Šl. 37. V Mariboru, čelrtek 30. raarca. l\. tečaj. 1871. -?i* 01 AirriffCITT UTADAII **?& » po\ ieta 4 „ -- „ ^l m mm ■■ B| I Ml ^^ HA 9 IMI IM IC ■■■■ * „ „ „ M .u^t. n četrt „ 2„ 20 „ h^M, M h^I M IM ■■—,. ■ ^Rfl ^^A HFJB 0 1IH! ^JK M^A ^1 ^1 ^1 Hi vet'° pibnuink°»? pi»- PopoHii: 1 lllll Hm lllllill S Ini im II IIIIh ^°"i0 pr> rrnstoru- „ pol leta R „ — „ flV^rl^l^B VV ^| ^B^fl Hl ■■ Bil^r MBbM MBi flflilfl ■uMAbI VV M^ | ^aU kolck (štempeljl „ četrt „ -2 n U0 „ W^^ ^^^ '^T' ^ ^^^H^ ^ M~^ BMU^^M ^ m ^i^M^H'^V ^^r ^^^ H za 80 kr VredniitTO in opravniitvo je na stolnom trgu (Domplati) hiš. it. 179. Bokopisi se ne vračajo, dopisi naj te blagovoljno frankujejo Vabilo. Proti koncu prvega četrttetja uljudilo prosimo vse one naše p. n. gg. navodnike, ki žele" tuđi v prihodnje sprejemati „Slov. Narod", a jim naročnina poteče zadnjega tega meseca, naj do tje naroČilo hlagovoU ponoviti, da se njim dopošiljavanje ne pretrga in da mi vemo določiti, koliko iztisov nam je tiskati, Upanto, da navi obeinstvo, ktero nas je do zdaj pudpivalo, pomaga storiti Še zadnji korak, kakov borno od svoje strani vse storili, da zadostimo opravičenim željam našega občinstva, in da Častno resimo svojo nalogo, kolikor nam je to mogoče po seđanjih naših in našega naroda okoliščinah. Denar se najceneje in najpriprosteje ter za našo administracijo najugodneje počilja po pošt-nih nakaznicah (postanweisung), ki se dobivaju na vsaki c. k. pošti. Cena lista je kakor do zdaj v Mariboru brez pošiljanja na dom za vse leto 8 gld. — kr. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ Po pošti: za vse leto 10 gld. — kr. „ pol leta 5 „ — „ „ četrt „ 2 „ 60 „ V Mariboru, 21. marca 1811. „Slov. Narod." Avatrljuko mlulaterstvo. I. V nekterih dneh so razido državni zbor na ve-likooočno počitnice. Minieteratvu, ki je imelo s tem - čudnim zastopnistnotn toliko nepovoljnega in na vie strani nehvaležnega posla, gotovo ao vsaj za nekoliko časa odvali kaiuon od srcu. Piva dob« eo-danjega ministrovanja jo končani. Nitm, ki smo brez maloatnegii nozaupnnja pa tuđi broz otročjega priča-kovanja aedanjo ministerstvo sprojeli in spremijali pri njegovem delovanji, naj bodo dovoljeno šo onkrat s(> ozreti na obljube novih ministrov in na vspohe njih delovanja — sine ira et studio. Pri svojem nastopu jo ruinisterstvo obljubilo, da bode „veo svojo moč stavilo v to, da si zasluži ime reanično avstrijsko vlade za kronovine in deželo zastopane v državuem zboru." Na avatrijskem Btališči smo stali in stojimo tuđi mi; zarad toga st;t-lifiča Hino žo s početka novomu ministerstvu čestitali ; s tega stališĆa bočomo soditi ludi dosedanjo ministersko vedenje, dasiravno jn n«So avstrijsko st:iliščt-> mnogo manj varno in hvaležoo nogo minifitersko, kaj ti nam ne daje niti momentansko moči, uiti nam no obota slav-nega imena v zgodovini, niti nam no od pira upanja do mastnih penzij iu visocib redov : naše avstrijako čustvo nom nagradujojo k većemu državni pravdniki — kako? je znano. „V jako resnobnem času (hochornstun Moment) sprojemajo sedanji avetovalci kronini svojo odgovorne >oslove.a Tako jo Hohenwart h tovariši 7. februarjai >klical v 38. Stev. „Wien. Zeitg.a in ves svot je rosnici eh besed pritrjoval. 'Aa, to pa je svot tuđi po pravici pričakoval, da bndo ministarstvo „jnko resnobnemu času" primerno delalo tem bolj, kor jo smelo zagotavljati, da io „moćno vsled zaupanj;i iu obljubljeno mu podpore avojof^a vzvišenoga gospodarja Nj. cesarskoga in kraljo-veg:i Voličastva, ktoro jo bilo novi vladi natančni program njone di-lavnosti žo potrdilo." Izvzomši uatavo-Vftno svojbino jo smelo poleg toga ministeratvo zaupno 60 „zanašati na domoljubno mišljenje Ijudskega zaatop-ništvu in vsi {»a prcbiv.Hlstvn." IT rudna „Wion. Zeitg." ti.'mi je priča, da jo nova vladn tacega domoljubnega mišljenju med prebiva'stvinu mnogo našla, našla seveda povsod /. i/recnim pogojem, da bode ministorstvo res tuđi delalo. Preduo so ozremo, kaj jo vlada v istini storila za dobo svojega dvampsečno^a dolovanja, pogledimo t'rcJei kaj jo obljubila in kako je opravičila '/. dojanji tirjano ztiupanjo avstrijskih rmrodftv. Tu naj žo nnkrat izro-kumo, da od ministerutvji v tom kratkom času nikakor nismo pričakovali (':ado?.ev, zanosljivo pa smo pričako-viili, da so delo vssj začuo, kukor bi to tirjul „jako resnohni čas." Dva nioseca v življenji državo ništa večnoat, a uekaj sta vrndar in vsaj zii^otki prihodnje delavnosti bi morali denes biti vidni. „Ministri bo lotevajo avojo nalogo s trdniui skle-pom, odločno