PteStnlns plafona ▼ gotovini.
Leto LXIV., št. 287
Ljubljana, sobota 19. decembra I93I
Cena Din 1.—
lxnaja  vsa*  dao   popoldne,  izvzemal  nedelje m praznike. — Inaeratl do 80 peUt
^Din 2.—, do 100 vrst Din 2-ftO. od lOO do 300 vrat a Dtn 3.—, večji tnserati petit vrsta Din 4-— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. ea inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN C7PRAVN16TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ti. 6
Telefon št. 3122. 3123. 3124. 3126 m 3126.
FODBD Z M 1C K :
MARIBOR. Grajski trg št- 8----CELJE. Kocenova ulica  2. —  Tel. 19u.
NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. št. 26.     JESENICE. Ob kolodvoru 101.---
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubi jam st_ 10.3ftl.
Zborovanie našega gospodarskega parlamenta
Seja Zbornice za TOI — Nacijonalni dohodek dravske banovine se je zmanjšal za tri četrtine miljarde, delavske mezde padle za 120 milijonov, socijalna bremena dosegajo 100 milijonov
Ljubljana, 19. decembra. Predsednik Ivan J e I a č i n pozdrav navzoče in ugotavlja, da je navzočih 44 članov, otvori plenarno sejo ter posebej pozdravi zastopnika banske uprave načel nika dr. Rudolfa Marna, a za overova-telja imenuje Josipa Ambrožiča in Jerneja Golčarja. Obenem predsednik zbornici sporoči v predsedstveni seji določeni vrstni red podpredsednikov in sicer je L podpredsednik Dragotin Hribar. II. podpredsednik Engelbert Franchetti in IH. podpredsednik  Konrad Elsbacber.
Predsedstveno
poročilo
Zbornični predsednik g. Ivan Jelačin j« poročal o delovanju zb>rnice v dobi od 6. junija do 18. decembra 1931. Drugo polletje letošnjega lpta je bilo v gospodarskem pogledu nestalno in nemirno, v poslovnem pa zelo težko. Plasiranje naših izdelkov na inozemskih trži^Sih je postalo do skrajnosti otežkočeno. na notranjem tržišču so pa pn-51e posledice izrednega padca cen živinorejskim proizvodom in drugim pridelkom do močnega izraza in se je kupna moč kmetov
ponovno zmanjšala. Mislim, da ne bom mnogo pregrešil, če rečem, da se zmanjšanje gospodarskega dohodka našega zborničnega področja v tekočem letu napram prejšnjim letom lahko oceni
s tri četrt milijarde Din.
Položaj zborničnega predsednika mi pri tem nalaga dolžnost, da s tega mesta opozorim, da pri kaotičnosti raxmer, ki vladajo t vsem svetovnem gospodarstvu, ni izgleda na skorajšnje izboljšanje prilik. Naravnost iluzorno pa bi bilo misliti, da obstoja v kratkem možnost povratka v leta dobrih konjunktur. Zato bo vsa umetnost v tem, da se naše gospodarstvo čimprej znajde v novi situa-ei.jp in
prilagodi   zmanjšanemu   obratovanja in dohodkom.
Predsednik je v naslednjem obširno analiziral težak gospodarski položaj doma in v inozemstvu, navajal glavne vroke in nadaljeval: Isto, kar velja za davke in dokJade, velja tudi za socijalne dajatve. Te dajatve dosežejo po zadnji statistiki.
t dravski banovini še ogromno vsoto 100 milijonov Dio letno,
od katerih se morda komaj polovica vrača delavstvu v obliki prepotrebnih dajatev :n pomoči. Tu se ustvarja aglomeracija kapitala, ki je pametna in razumna, dokler jo gospodarstvo prenese, kjer pa je treba, takrat ko pričenja sila kola lomiti, tudi poskrbeti za potrebne reforme in olajšave. Zal imam, vtis, da si oni, ki pri SUZOR-u odločajo o teh vprašanjih, najbrž niso v polm meri svesti resnosti položaja našega gospodarstva. Drugače si namreč ne morem razlagati, da se v dobi najtežjih gospodarskih prilk in največje nelikvidnosti kar čez noč poveča odstotek prispevkov za bolniško zavarovanje od 6 na 6VrV«, Češ, da je ta panoga socijalnega zavarovanja postala pasivna.
Ukrepi inozemskih držav ▼ carinskem ha trgovsko političnem pogledu zahtevajo neizogibno, da se tudi v naši državi preide
k intenzivnejši saJrlti domačega dela bi produkcije.
