fr.a najvi državo, cena in JUTRA TeSefon: Uredn. 440 Uprava 455 Ob mrtvaškem odru Stjepana Radiča Leto ti. (IX ), štfev. 180 Izhaja razim nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri požtnsm č«k. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din četrtek 9. avgusta 1928 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po tarifu Oglase sprejema tudi oglata! oddelek ,.Jutra” v Ljubljani, Pre&sraova ulica it. 4 Truplo balzamirano — Pogreb v nedeljo, ob 10. dopoldne — Udeležba vlade, narodne skupščine in vladnih poslanskih klubov odklonjena Smrt hrvatskega tribuna M a r i b o r, 9. avgusta. Stjepan Radič je mrtev. Sinoči, ob 8 55, ga je v njegovi vili v Zagrebu po težki bolezni zadela kap. Prebolel je sicer težko rano, katero mu je zadala morilčeva krogla v narodni skup ščitii, nastale pa so kasneje komplikacije in opešalo mu je zlasti srce. Zaman so bili vsi napori prvovrstnih snecijalistov, da bi ga ohranili pri življenju. Tragična usoda je hotela, da je zločin, izvršen dne 20. junija nad hrvatskim narodom v narodni skupščini. dosegel svoj namen in je Pavlu Radiču in dr. Basaričku sledil sedaj še Stjepan Radie v večnost. S smrtjo Stjepana Radiča je izgubil hrvatski narod nedvomno enega svojih največjih sinov, čegar ime ostane z zlatimi črkami zapisano v povest-nici hrvatskega naroda. Bil je obože-vanec. miljenec svojega naroda. In to po vsej pravici. Stjepan Radič je bil muureč poosebljenost, pravo vtele-šcnie hrvatske duše, izraz vsega hotenja, hrepenenja, snovanja in trpljenja svojega naroda v zadnjih deset-letiih. Pravi ljudski tribun, ki mu je bilo vdano ljudstvo naravnost z otroško ljubeznijo. Iz njegovih oči je odsevala sanjavost, sentimentalnost, iz njegovega glasu je odmevala sedaj otožnost, sedaj hrepenenje, sedaj zopet veselje, zmagoslavje, — kakšni so pač bili dnevi hrvatskega naroda. Stal mu je vedno ob strani in narod mu je bil zato vdan z dušo in telesom. V srcu in duši mehak in dostopen za vsako pošteno in pravično stvar, sanjav in sentimentalen tudi kot politik, •vedno pa neizprosen in dosleden v boju za stremljenja in hotenja hrvatskega naroda. Viharno je bilo vse njegovo življenje. viharna in vihrava je bila često tudi njegova politika. Kdor je skušal ukaniti njega, tega je gotovo ukanil tudi on. Če se je čutil prevarjenega, tokni obračunal z vsakim in pri tem ni bi! izbh-čen niti v besedah niti v dejanjih. Blagor in dobrobit hrvatskega naroda mu je namreč vedno lebdil pred očmi. Kakor pa je bil na eni sbani neizprosen v borbi z nasprot-n!H tako je znal na drugi strani ceniti vsakega poštenega zaveznika. V tem slučaju je smatral prevaro za podlost, nevredno poštenega človeka. Zvestoba za zvestobo, ramo ob rami, zmagati ali pasti. In Stjepan Radič je padel. Padel je na vrhuncu svoje moči. ko je še doživel veliki dan, veliki dan združenja vseh hrvatskih sil, Hrvate in Srbe ter napredne Slovence v prečanskih pokrajinah združene v enem samem mogočnem taboru pod njegovim vodstvom, z istim geslom: V boj za resnično enakopravnost in enakovrednost vseh treh plemen v Jugoslaviji. Koncepcija njegove politike je bila globoka in visoka. Dasi izrazit predstavnik hrvatskega naroda, je imel obenem pravo slovansko dušo, ki je sanjala in stremela no konstruktivnem ZAGREB, 9. avgusta. Vse mesto je zavito v črnino, trgovine in javni lokali zaprti, vse delo počiva. Opolnoči so najprej zadoneli zvonovi katedrale, takoj nato pa je pričeto odmevati iz stolpov vseh cerkev. Nekaj trenutkov kasneje je bil že ves Zagreb na ulici in množice so se v dolgih povorkah pomikale proti Pantovčaku, kjer je v svoji vili izdihnil pred par urami svojo dušo genijalni voditelj hrvatskega naroda. Boječ se nemirov, je pojačena policija vso noč patruljirala po mestu na kolesih in konjih. Pripravljeno je bilo za vsak slučaj tudi orožništvo. Ob 2. ponoči je bil poklican kipar prof. Valdec, ki je posnel pokojnikovo smrtno masko. Posnetek je izborno uspel in bo maska še tekom današnjega dne izgotovljena ter odlit pozitiv v mavcu. Ob 6. zjutraj so prenesli truplo iz zgornjih v spodnje prostore in je bila v navzočnosti sodne komisije izvršena obdukcija. Po raztele-senju je zdravnik prof. dr: Jurak izjavil novinarjem: »Radičeva smrt je nastopila vsled oslabelosti srca na posledicah zmaščenosti. Sladkorna bolezen, ki je bila radi rane pojačena, je zavzela izredno težke oblike. Direktnega gnojenja vsled rane in operacije ni bilo. Trebušna votlina je bila popolnoma čista in rana lepo zaceljena.« Ob 9. dop. so pričeli Radičevo truplo balzamirati in je bilo delo ob 2. pop. gotovo. Pri obdukciji in balzamiranju je bilo ugotovljeno, da so tehtali Radičevi možgani 1420 g. Ob 4. pop. bo truplo prepeljano v Seljački dom, kjer bo postavljeno v veliki dvorani na mrtvaški oder. ZAGREB, 9. aprila. Od 10—12.30 se je vršila seja poslovnega odbora KDK pod predsedstvom Svetozarja Prlbičeviča, o kateri je bil izdan sledeči komunike: »Poslovni odbor Kmečko-demokrat ske koalicije je na svoji današnji seji sklenil, da se bo vršil pogreb njegovega nenadomestljivega predsednika v nedeljo, 12. avgusta, ob 10. dop. izpred Seljačkega doma. Natančnejši razpored in podrobnosti pogreba se še objavijo. Danes ob 4. pon. bo Radičevo truplo brez posebnih svečanosti prepejjano iz njegove vile v Seljački dom. Poslovni odbor KDK je dalje razpravljal o vprašanju kritja pogreb;'*' stroškov. Po naročilu vlade ie zagrebški veliki župan zaprosil za informacijo, ali bi KDK pristala na to, da se izvrši pogreb na državne stroške. Poslovni