in vztrajno pozivljati se (appelliren) na občc čntjeno nujno potrobo po državopravnem miru in ploduiiosni urodhi državno dclavnosti" — to obljubo berenio na čelu 38. štev. „Wion. Ztg.u Bila je s ten) izgovorjenu velika besoda. če ktori državi, treba je državopravnega miru zbegani Avstriji; čejekteri državi treba vrediti svojo gospodarsko delovanje, moramo v prvi vrsti imenovati nnšo Cialajtanijo. Hobenwnrt in tovarisi so imeli čisto prav, ako so izrekli, da je po-treba po vsom tem obče čutjena in nujna. Ravno kei je ta potrebu tako občo čutjena in tako priznano nujna, zato so jo probivatoljstvo cislajtansko zaupno obračalo do novoga ministarstvu. A kaj je ministarstvo v tej zadovi do zdaj storiloV '/a Bogu, če izprašamo vso svoje erco in vso svojo obisti, no inoremo zaznamovati ni onega koraka. Odloćno i ti vztrajno je obljubila vlads apelirati na probivalatvo. Iz vsega vludnega vedonja nt lii mngli po veduti niti enega odlučnoga poziva, da mol-Cimo o vztrnjnosti. Državopravni mir! Kako ga jo vladi delalu ? Pri ustavoviTnežili :\ priori ni imela nobenc zaalombo in jo ima denes munj, ko prvi dau svojegt življenju. Ustavovcrnežo jo Hohemvartovo ministorstvt razkačilo, kakor pred njim šo nobeno ministerstvo ir vsled tega vidimo v državnem zboru prikazni, ki s< sm«*jo v redni)) in pruvnih državah — da malo ročomr — imenovati vsaj nenavadne, nepričakovane. Mogoče da vlada sedanjih neniških poslaucov no priznavn ko oravo znsto|»niko nem^koga prebivalstva v A.V3triji. Ka jo s tem nam in državi pomagalo? Dokler ti ljudj« nosijo svojo inundate, toliko raaa so taktično pravn zastopniki nernško stranko v Avstriji, vladn mora s njimi mčuniti in v istini tuđi računi. Poguma ljudstvc samo vprašati, nnj)elirati na obče čutjeno nujno potreb( po državopravnem mitu" vluda nitna niti odločnoga, š< manj pa vztrajnegii. Vaaj pokazala ga ui. In ustavo vernožom vlada že dola noke koncesijo, stavlja se nt njih stuliščno, ustavo hvali itd. — in vendar z;istonj kajti to, da Holiomvart pom ter tje ustavovernožem očiu njih grebe, njih nodelavnost zn dobo njibovegti gospo' dovanja, to je č^dno za enkrat ; akcijski program tn ne more biti ; zato je treba stvariteljnih misli in dejanj — teh pa do zdaj še nismo videli. Vlada se do zdaj ni skazala, da bi bila kos le odino nemško-avstrijski stranki, kako bi bila kos resiti mnogo veče splošno avstrijsko vprašanje! Okolo ustavovernežev hodi . kakor mačka o^olo vrele kaše ; Avstrijcem se niti bližati ne upa. TRi nibrebiti vlada „odločnojo in vztrajnejr* apo-liratt na druge avstrijske stranko? Kaj še! Apelirati se j pravi bližati &o z natančno izrečenimi žoljami, tirjat-jvami in koneosijami. Je-li vlada kaj tacega storila proti kteri stranki? Nasprotno! Po svojih organih je z ozi-rom na toliko razupite dogovore s českimi voditelji no-voljno izrekla, da Hohomvart nikogar ni klical k sebi, da pa tuđi ni nobenoga v rebra butnil, ako jo ravno berače potrkal na njegova vrata. So li to pravi „ođ-iočno in vztrozno apelirati" na obče čutjeno in nujno potrebo po državopravnem miru ? Pogledimo si češke novine, in vidoli borno, da so zapustili svojo dobrohotno roservo in da so začeli očitno pisati proti vladi, očitati joj njeno nedelavnest, njeno grehe, njeno neodločnost — o vztrajnosti ne more bili govora, nego o vztraj-nosti v brczčrtežni nedelavnosti. Hohnnvvart so jo na Koroškem naučil načela: Lai-lasson t Po zadnjom govoru Groholsknga v državnom zboru, po izjavili poljskih novin Hohenwart v Galiciji med Poljaki še tište zaslombe ni vcdel najti, ktere si je pri njih bil svost Potocki, in Rusinom jo na njih pritožbe in prošnje odgovarjal z ošabnim birokratičnim izgovorom : „Ich \verde sehon, was sich fiir Sie thun liiast." Prosiloc iz tacega odgovora že od nekdaj bere in sliši žulj i vi odgovor : Nič, ćelo nič ! 0 Slovencih lahko raolčimo, ker Slovenci sami molče, kakor da bi jih nikjer nič ne tiŠčalo, in ker sploh no vomo, ali vlada sploh ve, da se imajo blagoslovi njenega delovanja razlivati tuđi med narod slovenski, čegar želje monda Še nišo prodrle v ministerske kabinete. Glodo prvo obljube torej vlada ni storili nič. Naj se ne izgovarja, da ni imela časa. Pol/ jo pač smel lesti 7 let čez planke in ko je sedmo leto padcl nazaj, sraol jo zdihniti : Nagloat ni nikjer dobra 1 Ali drža-vopravno vprašanjo cislajtansko ni — planka ; ministri bi no smeli biti polži; in ministerska kriza bi vsaj za dotično kroge morala biti n«»kaj već, nego ako se počasni polž prekucne ▼ zeleno travo. In ko bi