Letnik 2.
Maribor, torek 8. aprila 1919.
Štev. 79
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4'50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27—, celoletna K 54 — Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4-—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
K cilju.
Vesti iz Pariza se vedno bolj zgoščavajo, kristalizirajo. Dozdaj smo dobivali nekako kaotično zmes najrazličnejših poročil, ki so drugo, za drugim izpreminjala, drugo drugega demontirala, vzbujala na eni strani veliko veselje, na drugi strani jezo in žalost. Zadnja poročila pa govore že z nekako določnostjo in sigurnostjo Zdi se nam, da stojimo, tikoma pred odločitvijo Naše jugoslovansko vprašanje prihaja na dnevni red pariške mirovne konference. In vsaka ura nam more prinesti brzojavno poročilo, da je naša usoda odločena. Ti dnevi čakanja, dvomljenja bodo najhujši. Vendar'pa moramo konštatirati, da je iz vseh vesti, ki prihajajo v javnost, ra2vidnor da se je razpoloženje v di-p'omatskih krogih obrnilo v
Zanimivo je, da se je tudi italijanska jav-nost drugače orientirala. Tako poroča »Secolov« dopisnik iz Pariza: »Po zadnjih vesteh ima konferenca ta-le program: V tem tednu bo rešeno vprašanje zapadnih in vzhodnih meja; prve dni drugega tedna bodo razpravljali o italijanskih, jugoslovanskih-, rumunskih, bolgarskih, turških in • drugih vprašanjih. Po 15. t. m. bodo sklicali nemške pooblaščence v Versailles.. Kakor se zdi, bodo mirovni preliminarij podpisali že zadnje dni tega meseca. Po teh' vesteh naj konstatiram . dvoje: 1. Iz programa se vidi, da ne bodo italijanske zahteve ločene od drugih zavezniških Vprašanj. V preliminarni mirovni pogodbi bodo rešene med drugimi zahtevami titcj( naše, itali-
janske, seveda v obliki določeni od zbora čet-voiice. 2. Obdaja nas popolnoma Wilsonov duh. \Yilson je s pooiočjo Lloyd Georgea dosegel, da je tudi Clemenceau priznal program, v katerem stiategična vprašanja — če jih bode sploh uve-Ijali :— zavzemajo zelo skrojen proetor. Način reševanja francoskih vprašanj bo vzor, po katerem bodo reševali vse druge, tudi italijansko probleme. Nacijonalni princip je na oltarju, stra-tegičua vprašanja so skoro v pepelu. Zveza narodov vstaja med triumfom in polomom ojačena z novimi sankcijami, ki bodo narodom najboljše jamstvo sigurnosti in svetu najboljše jamstvo miru. To je atmosfera, ki obdaja konferenčno delovanje. Ali se izplača prorokovati? Naj premisli čitatejj!«
Iz vsega se vidi. da je Francija precej iz-premenila svojo dosedanjo politiko. Jzp^evidela ■jey da se v svojih stremljenjih nikakor ne more več naslanjati na Italijo, ki ji predvsem ne more nuditi nikakršne opore in pomoči, če bi se nemški narod po vojni zopet okrepil ter Začel ogrožati francoske inteiese. Vsled tega se je Francija začela približevati Angliji in Ameriki. Italija pa postaja vedno bolj osamljena.
VVilson torej zmaguje. Ž njim pa zmagujejo tuni njegova načela. In Če je zmagal nacionalni princip, strategiško-imperiaHstični pa padel, tedaj smo lahko prepričani,' da bode naše jugoslovansko vprašanje rešeno tako, kakor mi zahtevamo. Vsaj mi ne zahtevamo drugega, nego da se vpošteVajo naše narodne meje. Na podlagi tega ptincipa so nam zagotovljene meje, kakpr.so si jih ustvarili naši pra-
dedje, ki jih je le tupatam umetno in hote prediugačila bivša avstrijska vlada in pa nemška ekspanzivna politika oziroma germanizacija. Pričakovati je bilo, da bo naposled vendarle zmagalo Wilsonovo načelo, ker le s tem bo zajamčen trajen svetoven mir. Pri tem škoro gotovo ni učinkovala le pravičnost Wilsonovih načel, marveč so bili tudi odločilni zunanji vplivi.
Gotovo je, da se bo germanizem zopet ojačil ter poskušal priti do me moči, ki jo je imel pred vojno. In tako ojačen germanizem bo vedno bolj ali manj pomenjal nevarnost za Francijo, ki bo navzlic sVoji zmagovitosti potrebovala desetletja, da bo zbrala vso ono energijo, ki jo je izgubila vsled svetovne vojne. In največja nevarnost, da se germanizem zopet okiepi, je nedvomno zveza Nemčije z A vstvo-Ogrsko. Vsled tega dela Francija z vso silo na td, da se ta načrt ne posreči, kar bo tudi dosegla. Š tem je pa bodočnost Nemške Avstiije v gospodarskem oziru zapečatena. Država brez izhoda na morje je mrtva. In skoro smemo' trditi, da je Nemška Avstrija že danes prepričana, da ne bo dosegla zveze z Nemčijo, vsled česar se je približala Italiji, s katero dela naklepe, kako bi prišla preko naših slo-venskih trupel do Jadranskega morja. In vsi
Amen.
