% DELAVSKA Plašilo krščanskega delovnega ljudstva S**1®)® v»«l« Cvlrtek pop.) -v *!uCaiu pramtka <*»»* P‘>P'«1 - lisediitlvoi Ljublinna, Miklotl-c- '* Kcfronitirona pUma »*• nm «pr«’CDimn)o Poutmeina ilavUka Din l'3n — C Mia: M l —TT,C Dln 5 -. »o Četrt !««<* Din is*. M pol i«j«, Din Jo— M Inosemstvo Utn T- (me.«Cno| - Oglasi po dogovorit 11 OaI««l, raklamaot)« In nuroCnlna na upira-«« Uaiaraka KiMrnico, Mlkloiltera ce>ta »a. I.»«« f| Telefon 22U. Stav. Čekovnega raCuna l O duhovni skupnosti Zadnji občni zbor JSZ je prav posebej poudaril, da mora imeti naš pokret predvsem en smoter: ustvariti duhovno skupnost med člani našega gibanja. Zakaj je dal tolik poudarek ravno na duhovno skupnost? Pač radi tega, ker hoče zgraditi pokret, ki bo trden, doslede.i in neupogljiv. Sedanjo dobo bodo preživeli le taki pokreti. V bodočih formacijah bo vse strto, kar ne bo slonelo na jasnih načelih in na trdni volji, da se ta načela uveljavijo v praktičnem življenju brezobzirno. jasnost in do potankosti zgrajena stavba na temelju sprejetih načel je potrebna tudi, da se zabrani zavestno in preračunjeno izrabljanje delavstva. To prav rada dela politika in vsi sloji, katerim je potrebno delavstvo kot številčna činjenica, ne da bi bilo treba dati tej številčni činjenici tisto mesto v družbi, katero ji pripada temeljem dejanske moči, še bolj pa temeljem duhovne sile, ki bo imela v bodočnosti glavno in odločilno besedo. Gre pač načrt za tem, da se prepreči tista doba. Ali imamo že danes tako duhovno skupnost? Ako smo pošteni in odkriti, bomo morali priznati, da ne. Smo prav za prav šele v začetnem razvoju, čigar konec je še daleč. Pa ni nič čudnega to. Taka duhovna skupnost stane nebroj žrtev in bojev. Saj se borimo. To je res. Toda velikih, težkih borb pa še nismo izvojevali. Te borbe šele prihajajo. Čim hujše bodo, čim intenzivnejši, tem bolj se bodo jasnila načela, tem močnejši mate-rijal bomo dobivali za zgradbo naše stavbe. Da še ni tiste zaželene duhovne skupnosti, dokazuje tudi zadnji občni zbor ! JSZ. V vsakem gibanju je vedno večja ali manjša opozicija. Če je resna, če se je porodila edino iz želje, da se pokret zboljša, da se odpravijo morebitne napake in da se ustvari kaj boljšega, kaj popolnejšega, potem je ta opozicija upravičena in ima tudi pravico, da govori tam, kjer se odloča o pokretu. Toda opozicija na zadnjem občnem zboru ni prišla ven iz po-kreta samega, ampak iz sveta, ki nima s pokretom prav nobene zveze, ki pokretu kot takemu ni naklonjen, ampak ki računa ž njim za dane momente let kot s številčno činjenico. Da ni med nami zaželene duhovne skupnosti, imamo še en dokaz v prežalost-nem dejstvu, da je vplivala in tudi žela tako zvana opozicija z agitacijo proti takratnemu in sedanjemu vodstvu JSZ, da ni dovolj katoliško, da je proti Cerkvi In papežu. Značaj in moralo dotičnih oseb ne more bolje osvetljevati, kakor tak način agitacije. Ne more pa tudi nič bolj kakor rezultat take agitacije, to je, da je šla večina članic zaradi take agitacije v boj proti sedanji liniji pokreta, dokazovati, kako malo duhovne skupnosti je med . organizacijo kot tako in njimi. Razumljivo. Že na večih občnih zborih i JSZ je bilo sklenjeno, da mora biti vsak član organizacije naročnik njenega glasila. Sklepi se niso porodili zaradi želje, da bi se na tak način pomnožilo število naroč-: nikov, ampak ker se je občni zbor dobro j zavedal, da ni mogoče ustvariti doslednih j članov, ako ne bodo živeli tudi duhovnega življenja organizacije. Doživljamo pa to, ! da je med delavstvom veliko preveč me-! ščanskega in veliko premalo delavskega : čtiva. Glede na to, da je zadnji občni i zbor JSZ odobril sedanjo smer našega | pokreta, ki ima za cilj, da ustvari toliko | potrebno duhovno skupnost, bo moralo j vodstvo JSZ iti dosledno za tem ciljem. ' Moralo bo tudi izvesti sklepe prejšnjih j občnih zborov zlasti v tej točki, da mora biti vsak član tudi naročnik glasila orga j nizacije. Sicer bodo ti ali oni izgovori, i zlasti da ni denarja, kljub temu da dobri j dve tretjini tistih, ki to trdijo, izdajajo za j meščanske in druge liste več, kakor stane j Delavska Pravica, vendar pa mora iti vod-j stvo odločno začrtano pot naprej. Kajti ! eden glavnih predpogojev za duhovno j skupnost je tudi to, da je red. JSZ je dolžna napraviti tudi to iz ozira 1 na ostalo članstvo. Saj je vendar krivično in nedosledno, da toliko tovarišev in tovarišic žrtvuje za pokret, za svojo izobrazbo, ki je v veliko slabejšem gmotnem položaju kakor drugi n. pr. viničarji, do-čim naj bi gotovi del bil ob strani pokreta le iz predsodkov, le temeljem svoje konservativnosti, ponekod naravnost