vse to bilo eno in isto , vlada se nikakor no bode mogla po polžovo izgovarjati, da nagiost nikjer ni dobra , ker nagiosti med njenimi lastnostimi Se nismo našli! Dopisi. — t(ht. - 1% Ljubljane, 27. marca. [Izv. dop.] Tuđi ljubljanskim U9tavovernežem so se sline codile, da bi napravili nemŠko svečanost miru in zmnge. Da bi so ta aranžirala, fio si zvolili najzadnje društvo v Ljubljani, namreč nemški „Turnveroin." V petok bi bila morala biti slavnost v Ebrfolđovem steklcnem snlonu; povabljeno jo bilo vse, kar je nemčurskegu rodu, pevci, strclci, „feuerschou" itd. Pa vlada jo to pnzvcdela ter poklicala dr. Stiickl-na k knezu Mettcrnichu. Stockl je sicor tajil zmagino svečanost, pa vse jo bilo zastonj, nemčursko vescljo je šio po vodi. Tuđi igraše jo pre-povedala, ktero ja neki „vatlar", kteronm so 5o mloko za zobmi drži, Btlačil in v ktori bi se bili zasramovnli prav surovo narodni voditelji, odbor katoliškega društva itd. Vlada je namreč rekla, da igra ni za rabo, ter uaaproti §. 5 gled. reda od 14. novembra 1850, da Turnverein sploh nima pravice do gledališčiiih predatav ter da iz vse to demonstracije no bo nič. Vsled tega polom in škripanje s zobmi v netnčurskem Izraelu in strašno zelen žolč na kneza Metternicha. Vsi nem-čurski doktorji in pravdniki lete vkup in v nedeljo je bilo grozovito posvetovanje ter sklenetio, ka se bodo energično uprli. Dobro srećo ! pa ne zabito, ka ne po-maga zvoniti, ko je toča že pobiln. — Deželna vlada se je pa takrat obnašala prav s taktom, ker bi 80 bilo sicer nadejati, da bi bil Ehrfeldov salon priča ena-cib dogodjajev, kakoršni so se vrSili v Baden priDunaji,i v Ziirich-u in Dukarest, kjer je bila l^skova mast, zlonaljene roke, razbito buče itd. jako dober kup. Da se pa omenjona igra ui igrala, bi so morali nemčurji vsi prek deželni vladi še zabvaliti, ker spada v tisto vrsto iger, ki imajo unslov : „Attentatauf den Menschen-verstand." — V malo dneh dobi Ljubljana nuvega žu-' pana c. kr birokrata Laschana. Tagblatt, ki jo bivšemu županu dr. Suppan-u že spisal nekrolog, nam morebiti za „pirhe" prinese tuđi Životopis tega ćudnega svetnika. Đotno saj vedeli, kaj in kako ter spoznali brezštevilnc zasluge gosp. Laschana za občo korist, ktero vse ob-stoje le v tein, da ta gosp. vsak mesen potegne mast no penzijo in jo deno v žep. Pravijo sicer, da je mučenik za liberalno reč, pa tak mučenik bi bil vsak norec; pravijo, da je bil zV>og toga penzijoniran , ker je bil v Frankobrodu preliboralen. Za Boga I preli boralo n in pa c. k ali pa noć in dan. Mož, ki je pod Bacbom postal vladin svetovalec, je v očeh neinčurjev preliboralen. Prosit I Pravijo, da bi bil več postal, da ni tako liberalen. Kaj pa še, ali žo to ni preveč, ali nima žo sedaj već kot dosti, zlasti, ker jo bil oxofficio penzijo-niran le zbog tega, ker baje ni bil za rabo. Mi mu čestitamo zarad enolotnega veselja ia 8mo mu porok, da no pozabiruo nanj. Dr. Schaffer je pa moćno oble-del in moćno se boje, da bi si kaj ne prizadel, kajti on nima ne trohice upa postati župan. Kaj so tolaži, saj titegne v Udmatu postati kaj praznoga in bolje je biti v Udmatu prvi nego v Ljubljani drugi itd. — Dones se je začel krojaški „strike14, vsi krojaški pomagači so opustili delo. Pomagači so v soboto popoldue povabili svoje mojstre v dogovore k Virantu, pa niko-gitr izrnej mojstrov ni bilo in tako se ni bilo moć po-gajati. Pomagači nameravajo napraviti k r o j a š k o družbo (asocijacijo) in imajo tuđi potreban kapital v rokah. Čudne pojme o „striko" pa ima gosp. Gntt- mann, ker je misli! to socijalno vpraŠanje * tara rešifeij I da vso krojaške pomagače done v zapor. O genijalnost l — C3. Iz Dunaja, 28. marca. [Izv. dop.J Včeraj dopoldno so imeli državni poslnnci dr. E. II. Gosta, grof Barbo in Luka Svetec avdijenen pri pre-svitlem cesarji, da bi njih Veličastvu predložili prošnjo za donesek za društveno namono iu bi izročili vsa od „Matice" na svitlo dana dela. Izroćba je bila le de nomino, ne de facto, ker je Stevilo preveliko — do sedaj 18 dolov, knr jo nintica izdala; tuđi pri najvišem dvornem nastavništvu so so lo naznanila in ne najvišemu dvornemu nastavniku, ampak tajniku oddala. (Knjigo so krasno v atlas vezane, s zametnim kinčem helo-modro, črnožolto in višnjelo-belo in so gotovo n:\ čnst firmi Hohu v Ljubljani.) — Pri avdijonci sami jo hlagovolilo Nj. V. presvitli ce^ar pnpraSevati o nnmenib „Matice" ter obljubiti dnmsek za društvene namene. Deputacija se je vrnila z nnjvišo zndovoljnostjo iz dvora. Poiitirni razgled. Obo