odbor ie to ponudbo odklonil ter sporočil, da ne želi, da bi sožitju vseh Slovanov. Bil je Hrvat, Jugoslovan. Slovan in Vseslovan. Stjepan Radič je mrtev. Tragika njegove smrti je tem občutnejša, ker je moral zapustiti svoj narod ravno v času, ko se zopet zbirajo nad njim težki viharji, ko ga je potreboval bolj kakor kedaj prej. Vsi pošteni Jugoslovani žalujejo ob njegovem mrtvaškem odru, vse obdajajo temne slutnje. vse preveva strah za bodočnost.: se udeležili pogreba niti zastopniki vlade, niti narodne skupščine, niti zastopniki vseh onih strank, ki po 1. avgustu še sodelujejo v okrvavljeni skup ščini. Dalje je bilo sklenjeno, da se pozovejo vsi poslanci KDK na plenarno žalno sejo poslanskega kluba, ki bo v soboto dopoldne v Zagrebu. Obenem bo na tej seji sprejet proglas na narod povodom Radičeve smrti. Truplo bo začasno položena v grob v arkadah na Mirogoju, kjer počivata tudi Pavle Radič in dr. Gjuro Basa-riček, pozneje pa bo zgrajena posebna grobnica. Poslanski klub KDK bo položil na krsto venec, okrašen z hrvatsko, slovensko in srbsko trobojnico z napisom: »Svojemu nepozabnemu predsedniku in narodnemu velikanu Kmečko-demokratske koalicije.« BEOGRAD, 9. avgusta. Povodom Radičeve smrti je imel danes dopoldne ministrski svet sejo. na kateri je razpravljal o ukrepih, ki jih smatra vlada za potrebne za vzdržanie reda in miru. Ker se je seja zelo zavlekla, se seja narodne skupščine, sklicana za 9. uro, še niti ob 11.30 uri ni pričela. BEOGRAD, 9. avgusta. Prosvetni minister dr. Grol je odredil, da morajo po vsej državi vse osnovne, srednje in visoke šole razobesiti žalne zastave v znak žalosti nad smrtjo Stjepana Radiča, ki je bil precej časa prosvetni minister. BEOGRAD, 9. avgusta. Na včerajšnji protest muslimanov pri Ljubi Da-vidoviču radi sklepa imunitetnega odbora. da se zahtevi preiskovalnega sodnika po izročitvi poslancev Tome Popoviča in Dragotina Jovanoviča ne ugodi, je bila na pritisk Davidoviča sklicana danes ponovna seja odbora, o kateri je bil izdan sledeči komunike: »Današnja seja je bila nadaljevanje včerajšnje. Včeraj je bila od gotovih članov izražena želja, naj bi se skušalo dobiti od preiskovalnega sodnika pojasnila o gotovih momentih preiskave. Ker je bilo to med tem že izvršeno, je pristopil imunitetni odbor k rešitvi glavnega vprašanja in se je danes soglasno postavi! na stališče, da je treba Tomo Popoviča in Dragotina Jovanoviča izdati sodišču ne glede na to, ali obstoja njihova krivda ali ne, ali so podani dokazi ali ne.« BEOGRAD, 9. avgusta. V narodni skupščini, ki ie bila otvorjena šele opoldne, je imel podpredsednik dr. Kujundžič dolg posmrtni govor za Radičem, ki ga je proslavljal kot ene-največjih borcev za jugoslovansko Seja je bila nato takoj zaklju-sklicana prihodnja za jutri z dnevnim redom: Nadalje-»ate o vladni deklaraciji. Stjepan Radič je padel v borbi za enakopravnost hrvatskega in slovenskega naroda. Dal je svojemu narodu vse: delo, svoje sposobnosti, vse svoje moči. Na žrtveniku naroda leži sedaj še njegovo okrvavljeno mučeni-ško telo, nad Jugoslavijo pa plava njegova poštena slovanska duša. Da 1 bi očuvala domovino vseh pretečih nevarnosti! Nehal reminiscenc na Radka Bilo je pred približno 35 leti. Kot mali dijaki smo se udeleževali v velikih počitnicah raznih naših dijaških prireditev po Slovenskih goricah, v Primorju in Podravju. Imeli smo svoje pevske in tam-buraške zbore, s katerimi smo nastopali- Ob priliki vsake prireditve pa smo imeli tudi konference, na katerih se je razpravljalo o raznih vprašanjih, so se vrstile deklamacije in podobno Pot nas je večkrat zanesla tudi med sosede Hrvate in neko nedeljo smo imeli tak dijaški sestanek na hrvaški strani v bližini Ormoža. Takrat se je pojavil med nami tudi Stjepan Radič, ki leži danes v Zagrebu na mrtvaškem odru. Mlad dečko, krog 23 let z nasmehom na obrazu, živahen, poln domislekov. Poznala se mu je že takrat velika načitanost in za njegova leta globoko poznavanje raznih vprašanj. V svojem nagovoru je nizal misel na misel, njegova beseda jepleme-nela ljubezni do vsega Slovanstva, čegar bodočnost je risal v najlepših barvah. • Ko sem se pozneje posvetil novinarskemu in političnemu delu, me je pred priličpo 23. leti vodila nekoč pot tudi sko zi hrvaško Zagorje. Čujem, da ima Stjepan Radič, ki je takrat že snoval kasnejšo mogočno svojo seljačko stranko, nekje v bližini Klanjca kmečko zborovanje. Bila je deževna nedelja. V vasi sem naletel na skupine kmečkega ljudstva in med nje je čez nekaj časa prispel Človek, priprosto oblečen, bos, čevlje je nosil na palici čez ramo. In je govoril. Mirno, tiho, le tu in tam mu je beseda švignila hitreje in se mu je glas povzdignil. Govoril je o kmečki grudi, o materi zemljici, o veselju in težavah kmečkega stanu, o slogi, ki je potrebna za kmečko ljudstvo, o potrebi izobrazbe in še mnogo mnogo drugega. Vsaka njegova beseda je dihala ljubezni do ljudstva in je segala do srca ljudstva. To je bilo v časih, ko je danes pokojni Stjepan Radič širil i-deje svoje stranke, ko je gradil prve temelje njene, in nisem se nikdar čudil, da je stranka, katere kasnejši veliki vodja je znal vplivati s tako sugestivnostjo in agitatorično sposobnostjo, naraslo v tako mogočno gibanje. * Takrat, ko je zidal in hodil cd trnja do kraja, od vasi do vasi, ga je poslušalo tu nekaj desetin, tam morda stotina, nekje morda že par stotin. Od takrat je narasla stranka v mogočno reko. Videl sem ga po dolgem času prvič zopet letos na prvem velikem zboru Kmečko-demokratske koalicije