljudje v nevarnosti.' Ob velikih nalivih, ki trajajo dlje časa, se taki pojavi radi ponavljajo. Treba bi bilo ukreniti kaj izdatnega v varnost prebivalstva. Dol nad Ajdovščino. — In zopet se je nrieeia sezona planinskih izletov! Turisti-ka zadnjih let je zelo napredovala, a Slovenci se vendarle premalo b.igamo za naše lepe planine in druge zanimive kraje. Ptujci dohajajo v naše kraje, medtem ko zaman iščeš domačina. Trnovska planota in njena prekrasna razgledišča; tu temni in bujni gozdovi, tam grozne ledene jame in izredna flora, so večinom še malrt znane. Uže pred leti so bila popisana v yr!em »Planinskem vestniku« tri najčarobnejša razgledišča v Trnovskem gozdu, — (Cav.en-Kucelj, Zeleni rob in Golaki) — ki je po mnenju veš-cakov — »biser« avstrijskih državnih domen. — Dobro nadelane in zaznamovane noti po Ajdovski podružnici SI. p. dr. pripeljejo še tako nežno nožico na kraj razočaranja; na kraj vsklikov: »Oh, ta naša slovenska žemljica, kako si lepa!« — ' Da si potnik odpočije trudne ude in da si ogleda še zanimivo občino Dol-Otlica, preskrbel je g. Anton Bizjak, po domaČe -Stenic« z novo krčmo, kjer se toči iz-borno vino in pivo, ter servira s tečnimi jedili. — Tukaj se dobe sobe za prenočišča s povsem novo opravo. Cene solidne. Ta krčma je blizo »iPredmeje« — t. j. izhodišče in razhodišče enakomerno oddaljenih razgledov v Trnovski planoti. ; • Društvo »Draga« iz Tevč priredi s sodelovanjem pevskega zbora iz Dobra-velj veselico na Uhanjah v nedeljo, dne 21. junija 1.1. s sledečim vsporedom: 1. »Slo-venac i Hrvat«. 2. »Planinska roža«. 3. »Pred slovesom«. 4. »Kmet in fotograf«, komičen prizor. 5. »Želja Slovana«. 6. ples. Vstopnina: Sedeži 80 vin., stojišča 30 vin. — Začetek točno ob 3. uri pop. — Pri veselici in plesu igra godba »Školj« iz Smarij. — K obilni udeležbi •uijudno vabi todlj^ri'4Y^ »• -<•---•««•- • «-***,. V Rihenberku, na Vrhu priredijo fantje v nedeljo, dne 28. t. m. javni ples. Začetek ob 3'/a uri pop. Svira godba iz Lok'avca. - • *: Rubije. — Tombola vojaškega veteranskega društva je prenesena na dan )2. julija t. 1. Ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Pevmi priredi v nedeljo, dne 21. t. nu v Pevmi v prostorih gostilne Brezi-gar veselico z jako lepim vsporedom. — Začetek ob 4. uri pop. Prijatelje naše šolske družbe vabimo, da se udeleže veselice polnoštevilno in pripomorejo do dobrega uspeha....... Vspored je ta-le: 1. P. Sattner: »Nazaj v planinski raj«. Poje dom. mešan zbor. 2. Godba. 3. E. Ko-mel: »Pobrathnija«. Poje dorn. mešan zbor. 4. Godba. 5. Blaznica v I. nadstr., veseloigra v enem dejanju. — Po veselici prosta zabava in ples.. Gospodarske vesti. Obrtna nadaljevalna šola v Ajdovščini je sklenila svoje četrto šolsko leto preteklo nedeljo dne 7. t. m. z običajno razstavo izdelkov obrtnih učencev. Iz poročila vodje šole g. Pavla Plesničar-ja posnemamo sledeče: Šola je imela dva razreda. V prvem je bilo 22, v drugem 12 učencev, skupno 34 učencev ob sklepu šol. leta. Pripomniti je, da se je. letos prvič sprejelo v šolo ženski obrtniški naraščaj in sicer je bilo v I. razredu 5 učenk. Po obrtu se dele učenci: 8 čevljarjev, 6 ključavničarjev, 3 krojači, 4 mizarji, 1 zidar in 7 trgovskih učencev. Zraven teh je prišteti še 5 šivilj. Najmlajši učenec je imel 15, najstarejši 23 