zbornici državnoga zbora to dni zboru-jete ; gosposka zbornicu so jo poleg nektorih drugih roalosti posebno zato zbrala, da jo ministerstvu dovo-lila davke tuđi meseca aprila pobirati po stari finaućni j postavi. V poslanski zbornici jo ininister Schiiffio od-guvarjal na nektero interpelacijo v železniških zadn-vali. Ponlanska zbornica jo na duljo potrdila postavo, da se imajo c. kr. davkurije na ćflfekem rabiti /a poslova "krajnih solskih hlngajnic, i\ je zr.vrgla nnavet, naj bi se tem blagajnicam plodilo 300.000 f. iz državne blagnjnico, kteri bi se moral denar tekom leta 1871 vrniti. Na dalje jo stala na dnevnim redu OHnovB po-stavr, koliko ima Ogeraki već plaćevati za skupno državne potrebe VBled tega, ker so vojaska krajina inkorporira ogorski civilni upravi. Državni zbor je stvar raz-matraval samo iz finanĆncga, a nikakor no iz državo-pruvnega stališča, ćeš da ju vojaska krajina ža del ogersko krone. Pri tem inisljenji »ta poslanca Danilo in dr. Gosta zastonj razlagala, da naša vlada dotičnu pogodbe 7. ogersko vlado no srao p°ProJ sklepati, prodno je zuslišahi mnenje toliko udeleženo vojaške krajino samo. Vojaska krajina jo torej zoput kontumauirana in pogodba o njoj se bodo sklepala brez nje. Državni zbor pak jo ve.ndar milostivo izrekel, da so ima paziti pri tej pogodbi na pravice, ki jih ima kranjsku dežela na nektere okrajo vojaško krajine. — Velikonočue praz-tiiki obeh zbornic se menda šo lo prićno, ko ro zbornici izrečote v zndovi novaskega vprasanje, knr se go- tovo zgodi to doi. Iz đotičnega odbora je čuti, da hočejo ustavoverneži tuđi v tera vprašauji ministerstvu delati te/ttve ; veudar dotični odbor nikakor ni složnih misli. — Kranjsko konstitucijonalno druStvo, čegar ime-nttni ud jo tuđi „slnvnoznani* deželni prodsednik baro-nizirani Komad, so je zopet enkrat blamiralo in mu jo pečat na to blamažo pritisni! oni ustnvoverni državni zbor, na kteregn kranjski nemškutarji tako slepo prise-gnjo. Omenjeno društvo jo namreć državnomu zboru poslalo prošnjo , naj se volitve kranjskih državnih po-slancev zarad zadržaja izvrstuc adrese tega zbora spoznajo za nepofttavne. Odbor za potrjevnnje volitev v .držrivnem zboru ni ustregel želji kranjskih nemškutarjev, ampak je sklenil : „Z ozirom na to, da po §. 16. postave 21. dcc. 1867 št. 141. drž. zak. lista državni po-slanci ne Rmejo od svojih volilcev sprejemati nobonih instrukcij. dn torej sklep kranjskega deželoega zbora 30. avgusta 1870, naj so im&jo kranjski državni po-slnnci strogo držati zndrŽuja inti dan v deželnein zboru sklenene poatave, nima za državno poslauce nobeue pra-voveljavn*1 moči, ker namerava omejavati (krčiti) mandat teh poslancev, torej tuđi nima na vol javnost volitve. nobenega vpljiva, z ozirom na vso to naj so kot voljavna prizna volitev poshincov : graf Mnrgheri, Horak, Murnik, Svetce, grnf Barbo in đr. Costa." — Brez vprašanja bode državni zbor sklop svojega odbora potrdil in kranjskim nemškutarjem no ostaja druzega nego par nesreĆ-nih zdihljajev po njih okrunjenih novtuah. Saj se vendar se no kućo svet po Dožmanovem komandu ! Mestni zbor t r ž a š Ic i je v svoji lastnosti kot deželni zbor 28. t. m. volil barona Jožefa Morpurgo za državnega poslancu. Peterburški dopisnik „Pol." čisto naravno nabaja prijateljska čutila med pruskim in ruskim dvorom. Glede Rusije in drugih Slavonov pa piše: „Ruska je . innl. travna) slinimo, da so Ce- snrski in Hrvatjo notri blizu P o st o j i n e ino T rs t, ;\ predrli. {() Hrvatili poznaj Se ,,Ljubljanska Novice/' tako poračnjo :) Štajersko ino kranjsko mejo obraniti ino hrvatske dež*»l<> varovati, tuđi sovražniku OBtrašili, dn bi dalje ne di I. žuto no Hrvntjo Dravo, Savo, U o r j u u c o in M p 1.1 i k o obstavili ino po dolgem noter do karolinške c o s t e trak soldntov potegnili. Kazimir, obrstnr Bluinskega regimenta, mesto R o k o jo na suliein ino na morji tako obdal, da jo na 10. dan malega travna Frnneozo, knteri so bili en teden pnproj Reko vzeli, izgnal, 83 solddtov ino 3 otieirje Francozom ujel. /večer ob šestib jo Reko vzel, pote-m še Frnncozo će/ R v o t i M :i t i j a gnal, pri svetom Mu-tiji 1000 Hrvatov postavil, ludi obljubil, da bode Fran-eoze ćez Lipo nazaj podil. Potom je Francoze p«v-padel n-.