. Med vernimi in udanjmi poslušalci mobilizacijskega razglasa, ki ga je onega usode-polnega dhe_ julija mehdca 1914. leta v polni pari tolmačil in razlagal preplašenemu in nesrečnemu djudstvu okrožni birič Miha, je bil tudi cvet slovenskega naroda, siromak siromakov, Janezov Janez.
Vajen «in> utrjen v frplenju in hlapčevstvu se m niti napnanje prestrašil in razburjal ko je škodoželjni birič razglašal tudi točko, ki je zapovedovala tudi' Janezovemu Janezu, da nemudoma odrine pod vojaški prapor ter nastopi zadnjo dobo trplenja, dobo preis-kušnje.
»Amen! tako mora biti! V(ognju in meču se nam bliža rešitev« — je zagodrnjal v gruči zvestih in uAnih poslušalcev ter si nažgal vržinko in puhal od sebe kot bi ogrebal sršene. > v
. »To vam razglašam kot zvest in udan služabnik v imenu cesarske gospode, oprte na bajonete iri vislice. Razglasil sem vam razločno in razumljivo. . Kdor bi se takoj ne pokoril in odrinil, kamor ga kliče razglas čaka ga smrt in večno prekletstvo!«
Tako je končal strogi birič, pustil zbegano množico, prestrašeno in onemelo, na
cerkvenem trgu ter ponosnih korakov odšel v cesarsko pisarno, da si nabere novih, straš-nejših in grozovitejših razglasov.
Potrta množica pa je stala okamenela na cerkvenem trgu ter v globoki tugi razmišljala svoje ogromno trplenje in žalost. Obračala se je proti cerkvi v plahem in bojazljivem dvomu: mar si nas res zapustil tudi Ti, o Gospod?
Janezov Janez je krepko vlekel cigaro in si mislil svoje. Ni se bal ognjenega krsta, kajti vedel je, da prinese rešitev njemu kakor tudi vsem trpečim bratom.
»Nikar ne plakaj, uboga gmajna!« je prekinil tajno'ihtenje in plašno godrnanje. »Bliža nam se rešitev! Odpadli bodo naši okovi v borbi z ognjem in mečem! Marsikdo med nami stoji danes zadnjič na tem trgu, kjer-.,se nam je tolikokrat oznanjala naša sramota in zaničevanje. Težka preiskušnja nas čaka in mnogi ji bodo podlegli, a srečni oni, ki jo prestanejo! Bodimo toraj junaki usode, da nas ne prezre zgodovina!«
Polagoma se je razhajala množica, mladeniči pa so se oklenili Janeza ter združili svoji?, orjaške glasove in zapeli njegovo staro
ljubljenko:
dogodki, naj si bo to zaloški, ljubljanski ali pa mariborski, so jasen dokaz, da obstoji zveza med Italijo in Nemško Avstrijo. Ta zveza naj omogoči izpolnitev italijanskih zahtev Nemške Avstrije na škodo nas — Slovencev. Toda
Fantje, fantje, le korajžo! če ne	bo	nič, se nič	ne bojimo,
če bo	pa	kaj, pa kar	zbežimo!
fantje, fantje, le korajžo . . .!
Pesem je rodila pesem, preganjala težnost in žalost ter nhvduševala mlado in staro, dokler ni prišla grenka ura ločitve, ki je iz utrujenih grl iztisnila še ono otožno: J
Oj, zdaj gremo, oj zdaj gremo ___________
Težka in huda je. pač vsaka ločitev, a ni je	grenkosti,	ni	tuge, ki bi	jo občutilo	srce
bolj	od one,	ki	ga napolni,	kadar se posjav-
lja od ljubečega bitja, katero od.taja v temno, megleno negotovost. Siri in krči se tedaj v strašni nestrpnosti in obupu.
Tudi Janezov Janez je imel srce, a bilo je utrjeno, bilo je močno!
»Amen! Imeti nas hočejo, preizkusiti in ugonobiti nas nameravajo* a uničili bodo sebb, končali svojo oblast, izkopali si grob!« Tako je dejal in se sljednič ozrl po rodni dolini, katera mora biti osvobojena, mora biti rešena.