iz skoraj nerazumljivih razlogov. Se pač zaveda, da je pogledalo vodstvo marsikdaj skozi prste. Ker ne vodi taka pot v duhovno skupnost, bo moralo pač biti drugače. Duhovna skupnost nam je potrebna tudi radi tega, da bomo ustvarili jasnost zlasti med tistimi elementi med inteligenco, zlasti med mladimi, ki menijo, da so socialisti na temelju krščanskih načel, dejansko pa ne vedo, kam bi se usedli. Menijo, da so taka veličina, da morejo sami kaj večjega ustvariti. V resnici so pa sami s seboj na nejasnem. Enkrat se ponujajo desničarjem, enkrat gredo v levo, nikoli pa v kaj jasnega. Nikake discipline, nikake borbenosti za določene ideje, namreč za take, za kakršne se moramo boriti kot krščanski socialisti. Duhovna skupnost nam je končno potrebna, da bodo vsi, tudi katoliški krogi enkrat na jasnem, da je naš pokret dorasel, da je krenil popolnoma svojo pot in da s te poti ne bo krenil, pa naj ga obkladajo s temi ali onimi priimki. Zavedajo se naj tega, da ni krščanski socializem naša zadnja razvojna faza ... Ob občnem zboru centrale Krekovih družin Ako govorimo o mladini, govorimo o sodobni mladini. Najznačilnejši znak naše dobe je nejasnost. Ker je moderna doba taka, je tak tudi moderni človek. Vsepovsod samo vprašaj. Po vsem vpraša: zakaj? Deloma je upravičen. Kajti veliko, kar je veljalo za dokazano, kar je bilo celo od avtoritete krito, se je izkazalo za zmotno. Razumljivo, da je postal osupnjen. Enaka je tudi mladina. Tudi ona ne ve meje svojih dvomov. Kar je starejšemu rodu povsem jasno in tako rekoč nedotakljivo, o vsem tem zahteva mladina, da mora biti dokazano. Tradicija je veljala nekdaj za nekaj svetega, tudi pred njo postavlja mladina vprašaj. To duševno razpoloženje ni mogoče povsem škodlji- vo, vendar je iskreno. To odkrito iskanje znači, da hrepeni mladina po jasnem odgovoru. To je duhovna in duševna stran mladine. Moderna doba pa ima še drugo stran. Duhovnost je potisnila ob stran, na tron je postavila tvar. Tudi na tem polju se giblje mladina. Gre tako rekoč mimo duše in duha, da se uveljavlja v tvari. Nekateri pravijo sicer, da je tvar le sredstvo, da privedejo mladino do duhovnosti. Toda tako sredstvo je nevarna igra, čije konec je lahko nediscipliniranost, neorientiranost, zlasti v verskih vprašanjih, še bolj pa v verskem življenju. Tvar služi kot sredstvo za duhovnost le tedaj, če jo vodijo izkristalizirane, do dna duše z vero prepojene osebnosti. Sicer sledi prej ali slej poplitvenje. Delavske organizacije imajo vrhutega opravka še z delavsko mladino. Njihova naloga je, da privedejo delavsko mladino preko vseh dvomov moderne dobe do jasnosti in odtod naprej v delavske strokovne organizacije. Zato morajo imeti delavski mladinski voditelji, ki grade na krščanstvu, poleg splošnih pogojev, še en važen in bistven pogoj: morajo biti skozi in skezi delavci. Zakaj? Ni dovolj, da poznamo n. pr. razne socialne in delavske probleme. To bi bila le teorija. Ampak v delavskem gibanju je praksa nad teorijo. Marsikje ali pa v največ slučajih zadostuje zdrav, naraven razum, občutje. Če hočemo namreč uspešno delovati med delavsko mladino, se moramo poglobiti v njeno dušo, v vse duševne in zunanje pojave ter znati vse to razčleniti in iti nazaj do pravih vzrokov vsega tega. K temu se mora pridružiti še ljubezen. Ako je vse to, bo drugo navrženo. Namreč, bo vsak vedel in znal, kakšna sredstva, pota, ali pa če že hočete sisteme naj si prisvoji organizacija pri svojem delu. Sistem je nebistven, bistveno je ono, kar smo navedli. Mladinska organizacija mora voditi prav tisto duhovno življenje, kakor strokovna organizacija, ker je in mora biti delavstvu strokovna organizacija matica vsega pokreta. Mladinske delavske organizacije so lahko formalno samostojne, dejansko le odseki strokovne organizacije. Zato bo zdrav mladinski pokret presojal svoje delo iz tega stališča. Vedel bo, kar ne služi smotru strokovne organizacije, kar ne vodi v strokovno organizacijo, je nezdravo in brez pomena. Kakor smo že poudarili v zadnji številki »Delavske Pravice«, se pojavljajo v vsakem pokretu vrzeli, trenja, tako tudi v našem mladinskem pokretu. To ima lahko dvojen pomen: življenje ali smrt. Če so dani vsi drugi predpogoji, nastajajo iz takih trenj novi goni za boljše življenje. Ce ni tega, nastane hiranje in pešanje. Vse to: ali življenje ali smrt pa zelo zadeva strokovno organizacijo. Zadeva prav posebno še duhovno skupnost pokreta. Pod temi vidiki se je vodil tudi zadnji občni zbor centrale Krekovih družin. Ako bo šel odbor po tej poti, potem je bil občni zbor plodonosen. Ako ne, pride v poštev resolucija občnega zbora JSZ: Da bo mogoče uspešno