\ 14. dan malega travna pri Tjr n o v e m na ct-sti proti Ljubljani. \/. Truovega so bili Francozi noter do Postojine nazaj pobiti. Bilo je veliko mrtvih, 80 ujetih, 1 oficir rnnjon, ino Francozi so se čez R :i z-drto v Lipavo nazaj potegnili ; izgubili bo en osemliberski štuk, dva voza strelne pripravo ino konje. C'eK .rfikih je bilo 5 mrtvih ino šestnaj^t ranjenih Na velikonoĆno tiedeljo (16. mali ^ii travna) je prifiel v Ljubljano franeoski oficir od generala B o r-n a d o 11 a , kir je pisma na generala Frianta v Gorico nosel ino poveljo imcl, tukaj v Ljubljani povedati, da je bil prvi prench od boja na pet dni, potlej na drugo tri «1 ni i/glihan, zdaj ga pak Francozi ino Cesarski še duljej drže, ker nobt.-den neće drugemu boja naprej na-povedati, ino da je vs« upanjo, da sn bode v kratkom glihanjo na mir s cesarjem zaćelo. C);neral Buo tupo r t e je v 0 r » (1 o i , B ti r n a d o 11 e v B r u k i pri Muri, MiiRsona v L j u b n n in (I^eoben); — kje p'ik Cesrtrski stoje, ni ve.del ta oficir povedati ; eni pravijo, da pri d u n a j s k o m Novom m e a t u. — Pofitn je priSlu iz Gradca po navadi, no pak z Dunnj n. O m a ni 1 o g e n o r a 1 a Frianta. „Prostost. Enakost." „Žoinirščina laske dežcle." „General F r i a n t, poglavar čez franeosko žol-nirjo v kranjski deželi." „Na Kranjce!" „Pogiavitni general B u o n a p a r t o ino njemu podložni general Bernadotto sta že s avojitn ozna-njenini poveljom vam i/.kazala taisto pravico ino do-hroto, |)O katerih se onu vižata. Ona sta vam obljubila, da vmšji veru, premoženje ino va»o prsono bodo vaake Škodo ino zabavo obvarovane. Vbc to vam spot pri-trjujem. Vi ste že dobroto lc-teh dveh generalov iz-kušali, ker niste bili nobeneinu davku pođvrženi." „Kaj no, da zavolj le-teh tako poRcbuih dobrot ntti vi dolžni njima hvaležui biti? Vendnr ona od vaa nič nočeta imoti. liočeta samo, da bi vi mirno in pokojno v hišah ostali; da bi vi nić ne imeli opraviti v I« Bukarefita se naznanja, da jo ondašnja r leželna komora razpuŠĆena, a da t službi ostane mi- ji listerf-Lvo, Ui se je hotelo službi odpovedati. V mini- s »teratvo je stopil general Teli kot minister bogočastja, v in energični general Floresco Uot fojni miniter. Đuka-rešt BAm je miren. r Telegrami iz Pariza poročajo, da jo mosto po- 9 polnem mirno. Ta mir je menda mir pred nevihto. u Zdaj jo jasno, da nif.l Parizom iu med francoskim narodnim zastopništvom ni mogoča nobuna sprava. Na- r rodna skupščiim ni hotela pritrditi Louis BUincovi 1 prošnji, nnj bi izrekla, da so pariški župani in poslanci 1 prav ravnali, ko so razpisali inestue volitvc. S tem ao 1 ti župani in poslanci pahneni iz stranke legalne vlade, < in v naručje uporu. Upor sam se organi zuje. V po- 1 nedeljek je v Parizu izmed 500.000 opravičenih vo-lilcev jih 200.000 volilo novo mestno zastopniatvn, ktero prevzaine vodatvo vsega upora. Iz toh številk se vid, kolikovšna je uporna stranka v Parizu. Zmorna stranka (300.000) volilcev se volitve ni udeležila. I/, voljen i so sami voditelji centralnega upornoga odbora. LouisBlanc ni izvoljen, ker jo posredoval med uporom in narodnim zaatopstvom — dokaz, da Pariz nočo nietsa vedeti o spravi. Novo parižko zastopstvo (90 glav) bode zditj organizovalo kolikor mogoče krepek upor proti legalni vladi in narodnomu znstopu v Versuilles. Zdaj žo vfjo na vsuh j.ivnih poslopjih v Parizu rudoča znstava in Pariz, ki jo 5 mesi-eev oblegan stradal, bodo v krutkem okušal prijotnosti Tiotranjo državljansko vojske, kajti tuđi narodna skupščina se pripravlja na boj hote bo-Btaviti i/, vojakv vratečih bo iz vojnoga jetniitvanovo armado, ki bo imela Pariz pokoriti in upokojiti. Med tom skupščina sama vrdno bolj vlečo im monarhično dtran iu že so javno govori, da bodo nekteri republikanci morali izatopiti iz vlade in da jih nadomeste monarhisti. „Thiers sicer oporeka, da bi hotel on republiko po-grezniti, a ob onom pravi, da Pariz ne sine gospodo-vati, in da jo on delaven, ka upor umori. Ob onem pa so tuđi bere, da jo princ Aumulo prišel v Versailles-gotovo s poštono voljo seči po franeoski kroni, kterc mu narodni zastop hržkono utegno ponuditi. Ti\kr utegnemo doživeti na Francoskem uaj|)rvo držuvljansk: boj, poteni pa monnrhičuo rcstavrncijo. V očigled aoda-njemu položaj* ima pač prav franeoski časnik „Soir" ako piše: „Cosar nam ni prusko orožjo -/»pisalo na naše razvalino, to si zdaj zapisujemo /, listnimi rnkami sami: Finiš Galline,1* — Dostaviti jo In Se, da jo narodna skupština vse pariške volitvo 2 veliko večino iz* skla 2a neveljavrje in da je 8 tem razpor popolen in 01 isen vsacemu. Stvari se bodo naprej razvijale, a ve- si olo gotovo ne, niti za Francoako posebej, niti za čio- p cČanstvo sjiloh. g Brati je bilo, kakor da bi se bil hotel tuđi G a k i bal d i s sinovi vred udele/iti