Moč in spretnost Janezovega Janeza, ki je že v dobi miru delala preglavice in skrbi cesarskim beričem, so kmalu uvideli tudi vojaški poveljniki ter jo v objemu stroge, 1 nenasitne discipline izrabljali v svoje namene.
večl Slovenci bi ne bili samo oškodovani, marveč uničeni. '
Tako so pa menda'v Parizu končno vendar izprevidili,	da more biti le močna
Jugoslavija ovira razmahu germanizma.
Je pa še druga nevarnost, ki dela skrbi diplomatom v Parizu. In to je boljševizem, ki se kakor najhujša epidemija vleče iz Rusije v sosedne države ter preti preplaviti ves svet. Najskrajnejšo in najnevarnejšo obliko je zavzel na Ogrskem.
In tudi proti boljševizmu bo zdrava in dobra opora Jugoslavija, toda le tedaj če bo mirovna konferenca zadovoljila vse zahteve našega troedinega naroda.
Vse te okoliščine nam dajo torej upanje, da bodo diplomatje v Parizu precej ugodno rešili naše vprašanje. Vendar pa ne smerno biti preveliki optimisti, marveč moramo biti vedno na straži ter paziti, da se na tihotapski način ne vgnezdijo v našo deželo razdirajoči elementi, ki bi v zadnjem trenotku ogrozili obstoj naše države.
Kaj se godi na Ogrskem.
Znano je, da šo iz Rusije zanes’i na Ogrsko smrtonosno bolezen, ki, jo imenujemo boljševizem. Grof Karolyi je čez noč izročil usodo Ogrske v loke boljševikom,' ki so takoj uvedli svojo grozovlado. Navesti hočemo opis dogodkov na Ogrskem, kakor - ga podaja neki Očividec, ki pravi med drugim:
»Najbolj je prizadeto glavno mesto Budimpešta, ker so vse trgovine zaprte in je pod smrtno kaznijo prepovedano, prodajati živila, in ker pripada ena tretjina prebivalstva trgovskemu stanu. Vlada je odredila inventuro vseh trgovin in je sama določila vse cene brezi ozira na nakupne cene. Nepopisna je zmešnjava v batičnih krogih. Komunisti nimajo izšolanih ljudi. In tako so imenovali dva dvajset let stara trgovska akademika za raynatelja največjih budimpeštan-skih bank. Mnoge tovarne so se same socializirale in nočejo ničesar vedeti o odredbah od Zgoraj, kajti samosocializiranje pametnih delivcev se vsaj smotrenp vrši, ker prevzamejo tudi komercielno sposobne moči. Nasprotno pa smatrajo komunisti kot zadoščenje, če morejo napraviti kakega slugo ali pomožnega organa za ravnatelja. Razlaščevanje hiš je že mnogo ljudij spravilo na beraško palico. Erez zmisla in smotra izročavajo v Budimpešti palače plemičev delavcem. Večina' teh palač ima zbirke neprecenljive vrednosti in še le ko je bilo vse razdejano, je izdala sovjetska vlada ukaz, .naj
varujejo umetnine. V Budimpešti je bilo v par dneh 120 satAomorov.
Revolucijsko sodišče sodi z največjo strogostjo. Sodišče obstoji iz treh pristašev Bele Kuna, čegar prvo delo je bilo, da je aretiral one, ki so ga imeli zaprtega. Razen Wekerleja so aretirali Szterenyija, Szurmava, grofa Jurija Karolyija in več urednikov. V glavT nem mestu je grozno pomanjkanje živil. Z dežele ne pripeljejo ničesar v mesto, ker kmetje ničesar ne dajo. V zadnjih dveh tednih se je pojavilo v Budimpešti pomanjkanje mesa in zadnje dva dni tudi pomanjkanje kruha in mleka. V bolnišnicah stradaio bolniki in nimajo oskrbe, ker so izšolane Bolniške sestre čez noč pregnali. Kakih 10.000 sodnih Uradnikov in odvetnikov je postalo namah brezposelnih. Ju-stica je prenehala delovati, ker po naziranju novih zakonodajalcev ni mogoče zadolžiti se, podedovati, kupiti in ne prodati. Kot takozvano brahialno silo so sprejeli 18 do 241etne fante z mesečno'plačo 450 kron in pa z dnevnino 30 kron za prehrano. Tehnike in inženirje odpuščajo, če ne ugajajo komunistom ...»
Ne‘smemo se torej čtiditi, če so zmerni krogi spričo teh grozodejstev pričeli inozemstvo klicati na pomoč. Dne 4. t. m. je prišla v Po-žun deputacija bivših mažarskih poslancev, ki je prosila v imenu mažarskega meščanstva', naj češkoslovaška republika intervenira in zasede Budimpešto, ki vidi svojo edino rešitev v češkoslovaški republiki in njeni disciplinirani armadi. V petkovi seji češkega obrambnega odbora v Pragi pa je izjavil generalni nadzornik češkoslovaških čet dr. Scheiner, da o intervenciji na Mažarskem ne- more biti govora. Red bo pa napravila antanta.