delovanje v cilju enotnosti, ugotavlja občni zbor JSZ, da je JSZ matica celotnega krščanskega socialističnega pokreta. Zaradi tega morajo biti tudi ostale veje tega gibanja popolnoma v skladu s smotrom, ki ga iina JSZ. Tozadevne načelne spore rešuje končnoveljavno načelstvo JSZ. Naš novi podlistek S to številko je roman »Gospa skrb« končan. »Delavska pravica« stalno skrbi za lepe umetniško kvalitetne in zanimive povesti in romane, ki tudi vsaj kolikor toliko odgovarjajo vsej ideologiji, ki jo list zastopa. Gotovo so bili z zadnjim romanom zadovoljni vsi naši naročniki. Izšel bo letos 1. decembra kot ponatis v knjigi pri »Krekovi knjižnici«, na kar opozarjamo vse naročnike, ki še niso člani »Krekove knjižnice«. Prav gotovo pa bodo naši naročniki še bolj zadovoljni z našim novim romanom. Bo to Uptoti Sinclair „DOLARJI“ ki so eno njegovih najnovejših in najboljših del. Brez dvoma bo sprejeto s še večjim navdušenjem kot njegovo »Samuelovo iskanje«, ker je mnogo bolj življenjsko neposredno. Za mojstra — pisatelja Uptona Sinclairja samega, ki je po sodbi mnogih največji svetovni proletarski pisatelj in ki kot bojeviti revolucionar stoji vseskozi v prvih vrstah proletariata, mislimo, da nam ni treba delati reklame. V »Dolarjih« mojstrsko, kot zna le on, opisuje vso gnilobo in propalost meščanske kapitalistične družbe in jo neusmiljeno biča z nedosegljivo jedkim sarkazmom. Na glavnem junaku Jedu, ki zraste iz proletarca — berača v najhujšega kapitalista-milijonarja, pokaže, kako ves družabni sistem »vzgaja« in ponižuje človeka na stopnjo brezumne živali, katere edini cilj je — profit, kopičenje bogastva. Tako proda Jed za nekaj milijonov celo svojo lastno ženo. Ves roman izzveni v silen protest proti celemu kapitalističnemu sistemu. Roman prevaja naš dobri prevajalec Mirko Javornik, ki bo dal tudi sedaj s svojo gibko in sočno besedo umetniško kvaliteten prevod. Veliki trenutki Delavstvo je vse preveč pod vplivom meščanstva. Mesto da bi stremelo po skupni fronti vsega delavstva, mesto da bi se nevtraliziralo v vseh tistih točkah, ki ločijo delavstvo, te točke še prav posebno poudarja. Čisto po tiru, ki ga je postavila in zgradila kapitalistična družba. Ve zakaj! Delavstvo in sploh delovni sloji morajo biti razbiti. Marksisti polagajo poudarek na boj proti veri. Kakor da bi bila vera kriva vsega tega gorja. Res je, da kristjani premalo napravijo za osvoboditev delovnega ljudstva; res je tudi, da vodilni krogi, ki predstavljajo krščanstvo na zunaj, zlasti politični krogi, ne izvajajo dosledno krščanskih načel, ampak često z njimi trgujejo. Res je tudi, da se krščanska družba kot taka v celoti ne odloči proti kapitalističnemu družabnemu redu, ampak išče raznih sredstev, da bi izbegavala odločitev, res je pa tudi, da bi bilo krivično in naravnost usodno, če bi gledali na krščanstvu in na krščanski družbi samo napake in razne pege in če bi potem usmerjali svoje stališče napram njemu. Objektivni proučevalec in opazovalec bo mogel dognati, da je ravno iz vere zrastlo veliko svetlih značajev, polnih vneme in žrtev ravno v boju za osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega jarma. Taki značaji so povsod — med duhovniki in lajiki — nastopali in še nastopajo, ker čutijo v sebi dolžnost, da delajo tako. Ta dolžnost se je pa porodila ravno iz vere, iz Kristusovega povelja, da morajo delovati za širjenje njegovega evangelija. Zato so v svojem udejstvovanju tudi neodjen-Ijivi, ne poznajo kompromisa. Ravno radi te svoje doslednosti morajo večkrat čuti Poročila z delavskih bojišč Jugoslovanska strokovna zveza Tobačni delavci Peler Lombardo: Jasna beseda tobačnemu delavstvu in upokojencem V zadnjem času nastaja med tobačnim delavstvom vedno večje nesoglasje, ki pelje čestokrat v razburjenje in prepire. Vzrok temu leži v prvi vrsti v tem, ker se delavstvu znižuje njihov zaslužek in s tem slabša že itaik težki gmotni položaj. Na drugi gtrani pa je monopolska uprava znižala produkcijo, radi česar se uvaja skrajšanje delovnega časa in s tem zmanjšanje zaslužka. Redukcij se tovarna za enkrat še izogiblje. Želi se pa, da naj bi starejši delavci in delavke šli v pokoj in s tem preprečili redukcije mlajših, zlasti sezonskih delavcev, ki bi prišli pri tem v prvi vrsti v poštev. Največja nesreča pri vsem tem pa je, da je tobačno delavstvo v obratrabi svojih pravic izgubilo do malega vso razsodnost in orientacijo. Vdalo se je babilonski zmešnjavi, povzročeni po ljudeh, ki imajo interes, da v delavstvu zatrejo še tisto obrambno moč, ki jo je dosedaj imelo. Edina sreča za tobačno delavstvo je še ta, da obstoja Jugoslovanska strokovna zveza, ki pazno zasleduje položaj tobačnega delavstva in ne oziraje se na vso zmešnjavo ukrepa potrebne korake za obrambo njihovega gmotnega položaja. 