v Zagrebu. Desettinči po ogromni večini kmečkega naroda so poslušali. Stjepan Radič je govoril po ve čini s tihim glasom, tako da ga je bilo le v najbližji bližini dobro razumeli. Od čašo do časa se je njegov glas nekoliko dvignil. Toda, ko sem gledal to nepregledno množico v ogromni dvorani in na galerijah nenavadnih dimenzij, sem občutil eno: ves ta narod, če tudi ne čuje njegovega glasu, zlasti daleč tam v o-zadju, razume svojega voditelja, ve, kaj mu govori iz duše v dušo, zaupa mu in vzklika mu navdušeno. In kakor nekoč na malem kmečkem sestanku v zagorski vasici, tako je Stepan Radič tudi tu pred masami naroda pesniško slikal lepoto narave, lepoto in dobroto matere zemljice, iatero je ljubil ravno tako globoko,-kakor njegov hrvaški seljak. Tako in takega se danes spomiaiatn Stjepana Radiča, ko me je pretresla vest o njegovi smrti. Bodi velikemu možu večna slava in večen sootnin ! Poštnina pračana v gotovim Cena TDin Leon Štukelj — olimpijski prvak na krogli! NAŠ SOMEŠČAN LEON ŠTUKELJ JE DOSEGEL VČERAJ V AMSTERDAMU SVETOVNO PRVENSTVO V TELOVADBI NA KROGIH. — JU-GOSLOVENSKA SOKOLSKA VRSTA TRENUTNO NA TRETJEM MESTU. jJ-ujrru/ strjikJ* ^mUf W9fSmi tM mmum mrffmM Jugoslovenski sokolski savez v Ljubljani je prejel sinoči iz Amsterdama brzojavko naslednje vsebine: V krogih in na konju vodijo Švicarji, na drugem mestu so češkoslovaški. na tretjem jugoslovanski Sokoli. Štukelj je šampijon na krogih. Takšen je torej rezultat prvega dne olimpijske telovadbe, ki se je pričela včeraj in se nadaljuje danes ter zaključi jutri v petek zvečer. Tekmovanj za svetovno prvenstvo v telovadbi se udeležuje letos enajst držav s po 8 telovadci, in sicer: Anglija, Finska, Francija, Holandska, Belgija, Italija, Luksemburška, Češkoslovaška, Amerika, Jugoslavija in Švica. ČSR in našo državo zastopata vrsti najboljših Sokolov. Mala Nedelja je dne 5. tm- na prav [ lep način proslavila odličnega šolnika, pok. Simona Cvahte-ja, ki je kot nadučitelj in šolski ravnatelj ter prijatelj ljudstva plodonosno deloval tamkaj od 1. 1884. do 1920. V dobi 36 iet je razširil dvorazredno šolo najprej v :ri-, potem 1. 1903. pa v petrazrednieo. Že 1. 18S6. je s pičlim številom narodno prebujenih mož: Božic Anton st., Mihalič Andrej in Slana Lovro ustanovil bralno društvo, ki je s časopisi in društveno knjižnico širilo prosveto in narodno zavednost. Društvo se je 1. 1913. prerodilo v »kmetsko bralno društvo«, 1. 1920. pa preosnovalo v »narodnc-kulturno društvo, ki ima dan" danes svoj društveni dom, okrog 1300 knjig broječo knjižnico, agilni gledališki odsek, kinematografski odsek, pevski in tamburaški zbor, godbo na pihala t*jr odsek za poljudno-poučna predavanja. V okvirju svojega obširnega narod-no-prosvetnega programa društvo prav plodonosno deluje; glede na splošno ljudsko prosveto so Malonedeljčani dandanes nekako prvaki lepe Prlekije. Pokojni 'Cvahte je bil učitelj — vzgojitelj naroda z dušo in s srcem; svojemu vzvišenemu poklicu se je posvetil z ljubeznijo in vnemo. Ume! je poučevati zanimivo in temeljito, zato pa je imel odlične uspehe. Bistroumne učence je posebej in brez nagrade vso svojo službeno dobo pripravljal za sprejemne izpite na srednje šole ozir. v učiteljišče; vsled tega šteje malonedeljska župnija veliko število izšolanih ljudi, ki zavzemajo dandanes ugledna mesta v državnih, deloma tudi v privatnih službah. — Generacije, ki jih je vzgojil v svoji šoli in so ostale doma, so narodno zavedne in dokumentirajo priznanja vredno splošno izobrazbo in omiko. Vrhovno geslo njegovega poklica je bilo: preganjati duševno temo! — V šolskem vinogradu, bi ga je vzorno obnovil na ameriški podlagi, ter v drevesnici je poučeval dečke uspešno v vinarstvu in sadjarstvu. Med učiteljstvom je vsled svoje modrosti v govoru ter vsled svojega vedno dobro premišljenega dejanja in nehanja imel posebno, eminentno veljavo; zato ga je opetovano volilo zastopnikom svojih interesov. — Njegovo gostoljubno hišo so radi posečali inteligentje od preprostega dijaka do najvišjega civilnega ah vojaškega dostojanstvenika; z vsakomur je znal navezati duhovito konverzacijo. — Z ljudstvom je gojil prijazne stike ter mu bi! v vsaki priliki dobrohoten svetovalec in pomočnik v besedi ali v dejanju. Svoj in stanovski ugled je vselej in povsod skrbno čuval, zato pa je užival pri ljudstvu izredno spoštovanje in ljubezen. S poukom in z lastnim najboljšim zgledom je blagodejno vplival na mladino, ki mu je bila iskreno vdana. S svojo izrazito osebnostjo in s svojim kremenitim, Čistim značajem je skuša! tako-rekoč prekvasiti Malonedeljčane, in to mu je v splošnem tudi uspelo; za nje je živel in delal, — njihov ostane še dolgo — v najboljšem spominu. Včeraj, prvi dan tekmovanja, so bile na sporedu obvezne in poljubne va je na konju na šir z ročaji in na krogih. V skupni klasifikaciji so dosegli v gornjih disciplinah prvo mesto Švicarji, drugo češkoslovaški Sokoli in tretje _jugoslovenski Sokoli. Svetovni šampijonat v telovadbi na krogih je dosegel ponovno Leon Štukelj, naš someščan, sodnik na mariborskem okrožnem sodišču. Seveda je končni plasma vrst, kakor tudi posameznikov odvisen od uspehov današnjega in jutrišnjega dne; vendar so uspehi naših Sokolov na olimpijadi sijajni, saj samo sokolska telovadba rešuje ime naše države na IX. olimpijadi, potem ko nam ni nabena druga športna panoga prinesla olimpijskega naslova. V znak hvaležnosti do pokojnika so dali zastopniki malonedeljskega naroda vzidati na šoli mramorno spominsko ploščo^ s primernim napisom; odkritje te plošče se je vršilo minulo nedeljo prav slovesno. Sešlo se je veliko število bivših njegovih učencev-inteligentov. mnogo odličnih gostov, prijateljev pokojnika in množica domačega ljudstva. Ob po! 9. dop. je šla povorka šolarjev in odrastlih na pokopališče; godba vrlo delavnega učitelja g. Preloga je svirala na pihala narodne žalostinke. Ob grobu se je v imenu zbranega naroda poklonii manom pokojnika višji finančni svetnik g. M. Špindler. Ko sta gda duhovnika opravila zadušni obred, je moški zbor odpel »Vigred«. Povorka se je vrnila k starodavni cerkvi iz 1. 