let. Poleg vodje, ki je poučeval obrtno" računstvo in knjigovodstvo, sta poučevala še g. Ivan Kavs obrtno računstvo in g. Milan Klemenčič risarske predmete. Obisk je bil precej reden. Približno je bilo skozi vse leto navzočih pri pouku 92'5f/ vseh učencev. Vspeh koncem leta zadovoljiv. S prav dobrim vspeliom je končalo razred 9 učencev, s povoljnim ozir. zadostnim 17, 8 učencev pa bo moralo razred ponavljati. Obrtna nadaljevalna šola v Ajdovščini je obvezna šola za vse učence obrtnikov in trgovcev ajdovske in lokavške občine. Iz slednje občine pa je obiskoval le eden šolski pouk. Le želeti je, da poklicani faktorji te slednje občine vse potrebno ukrenejo, da bodo pričeli učenci lokavških obrtnikov s prihodnjim šolskim letom redno obiskovati pouk na obrtni nadaljevalni šoli v Ajdovščini. »Kreditna zadruga«. — Te dni bo pričelo razpošiljati načelstvo »Kreditne zadruge« v Ljubljani na vse hranilnice, posojilnice in druge denarne zavode prošnje za naklonitev kakega prispevka za sanacijo »Glavne posojilnice«. Načelstvo »Kreditne zadruge« prosi tem potom vsa p. n. ravnateljstva in načelstva teh zavodov, da vpoštevajo to prošnjo in po svoji moči priskočijo takorekoč v zadnjem trenotku .»Kreditni zadrugi« na pomoč, ter čimpre-je in ugodno rešijo tozadevno prošnjo, ker mora zadruga pričeti dne l. julija t. 1. z izplačevanjem 30% kvote upnikom »Glavne posojilnice«. Obenem se pa prosijo tudi one osebe, •ki so direktno ali indirektno prizadete pri polomu »Glavne posojilnice«, da podpirajo to prošnjo »Kreditne zadruge« pri njim znanih denarnih zavodih. Mednarodni trgovski kongres se bo vršil na Dunaju v času od 27. t. m. do 5. julija. S kongresom je združena izložba uzorcev raznega blaga. Trgovci, ki bi sodelovali na tem kongresu, naj se prijavijo na »Zentralbureau der Reichsorganisatiou der Kaufleute Oesterreichs, Dunaj III, Neulinggqsse 28. Veliki transporti zlata v Evropo. — Na poti iz Amerike v Evropo so veliki transporti zlata. Na parnikih »Kronprinz Viljem« in »Savoie« je naloženih za H1./-, milijona dolarjev zlata, ki je določen za francosko banko. Parnika »St. Paul« in »Oceanic« pa nosita za 6V2 milijona dolarjev zlata za ostalo Evropo. ; Svilodnrtrg v Gorici se otvori 22. t. m. ,. , Na zadnjem živinskem trgu v Gorici je bilo 330 glav goveje živine, 1000 preši-čev, 3 konji. Gobe. — Tekom meseca maja je bilo v Gorici na trgu 45 kg" goli; slabih od teli je bilo 3 kg. V tekočem mesecu je bilo do včeraj na trgu gob 95 kg, slabih ali strupenih med temi 13 kg. Sokolski vestnik. Sokolski zlet v Dornbergu! — Javni nastop in zlet III. okrožja »Goriške Sokol-ske Župe« se bo vršil 21. junija s sledečim vsporedom: L Sprevod Sokolov po vasi. 2. Nastop članov (ljubljanske proste vaje). 3. Nastop članic (župne proste vaje). 4. Naraščaj (župne proste vaje). 5. Orodna telovadba članov. 6. Zaključna skupina članov, članic in naraščaja. 7. Pozdravni govor župnega staroste. Po končani telovadbi prosta zabava in ples. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Telovadni in ve-selični prostor je v gradu »Prvaškega mlina«, kateri bo krasno okinčan in v paviljonih bo kar najboljše preskrbljeno za okrepčila. .Za Goričane krasen popoldanski zlet, ugodne železniške zveze, zato se nadejamo, da nas občinstvo v obilnem številu poseti. Na veselo in bratsko svidenje 21. junija v Dornbergu! V. zlet Goriške Sokolske Župe se vrši 5. julija 1914 v Štandrežu pfiGorici. Predpriprave so že v najlepšem tiru. Zlet se bode vršil na prostranem zemljišču tik Molarjeve gostilne. Sokoli in prijatelji So-kolstva, pripravljajte se na to manifestacijo Sokolske misli na Goriškem! se, ali bo mogoče rešiti delavce še žive. Dosedaj so izkopali samo l mrtvega delavca. Ponesrečenci v rudniku v Vremah. Dobili so le enega rudarja in je bil, kakor poročano, pokopan. Dognali so, da je Fran Šemrov iz Godoviča (pri Idriji). Poznali s so. ga po škornjih in po tem, ker so vedeli, " pri kakšnem delu je bil zaposlen. Dobili so ga v blatu in seveda čisto v razpadu. Delo za reševanje napreduje počasi. Nesreča pri ostrem streljanju na Notranjskem. — Pretekli petek se je pripetilo več nezgod pri ostrem streljanju okrog Št.Petra na Notranjskem. Eden topničar-jev si je nogo zlomil, drugega so.povozili, tretjega so ranili na glavi. Te dni odidejo vojaki zopet v svo;e garnizije. Na poljih in gozdih so napravili vojaki mnogo škode. Steckenpferd liiijno mlečnato milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen na Labl ostane nedosegljivo prej in slej v bvoji uBin-kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno ea_ umno negovanje kožo in lepote. To spriCujejo priznalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekarnah, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja izid svoje prireditve 7. junija t. I. Dohodkov K 1054'89, izdatkov K 972'15 čisti preostanek K 8274. Preostanek se je izročil za šolske namene in sicer C, M. šoli na Blančah. in Šolskemu Domu ,v Gorici. Zahvaljujemo se lovskemu bataljonu štv. 20 iz Kormina, ki je poslal k sodelovanju dirke na cilj več moštva. Zahvaljujemo se nadalje slav. občinstvu za udeležbo, istotako bratskim kol. dr. z Gorjanskega, Solkana itd. Tvrdki F. Bat-jei, ki je brezplačno prepustila prostor za veselico, aviso-motor in avtomobil ob času dirke in za darovani gramofon prvemu dirkaču. Odbor kol. dr. »Danica«. UMF* siflPo-5pp.5arsapaniiaBll||'^y ¦jr compoi. ^H W Clttllo krvi. Steklenica K 3 60 In 7.80. ^ p Sidro-Liniment. ¦ SL>] I Nadomestilo za 8idro-Paln-F.xpeller. 1 I BolefilBeolaJfaJo&mailtozeprehJttjenjtvreumfttJMm, J IV trganje po udih, itd. /I |\^ Sttktenio K -.60. 1 40. 2.-. ^^ \ Sidro-žvepleno-mazilo. Zelo olajlujoCe pri litaju, solnem teku, it& Loniek K 1.-. Dobi ea skoro v vsaki apoteki ali pa direktno Dr. BicMer-jevi apoteki „pri zlatem levu' Praga I, EHzabethstrasse 5 Mlin Posestniki, trgovci, obrtniki pozor! Na Volčjidragi pri, vdovi Terezi Pahor se proda popolnoma nov mlin s francoskimi kamni brez gonilne sile na prostovoljni dražbi dne 22. junija t. I. ob 8. uri zjutraj z vso mlinsko opravo. Vsklicna cena je 700 kron t. j. ena tretjina realne vrednosti. Pri sedajnem električnem podjetju v deželi se lahko z malenkostni.iii stroški priredi izborno obrt. 175—1 Razne vesti. Velik požar v. Trstu. — Izbruhnil je v državnem tehničnem zavodu velikanski požar. Ogenj je nastal v oddelku za destilacijo vegetabilnega olja. Na lice mesta so takoj prihitele 4 parne brizgalne tržaške požarne brambe, mornarji s torpedovke Sfr 94 in gasilski oddelki tehničnega zavoda. Požar je nastal v prvem nadstropju, kjer se je vnelo vegetabilno