'Tobačno delavstvo je v zadnjih časih zelo pogosto pošiljalo delegate v Belgrad in s tem dokazuje, da je denarja med delavstvom še dosti. Ukrepi teh delegacij v Belgradu nam niso ostali neznani. Te delegacije pač lahko povedo delavstvu, da se Sava in Donava pri Belgradu še vedno stekata skupaj. Da pa do enotne organizacije tobačnega delavstva cele države, ki bi bila zmožna kakega pozitivnega dela, še dolgo ne bo, jim pa povemo mi, (ki .razmere precej bolje Zaznamo. Vemo tudi to, da se monopolska uprava oziira le na resne ljudi, ki položaj tobačnega delavstva poznajo z vseh strani. Prav teh ljudi zasluga je, da je po dolgoletni borbi vendar le dovršen težko zaželeni pravilnik o pokojninah tobačnega delavstva. Ta pravilnik bo po sedanjih vidikih omogočal, da bo pokoja potrebno delavstvo brez strahu za življenjsko eksistenco lahko šlo v pokoj in s tem prepustilo sladkosti dela v tovarni drugim. Novi pravilnik predvideva sledeče pokojnine: Po 5 letih, če zavarovanec umre, dobijo njegovi svojci 30% pokojnine. Prav tako dobi po 5 letih 30% pokojnino oni, ki se stalno onesposobi za delo. Začetna redna pokojnina znaša po 10 letih 30%, ki se za vsako nadaljnje službeno leto zviša za 2%, tako da znaša polna pokojnina v prvi kategoriji 1000 Din mesečno, v drugi 800 Din, v III. in IV. kategoriji pa 700 Din mesečno. Novi pravilnik predvideva vplačevanje prispevkov za pokojnine. Ti prispevki bodo znašali mesečno v I. kategoriji 70, v drugi 66, v III. in IV. kategoriji 49 Din. Polovico teh prispevkov bo plačevalo delavstvo, polovico pa monopolska uprava. Po sedanjem stanju bi se nabralo letno v celi državi Din 5,348.1256. Delavstvu se v pokojnino štejejo vsa odslužena leta v tobačni tovarni, ne glede na to, kdaj je šel, ali bo šel kdo v pokoj. Prav to je tudi največja ovira, da pravilnik se ni uveljavljen, ker je treba za izvedbo teh pokojnin, da monopolska uprava že prvo leto poleg svojega rednega prispevka vplača Din 8,273.000. Monopolska uprava je ta prispevek voljna plačati, Jreba pa je odobritve ministra financ; tu pa je težja pot. Poleg tega je treba za prevedbe že dosedaj upokojenega tobačnega delavstva, ki bo po novem pravilniku prejemalo enake pokojnine, 5,448.000 Din letno, seveda se bo ta vsota vsako leto manjšala. Računska podlaga za gorenje prispevke in pokojnine se nanaša na 2399 delavk, 1787 delavcev, 104 upokojencev, 1099 upokojenk, 128 vdov, 67 sirot, skupaj torej na 6239 oseb. Ta pravilnik leži sedaj pri upravi državnih monopolov in čaka prihodnjega proračuna. Popolno zagotovilo imamo, da bo gorenje zneske stavila monopolska uprava v svoj bodoči proračun in jih s svoje strani pri ministrstvu financ tudi dosledno zagovarjala. Ni potreba, da se tobačno delav- stvo izbegava z raznimi frazami, če imamo enkrat jasno sliko cele zadeve na dlani. Treba je jasne in odkrite besede ter poštenega in vztrajnega dela. Z vztrajnim delom vsega tobačnega delavstva, katerega bodo vodili ljudje, ki uvidevajo potrebe vseh enako, bo mogoče doseči nekaj pozitivnega, ki bo v splošno korist tobačnemu delavstvu. S takim delom se je tudi dosedaj ukrepalo in tudi doseglo, da so bili prevedeni upokojenci in upokojenke iz kronskih v dinarske pokojnine in da bodo sedaj prejeli izplačano razliko tudi za čas od 1927 leta dalje. To je zasluga strokovnega društva tobačnih upokojencev in upokojenk v Jugoslovanski strokovni zvezi in nikogar drugega. Kdor je v dvomu, naj se prepriča na merodajnem mestu. Krivično pa je, da si neka oseba pripisuje ta uspeh sebi in ubogim tobačnim upokojencem in upokojenkam izžema denar. Prav dobro smo poučeni, kaj ta oseba dela in kako je upoštevana pri monopolski upravi. Ostalo bomo v njen prid za enkrat zamolčali. Taka je resnica o položaju tobačnega delavstva in upokojencev in nič drugačna. Za izvedbo omenjenega pravilnika bo pač treba še precej truda, pa smo kljub temu popolnoma uverjeni, da se bo z vztrajnim delom tudi to v bližnji bodočnosti doseglo. Uprava državnih monopolov ima polno razumevanje za težnje tobačnega delavstva, zato bo treba vso akcijo za izvedbo pravilnika naperiti le na finančno ministrstvo, od katerega zavisi, ali bo ali ne bo v prihodnjem letu pravilnik uveljavljen. Podvzeli bomo tudi tu vse potrebne korake. Rudarji Redukcije rudarjev v Mežici. Svinčeni rudnik v Mežici nadaljuje z redukcijami delavstva. Dne 11. junija je topilnica v Žerjavi odpustila 8 delavcev. Dne 21. junija je bilo ponovno odpuščenih okoli 30 rudarjev. Odpuščeni so po večini delavci, ki nimajo