1547; P0 cerkvenem opravilu se je odkrila spominska plošča. O tej priliki so okrog -500—2000 glav broječi množici govorili: višji fin. svetnik g. Špindler o Cvahtejevih zaslugah splošno, šol. upravitelj g. Mavrič o življenju in delovanju pokojnika, šol. upravitelj g. Mren pa se je kot zastopnik UJU, poverj. Ljubljana, zahvalil Ma-lonedeljčanom, ki so s tem činom počastili ne samo pok- Cvahteja, ampak tudi ves učiteljski stan. Po vsakem govoru šo se razlegali spontani Slava! klici nepozabnemu Cvahteju. Starodavni laški kostanj pred cerkvijo ter njegova staro-vična soseda lipa sta nemo zrla na to že tretje imenitno slavje pri Mali Nedelji; prvo je bilo namreč odkritje spomenika Ant. Kremplu 1. 1896., drugo pa odkritje spomenika dr. J. Razlagu 1. 1926. Zasluge pok. Andr. Senekoviča je naš pešnik-pisatelj Ks. Meško izrazil v naslednjem: »V plodno prst si sejal svoje moške moči, v srca mlada in živa. Zdaj počivaš. Spi mirno! Vsa živa tvoja je njiva; klije setev, sad bogat zori« Tako lepo priznanje velja v poiuem obsegu tudi pok. Cvahteju; zato je zaslužil spominsko ploščo, malonedeijski narod pa se je svojemu zaslužnemu šolniku častno oddolžil. Nameravani shodi KDK in sicer v soboto ll. tm. zvečer v Studencih 'ter shoda v nedeljo 12. tm. v St. J a n žu in Rač j u odpadejo radi nedeljskega pogreba g. Stepana Radiča. Kedaj se bodo vršili, sporočilno naknadno— Poslovni odbor KDK za mariborsko oblast. Tudi oblast zgradi stanovanjsko hišo! Že delj časa so se ukvarjali na mariborskem oblastnem odboru z mislijo od-pomoči stanovanjski bedi v Mariboru s tem, da zgradi obiast za nameščence svojih uradov novo stanovanjsko hišo. I a prepotrebna namera je dobia sedaj že konkretnejše oblike in je bil na torkovi seji obustnega odbora že odobren proračun in so bili sprejeti načrti za novo stanovanjsko hišo, ki jo bodo zferadili na vogalu Gregorčičev** m Strossmajcr-jeve ulice. Usem narodnim 5Iouencem u fTlariboru in okolici Ob smrti velikega voditelja v borbi za enakopravnost vseh delov naroda in države, velikega sina hrvatskega naroda, predsednika KDK g. Stjepana Radiča, ie dolžnost vseh narodnih Slovencev, da pokažemo, da sočustvujemo in da smo z bratskim hrvatskim narodom eno v njegovi težki žalosti, ter da damo svoji žalosti tudi v Mariboru in bližnji okolici izraza z izobešenjem žalnih zastav. Naj ne bo nobene hiše narodnega Slovenca v Mariboru in okolici, raz katero bi te dni ne vihrala žalna zastava! Proslavimo spomin Stjepana Radiča! — Poslovni odbor KDK za mesto Maribor in bližjo okolico. Prui ufi5i Radičeue smrti u fHariboru Stjepan Radič ni bil Mariboru tujec. Decembra 1. 1925 je imel velik shid v mariborskem Narodnem domu. Pozneje pa je prišel v svojstvu prosvetnega ministra na inšpekcijo naših prosvetnih ustanov. Rad je prišel v Maribor in oni, ki so takrat imeli priliko biti v neposredni bližini velikega tribuna človečunstva in niiu, — se nanj spominjajo s solzami sirote ob očetovem grobu ... Sinoči še Maribor ni dosti vedel o smrti velikega sinu domovine. In še oni, ki so to zvedeli, niso tega verjeli. Še-ie, ko je prispelo v prvih jutranjih urah — črnoobrobljeno »Jutro«, je šinilo kakor električna iskra od ust do ust: -Radič je umrl«. Priorost delavec, ki je šel ob remi uri na delo, je izrekel globoko besedo: Milijoni mislijo po Radičevih naukih...« Potem mu je beseda zastala. Zopet drugi je dejal: »Vsakih 100 let se rodi svetu tak mož, kakor je bil — Radič.« Tretji: »Niso ga zastonj preganjali in j po ječah mučili. Bali so se ga, ker je govori! resnico in oznanjal boj za pravico. * 'In tako dalje čujemo komentarje, ki so nam porok, kako globoko je segal vpliv Radičeve besede. Le v vrstah klike, ki še drži v vajetih Slovenijo, je bilo opažati sumljivo radost. Ne more nam vse v pero, kar se je čuio pred tablami »Slovenca«, ki je s par hladnimi besedami opravil svojo dolžnost ob žalostni, ves pošteno misleči svet pretresajoči priliki. To so prvi vtisi ob črnem poročilu Radičeve smrti v Mariboru. — Razumljivo je, da je ves napredni živelj ta groz na vest zelo potrla. — Mnogo se jih ie odločilo, da poromajo na aileči sveži grob, da polože tam prisego za trajno zvestobo v borbi za uresničenje i lej velikega pokojnika pod okriljem KDK Stefan Radič je mrtev! Stefan Radič — naj živi! Sožalna brzojavka Oblastnega odcera SDS za mariborsko oblast. Oblastni odbor SDS za mariborsko oblast je odposlal danes zjutraj sledečo brzojavko: »Poslovni odbor Seljačko■demokratske koalicije Zagreb. Oblastni odbor SDS* za mariborsko oblast izreka povodom težkega udarca, ki je zadel Hrvatsko seljačko stranko in celokupno Seljačko-demokratsko koalicijo s smrtjo našega voditelja Stjepana Radiča, naj-globje sožalje vodstvu HSS in rodbini velikega pokojnika. — Dr. Lipold 1. r„ predsednik. Gradbena akcija oblastnega odbora. Na poslednji seji v torek 7. tm. je mariborski oblastni odbor dovoiil večje kredite za mostove, regulacije vodu i. dr. Oblastni odbor je sklenil zgraditi v Dobrni nov hotel s 50 sobami, ker so postali dosedanji zdraviliški prostori pretesni-— Dovoljen je bil kredit 105.000 Din za štiri mostove v Medmurju in so bila oddana tozadevna dela. — Okrajni zastop celjski dobi 10.000 D za Popravilo mostu čez Bolsko, 40.000 Din pa je bilo dovoljeno za podaljšanje radmežanskega kanala v Prekmurju. — V kratkem pričnejo regulirati Pesnico in Žičnico. Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 1. do 7. avgusta je bil prijavljen mariborskemu' m.otmmiu fizikatu samo |en slučaj .etej .Jesti na nalezljivih.boleznih in sicer X slučaj tifusa. Zapuščena čeca Pri železniških nesrečah je vedno ista strašna in sramotna slika: ponesrečenci se valjajo v deliriju zadnje groze in ne da se jim pomagati, ker na postajah ni lekov. Tudi ponesrečence življenja pusti družba ležati brez pomoči, ker nima zdravil topločutečega srca. Oni, katerim slučaj prizanese, se obrnejo v stran, da jim pogled na nesrečo ne bi kvaril veselja, miru in teka... Strašna je brezobzirnost človeka do človeka, a se mnogokrat čuje v opravičilo: oba imata razum, odrasla sta, enake življenske pogoje imata — kar je ma-lokedaj res in če lahko eden dobro vozi, zakaj ne bi tudi drugi. Brezobzirni pa niso odrasli samo do svojih vrstnikov, temveč tudi do nežnih otroK. To je posebno žalostno in sramotno poglavje. Celo Maribor, kateremu se rado pripisuje dobričinsko bistvo in obiležje, ima toliko slučajev velikih grehov nad deco, da spopade čutečega človeka groza. Tu so lOletni in še mlajši otroci, kojili bolezen izkoriščajo redniki kot vir dohodkov. Deček kakih 10 let, kost in koža in nekoliko pohabljen, se plazi do polnoči okrog gostiln ter berači. Tega ali kakega drugega takega reveža so že našli po polnoči spati kje na stopnicah ali v uličnem kotu- — »Premalo sem nabral, ne upam si domov!« — je bila pretresljiva , izpoved malega reveža. Navajanje otrok k beračenju posebno cvete ob Sv. treh kraljih in Svečnici. To ni za dan, dva, temveč najmanj po dva meseca prej in po prazniku. So tudi ljudje, ki se od Srca smejijo otrokom, ki proti jutru izmučeni in opojeni od alkohola torkljajo po Ulicah ter se pulijo za priberačen drobiž... V to žalostno poglavje spadajo tudi otroci brez varstva. Cesto se naj lejo sredi ulice brez vsakega varstva otroci, ki so komaj shodili. Da se lahko vsak hip ponesrečijo, ne mislijo ne redniki in ne premnogi, ki gredo brezbrižno mimo. Policist mora pri vsej svoji težki službi igrati še pestunjo. Podnevi spravi otroka v dečji dom, kar včasih tudi ni ravno lahko- Kaj pa sredi noči? Kot edina streha preostane policijski-zapor. Tu skrbijo za otroka kolikor se le da. Spravijo ga v pisarno, v jetničarjevo stanovanje ali pa vsaj v čisto celico, ki ostane vedno odprta ter skrbno nadzirana. Dete se pri tem ne zaveda, da je v zaporu, zavedati bi se pa morala skupnost. Mesto bi moralo imeti vedno odprto zavetišče za zapuščeno, revno deco. Z uočne ture maribor — Beograd Danes smo prejeli prvi glas od trojice športnikov (Vezjak, Petrovič in Ledvin-ka), ki so v nedeljo dopoldne odpotovali s čolnički po Dravi proti Beogradu. Ker je zanimanje oočinstva za ta zlet znanih mariborskih športnikov precejšnje, priobčujemo nekaj odlomkov iz pisma: »Legrad, 6. avgusta Tu v majhnem kraju na meji Hrvatske in Madžarske smo mokri do kože morali pristati- Današnji dan je bil ze!o naporen, včerajšnja nedelja po izredno lepa. Po lepi vožnji smo včeraj ob 12. zelo zadovoljni in veseli pristali v Ptuju... Ptujsko občinstvo se je zelo zanimalo za našo vožnjo in nas je prijazno sprejelo. Po nadaljnji lepi vodni poti smo dospeli zvečer v Varaždin ter prenočil v krasni vili '.Bolha v senu«. Davi ob 6. nas je ob oblačnem dnevu sprejel tok Drave in ob pol 3. je že pričelo deževati. Nastala je nevihta in smo se imeli boriti z močnim vetrom in visokim valov. Izmučene in od mraza drgetajoče nas je končno od daleč pozdravil cerkveni stolp legradski. — V Osjek prispemo najbrž v sredo dopoldne. — Pozdrave vsem Mariborčanom!« Lajteršnerk. Pevsko društvo »Luna« priredi na praznik 15. avgusta na vrtu gostilne Požauko v Košakih ljudsko veselico. Program obsega: petje, godbo, ples in razno zabavo. Začetek ob 15. uri. Vstopnina 5 Din- Ako je dež, bo veselica 19. avgusta. Vabi odbor. 1513 Jadranaši, v soboto ll. tm. pri Kosiču ob 21. ur! sestanek. — Pevovodja, 1512 Odkrifle spominske eloiče Sfeosiia €vahfte-Ju mi Schlllsselberg - ruska lasfiSSa Moskovska revija »Zvezda« prinaša obširno studijo o tajnem oddelku v stari ruski trdnjavi Schlusselburg. Ta trdnji va je v nekdanji Rusiji igrala isto ulogo in je bila ravno tako zloglasna, kakor v starem Parizu državna ječa Bastille. V obeh teh ječah so zapirali ljudi brez obsodbe in brez krivde samo radi tega, ker so bili napoti vladajočemu režimu in posameznim oblastnikom. Iz Schliisselbur-ga ni bilo lahko priti nazaj v svobodo. Jetniki so umirali v strašni ječi ali so zblazneli, ali pa so bili v najboljšem slučaju izgnani v Sibirijo, kjer so po dolgih letih težkega dela v rudnikih ali pa tudi iz ječ končno vsaj prišli med sibirske naseljence. Tajni oddelek Schliissel-burga se je nahajal v nizki sivi hiši, pred katero je bilo trialo, pusto dvorišče, okrog pa močne barikade iz železnih drogov in bodečih žic. Jetniki so živeli v napol temnih celicah ter niso imeli nobene zveze s svobodnim svetom. Niti rizičnega dela jim niso dali. Čitanje je bilo popolnoma izključeno. Stražarji so poznali jetnike samo po številkah. Imena je pozal samo poveljnik