olje. Podna-čelnik tržaške požarne brambe Terson je šel v goreče poslopje. Rušiti pa se je začelo nanj goreče tramovje in se je rešil z veliko nevarnostjo hudo opečen. Prepeljali so ga takoj precej ranjenega v bolnišnice. Škoda je zelo velika, ker so pokvarjeni -mnogi stroji. Cenijo jo na pol milijona kron. Velika nesreča pri zgradbi železniškega predora. Na železniški progi Briigg Diirligen se je podsul neki železniški predor v času, ko so delali v njem delavci. Zasulo je veliko število delavcev, koliko, se pa dozdaj še ne ve. Dela v predoru so bila silno težka vsled mehkih tal. Ne ve Mihajlo Turk priporoča svojo 160-10 BRIVNICO^Vk uddt se najboljšemu ponudniku cirka 1500 kg desk sledeče mere: °2 m dolge, 15 cm široke in 5 cm debelosti. Natanjčneje se izve pri spedicijski tvrdki 1 firaziano Obizzi, ra-i Gorica — nlica Contaoalle Naročajte se na 99 Sočo" in .Primorca". pozor! Pfatfov šiv. stroj prekosi vse Hrupe. Pfaffov šiv. stroj je najbolj pripraven za vsako stroko šivanja tudi za umetno vezenje. Poduk 'za umetno vezenje se daja v trgovini i! Pfaffov stroj teče na kroglicah in brez vsakega ropota- šuma! V zalogi se tudi nahajajo šiv. stroji pripravni za domačo rabo in obrt, jamčenj (garantirani) za 5 let za K 76"—. Angleška dvokolesa Premier, Es- ka in Helios, dvokolesa . Courir za ceno K 140. 97-20 Kdor je pameten, takoj mora vedeti potrebuje omenjene predmete. - JOS. DEKLEVA in sin ;aj ima storit« Se priporoča GORICA Dia Itlunicipio šteu. t. Nova špijonska afera. — Iz Krekova poročajo, da je preteklo nedeljo poročnik Friderik Rabel vzel 3000 K polkovega denarja in pobegnil. Preiskava je dognala, da je Rabel špijoniral za Rusijo. V njegovi postelji so našli mnogo • kompromitujočih reči. Neki železniški uradnik je povedal, da je videl Rabla v Osjeeinu. Ruska volna mornarica se je povečala za jeden dreadnought. Pred kratkim je bil spuščen v morje v Nikoiajevu tretji ; dreadnought tipa »Imperatrica Jekateri-na II.« Kaj je statistika? — Proslavil se je znani dunajski mestni svetovalec Bielo-hlavek v seji 9. t. m. v mestnem svetu, re- j koč o statistiki: »Statistika je po-uličnavlačuga, kateresevsak- j d o 1 a h k o p o s 1 u ž i«. j Rivaliteta med Avstrijo in Italijo v j Albaniji. — Iz Drača poročajo: Zunanja ministra avstrijski in italijanski povdarja-ta pred svojima parlamentoma, da delujeta v albanskih vprašanjih skozi in skozi , soglasno. Pri nas, ki natančno opazujemo . vse dogodke, vzbujajo take trditve po- ' smeh. Ko je postal knez Viljem mbret Al- j banije. sta se potrudili. Avstrija in Italija v ' njegovi rezidenci uvesti sistem vzajemnega utežja... Italija je izvolila tri ministre, ! ki nimajo ničesar upravljati izven meste- •' ca, in Avstrija tudi tri. Tajnik za kores- j pondenco z D u na j e m je avstrijski kon- j zul Buchberger, z Rimom stotnik Ca- j stoldi. Obe velevlasti pazita, da ne bi ka- j tera izmed njiju zadolvla večje veljave v ' okolici mbreta. Tako ima knez i t a 1 i - j jonskega brivca in avstrijskega i krojača, napolitanskega čevljarja I in mizarja iz Brna. Žepne rute ima iz Linca, k 1 o s e t n i p a p i r pa iz Turina. Nekega dne je prišlo ? Dunaja darilo ' grofa L. Berchtolda: krasna ek-vipaža z dvema lepima konjema. Čez teden dni na to je že dospel v Drač avtomo- '¦ b?l. darMo meinega grofa