do-movinstva v tamkajšnjih občinah, pa so slovenske narodnosti in so nekateri od rojstva v naši državi in so tam zaposleni že od mladosti. Tudi vzrok redukcij naših rudarjev Jugoslovanska statistika zunanje trgovine za 1931 navaja o izvozu premoga iz naše države te-le podatke (v tonah, v oklepajih podatki za leto 1930): črnf premog 941 (535), rjavi premog 32.667 (48.763), lignit 52.725 (02.351). Poleg tega smo izvozili še 193 (080) ton koksa. Tem številkam pa sfoje nasiproti znatno višje številke uvoza. Uvozili smo leta 1931 (v tonah, v oklepajih podatki za leto 1930): antracit 42,il49 (50,280), črni premog, uvožen po morju 135.359 (135.752), ostali črni premog 100.034 (149.726), rjavi premog 1396 (14.960), lignit 30 (90) in koks, uvožen po morju 133.942 (102.192), ostali koks 37.051 (91.867). Najbolj je padel uvoz briketa, katerih smo lani uvozili le še 208 ton v primeri z 38.918 tonami v letu 1930. Če še upoštevamo podatke o produkciji, dobimo o konsumu naslednje podatke za leto 1931 (v tisočih ton, v oklepaju podatki za leto 1930): antracit 476 (416), črni in rjavi premog 3725 (4060), lignit 1000 (1035). (Iz podatkov o uvozu je razvidno, da se poslužuje trgovina vedno bolj vodne poti. Še leta 1930 je pri uvozu črnega premoga po morju bila najvažnejša Anglija, sedaj pa prihaja po tej poti tudi nemški premog in vedno več italijanskega. Nemški izvoz koksa je doslej prihajal skoraj v enakih količinah po morju kakor po suhem, sedaj pa prevladuje skoraj izključno dovoz po morju. V naši tranzitni trgovini tudi igra premog s koksom važno vlogo. V primeri z letom 1930 je tranzit premoga in koksa narastel od 101.198 na 124.432 ton. Največ premoga je prišlo iz Avstrije, Madjarske in Češkoslovaške, namenjen pa je bil v Avstrijo, Italijo in Romunijo. Vrednost vsega uvoza premoga in koksa se je zmanjšala od leta 1930 na leto 1931 od 198.1 na 136.9 mili j. Din. Obenem je vrednost izvoženega premoga padla od 21.4 na 17.1 milij. Din. očitanje, da so »krščanski boljševi-ki«. Pravi iskreni prijatelji delavstva in lovnega ljudstva sploh bi pa morali vedeti, da imajo ravno v takih značajih najzvestejše soborivce za dosego boljše in pravičnejše družbe. Taka družba je skupen cilj vseh delovnih slojev. Zato ne bi bilo pri dobri volji tistih, ki odločujejo pri raznih delavskih organizacijah, težko najti skupnih točk in skupnega sodelovanja za dosego tega skupnega cilja. Taka skupnost bi bila potrebna zlasti ob odločilnih trenutkih. Tak trenutek je n. pr. danes v Nemčiji, ko gredo kapitalisti, zbrani v raznih nacionalističnih strankah, za tem, da uničijo demokracijo, da zmanjšajo, če ne popolnoma ukinijo razne socialne pridobitve, da okrnejo državljanske svoboščine, da še bolj obremenujejo z davki delovno ljudstvo itd. Iskreno se je dosedaj zavedalo resnosti položaja edino vodstvo delavske in kmečke stranke Nemčije. Edino to je dosedaj izdalo javno poziv, da se naj proti preteči reakciji osnuje skupna fronta. Obe veliki delavski stranki: socialno demokracijo in komuniste vabi, da prenehate s svojim bratomornim bojem in da osnujejo stranko socializma. Istotako se obrača na vse delavske strokovne organizacije, da puste ob strani vse, kar loči in da skušajo doseči pozitivne uspehe s skupnim delom. Prav posebno še polaga na srce krščansko mislečemu delavstvu, da gre v boj preko svojega svetovnega nazora skupno z vsemi delavci in z vsemi delovnimi sloji. Te akcije ne dela ta stranka iz kakega strahu pred porazom pri prihodnjih volitvah, če nastopa sama, ampak iz ljubezni do delavstva, do družbe kot take, iz ljubezni do reda in sreče vseh izžemanih. To ljubezen ji pa narekujejo njena načela, ki so zrastla iz resničnega in iskrenega krščanstva. Ravno to postopanje dokazuje, kako morajo posamezniki in stranke često pozabiti sebe in doprinesti žrtve, za blagor delavstva. Seveda taka pot ni po volji tudi nekaterim »krščanskim« krogom, ampak je edino pravilna. Tudi mi ]i bomo morali slediti. Sicer nas bi našli veliki trenutki nepripravljene in zbegane. Plazno Velike redukcije delavstva v Kragujevcu Vojno tehnični zavod v Kragujevcu, pod katerega spada tudi artilerijska delavnica v Ljubljani, je reduciral 1000 delavcev, ostalim pa so se znatno znižale plače in sicer stalnemu osebju za 10%, začasnemu, katerega je velika večina, pa mnogo več. Delavcem z nad petletno zaposlitvijo, ki so uživali družinske doklade, so se jim te doklade ukinile. (V artilerijski delavnici v Ljubljani so se delavstvu ukinile družinske doklade že pred leti in to po krivdi uprave.) Dnevni zaslužek je znižan na 25 in 30 Din brez ozira na število službenih let. Dosedaj so znašale plače