trdnjave. Od leta 1852 do 1870 je bilo 22 jetnikov v tajnem oddelku. Osem od njih je bilo političnih osumljencev, šest jih je prišlo v ječo radi verskega prepričanja, trije so bili obtoženi navadnih prestopkov, za ostale se pa sploh ni vedelo vzro ka strašne ječe. Vsi skupaj so preživeli v ječi 300 let. Svobodo so dočakali 4, zblaznelo jih je 11. drugi so pa v ječi umrli. Med to nesrečno dvaindvajsetorico je bil ipali plemič po imenu Ramenski, Njegov »zločin« je bil ta, da je med prebivalci svoje vasi kritiziral pretežke davke. Radi tega je bil v ječi šest let, dokler ni zblaznel. Blaznega so internirali v neki vojašnici in car Aleksander II. ni uslišal prošnje njegove matere, ki je želela sina k sebi. Bivši šolski nadzornik Romanski je bil pa v tej ječi 18 let, ker je leta 1846 predložil grofu Konicinu osnutek ustave. Tudi ta nesrečnež je zblaznel. Cerkveni . .dostojanstvenik Leanov se je zameril cerkvenemu vodstvu in je bil radi tega v Schlusselburgu zaprt 25 let. Njegovega tajnika Mullerja so izpustili, ko je zblaznel. Mož je bil avstrijski državljan in ko so avstrijska poslaništva po njem povpraševala, so dobivala odgovor, da je sam neznanokam izginil. Znani anarhistični filozof Bakunin je bil tudi šest let schliisselburški jetnik- Najtežja usoda je doletela poljskega rodoljuba Valerijana Ljubljanskega, ki je bil od leta 1830 do 1870 zaprt v Schliis-selburgu, kjer je umrl v 86. letu starosti. Po 31. le-fth sp mu sneli verige radi lepega vedenja. Skoraj 20 let je prebil v Schlusselburgu podpolkovnik Achenbrenner, ker je bil leta 1885 član neke revolucionarne organizacije. Ko je leta 1903 tedanji ruski vojni minister general Kuropatkin obiskal tudi trdnjavo Schlusselburg, je izrazil željo, da bi posetil svojega zaprtega tovariša Achenbrennerja, ki se je bojeval z njim skupaj v Aziji. Poveljnik političnega oddelka jetnišnice je celo vojnemu ministru odbil to željo, češ, da je potrebno za to posebno dovoljenje od ministra policije. Tako vojni minister ni videl svojega nekdanjega bojnega tovariša- L. 1905 je bil Achenbrenner pomiloščen. Ta mučenik je dočakal visoko starost in je umrl lani v Moskvi. Velika večina žrtev nekdanje ruske Bastille je pa svetu popolnoma nežna ia. Pisatelj Edgar UJallce avtor našega novega romana, ima za seboj burno-romantično preteklost, kakor še nekateri drugi slavni pisatelji- Na primer: Maksim Gorki in pokojni ameriški pisatelj Jack London. Wal!ace je bil najdenček, našli in odgojili so ga revni delavci londonskega predmestja- Šolo je le neredno obiskoval. Z 11. leti je prodajal po Londonu časopise. Par let pozneje je prišel na neko ribiško ladjo, s katere je pa utekel. Potem je bil prodajalec mleka, zidarski strežaj, pristaniški delavec, vojak in mornar. Na ladji je spisal prve svoje pesmi, ki so prišle slučajno v roke slavnega pevca Arturja Robertsa. Ta S a m o:c je skrita v malemu zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da vala: perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za izkuha-vanje pa je najbolje, če se vzame SCH1CHTOVO TERPENTIN MILO se je zavzel za mladega in nadarjenega mornarja ter ga priporočil visoko na-obraženi in dobrotljivi dami mis Calde-cot- Med angleško-bursko vojno je bil poročevalec raznih londonskih listov. Ker je radi stroge cenzure napadel lorda Kitchenerja, so ga izgnali. Podal se je v južno Afriko, kjer je preživel burno dobo med kolonisti in iskalci zlata. Polagoma se je preril v severo-afriška mesta, kjer se je zopet posvetil časnikarstvu. Povodom nekaterih afer je ostro pisal in izganjali so ga iz ene kolonije v drugo-Ko se je vrnil v Anglijo, je osnoval književno založništvo, a je naglo skrahiral. V najtežjih časih so vzbudili veliko pozor nost njegovi romani iz življenja v kolonijah, ki so mu omogočili, da se je popolnoma posvetil pisateljevanju. U ulaku na križ pribit Pretekli teden so doživeli na nekem berlinskem kolodvoru čudovito senzacijo. Z vlaka je pridirjal k uradniku preplašen sprevodnik in mu javil, da visi v zadnjem vagonu v praznem kupejo na križ pribit neki moški. Uradnik in drugi, ki so slišali neverjetno vest, sicer niso tega takoj verjeli, vendar so stopili pogledat v zadnji vagon za tresočim se sprevodnikom. V kupeju se je nudil vsem strašen prizor: na tleh je ležal na posebnem križu pribit na rokah in nogah neznan moški. Še huje pa so se prestrašili navzoči, ko so hoteli dvigniti križ in človeka. Križani je sam snel roko s križa, izpulil z njo ostale tri žeblje in skočil živahno pokoncu. Križ, na katerem je ležal, pa je lepo zložil, ga vzel pod pazduho in šel na peron. Pri zaslišanju pred postajenačelnikom je izjavil mirno, da se imenuje Rihard Ulmer, bivši pomorski oficir, in da se je po vojni pričel pečati s proučavanjem fakirskih zmožnosti in da je v tem že toliko napredoval, da se lahko brez bolečin prebada z iglami in noži po svojem telesu. Tako si je na rokah in nogah napravil skozi in skozi vbodljaje in se pribijal na križ, kadar se mu je zljubilo. To pot se je pa na vlaku zato pribil na križ, ker je hotel o-brniti nase pozornost občinstva, da bi mu pomagalo do zaslužka, češ, da ,e že delj časa brez posla. Pri nogah je imel listič s prošnjo, naj ga odnesejo na zrak, če bi ga našli ljudje onesveščenega .. Slorijola na črasbl Sluga Napoleona, ki je leta 1814 za malo drobiža prodal star klobuk iz garderobe svojega cesarskega gospoda, si niti v sanjah ni mislil, da bo to obnošeno pokrivalo iz navadne klobučevine nekoč predstavljalo veliko dragocenost, za katero se