Le prepogosto opažamo še vedno, da se radi dftotiluBi nesnatcih razKk v cenah med
domačo in inozemsko ponudbo oddajo mnoge javne dobave velikih količin blaga, ki bt bili v stanju fabricirati v isti kvaliteti doma, v inozemstvu in da se dopušča odtok zlatih deviz za izdelke, ki jih konkurenca dobavlja v našo državo. dočam domači obrati zaradi pomanjkanja naročil ustavljajo produkcijo in odpuščajo delavstvo.
Nada zbornica je bila sklicala 27. novembra
konferenco skupnih gospodarskih zbornic v Ljubljani,
ki je izvršila veliko in koristno delo za ohranitev sinteze v gospodarski politiki in za očuvanje gospodarskega solidarlzma ter glavnih panog industrije, trgovine in obr-tov.
V nadaljevanju svojega poročila se je predsednik dotaknil rapidnega padanja števila zavarovanih delavcev, ki je doseglo 1. decembra že 1023. V tej zvezi se je zmanjšala tudi celokupna zavarovana mezda dnevno za okrog 400.000 Din, torej mesečno za 10 milijonov Din odnosno
letno okrog 120 milijonov. Ta primanjkljaj pri prejemkih delavstva se občuti seveda tudi pri prometu trgovcev in obrtnikov. Na zavarovalnih prispevkih je bilo predpisano v prvem polletju tekočega leta v Sloveniji 49 milijonov 698.830.45 Din, O gibanju brezposelnosti žal nimamo zanesljivih podatkov. Po uradnih podatkih naših borz dela je bilo 5. t. m. v evidenci 3212 brezposelnih.
Predsednik je nadalje poročal o trgovskih in obrtniških zadevah.
Roko v roki z večjim pomanjkanjem naročil se pojavlja v zadnjem času tudi stalno nazadovanje cen obrtniškim izdelkom. Težak gospodarski položaj obrtništva poslabša še posebno poostrena Inozemska konkurenca. Hujše od legalne konkurence škoduje obrtništvu
konkurenca nelegalnega obrfrovanja.
Pobijanju nelojalne konkurence in šuš-marstva je posvečala zbornica posebno pažnjo. Vprašanje obrtniških kreddteov postaja s tehničnim in komercijalnim razvojem obrta vedno važnejše. Za tehnično izpopolnitev obrta moremo v prešlem letu zaznamovati znaten napredek. Važno je, da posveča obrtništvo večjo pažnjo trgovski izobrazbi, osobito knjigovodstvu in kalkulaciji.
Od stanovskih organizacij
je bilo v prosiem letu v zborničnem okolišu 178 obrtnih in 54 gostilni carskih zadrug, 2 zvezi obrtnih zadrug, 1 zveza čevljarskih zadrug- in 2 zvezi gostil ni carskih zadrug. Na novo so se ustanovile tri zadruge in zveza čevljarskih zadrug, v stadiju ustanovitve pa je zveza pekovskih zadrug.
Po 9. marca 1931 pa se ne bodo mogle razen nekaj redkih izjem več ustanavljati strokovne zadrnge, zveze obrtnih dmg pa bodo mogle obstojati nadalje mo na podlagi društvenega zakona.
Ustanoviti pa se imajo obvezni okrožni odbori, ki bodo združevali vse obrtne zadruge (združbe) določenega okoliša.
Število trgovsikh obratov se je zmanjšalo letos za 28, skupni prirastek obrtnih obratov pa znaša v prvih 9 mesecih tekočega leta 393.
Pred zaključkom svojega poročila se je predsednik zahvalil vsem zborničnim članom za izčrpna informativna poročila glede položaja trgovine, industrije in obrti. Poročila navajajo kritične podatke, da se je treba na njimi resno zamisliti. Tako poroča zbornični podpredsednik g. Konrad Els-bacher, da so delavske mezde v Trbovljah, ki so znašale od 15. februarja do 15. novembra 1929 še nad 31 milijonov Din, padle v istem razdobju leta 1930 že na 28 milijonov tako, da znaša razlika na izplačanih mezdah
v enem samem letu skoraj 23 milijonov Din Predsednik osrednje sekcije lesnih trgovcev pri zvezi gremijev in zbornični član g. ing. Joško Kobi ugotavlja v svojem poročilu porazne številke glede položaja iz-vo"i lesa iz dravske banovine.