starejših delavcev 50—60 Din dnevno plus družinske doklade. Reducirano delavstvo se mora izseliti iz zavodovih stanovanj. Med delavstvom in prebivalstvom sploh vlada radi teh redukcij veliko nezadovoljstvo. Podvzeti so koraki, da se po možnosti redukcije preprečijo, ali pa vsaj, da reducirani dobijo kako pomoč. Fiasko zniževanja plač Velika in težka industrija, za njo seveda tudi drugi, je uvedla s pomočjo časopisja, predavanj itd. do potankosti izvedeno propagando, da more krizo rešiti le zniževanje plač. Zato je bilo leto 1931 v tem znamenju. Konsumentom so poleg tega obljubljevali, da bodo zaradi tega primemo znižali cene produktom, to bo zopet imelo za posledico večjo porabo blaga, večja poraba blaga pa večjo zaposlitev. Število brezposelnih je kljub temu zrastlo, delovne prilike so se istotako skrčile. Torej prerokovanja industrijcev se niso izpolnila in se tudi niso mogla. Kajti zniževanje plač v resnici ni znižalo produkcijskih stroškov, ampak le zvišalo. Zniževanje plač zato blaga ni pocenilo, ampak podražilo. O notranji zvezi med plačami in produkcijskimi stroški, moramo dobiti popolno jasnost. Zelo zanimive podatke v lem pogledu nam nudi raziskovalni urad za trgovino v Berlinu, ki so ga ustanovili trgovski krogi in služi izključno le interesom trgovine. Temeljem ugotovitve tega urada je prodaja kot posledica zniževanja plač in zmanjšane kupne moči veliko bolj padla kakor pa produkcijski stroški. Zato pa mora biti enota blaga veliko bolj obremenjena s produkcijskimi stroški kot pred dobo zniževanja plač. Prodaja 1931 v % v primeri z 1929 Tekstilna trgovina 80.4 čevlji 78.3 steklo, porcelan, posoda 72.5 železnina 72.5 Prodaja in izdatki v nadrobni prodaji: Stroški 1931 v % v primeri z 1929 92.3 92.4 90.7 93.6 Stroški 1930 v % v primeri s prodajo v letu 1931 29.6 23.3 33.6 26.5 31.7 24.2 37.6 30.0 Zadnji dve razpredelnici dokazujete, da popolnoma različen razvoj prodaje in stroškov stroške za enoto blaga zvišuje, blago torej podražuje. Zniževanje plač ni imelo za posledico pocenjenje blaga, ampak podraženje. V kolikor so bili doseženi zmanjšani stroški kot celota, se je 'to zgodilo v breme plač personala. Pri tem igrajo veliko vlogo ravno zniževanja plač in skrajševanje dela. Velikokrat so prihranki pri personalu višji kakor pa prihranki celotnih izdatkov. Ti prihranki pri plačah personala pa so zmanjšani zaradi splošnih stroškov, ki jih niso primerno znižali, odnosno jih niso mogli znižati. Oglejmo si tozadevno tabelo: Razvoj poedinih vrst stroškov v letu 1981 v primeri z letom 1930: Splošni stroški Tekstilna trgovina 91.9 Železn., štedilniki, peči 93.8 Steklo, porcelan, posoda 92.0 Te številke raziskovalnega urada pa še ne dajo čiste slike, kajti v izdatkih za personal je skrit tudi »zaslužek podjetnika«. Torej prihranki pri plačah Stroški za personal 87.5 91.7 89.0 Stanarina 94.6 96.0 94.0 Luč, kurjava, elektrika 98.3 96.4 95.1 personala so bili v resnici še veliko višji. Nasproti temu se je pa dvignila storitev zaposlenih oseb: Število oseb, storitev in stroški 1931 v primeri z letom 1930: Zaposl. osebe Prodaja na po- Stranke na po- Stroški za ed. zaposl. os. ed. zaposl. os. personal Tekstilna trgovina 93.0 91.4 108.7 87.5 čevlji 85.5 90.9 100.2 96.7 železnina 83.6 89.0 105.9 94.3 steklo, porcelan, posoda 87.2 92.2 108.0 89.0 številke povedo: 6e je zelo padlo število zaposlenih oseb, je padla tudi prodaja, število strank pa raste, ker kupujejo cenejše blago, kar ima za posledico dviga storitve na poedino osebo. Številke povedo čisto jasno, da se s pomočjo zniževanja cen ne pocenjuje blago in da se tudi ne poživljajo delovni trgi. Če kdo drugače trdi, trdi nekaj neresničnega, kajti problem stroškov je v moderni trgovini tako tesno zvezan s prodajo, da ne moremo doseči z zniževanjem plač niti najmanjše pocenitve blaga. Zvišanje prodaje pomeni pocenitev blaga. Medsebojni odnosi, katere dobimo na temelju številk raziskovalnega urada, so dokaz za pravilnost teorije o kup- ni moči, kakor jo zastopajo delavske strokovne organizacije. Ta teorija uči: delovnega trga ne moremo zboljšati s pomočjo znižanja plač. Vsako zniževanje plač podražuje blago, tovarne in pisarne pa še bolj prazni. Za poživitev gospodarstva ni drugega sredstva kakor politika plač, ki ima za smoter sistematično dviganje kupne moči, sistematično dviganje dohodkov mase. Tej politiki nasproti je še vedno razdirajoča politika plač težke in velike industrije, ki jo tudi stalno uveljavlja potom zvez, ki jih ima v družbi, pri politikarjih in državnikih. Toda taka politika vodi v pogubo. Ne le v pogubo mas, ampak tudi v pogubo celotnega narodnega