puli mnogo reflektantov. Na dražbi umetnin in starinskih spominov so prodali te dni star Napoleonov klobuk za okroglo 100.000 Din. Na isti dražbi se je prodalo tudi nekaj orožja, odlikovanj in listin iz Napoleonove dobe. Vsepovsod po svetu se plačujejo zelo visoke cene za vse stvarno malovredne spomine ve- likih zgodovinskih osebnosti. Pozni potomci, ki so si iz preteklosti izbrali svoje ideale, smatrajo vsak predmet, ki je bil nekdaj v rokah velikega moža, za nekak utrinek njegove glorijole. Visoke cene dosežejo pri vseh razprodajah starin v Parizu, Londonu in Berlinu tudi srednjeveške viteške opreme, odnosno njeni posamezni deli. Tako so pri zadnji razprodaji v Londonu prodali viteški meč iz leta 1460 za 30-000, viteški harniš, šlem in ščit pa za 180.000 Din. VOJNO STANJE MED HAJDUKOM IN JUGOSLAVIJO. Da se bo vsaj nekoliko poznalo politično nasprotstvo med Hrvati in Srbijanci tudi na mnogih drugih poljih medsebojnega občevanja, je bilo razumljivo. Manj razumljivo in prav nič športno pa ni stanje, ki je ustvarjeno po pivenstveni tekmi 29- julija v Splitu, ko je Jugoslaviji uspelo napram Hajduku iztisniti rezultat 2:2. Neposredno po tej tekmi nismo hoteli poročati o incidentih med igro, ker je pač bilo pričakovati, da se vse to v nekaj dneh pozabi. Vendar pa so bili poslednje dni sprejeti tako ostri sklepi v Beogradu in Splitu, da moramo tudi mi obvestiti našo javnost o trenutnem položaju. Jugoslavija je baje igrala v Splitu obupno surovo, sodnik g. Segedinski iz Subotice je vodil igro škandalozno pristransko v korist Jugoslavije. Kljub temu se je 400 glava publika brzdala bolj kakor je to običaj v vroči Dalmaciji. Ko je prišlo v prvem polčasu po krivdi sodnika in vratarja Jugoslavije do incidenta, je, kakor poroča športski list, neki srbski podporočnik zakričal vojakom, ki so bili brezplačno na tekmi: »Čisti vse! Bodala ven!« Neki igralec Beograjčan pa je zaklical: »Brez vojske ne igramo dalje!« Igralec Hajduka pa mu je odvrnil: »Vi niste brez vojske in žandarjev niti v parlamentu! Če bi imeli čisto vest, ne bi klicali pomoči!« Po tekmi je še dostavil neki Beograjčan: »Mi smo ponosni na našega nacijonalnegi junaka Punišo Račiča, ki je položil svoje življenje na oltar domovine!« Na take vzklike tudi Splitčani niso molčali. Po tekmi so neki gledalci naravnost prostaško žalili sodnika- Najhujše pa je prišla šele naslednje dni, ko so pričeli beograjski listi objavljati tako nesramne izpade proti Splitčanom, da se to ne da z ničemer upravičiti. Neštetih težkih žaljivk na naslov Hrvatov, kakršnih ne pozna naš besedni zaklad, radi njihove ordinarnosti ne more mo tu ponavljati. Jugoslavija je sklenila, da bo dve leti bojkotirala Hajduk; uprava Hajduka pa se je odločila, da za vedno prekine vse sportske stike z Jugoslavijo, ki za Splitčane sportski sploh ne obstoja več. Dalje bo Hajduk tožil urednika beograjske Pravde in igralca Jugoslavije Jovanovi- ča, ki je prvega tajnika Hajduka udaril s pestjo po čelu, a tudi »Vreme« bo klicano na odgovor radi svojega poročanja. Čeprav je medsebojno sovraštvo nasprotnikov, kot je videti, doseglo že kul-minacijo — vendar upamo, da se bo sportskim forumom posrečilo ublažiti neznosne razmere v nogometu. ISSK Maribor — nogometni odsek. Danes v četrtek lahkoatletski trening vseh nogometašev, točno ob 18! Udeležba obvezna. Jutri v petek trening na dva gola. Po treningu sestanek in volitev kapetanov vseh moštev. — Načelnik. SK Železničar v Ljubljani. Mariborski SK Železničar prične jesensko nogometno sezono z gostovanjem izven Maribora. V soboto in nedeljo odigra namreč prijateljsko tekmo s Hermesom in Ilirijo v Ljubljani. Suspenzija Saška ukinjena. Na predvčerajšnji seji je JNS ukinil suspenzijo Saška, verificira prvenstveno tekmo 3:2 za BSK in izročil igralca Saška Topijanca in Gotza kazenskemu odboru. Prvenstvene tekme, ki jih ima odigrati še Sašk, se pa kljub temu najbrž ne bodo vršile, ker so bile celo one že odigrane visoko deficitne. Anulirana tekma Gradjanski—Hašk. Nedeljska nogometna tekma za prvenstvo države, odigrana v Zagrebu med Gradjanskim in Haškom, v kateri je zrna gal Gradjanski 4:3, je bila po JNSu anulirana, »ker ni bila odigrana regularno in ker je dobila poslednjih deset minut značaj neresne igre. Nova-tekma se ima odigrati na igrišču Haška v Maksimiru z istim sodnikom«. Sohohho V Ljutomeru se vrši dne 12. t. m. nastop Sokolskega društva, o priliki proslave 25!etnice. Na predvečer bo svečana akademija. Vse brate in sestre pozivamo k čim šte.finejši udeležbi. Telovadci odhajajo iz Maribora, Glavni kolodvor v .soboto od 16-20. Ostali bratje, sestre in drugo občinstvo se lahko posluži vlaka, ki vozi v nedeljo ob 5.35 z glavnega kolodvora. Vožnja je polovična, ter stane tja in nazaj Din 28. Udeležba v krojih Sokol v Studencih priredi na praznik 15. trn. svoj društveni nastop, na kar opozarjamo vsa bližnja sokolska društva, kakor tudi drugo napredno javnost. Pravi razlog? — Še vedno niste poročen? Saj ste se že tako resno pripravljali na ženitev! •— Iz one moke ni bilo kruha. Moj bodoči tast je imel silne zgube na borzi in nisem hotel, da bi bil še hčerko zgubil... Edgar Wallace: Žaba z masko (The»Felk>wship with the Frog.) »Strašno sem star,« je dejal Dick. »Enaintrideset.« »Enaintrideset?« je zaklicala Ela ter zarudela. »In govorila sem z Vami kakor s kakim dečkom.