»Zdaj sem vojak in amen!« se je često bodril Janez, kadar je proti svoji volji moral tvegati 'moč in življenje na najopasnejših mestih.
Junaško je prenašal bodeče križe in težave, ki mu jih je dan za dnem nalagala vojna pošast. Kjer je bila nevarnost največja, kjer se je najljuteje zaganjal sovražnik v ostra bodala, kjer je smrt najrazsežnejše zijala ter hlastala nesrečne žrtve, tam je moral stati Janez ter kljuboOati vsem grozotam in strahotam. — Do smrti utrujen je bil Janez, a povelje je povelje in značaj se ne ukloni, naj si ga tudi zemlja požre.
»Amen, hudo je bilo, a prestal sem!« je rekel često, kadar se mu je po dolgem trudu in naporu vendar priznalo nekaj oddiha.
Vse ognjene meje pogrezujočega se cesarstva je moral obiti in povsodi je pokazal, kaj zna in zmore sin slovenske matere.
Njegovo moč in sposobnost so cenili in uvaževali brezskrbni poveljniki in pred mnogimi odločilnimi dnevi so mu obljubljali čast in najrazličnejša odlikovanja, toda ko so minuli hudi dnevi, ko je bila zmaga dobljena, ko je zginila preteča nevarnost, tedaj so zgi nile tudi obljube in Janez je ostal vedno le Janezov Janez.
 Političen pregled. ^
Parlamentarno delo. Beograd, 5. aprila. Parlamentarno delo se je ustalilo in teče sedaj redno. Povoljna rešitev ministrske krize je razbistrila položaj in ojačila stališče kabineta, ki mu raste ugled na znotraj in zunaj.
Beograd, 5. aprila. V parlamentarnih sejah od 4. dalje predsedujeta dr. Ribar in dr. Jankouč.
Narodno predstavništvo. LDU Beograd, 5. aprila. V današnji seji Narodnega predstavništva je odgovarjal ministrski predsednik Protič Stojan v obširnem govoru na interpelacijo poslanca dr. Novaka glede tako-zvanih ljubljanskih in zaloških dogodkov. Ministrski predsednik Protič je na podlagi natančnih podatkov dokazal, kako so vsa italijanska očitanja popolnoma neutemeljena.
Že zopet brezvestne laži o. »ljubljanskem dogodku". Reka, 5, aprila. Orlandova Epocau v Rimu poroča zDdnaja dne 31. mar-
»Amen!« je rekel večkrat Janez, kadar so se ponašali tujerodni tovariši z okrašenimi prsi — »amen! tako je prav! tudi jaz jo dobim kmalu, ampak . . . . svinčeno!«
In Janezov Janez se ni motil.
Med pošastnimi tirolskimi skalami, zavit v odejo ostrega snega in gabnega blata, je večkrat izjavil svojim trpečim tovarišem, da nima prav nič proti temu, ako iz teh skalnatih planin nadaljuje potovanje v zlata nebesa, v hišo miru in sprave, kjer je pripravljen menda sedež slednjemu, ki se bori za pravico in resnico.
Želja se mu je izpolnila ob‘ gromoviti godbi topov in ranjenih tovarišev.
»Amen, bratje! jo že imam nadaljujte boj, rešitev se bliža!«*— je vzkliknil Janez ter omahnil s prestreljeno glavo v no-vopadli sneg, ki mu je kot zvestemu junaku — mučeniku spletel krog glave krvav venec trplenja.
Končano je bilo britko potovanje Janezovega Janeza po tej solzni, gorja in °bupa polni dolini in krenil je Janez proti nebeškemu kraljestvu, kjer vlada pobratimstvo, sreča in- veselje, kar mu je bilo obljubljeno že prvi dan preizkušnje.
(Konec prihodnjič.)
Ca: Iz Ljubljane poročajo, da je medzavezniška komisija pod predsedstvom generala S*'gre končala y svoje delo in dala Italiji popolno zadoščenje s tem, da je sklenila uradno vrnitev italijanske komisije, ki bo nadailjevata prekinjena dela s sode'ovanjem oblasti. General Smiljanič, poveljnik divizije ki je ukazal majorju De Giorgisu zapustiti mesto, je bil. kaznovan z ukornim pismom, katerega prepis je prejela tudi slovenska Narodna vlada. Pravijo, da je general Smiljanič prosil za takojšnjo premestitev. Glede dogodka v Mariboru je sklenila komisija, da italijanska častnika, ki sta prejela nalog zapustiti mesto, nadaljujeta varstvo in delovanje, dokler ne bo končano.
Tržaški mestni zastop — odstopil! Reka, 5 aprila Sem je došla vest, da je odcepil celokupni mestni zastop mesta Trst. S tem je nastopih v mestni upravi velevažna kriza, ki italijanskim oblastem povzroča velike skrbi.