upora v Parizu, po- z tati ćelo vojaaki zapoveljni1 . Po novejših vostih so V porniki samo v zlo rabili Garibalđijevo imo. \. Iz Madrida poroča telegraf prav burne novino, r latnroč: V Lnridi so premagnli in razkropili G0 glav \ noćno Karlistovsko četo. 26. t. m. no skuŠali javni mir taliti v Saragosi, Kordovi m Valenciji. Rml jo zopet lapravljen. V Andaluziji se kaže republikanska agitacija, v baskiSkth provincijah se javljajo karlistovske demonstracije. Razne stvari, * (Imo n o van j a.) Njegovo Voličnstvo jo okraj-neinu pjlavarju v Tominu g. Audroju \Vinklerju, pode-lilo pri c. k. uamestniji v Trstu ispražnjeno nit^sto na-in*>stnijnkega svćtnika druzega roda. Slovenci smemo r tem imenovanjem jako zadovoljni biti in je z njim iz-polnjcnn nedavno izrečena želja našega goriškega dopisnika. — Drugo vprašanjo jo, kako jo s slederim iine-nnvanjom: Ministor notraniih z:ulcv je imenoval dozdaj v miniaterstvu notranjih ?.adev slu/.bujočega namrstnij-sko^ft koncipistrv TVodorja pl. Hinaldinija za okrajnoga glavarja 1. reda na Primorskom. Ali no bo Rinaldini prevoč „Rinaldiui" za Slovence? — Pravosodnji ministor je imenovat uradnoga pisarja na tnožki jetnišnici v Ljubljani J. Nep. Kum lm-ja za adjunkta te kaznilnice. * (U rad niska spuvednica.) Iz Ljubljano se ntim piše: Deželna sodnija v Ljubljani : Prvosednik dr. Andrej Lušin zna govoriti in pisnti slovenski. Nad-deželni Bodnijski svetovalec MatauSok zna govoriti slovenski, pisati ne. Doželno sodnije svetovalci: pl. Ha ah /na govoriti samo kranjski. Kos jek govori samo kranjski, v tem jargonu posebno dobro kroga. Perko pri konečni obravimvi zaronči po kranjski, sicer no. Kaprctz dobro govori in pišo slovenski. Schmied zna govoriti in pisati slovenski in hrvatski, \m novo, Baro u Rcchbncli govori in pišo slovenski. DožcIdh sodnijska tajnika: Ljudevit Uuvnikar govori in pišu slovouski. Bo ž i č ravno tako. Dežclni '.sodnijski pristavi: ltatolc govori in piše slovensku. IŠetina ravno tako. Ulčar ravno tako. Kancelijsko jebje: Kancelijski ravnatelj Isatič govori le po kranj-ci. Kancelijski pristav Zupančič govori in tadi iŠo slovenski, če kaj dobi. Kancelijski pristav Baltič ovorj za silo slovenski. Oficijal Usar govori le po ranjski. Oficijal Reichel govori lo po kranjski. Deželni emljoknjižni urad : Ravnatelj Redanž govori le po ratijski, pa še to ne rad. Pristav Šiforer govori in iišo slovenski po mogočnosti. C. k. državna pravd-iija: Državni pravdnik Peršo govori še precej slo-euski. Namestnik Leitmeier govori BlovenBki precej lobro. Namostnik Koče var govori in piše slovenski, "famestuik Viktor Zupančič še kranjski ne ume jovoriti, na primer: dolžno pismo imenuje šuldski pi-;etn. Za mesto delegirana sodnija : Predstojnik, deželne lodnije svetovalec Jeunikar, govori in piše slovenski )O mogočnosti. Vencovsky govori lo po kranjski in 0 kot Čeh jako nerazumljivo. Pristav Čuček govori n piše še precej slovenski, Kancelijsko osobje: Rav-latelj, pl. Premorstein zna kranjski govoriti. Kan-:elisti : J u r m a n govori in piše slovenski še precej. Zemljič govori kranjski. Zemljoknjižni urad: Knjigo-vodja Martinoc govori in piše slovenski za silo. K:mcelist čelonnik govori le po kranjski. Avškul-tf 1 uti pri deželni sodniji: TomšiĆ govori in piše slovenski. Voncajs govori in piše slovenski. Kuralt govori in piše slovenski. Veiglein še kranjski dosti no zna. Cantoni zna le malo kranjski. Avskultanti pri za mesto delegirani sodniji: Nikomed Ravni-kar govori in pišo izvrstno slovenski in hrvaški. Ivan Nabernik govori in piše slovenski. Eduard Deu zna kranjski, pa govori le prisiljen. Ljubljanski advokati : Dr. Karol Ahačič govori in piše le bolj po kranjski. Dr. E. II. C oa t a govori in piše slovenski. Dr. Goldner šc kranjski govoriti ne zna. Dr. Mun-da govori in piše slovenski. Dr. Pfefforer le malo kranjski govoriti ume. Dr. Razlag govori in piše slovenski. Dr. Rudolf jo le po kranjski urezati zna, napisati pa še to ne. Dr. Sajovic govori slovenski, pa bi tuđi prečoj pisati začel, če bi bila v c. k. pisarni-cah slovenščina upeljana, ker je popolnoma zmožen. Dr. pl. Schroy zna slovenski pisati in govoriti, pa uoče.