« »Mislite si,« je odvrnil resno, »da sem tak v bistvu, četudi zasledujem tatove in morilce ter vse slabe ljudi. Pri državnem pravdništvu sem namreč podrav-natelj. Nož je padel Bennetu iz rok, njegovo lice je obledelo. »Gordon! Rihard Gordon,« je dejal votlo. Za trenutek so se srečale oči obeh mož. Jasne modre in ugasle. »Da, to sem jaz,« je dejal Gordon, »in mnenja sem, da sva se že nekje srečala«. Ugasle oči niso oživele. John Bennetov obraz je bil hladen nalik maski- »Upajmo, da ne poklicno,« je dejal in to je zvenelo nekako izzivalno. Ves čas na povratku v London je Dick napenjal svoj spomin, a ni mogel Johna Benneta z nobenim dogodkom spraviti v zvezo. 2. »Združeni Maitlandi« so iz malih poslov v kratkem času zrasli do velikega razmaha. Maitland je bil postaran mož patriarhalične zunanjosti in redkih besedi. Brez vsake protekcije je prišel v London in na trdnem je že bil, predno je London prav zvedel za njegovo eksistenco. Dick Gordon je videl špekulanta prvič, ko je čakal v veži njegove palače. Mož je bil srednje postave, močno zra-ščen, z brado do prs in z očmi skoraj skritimi pod gostimi belimi obrvmi. Počasnih in težkih korakov je prišel iz velike pisarne, kjer je delalo kakih dvaiset uradnikov. Pogledal ni ne na desno, ne na levo, stopil je v lift ter izginil. »To je naš stari. Ali ste ga že kedaj poprej videli?« je vprašal Rav Bennet, ki je prišel za trenutek iz pisarne, da pozdravi obiskovalca. »Častivredna starina je to, samo trd je kakor blagajniška | vrata. Še z dinamitom ne bi dobili denarja od njega. Filo dobiva malenkostno plačo, ki bi bila primerna kakemu slugi, ne pa tajniku. Filo je pa tako dobrodušen, da se nad tem niti ne jezi.« Gordonu je bilo neprijetno. Njegova navzočnost v Maitlandovi hiši ni imela nobenega pravega povoda- Če bi hotel biti odkritosrčen, bi moral reči mlademu možu: »Neumno sem se zaljubil v Vašo sestro. Vi me ne zanimate, rabim vas pa kot posredovalca in pomočnika zaželje-nega svidenja. Radi tega sem Vas obiskal in bi bil pripravljen spoznati tudi Vašega prijatelja Fila, čeprav bi me od srca dolgočasil.« Mesto vsega tega je pa dejal: »Zakaj mu pravite tako?« »Ker je star filozof. Njegovo pravo ime je Filip. Vsi ljudje so njegovi prijatelji, on je sploh človek, s katerim se vsakdo rad sprijazni.« V tem trenutku so se odprla vrata sosedne pisarne in Gordon je takoj uganil, da je plešasti, dobrodušni mož srednjih let, ki se je pojavil, predmet razgovora. Njegovo okroglo lice se je nabralo v dobrodušen smehljaj, ko je opazil Raya. Slugi je izročil nekaj spisov ter pristopil. »To je Gordon,« je predstavil Ray, »in to moj prijatelj Johnson!« Filo je toplo stisnil ponudeno roko. Izraz topel je bil kakor nalašč za bistvo gospdda Johnsona. Celo Gordon, ki se ni tako lahko vdal tujim vplivom, je podlegel neposrednemu vtisu njegove prijaznosti. »Vi ste gospod Gordon od državnega pravdništva. Ray mi je pravil,« je dejal. Veselilo bi me, če bi nekega dne prišli in zaprli našega starega. Od vseh ljudi, kar jih poznam, bi ta gotovo najbolj zaslužil Vašo pozornost. Sedaj pa moram takoj iti, ker je danes posebno slabe volje. Človek bi si mislil, da skačejo žabe za njim-« Gospod Johnson se je sam najbolj smejal svoji šali. Veselega obraza se je odstranil. »Sedaj moram pa tudi jaz oditi,« je dejal Ray. »Zahvaljujem se Vam, da ste izpolnili svojo obljubo ter me obiskali. Rad bi šel enkrat z Vami na sprehod. Tudi moja sestra bi gotovo rada šla, saj MeM qM, MeMtjo v dem«(m Ib eecijelBe nami obtifiBtva: vMk*bMB1. Vozni red veljaven od 15. maja Prihod in odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol. Upokojenec išče mali zaslužek. Naslov pove uprava lista. 1506 NI VSEENO katero znamko kolesa si kupite. Vedeli morate, da so kolesa po Din 2300 —. 1600 — in 1000-—. Varujte se najcenejših koles ker se podražijo vsled popravil. Kupite samo STEYR-WAFFENRAD z dve letnim iamstvom. Glavno zastopstvo in zalogi 310? Bogomir Divjak, Maribor, Glav. trg 17 Zahtevajte povsod „Večernik“! se dnevno pečejo edino v M daimaliDski Kleti" Maribor, Mesarska ulica 5 kjer se točijo tudi najboljša in pristna dalmatinska vina Za obilen obisk se priporoča 15U Povodnlk Prihod vlakov v Maribor sl. k. Odhod vlakov iz Maribora sl. k. Vrsta vlaka Prihaja is ob nri Vrsta vlaka Odhaja ▼ ob nri brri Zagreba 0'25 brzi Avstrijo 0-45 Wiena 115 g Ljnbljano 1-45 2-25 g Zagreb 2-50 potniški Ljubljana 401 Avstrijo 4-45 Brzi 445 potniški Zagreb 5-20 potniški Čakovca 6*28 • Čakovec 5-35 g Poljčan 7-31 H Prevalje 5-40 e Dravograda 7-38 m Avstrijo 6-25 * Št. lija Avstrije 7-42 8-14 m g Št. Uj Čakovec 6-40 8-24 Čakovca 9*10 g Ljubljano 9-20 g Ljubljane 9-37 « Avstrijo 9-25 11*52 g Fale 10*30 kale 11-58 Ormož 10-40 e Avstrije 12-32 0 Avstrijo 13-10 H Prevalje 12-53 • Prevalje 13-20 hrzi Avstrije 13-53 • Ljnbljano 13-25 potniški brzi Ormoža 14-40 Št. IIJ 13-30 Zagreba 1451 brzi Ljubljane 14-26 Ljubljana 1502 0 Zagreb 14-35 potniški S:, lija 15 11 g Avstrijo 15-37 0 Ljubljane 1634 potailki Čakovec 16-18 g Avstrije 18-20 1- Falo 17-10 Čakovca 18-21 g Ljubljano 17-20 Fale 18-41 g Prevalje 18-34 St. lija 20-31 g Št. lij 18-45 e Prevalje 21*— • Pragerske 19-20 g Avstrija 21-34 g Avstrijo CIO* —- g Čakovca 21-47 0 Čalcovee 2 ,-06 e Ljubljane 22-- 0 Ljubljano 23-26 oz&jkjtr pavaia Citronada in Mandarinka „Patria‘ so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri JAKOBU PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19 M* drobno? tovama za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. Na debelo I XVI Izdaja Konzorcij »Jutra« v Utibljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Broioviiv Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Maribora