Politični ogled. Avstrijske dežele. V Pragi izhaja nemak list, ki se zove: Bohernia in ki velja za vladni list. No, in v njem beremo novico, ki je nemške in magjarske liberalce in ob jednem turkoljube neizmerno iznemirila. List poroča, da sta naš cesar in ruski car se zastran Turčije popolnem porazumila, da pa se to v Avstriji še ne da veljati zarad znotranjib razmer, to se reče zavolj nemškib ustavovercev in magjarskih mogotcev; vendar, pravi list, se bo skoro vse to spremenilo, sedanji ministri se bodo morali omenjenej zvezi ali podvreči ali odstopiti. — Dunajski ministri in liberalna večina državnega zbora so se te dni budo skregali zlasti zarad novib pravil, katere so nasi ministri z ogerskimi vred načitali za nacijonalno banko. Vsled teh pravil bi morala bauka izdajati 30 °/0 magjarskib bankovcev, tega pa banka saraa neče in tudi poslanci ne; ker so se pa ministri v dogovorih z ogerskimi zavezali, da bodo ostali mož bcseda, bodo morali liberalci in ustavaki vsenju prikimati, kar Magjari hočejo, ali pa bodo morali ministii nove volitve razpisati ali pa sami odstopiti. — Na mesto umrlega 5. o. servita Rainer-ja bo v Frohnleitnu za državnega poslanca najbržej izvoljen niladi zgovorni knez Alojzij Lichtenstciu, tisti, ki je laui pri obfinem zboru maribovskega kat. polit. društva tako sijajno govoril o škodljivosti liberalizma. V Dalmaciji so Slavjani veselo zmagali črez Labe, imajo izmed 41 poslancev 30 narodnib, čeiavno je volilni red tako umetno in njim v škodo narejen, da pride na 40.000 večjidel laškib prebivalcev vavno toliko poslancev, kakor pa na 400.000 kmetskih večjidel slavjanskib stanovnikov. Slavjani so tedaj tudi v nekaterih niestib prodrli do večine. Slava njitu! Na Hrvatskem je umrl baron Vranicaiii 73 let star. Blagi mož je 10.000 fl. daroval jugoslavjanskej akademiji in 6000 fl. vseučilišču v Zagrebu. Magjaii so prepovedali snovati katoliška politična društva. Med bosenskimi begunci na Hrvatskeni je 6500 ljudi po legarju zbolelo. Vnanje države. Zavolj bližnje rusko-turške vojske je tudi Avstrija začela piiprave, da se vojaki hipoma pokličejo. — Aogleški miuister Salisbury je v Parizu, v Beiolinu, na Dunaju in v Rimu beračil za pomoč zoper Ruse, pa povsod dobil — brco. Zato sedaj Auglcži ne ved6 kaj bi storili, ali bi šli 8ami Turka branit ali bi si tudi kak kos Turčije vzeli. — Na Nemškem boee Bismark porotnice odpraviti, toda libcralci jih nečejo pogrešati; Poljakom se na Pruskem buda godi; sedaj se je poljgki jezik celo pri soduijab prepovedal. Francozi se prepirajo med Beboj in stranka radikalcev ali antikristov postaja vedno močneja in predrzniša. Lehkomišljeni Francozi so požiganje Pariza 1. 1870 že pozabili! — RtiBko posojilo 100 rubeljnov j« že dognano, 2 mesti Petrovgrad in Moskva ste sami vse pokrile; ruska vojna na jugu je v 13 dnevih 304.000 možvmočna z f>40 kanoni bila postavljena na turško mejo. Vcs svet se tej urnosti čudi. Z rusko vojno bodo potegnili tudi Rumuni, Srbi, Črnogorci in Grki; vsi se pripravljajo na boj. Turk bo v tej vojski bržčas sam — in nato mu bo v Evropi došla — poslednja ura. Egiptovski vice-kralj je svojega finančuega ministra lastnoročno natepel, izgnal in na potu ubiti dal! Turška pravica!