Kake pogoje bi bila diktirala zmagovita Nemčija ? LDU. L y o n, 5. aprila. (Brezžično.) Zastopnik Monakova, Landauer, je imel pri proslavi, ki se je vršila v spomin Kuria Eisnerja, govor, v katerem je izjavil, da se nahaja v njegovih rokah prepis jako važnega dokumenta iz meseca decembra 1914. Ta listina izvira od visoke politične osebnosti, ki igra še danes veliko ulogo v vladi. Dokument določa za primer, da bi Nemci izšli iz vojske kot zmagovalci, nastopne mirovne pogoje: Aneksija Bel-gije in Normandije, aneksija angleško-norman-skih otokov, katere bi morala odstopiti Velika Britanija, dalje aneksija približno vsega onega ozemlja, na katerem so se pozneje stvorile razne ruske obmejne države. Nemčija bi se preobrazila v mogočen kolonijalni imperij s strnjenim in zaokroženim ozemljem. Vojna odškodnina, katero bi zahtevala Nemčija, bi morala bili tako visoka, da ne bi pokrivala samo izdatkov prvih mesecev vojne, to je približno 10 miljard mark, ampak tudi skupno vsoto vseh nemških državnih dolgov.
Resen položaj v Nemliji. Položaj v Monakovem je jako napet, Deželni zbor se ne sestane. Širi se geslo: Proglas sovjetske republike. Snuje se skupna revolucijama stranka delavcev. — V Hamburgu sp mnogoštevilne tolpe napadle ribjo tržnico in j6 oropale. — V Stuttgartu se je vnel boj s Špjartakovci. Artiljerija obstreljuje špartakovska oporišča. Ranjenih je več oseb. Radikalno delavstvo jfc' ustavilo delo v Kruppovih tvornicah. Delavci so. uničili znatne množine orožja, vseli vrst. Nemčija stoji zopet pred revolucijo. Revolucionarni svet v Mcnako-vem je sklenil aretirali vše vodilne osebnosti meščanstva in časopisja.
Dnevne novice.
Prvi slovenski politični shod v Račjem. Včeraj se je vršil prvi slovenski shod v Račjem. Sklicala ga je mariborska organizacija JDS. Izvršil se je nad vse sijajno, čeprav se je od dveh strani hujskalo proti njemu. Shod je otvoril g. F a 1 e š, ki je v krepkih besedah obrazložil pomen in namen shoda. Kot prvi je govoril naš državni poslanec prof. Voglar, ki je temeljito razjasnil politično situacijo in pa veliki pomen politične organizacije. t Govoril je za njim prof. dr. Pavel Strmšek, ki jef v jedrnatih in temeljitih stavkih razvijal vprašanja, ki so splošno zanimala.xOdobravanie, ki je sledilo njegovem govoru, je bil najboljši dokaz za njegova temeljita izvajanja. Končno je govoril še dr. Koderman, ki je z dokazi pobijal ono gonjo, _ ki jo gotovi faktorji uganjajo v teh resnih' čaS’h.
Vseslovanski sokoiskt zlet bo v Pragi leta 1920. Dan še ni določen. Ta prireditev bo sijajnejša, nego je bj|a katera dosedanjih.
Zlet slovenskega^sokolstva se vrši letos na Vidov .dan 15. junija v Beogradu. Zleta sk ude eže predvsem delegati vseh naših sokolskih društev.
Koncert zasebne pevske šole za otroke prof. H. Druzoviča vse je izvršil naravnost sijajno. Ker nam danes primanjkuje prostora, bomo o, koncertu poročali jutri. Toda že danes čestitamo prof. Druzoviču, da je tako lepo izšolal svojo mladino,
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov [ niki marbeškega okraja. Zastopani so bili I najboljši volji nismo razumeli in ga vsled tega
vsi sloji prebivalstva. Zbqrovanju je pred-, tudi nismo priobčili, Mi nismo podružnica sedoval g. inž. Pahernik. Navzoč je bil tudi ,,Marburgctr ZeituSploh pa,opažamo, da
in Srbov, v samozaložbi' g. prof. Pirca v Mariboru. Knjižica je v najbolj umljivem, pri- j prostem ljudskem duhu pisana in jo pripo- j ročamo vsakemu, posebno našim ljudem na j meji. Kupi naj jo vsak; ker se dobro blago j .samo hvali, je vsako hvalisanje nepotrebno. To kot kritika knjižice. Dobi se pri g. Vilkota Weixl na Glavnem trgu.	.	.