*) Dr. Suppan ne zna slovenski. Dr. Zupan-*) TrojSnji vrodnik tega lista se 5o dobro sponiinja ranjkega očeta g. Schreva, ki nm jo pri neki priliki rekel: Sehen Hio, ich kann unmogHi-h slovenisch flchrciben, aber meine „Huben" werdon'8 pe%viHa thun, \veil sie's gelernt halien. Cr. Sehrev jo bil taoas pri iinančni prokuraturi; blagi ode mu jo nekoliko let kaanoje umri in izvrstni sin tako čast ilcla obljulmm svojega očeta. Vredn. le-ti vojski, katora bode v kratkem s srečnim mirom sklenena, ino da bi vi radovoljno dopolnili, kar bo vam k postrežbi franeosko žolniršiT!ine naložeuo." „če pnk, vse drugačo kakor je uputi, uckateri nehvaloŽni Ijudje svojo dolžnost pozabeći bi so pod-Rtopili vkup s(i spraviti ino se francuskim žolnirjom soper postaviti, bodo na narbolj strašno vizo pokorjeni. ino tHisti, kateri bodo z oro/jom v rokah ujoti, bodu precej umorjeni, Le-tn Htrafouga jo hudnbnim nainenjenn ; ni** /u-torej dobri ino mirni Ijudje se niinajo b.Ui.u „Iz poglavitnega kvartirjti tržaakega mosta na 28. dan germinala ali /elenarja v putem leti one ino nera/.dolne republike, ali na 17. dan malega travna." General Frinnt. N a d a 1 j o v a n j e. Od veliko noi'-i notri do volikunočuo sobote (22. mal. travna) smo bili v dobreiu upanji, od Stol |)(>vedala, katera sta noeoj iz Leobua nazaj prišla, kjimor sta bila zavoljo naiu naložene vojskno naklado poslana. Ena kolona pod gt-neraloin Massona žo nuzi.j gre. Mir je bil veliknnočni ponedeljok v hiši gospoda Jožefa E g g 0 n w a I d a slilcnen, ino tokar v l'ariz poslan. Jutri večer čakamo tokarja, kir bo po-trjenjo z Duuaju princsol." Pisano v Gradcu 11). malegii travna L797. Pillstoin. Prvi poStni oficir. Novico iz Gradca nam (2G. maloga travnn) pri-povedujojo, da je svitli cesar /.0 mir podpisal. Zduj še ćakajo, da potrjenje iz Pariza priđe, pntlej bo bode zdajci vsem oznanil. V tein /<' Francozi nazaj iti za-iVnjujo, ino slišimo, da jih nokaj tavžcnt skozi Ljub-Ijano nazaj pojde. General B u o n a p a r t 0 jo prišel denes (28. nia- lega travna) v Ljubljano zjulraj ob osmili. Počival je do pol onajstih, generale predBO pustil, z nj i mi oIj pol dno kosil ino so oh ilvoh po pol dno dal|cj pr tržnski cesti peljal. Prebi val išče j« bil vzel v škofij; ino Ijudem se pri oknu pokazni. Trudeu jo videti; vendar pravijo, da ima Irdno zdravjo. : Nh p o 1 u mi B u on a p nr te. ) General Napoleon Buonaparte je roje u na otok Korsiki pod franeosko krono. Njegov oče jo prnbiva v mosti A ja c cio proti veČornemu solneu tega otoka pri morji, ino jo iniol dosti zćmelj pod saboj. Pred 15 loti uraerje ino zapusti 4 sinovo ino dve hčeri. Fran-coski oblastnik čez Korsiko jo rad iinel Buouapartove otroke, poslal je dva starejši sina v Pariz v kraljevo vojskno solo, to jo sedanjega generala, Napoleona 7. imenom, ino Jožofa. Obla3toik M arb 0 eu f umerje v loti 178G., fanta izgubeta z njim svojega dobrotnika ino prideta iz Pariza domov k materi, Napoleon Buo-naparto, s«dnnji general, bil jo takrat v devetnajstem leti svoje starosti; teđaj je letos (namreč 1797. lota) 30 lot star.*) Kadar so jo v leti 1790. v Korsiki začelo prenarojanje dežoleke oblasti, bil je Jožef, mlaj&i brat, izvoljen za nioža pri vižarstvi otoka Korsike; starejši brat pak, to je ta, ki je zdaj goneral, bil je postavljen za komandanta onega batalijona dežolnih strnž v mesti Ajaccio. Loški jezik se jo t zibeli nauči], franeozovski zna bolj kakor vsak Korsikanec. Srednje postavo jo, bled, inodol, vondar trdnoga zdravja; ima rjave oči, kljunast nos, naprej pomaknono spodnjo čeljust, Široko čelo. Vidi so mu, da je globoko zamišljen* ino bistrovid. Tih je, malo bosodi, dostih misli, ne tuko živ, kakor drugi Francozi. Sporaiu ima trden, uikoli nič ne pozabi ; kar jo obljubil, vselej drži. — Dva brata sta so dobro prižentla v deželi Provonce. On je vzel v zakon vdovo generala Beauharnois (Boharnoa.) *♦) (Dalje prih.) *) V resnicl jo bil atar '2H let. **) Tako ima to ime Vodnik; aicer se pišo : lieauharnais. 5 i 6 jo ureze časih po kranjski, piše pa prav nič in ;udi no zna. Dr. Wurzbach samo nemški. Notarji : Dr. 0 rel govori in piše slovenski. Dr. Zupanec ravno tako. Dr. Eebitsch govori samo kranjski. Dr. Ribitsch govori tuđi samo kranjski. 1 * (Osemnajsta predstava drani. društva) s bode v četrtek 30. raarca, kakor se nam poroča, prav ? zanimiva. Igrala se ho namreč izvirna igra s potjero v \ 3 dejanjih „Jamska Ivnnka", ktero je spisal M. Vilhar i že 1. 