gospodarstva. Krščansko delavstvo za smotreno gospodarstvo Letošnja konferenca dela je obravnavala zlasti gospodarsko krizo. Po poročilih A. Thomasa in socialističnega govornika je k predloženi resoluciji spregovoril zastopnik mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij Serra-rens tako-le: Resolucija je vesela vest in oznanilo s konference. Pravi namreč vsemu svetu, da je postala revščina človeštva tako velika, da morajo države preiti od besed k dejanjem, da privedejo gospodarstvo s smotrnim postopanjem do ozdravljenja. Vendar pa so smotri še daleč pred nami. Smotrnega gospodarstva, o katerem je govor in za katerim stremi konferenca, ni mogoče ustvariti čez noč. Ne more se improvizirati. Njegovo uresničenje bo zahtevalo še mnogo časa. Vsi smo mnenja, da se nekaj mora zgoditi, da pridemo ven iz kaosa. Slediti pa nikakor ne smemo zgledu bolnika, ki se odtegne zdravnikovi preiskavi, ker se boji diagnoze in operacije. Gospodarstvo se ne sme tolažiti kot jetičen bolnik, češ bo že prešlo, bo že spet dobro. Že nad deset let poudarja krščanska strokovna internacionala misel, da mora stopiti smotrno gospodarstvo na mesto sedanjega kaosa. Naša misel izvira iz načela, da mora produkcija zadovoljevati potrebe. To načelo je tako vzvišeno, da se mu mora podrediti lov za dobičkom. Ne stremi le Rusija za uresničitvijo smotrnega gospodarstva, ampak tudi najbolj kapitalistične države so spoznale, da je produkcija brez sistema obsojena na smrt, da se morajo uporabljati smotrne metode, da se organizira ravnotežje med produkcijo in konzumom in se tako zasigura v gospodarskem življenju stalnost. Čeprav niso prejšnje konference imele uspeha, to še ne pomeni, da bi tudi v času poostrene gospodarske krize dobro organizirana konferenca ne vodila do uspeha. Nad vse potrebna nam je konferenca radi ureditve vprašanja zlata. Londonski univerzitetni profesor Gregory piše: »Najvažnejša problema sedanjosti sta bodočnost reparacij in cen. Dokler obstoja vprašanje reparacij, je nemogoče misliti na ozdravitev gospodarstva. Vprašanja j reparacij ne morejo rešiti bankirji. Rešiti j ga more le diplomatska konferenca. Po-| trebni sta zato konferenci za reparacije j in druga za problem cen.« Nihče ne bo tajil, da je vprašanje reparacij res nad vse važno za rešitev gospodarske krize, za mednarodno sodelovanje in za vse ljudi, če bo lauzanska konferenca izpolnila svojo nalogo, smemo upati, da bomo z združenimi močmi prebrodili krizo. Potem šele bomo mogli urediti valutno vprašanje, graditi smotrno gospodarstvo in začeti z javnimi deli. Državniki, zbrani na lauzanski konferenci, morajo vedeti, da je usoda človeštva v njihovih rokah in da zavisi od njihove velikopoteznosti bodočnost milijonov. Naša dolžnost je povedati, da je svetovni mir v nevarnosti radi svetovne revščine. Ta revščina in nezadovoljstvo silita proletarijat na levo in skrajno desno. Povedati moramo, da so pravi človeški delovni pogoji odvisni prav tako kot mir — od političnih odločitev. Doma in po svetu 0 nemirih v Bosanskem Brodu je > bilo izdano sledeče uradno poročilo: I Dne 19. junija je policija aretirala v j vasi Sijekovač, okraj Detrventa, Mirka j Vidoševiča, znanega komunista, ker je j hotel organizirati med tamošnjimi kmeti ! neko demonstracijo ob zadušnici za po- j kojnim Stjepanom Radičem in jo izra- j biti v komunistične svrhe. Orožništvo ga j je odvedlo v zapore okrajne izpostave v j Bosanskem Brodu. Toda njegovi pristaši j iz okolice Bosanskega Broda so hoteli ■ -orožnike prisiliti, da ga izpuste. Da | ohrani red, je moralo orožništvo po predpisih za vršitev službe rabiti orožje ter je bil pri tem ubit kmet Ilija Matkovič iz Gornjih Močil. Ostali so se nato takoj razšli. O dogodku se vrši preiskava. Dr. Stanko Šibenik, bivši minister za gozdove in rudnike, je podal ostavko tudi na svoj poslanski mandat. Večje redukcije in upokojitve ter odpusti se bodo izvršili v resoru prosvetnega ministrstva. V smislu pooblastila člena 28 finančnega zakona je izdana naredba, da se upokoji 240 rednih srednješolskih profesorjev, 90 pogojdbajnili profesorjev oziroma suplentov, 140 nameščencev pa je odpuščenih. Redukcije se izvrše tudi v srednješolskih ustanovah: ukinejo se štirje višji razredi gimnazije v Ptuju, ki bo imela v bodoče sa- j mo nižje razrede, II. in III. državna j gimnazija v Ljubljani se združita v eno. To zaenkrat. 