Prošnje za pokojnine in vzgojevalmne. Vojaška inlendanca za Slovenijo je poslala oddelku za zocijalno skrb	ta-le	dopis:	»V	Uradnem
listu št. LV1I1. z dne	4. 3. 1919	je	natanko
določeno, kako naj se ravna z vlogami za preskrbovalnine družinam padlih in pogrešanih vojakov Toda ne občinski -ne državni uradi se lega ne držijo, ker prihaja mnogo prošenj, ki niso opiemljene jdo predpisih omenjenega razglasa, in včasi tudi kar naravnost od občinskih uradov mesto službenim potom. Radi tega se m rajjo vloge pogosto vračati, da se dopolnijo in opremijo z dokumenti, kar zelo zavlačuje lešitcv in stranke ne dobijo nikoli svojih preskrbovalnim	Radi	tega	se	deželna
vlada prosi, da pozove	vse	urade,	da	ravnajo
po predpisih označenega -razglasa in da .gredo strankam na roko. Okrajna glavarstva in županstva se opozarjajo, da se strogo drže navodil naredbe razglašene v uradnem listu od 4 marca 1919 št LV111. Tudi naj glavarstva in županstva skrbe za to, da se omenjena naredba na najbolj izdaten način še enkrat razglasi. Strankam škoda, uradom pa delo se prihrani le na ta način, da se stranke in uradi s rogo drže predpisanin navodil.
Za politične preganjance. Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljanu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njegovega narodnostnega ali pa vsled njegovega državno-političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih 2 jednih zbirala okrajna glavarstva, politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči- čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Pri tem se pripominja, da ta zgdeva ni v nikaki zvezi s sprejšnjo akcijo za odškodovanje političnih preganjancev potom naše delegacije v Parizu, temveč je to zbiranje statističnega materijala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal.
Srbski delegati za Trst. Kot delegata pri medzavezniški komisiji za prehrano v Trstu sta imenovana Ignjat Bajloni in Rajko Novakovič iz Beograda. Oba sta že odpotovala v Trst.
Nove plače za učiteljstvo na ljudskih in meščanskih šolah v Sloveniji. Pri višjem šolskem svetu v Ljubljani sestavljeni oddelek za Ureditev učiteljskih plač v katerem posluje 1 računski uradnik in 7 učiteljev je že odmeril nove službene prejemke za aktivne učitelje in učiteljice, ki so nameščeni na šolali bivše voj-v o di n e Kranjske in bivše grofije Goriške. Deželno knjigovodstvo je dobilo-ukaz, da iiolača Od .1. promnea 1919 dospele zneske P £ najhitreje, da se pospeši uradovanje, je višji solskt svet tudi knjigo\odstvu pridelil 6 učiteljev Odmerjevanje plač za učiteljstvo koroških in štajerskih šolskih okrajev se je pričelo in bo gotovo do konca aprila.
Za železničarje je interveniral minister dr. Kramer pri ministrskem predsedniku Protiču. Zadeva je ugodno rešena, v smislu spomenice Zveze jugoslovanskih železničarjev kakor smo že poročali.
Ustanovitev gospodarsko-političnega društva za marbeški okraj. V petek dne sušca so se zbrali v marbeški šoli zaup
g. okrajni glavar dr. Ipavic. Sklenilo se je ustanoviti gospodarsko-politično društvo za marbeški okraj, ki naj. prevzame vodstvo vsega političnega, gospodarskega in kulturnega dela v okraju. Osnuje se kmetijska podružnica za Marbek in okolico, posojilnice, ki so v zdajšnjem času za manjše okoliše zgubile pomen, naj se združijo v enookrajno posojilnico. Priredijo se v vseh manjših krajih politično-poučni shodi, v trgih pa večje manifestacije. Sklene se organizirati slovenske trgovce in obrtnike, vpeljati nadaljevalne tečajema obrtne in trgovske vajence ter skrbeti, da preide Okrajna bolniška blagajna in obrtria zadruga v slovenske roke. Sklene se zahteva po višji narodni šoli v Marbeku, združitev obfch enorazrednic v Breznem v eno dvorazrednico, ter ustanovitev višje gozdarske šole v Mariboru. Določijo se za vse krajne in katastralne občine ter za železniške postaje okraja enotna slovenska imena, ki se predložijo vsem uradom s prošnjo, da se rabijo samo ta po zaupnikih določena ime na. Sprejmo se zahteve po nameščenju značajnih, v narodnem oziru popolnoma zanesljivih državnih in drugih javnih nameščencev, ki naj dobe v državi m javnih korporacijah potrebno moralno in gmotno uporo.
»Klub Cechu v Mariboru". Vabijo se člani, da se udeležijo odhodni.ee g. inž. V. Brabenca (odhaja na Čehoslovaško), katera se vrši v torek 8. aprila zvečer v hotelu »Union«.