1850. Igra se bode od dramatunega društva v prav dostojni ponovljeni obliki na odcr spravila in se £ jo posebno muzikalni del jako poranožil in primerno n predelal. G. Kapelnik Schantel je komponiral mnogo novib napevov in ćelo đelo instrumentiral, ktero je za * predstavo vredil regisseur J. Nolli. Pelo bode v igri 6 s oseb, namreč 2 soprana, 1 tenor, 2 baritona in 1 bas in pa velik zbor, ki ima posebno hvaležno nalogo. Će < so žo sploh smo ponašati dram. društvo a svojina zbo- t rom, bode ta pot storilo šo voč, ker se je zbor po- ^ množil in bodemo imeli priliko sliftati kaj poacbnega, ker bode pelo blizo 40 oseb v velikom finalu zadnjega i akta. Zaietek bode ob */» 8> u"- Nadejati ae je po- I sebno cbilnega obiska, ker bode ta predstava napra- " vila društvu znamenite stroške. * (Z a realno gimnazijo p t u j a k o) j i' i ondotni mestni zastop kupil veliko hišo na primerncin prostoru za 29000 f. Pripravljanje hiše bo stalo novih 6000 f. Prihodnje šolsko leto se gimnazija torej preseli v laatno poslopje. * (Duhovske spreniembe) v ljubljanski škofii : Ć. g. Jož. Kreše, kapi. na Raki, je dobi! faro Strug, g. Jurij Dernovšek z Iga v Meugeš, in g. Ant. Lenasi iz Logatca na Ig. * (Zatočnik) je vsled ođloka polkovniške sod-nije v Petrinji vstavljen (suspendiran) na 3 meseco po §. 38 tisk. zakona, kteri pravi, da se političen list srne ustaviti, riko je trikrat zaradi pregroŠka in prestopka, ali eakrat zarad zločinstva obsojen. Mesto njega izhajn „Branik", kteremu je zadržaj, oblika, vredništvo in o-pravništvo nepremenjeno. Kličemo tedaj Zntočnikovemu nasledniku: Le roi est mort, vive le roi !_ * (D o in a n t a) , tega krasnega in dragoceuega kinča se nahaja v Af riki od meseca do meseca več, tako da ni nić nenavadnega, da pridejo na AngleŠko zaboji polni demantov, ki so zavarovani po 150 do 200.000 gold. Vsled tega, zlasti pa, ker se dobivajo v Afriki tuđi demanti po 50 in 80 karatov, odjenjuje vrednost in cena tega bisera. *(KnemčurBkim svetkovinam) pruskih znmg objavljamo, da število pruaomanov vendar ni toliko, kakor bi utegnil kdo misliti. Pri svečanosti v Mariboru ro hoteli na vseh gričih okolo mesta napraviti grmade. Pa samo dva pohlevna ognjica ata brlela v crno noč, in na tako zvanem „Piramidonbiigol" ni pustit lastnik zanetiti ognja in tako so nekega svečarja hlapci po dolgem moledovanji samo toliko dosegli, da so smeli baklje držati k višku. V varstvo svečanost obhajajočih 80 bili haje najeti vsi postreščeki (Dienstm'anuer in Packtriiger), ker ao neki domnevali protidemonatracijo. Glasovi izmed občinstva. (Za zadržaj in obliko tega predela ne prejernamo nobene odgovornosti.) Hrvatski in Slovenski mili hratje ! Namenili smo v Kastvu dne 21. maja tokočega leta napraviti Tabor, in Vam vsim polagamo na srce, da Be svojo nazočnostjo povišato sijajnoHt tega tluc. Bratje hrvatski, osobito Vi, dragi Istrani in pre-bivalci nekdaj daleko sloveĆe Liburnije! Čitali in čuli ste o taborih, kakor jih je zdanja leta na dan poklicala bratinska nam Slovenija. Naš tabor pa naj bode prvi na hrvatskem zemljišči, in to bas v pokrajini istrski, kjer si podajata Hrvat in Slovenec bratovsko roko. naš tabor naj budi med Hrvati iu Slovenci zavest, da so sinovi jedne te iste drage matere, jedne te isto širje domovino! V srcu te širje domovine ti ležiš o Liburnija! svojini radnim prebivalstvom, na tvoje obale šumeć« vdarja morjo jadransko, pripovrdajoče ti o slavi tvojil pradedov, ki eo bili gospodarji morju , koje bi ti seda ptujci odvzeli. Tvoje imo in tvoja moč o narode I vo Kila se je nekdtij u tvojih brodovjh po tvojem Jadran bkom morji. „VŽe močen na morji 1 Liburnjan je bil ' Ko Rimljan se barke I Je tesat učil." ] fo od nekdaj tvoje morje, o narode, živeći na primor-ikih obalah i po vsih zemljan na našem jugu, kjer :voni slavjanaki jezik! to tvojo morje morn sopt*t tvojirui u-.nlovi napoiniti se, «Ja na novo oživi tvoja trgovina n tvojo blagostanje. D;i f o narodo I od slovenske strani gleda 11» tobo ?nežnik, v pokrajini istrski tiiže so ti Učka gora, a ua itrani hrvatski boli so zrefi na to stari Velebit. Te gore videle so slavo praotcev tvojih, Čule so ;vonki glas krasnoga jim jezika, čuvale so gorostasne itražarice — njihovo narodnost in njihova prava. Naj tedaj tuđi sedaj pridejo bratje nam Slovenci >d jedne, a od druge strani HrvatBki nam pobratimi, la se družimo, složimo, da si roko in srce podamo 7-a rečno sveto vez. I Snežnik i Učka gora i Velebit bodo sopet radostuo gledali na svoje sinove hrvatske in slovenske, ki se, kakor nekdaj dedovi jim, zbirujo im taboru v KastavSčini, braneČi tu, u srcu »lavjanskega juga, svojo narodnost iu svoja prava, pleteči nove vezi sloge in ljubavi mern6ajo 1« na j^ori omenjene zalome in naj pravo Keseuino po- }) mado ia kravžljatijo od Karla Polta na Dunaji izrecno zabtevajo, kakor naj tud i pacijo nn gori tiskane marke. "Izdatelj in odgovorni vrttdnik Martin Jelovuek Lastuiki: Dr. Jo