D i S a u G i u -liano. Seveda ta dva gospoda nista pokrila troškov za ta darila iz svojega žepa, marveč iz tajnih fondov za zunanjo poli- j tiko namenjenih. Soproga kneza Viljema ' Sofija je najela z D u n a j a k r a s n o s o-barico; kmaUi na to ie poskrbelo italijansko zunanje ministerstvo, da je došel za lakaja h knezu krasen mladenič i z B e n e č i j e. Vročina v Severni Ameriki. — Iz Nevvjorka poročajo, da države srednjega zapada in področje peterih velikih jezer grozno trpe vsled vročine. Mrtvih je že do 100 oseb. V senci je vročine nad 32° C, v Čikagu 34. Od povsodi prihajajo poročila, koliko žrtev zahteva solnčarica. Upadanje prebivalstva v Berolinu. — Navadno Čitamo. da mesta rastejo in se prebivalstvo množi; pri Berolinu pa moramo konštatirati upadanje prebivalstva. Do leta 1906. ie prebivalstvo rastlo, potem z gospodarskim upadkom pada grozovito število prebivalstva. V oktobru 1913. je bilo slabše nego v letu 1906., ko je bilo v Berolinu 2,073.521 oseb. Koncem januvarija letos je bilo v Berolinu prebivalstva 2,081.253, lani 2,097.771: koncem aprila letos 2,061.733. lani pa 2,082.216. Padlo je torej prebivalstvo za 20.483 v iednem letu. V Serajevu otvorijo jeseni deželno gledališče. Otvoritvi bo prisostvoval Bi-linski. Napad v Seraievu. — Na javni ulici se je izvršil v Serajevu napad na voz, v katerem se je peljal poslanec dr. Katičič s svojim upraviteljem. Upravitelj in voznik sta ubita. Katičič je ostal nepoškodovan. Napad na kinematograf v Sofiji, ki je last Avstrijca. — Avstrijec Aladar ima v Sofiji v glavni ulici kinematograf. Ta kinematograf je napadla policija z vojaki vred in ga pODolnoma razdejala. Škode je 80.000 frankov. Zgodilo se je to, ker so imeli Avstrijca na sumu, da je grški špi-jon. 35 oseb ranjenih nri procesi! Sv. Reš-njega Telesa. — Češki dennik poroča iz Tarnova, da se je tam pripetila pri procesiji Sv. R. T. nesreča. S cerkvenim ban-derom je bila pretrgana žica električne napeljave, žica je radia na občinstvo iri ranjenih je bilo 35 oseb. Jugoslovani v Ofiiu. — Glasom poročila cenzuralnega urada y Ohiu v Ameriki je bilo koncem leta 1910. belega prebivalstva 4,654.897 duš, med temi tujcev PALMA je neobrabljlv kaučuk podpetnik. 1,621.638. Hrvatov in Srbov je tam 11982, Slovencev 21.490. Hrvaški junak v Ameriki. — J. Šaja-tovič iz Žumberka je močan Hrvat, ki je v Kansasu premagal jedriega najboljših atletov. Potem se je dal Sajatovič na ulici povoziti od nekega avtomobila, v katerem je sedelo 10 oseb. Šajatoviču se ni zgodilo nič hudega. Srednješolski dijaki v Dalmaciji dobijo uniforme! — Tako je sklenila šolska oblast na pritisk vlade, ki hoče imeti v Dalmaciji dijake uniformirane, da bodo tako pod večjo kontrolo, ker se je bati, da bi se brez uniforme preveč ogrevali za Srbijo! Odgovorni urednik In izdajatelj Ivan Kavčič v Oorid. Tiska: »Goriška Tiskarnac A. OabrSček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Sočac in »Primorec*. r Mali oglasi. It]ma*]la pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglu obielnejli se raEnaa u vsako besedo S vin. lajprtpravnejie Inserlranje xa trgovce In obrtnike. Koliko ]• manjSih trgovcev In obrtnikov t Oorlai, kattrth na d»I«li (in nelo t niMtn) nihS« na pona, k« nikjar n* lnMiirajo. Skoda nI majhna Dvokolo „S!yria" L4rio!lno v