Zasebni pouk v francoščini je zaradi pomanjkanja svetlobe samo za začetnike in sicer trikrat na teden v pondeljek, sredo in petek od 7.-8. ure zvečer v gimnaziji, v pritličju soba št. 33. Ker je teorija zelo važna, se 'začetniki ?posebno prve dni opozarjajo za obisk.
Kako se avanzira v Nemških časopisih. Sumljivo je, kako jo našim Nemcem bivša italijanska »misija« v Mariboru pri srcu. Dan za dnevom čitamo cele zagovore. Dobrega blaga tli treba hvalili. Zdaj je graška »Tagespost« že napredovala. Famozni četovodja, • ki je hodil v družbi z Italijani, je kar naenkrat avanziral v »Tagesposti« za stražmojstra. Tudi stotnik italijanske misije je avanziral za majorja. Ta list pravi med drugim, da je dal general Maister »einem italienischen Major, einem tapferen Grafen, der den lybis.Chen Feldzug mitgpmacht Und sich auch’ im verflossenen Krieg hohe Aus-zeichnungen en.t\vo/fen hatte, einen jugosla-vischen Wachtmeister zur Verfiigung.« Mi čestitamo gospodu stotniku, da je postal major in grof, ki si je svoja odlikovanja »entvvorfen«, pa tudi takozvanemu četovodji, ki je postal — stražmojster. Tako vsaj trdi »Tagespost« oziro-ma Wastian & Ornig.
V mestno prodajalno v Freihaus-ulici ste že nekoliko pod egalr, gospod urednik., Pa še premalo! Medtem, ko se je pri vseh občinskih podjetjih vsaj' na zunaj že vse poslovenilo, razobeša ta prodajalna še vedno razne »Kundmachunge« itd. le v blaženi nemščini. Še le danes 5. t. m. se je prikazalo prvikrat tudi ponižno slovensko naznanilo glede oddaje krompirja, žato pa je isto
nažnanilo izpostavljeno kar v dveh nemških izvodih! Nemščina mora prevladovati, tako si mislita naduti prodajalki, ki gospodariti v tej trgovini v največjo nevoljo večine kupujočih strank. »Hilfsausšchuss 1« naj napravi red, če pa noče, naj pa magistrat odda kak »Aushilfsschuss« v to gnezdo! ]e že skrajni čas. Opazovalec.
Neki nemški mestni zdravnik, menda dr. Leonhard tja m je poslal oni dan .po mi-ostnem posredovanju ..Marburger Zeitung“ nekako skrpucalo v sl >\ e n sl eni jeziku ki ga pri
nas ta .gospod glede marsikaterih notic prezira. .Gre za javna - zdravstvena, »vprašanja. In tu ne smemo in tudi tie, bomo"Trpeli, da bi kak dr. Leonhard naše ntesiho zdravstvo vodil tudi v netnškonacionalnem duhu. ;
. Kje je osemurni.delavnik?-Delavec nam piše: Kakor znano, je naša vlada uved'a osemurni delavnik. Toda v naši,.mariborski plinarni tega do danes’ nikakor. še nočejo poznati. Vprašamo ravnateljstvo oziroma' one, kojim je to nemšktitajsko ravnateljstvo podrejeno, ali velja ta zakon tudi za mariborsko; mestno plinarno ali ne.
Lačna Nemška Avstrija sp tolaži z Jugoslavijo. ‘2. aprila je' izjavil državni tajnik Nemške Avstrije dn Sonnenfe d-Russ: „Morda napi more v najkrajšem času jugoslovansko ozemlje nuditi majhno olajšavo s tem, da nam dobavi manjše množine masti, žita in jajc.“ Torej se je Nemška Avstrija vendar spomenila tudi na n? s. Na. eni strani zabavljajo čez nas ter hočejo uničiti našo mlado, toda mogočno državo, na drugi strani pa mislijo, tja bomo mi basali prazne želodce teh nemških hujskačev. Upamo/ da se bodo naši merodajni krogi ozirali predvsem na naše prebivalstvo', potem še le na našo —vneprijatgljico Nemško Avstrijo.
V Mariboru zaplenjena mast. Svoje-časno smo poročali, da so v Mariboru izsledili dva vagona masti, ki sta bila priklopljena mednarodnemu transportu živd /, namenom jih vtihotapiti preko meje in jih opremil tudi s predpisanimi dokumenti mednarodne komisije višji revident južne železnice Friderik I s d a, rodom Celjan, sedaj nameščen v Gradcu, zagrizen nemški nacionalet, ki se je zlasti za časa svojega službovanja na Zidanem mostu z vso vnemo udeleževal vsefiemške propagande. Isdo so seveda takoj aretirali in ga izročili sodišču. Včeraj je bila obravnava proti njemu. Obsojen je bil na 1 /leto zapora in 10.000 K globe: Takoj po razglašeni obsodbi je bil odveden v zapor. To mast so svojčas izvozili s kolodvora-v mestno aprovizacijo. Vendar pa danes splošno govore, da so to masj baje vrinil. Ker je občinstvo precej razburjeno, bi priporočali, da se pojasni vsa ta zadeva, ali dobi to mast Maribor — ali jo \rnejo ohemp, komur je bila namenjena.