240 železniških delavcev je upokojenih z dekretom v območju ljubljanskega ravnateljstva državnih železnic. ★ Na reparacijski in razorožitveni konferenci se državniki še kar naprej pogajajo in si vsak dan stavljajo nove predloge. Francozi so predlagali reparacijski konferenci, naj bi se plačevanje za čas krize odložilo, potem pa naj bi plačala Nemčija 7 do 8 milijard, ki bi si jih razdelile dosedanje reparacijske upravičenke. — Kot odgovor na znano izjavo evropskih vele li in Japonske pa je poslal ameriški predsednik Hoover razorožitveni konferenci oster poziv, da sklene odločno ukinjenje oboroževanja in sicer tako, da bi imela vsaka država približno toliko vojaštva kot Nemčija. Amerika pa še vedno vztraja na tem, da evropske države točno plačujejo svoje vojne dolgove. Francija in Japonska, pa deloma tudi Anglija ameriški predljg odklanjajo. — Zmeda po svetu postaja vsak dan večja in beda je spričo borbo imed državami vedno hujša. Avstrija ne bo več plačevala inozemskih dolgov, ker nima denarja. Pričel se je evharistični kongres v Dublinu na Irskem. Papežev delegat kardinal Lauri je ob prihodu v Dublin blagoslovil častno četo vojakov, ki mu je, oborožena s puškami, izkazala vojaško čast. V Nemčiji je nastal radi fašistične uniforme oster spor med osrednjo vlado in bavarsko, badensko in vviirtember-ško deželno vlado, ki uniform ne dovolijo. — Fašisti pripravljajo povratek Viljema v Nemčijo. — Nacionalistični t.sk zahteva razpust komunistične stranke. Tajne komunistične organizacije so odkrili v Romuniji. Veliko število komunistov je bilo aretiranih. Tudi v Franciji bodo reducirali državne uradnike. Španska vlada je zaplenila imovino kralja Alfonza XIII., vredno 40 milijonov pezet. V republiki Čile se bije vroč boj med komunisti in socialisti za vlado. Vrše se ogorčeni poulični boji. Revolucionarno delavstvo je proglasilo generalno stavko. Gospodarska kriza in njeni krivci Gospodarska kriza, o kateri se mnogo govori in piše in katero občuti toliko narodov in držav sveta, je po svojem obsegu in vplivu tako velika, da jo menda ni primere v zgodovini. Brezposelnost in z njo v zvezi brezmejna beda in revščina neinaničev se ne premakne iz mrtve točke in zlasti delovno ljudstvo gleda s strahom v črno bodočnost. Pravijo, da denarja ni. Zato podjetja ustavljajo svoje obrate, delavstvo in uradništvo se odpušča, plače se znižujejo in utrgujejo, kar je vzrok, da se po zakotnih ulicah v mestu in po cestah na deželi vidi vedno več razcapanih ljudi. Vsled predolgo trajajočega brezdelja se tatvine, ropi in umori množe, nezadovoljnost med narodi raznih držav od dne do dne raste, atentati, po-bune in revolucije so na dnevnem redu. Po ulicah se preliva največkrat kri onih, ki se v obupu bore za svoj obstoj in košček Kruha, katerega njim in njihovim družinam primanjkuje. Dela ni, kruha ni. Prosjačiti in krasti se ne sme. 2iv v zemljo nihče iti ne more. Zato bi bilo dobro, da dajo razni gospodarski strokovnjaki in učenjaki konkreten odgovor, kaj naj počno tisti, ki so brez vseh sredstev samim sebi pripuščeni? Mnogo se je že pisalo o brezbožnem delu ruskih brezbožnikov. O brezbožnem delu raznih denarnih mogotcev, ki povzročajo zlasti za priprosto ljudstvo v kulturnem in socialnem oziru brezmejno gorje, pa se premalo piše in premalo obsoja. Javno mnenje je pač tako urejeno, da se nekaterim ne sme kaliti mir, da lahko čimbolj brezskrbno uživajo vse ono, česar milijonom drugim primanjkuje. Brezbožniki, pa naj se skrivajo pod firmo kateregakoli svetovnega nazora, so vsi enaki. Ljudstvo jim je le molzna krava. Zato gorje družbi, ako se pravočasno ne reši pijavk, ki jo na razne načine izsesavajo in izrabljajo. Kajti, pijavke, ki izsesavajo družbo pred vojno, med vojno in po vojni so navadni brezbožniki, ki nimajo nikakega interesa za red in mir v družbi. Njih bog in družba je denar, katerega nalagajo v bankah tujih držav in ne v tiste, kamor in kjer so ga kot državljani naložiti in hraniti dolžni. Ti so glavni krivci raznih gospodarskih kriz in honia-tij. Ti so krivci bede in revščine delavca in njegove družine ter propadanja kmetskega stanu. V glavnem povzročajo pomanjkanje denarja v prometu, kar duši in zavira razvoj vseh panog narodnega gospodarstva in kar povzroča brezposelnost. Oni so krivi, da priprosti narod nikomur ne zaupa. Oni so krivi gospodarskega propadanja držav, kulture in morale med narodi. Oni so največji krivci vsega gorja in raznih bremen pot pezo katerih zdihujejo milijoni ljudi. Zato je dolžnost družbe, da vse take škodljive elemente napravi za družbo neškodljive. B. Čitaj „Delavsko Pravico"! Pravilnik o mojstrskih izpitih Na podlagi čl. 322 obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931 je trgovinski minister po zaslišanju zbornic predpisal pravila o delanju mojstrskih izpitov. Mojstrski izpiti se lahko delajo iz vseh obrtnih strok, izvzemši tiste, ki so navedene v točkah 83 do 87 čl. 23 o