Soli primanjkuje. Te v par trgovinah jo je še dobiti. Toda če jo hoč.eš kupiti pri trgovcu Sirku na Glavnem trgu, moraš kupiti zajedno tudi — milo ali žajfo! To je že od sile in diši po izsiljevanju! Da mijo ni dobro, si pač lahko mislimo, kajti d ibčo blago se prav hitro razproda in le slabo ne najde kupca. Odločno pa se moramo zavarovati/proti nakani, vsiliti nanj slabo zaostalo blago s tem. da se nam sicer ne proda za življenje neobliodno potrebnih predmetov, kakor soli, masti itd. Kdor je bil tako nepreviden, da si je nabavil preveč slabega blaga, ki ga sedaj ne moro več raz-pečati, naj trpi sam posledi«:e svoje "ponesrečene Špekulacije, patn pa naj nikar ne pridržuje potrebnih življenskih predmetov; če nočemo kupiti tudi njegovega neporabnega blaga. Kazenski paragrafi so še v veljavi! Dobrega' mila in dobre ččbule sedaj ne 'manjka, tudi cene teh predmetov niso previsoke. Torej!
Okrajno glavarstvo v Mariboru ima za okraj še večjo množino krompirja na raz-, polago. Cena 85 do 90 vin. kg. 'Prijave se naj takoj oddajo v sobi št. 11.
V soboto večer se vrši v »Narodnem domu" javno predavanje
»Jugoslovanske žena — svobodna državljanka"
Danes in vsak večer koncert v hotela
Ulla
M
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delnlika glavnica 15,000.000 K
Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-račmi proti najugodnejšemu oliresto-vanju. Rentni davek plača banka sama.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
CENTRALA V LJUBLJANI
Poslovalnica avstrijske razredne loterije
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
in blago.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na .vrednostne papirje
Izvršuje borzna naročila najkulantnije.
Za razna	'
steklarska dela
se priporoča
Jan Dežman, Maribor
Kazino ulica St. G.
3—1
Trčani med, med v satovju, čisto svinjsko mast, sla* nino, žito, koruzo in čebuijo
se prodaja. — Interesentje naj pošiljajo svoje naslove na upravništvo našega lista pod štev. 242.	2—2
o er
J. Božič
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atelije za gospe In gospode. Naročila po meri se solidno In točno izvrše. Voja9ke uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške čepite ter epolete.
o)
o SZ
<)(i- c to—
Karbidove svetilks
stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah.
'Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik!
C. Th. Meyer
Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica Št. 39.
0$ sobotah zaprto.
Eksportna trgovina
Franjo Vidovič
' Maribor
Cvetlična ulica št. 15
Preskrbuje prodajo In nakup vseh v trgovino spadajočih stvari.
ena
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in. med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
V sredo, 9. aprila 1919 ob 8. uri zvečer v Mariboru v veliki Gotzovi dvorani
Sinfonični koncert
\/	‘	■	*	-	t	/	«_-•
girtuozo na gosli
s sodelovanjem vojaške godbe za Sp. Štajer pod vodstvom kapelnika Herzog-a.
SPORED:
1. Cm. Beran: Dve legendi/ (F-dur—As-dur)
2. Cam. Saint-Sačns, III. koncert. (H*moll)
op. 61.
Gosli: Zlatko Bal oko vic.
3. Ant. Dvorak: Ouvertura k operi »Kmet na-
vihanec«.
4. a) .Otokar Sevčik: Bretislav, op. 10
b) Krezma josefovič: Iz hrvatskog primorja
c) Pablo de Sarasate: Ciganski napjevi, op. 20
Gosli: Zlatko B a 1 o k o v i č. ODMOR.
5. Henr. Wieniawski: Fantazija (Faust), op. 20
Gosli: Zlatko B a lvo kovic.
6. Karol Goldmark:	Sakuntala. Ouvertura.
Op. 13.	V
IMAnnin^«	1—5-	vrsta 15 K> 6—10.	vrsta 12 K, 11.-15. vrsta 10	K,
vstopnina.	16.-20. vrsta 8 K. Sedeži na galeriji 5 K, stojišča 3	K.
Predprodaja: 7. in 8, aprila od	10.' do	12. ure predpoldne	in od 1. do 3. ure popoldne	v koncertni dvorani
pivovarne Gotz. —	Otvoritev blagajne	9. aprila ob 6. uri zvečer.
izdaja: Tiskovna zadrug*.
Odgovorni urednik : Fr. Voglar.
r Tiskarna: Karl Rabltsch v Mariboru.