Predlanskim «mo izvozili od januarja do Septembra 48.244 vagonov drv, letos pa »anio 18.385, stavbnega le*a »mo izvozili predlanskim ▼ prvih 9 mesecih 110.651 vagonov, letoi pa samo 58.624. Enako katastrofalen padec beležimo glede vrednosti izvoV '*i lesa, z« drva smo dob'1' v prvin devetih me*ecib predlanskega leta 106J milijone Din,   letos p« aa- j
mo 35 milijonov, za stavbni l«a predlanskim 1,101.3, letos pa samo 531.9, za prage predlanskim 132.5, letos pa 92.9 in za lesne izdelke predlanskim 90.9, leto« pa 30.9. Iz tega sledi, da &mo nazadovali v prvih 9 mesecih letošnjega leta ▼ primeri s predlanskim za nad 50% po količini, po ceni pa za okrog 55%.
V Zvezi s poslovnim poročilom omenja zbornični predsednik, da je skoro brez izjeme razvoj prilik pokazal, da so bili zbornični nasveti, opozorila in predlogi umestni, pravilni in koristni. Zato nam je mnogokrat toliko težje če se taka opozorila ne upoštevajo. Zeli, da bi postalo z ozirom na krizo sodelovanje zbornice kot gospodarskega parlamenta pri vseh ukrepih vlade v bodoče čim najintenzivnejše, kar bo le na korist pravilni rešitvi težkih gospodarskih vprašanj.
Proračun za U 1932
O zborničnem proračunu za L 1933 je poročal zbornični predsednik g. Ivan Jeia-čan. Pronačom, kakor ga je sestavilo pred sodstvo v Sfpora /"lirr.r. s fin amicn im odbo ram. izkazuje Diki 3318.787. (potrebščine, ki se naj pokrije z blagajniškim ostankom Din 745.510— m 10% dofolado. Dokiadni odstotek je ostal torej noJasprernefijen, dasi bo pri zmanjšani rameri osnove do-našala izdatno mang nego prejšnje proračunsko leto. Da je mogLa ostat: dokiada ne ta pa-orm etnjdtva, je zboitn tcs. svojo po*trob— ščino zmanjšala za Din 411.944.
Pri poročiki o proračunu ugotavlja predsedmiik, da je seja fmamčmega odseka pretresla vse predloge glede proračuna m nato proračun soglasno odobrila, Proračun je sestavljen po načelih varčnosti, ker v teh težkih Čaaith rrvora zbornica javni upravo in samoupravmam jadrnicam z dobrim vzgledom pokazati potrebo štedenija z javnim denarjem.
Dosledno izvajarjoč to načelo, je zbornica potrebščino, ki je znašala za L 1930 še Din 4,951.992.— mižala za L 1931 na Dim 3.930.731.— in za L 1932 predlaga, da se zniža na Din 3,518.787.— tako, da je napram letu 1930 nižja za 1.433.205.— m napram L 1931. za I>in 411.944.—
Po teh izvajanjih dovolrite, da vam v imenu finančnega odbora stavim sledeče predloge ter vas prosim za soglasno sprejetje.
L Zbornična proračun za leto 1932 se določa:
s potrebščino .... Din 3^18.787.— s pokritjem.....»  3,601330.—
torej s presežkom . . . Din 82343.— 2. Da se doseže proračun j eno pokritje je pobirati v letu 1932 na podlagi zakona z dne 2. judima 1930 L br. 20.367/0 o od-me.rjanjn in pobiranju doklad na posredni davek trgovskm, in-dustrijsidh in obrtnih zbornic (»»Službene Novine« z dne 11. julija 1930 br. 155/LVUI 10%no doklado od osnovnoga davka na dohodek od podjetij, obratov im poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov ter od minimalnega davka po 1-2%, ki ga morajo po 6L 86, drugi odstavek zakona o neposrednih davkih pod gotovimi pogoji plačevati podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov.
Proračun je zbornica soglasno sprejela.
Zstižanje davčnih dajatev
za male obrtnike
O znižanju  davčnih  dajatev za male obrtnike je poročal zbornični svetnik gosp. Jakob Zadra v ec iz Središča. Po uradni statistiki je znašal na področju bivše Slovenije predpis dohodnine v letu 1928 v celoti Din   13,077.363.22,    dočim  je  znašal leta 1929. predpis na dopolnilnem davku Din 23,740.51756.   torej nad 10 milijonov ved, kakor je znašala vsa dohodnina   za leto 1928. Glavna povod za to ogromno razliko je v tem. da se je dohodnina pobirala samo od dohodkov, ki so presegali davčni minimum Din 12.000, dočim dopolnilni davek, dasi ima po svojem bistvu značaj izrazito  dohodninskega davka,     razen pri zeml jarmi, ne pozna davčnega m in ima, ki je eden glavnih pogojev za pravično razdelitev dohodninskega davka.
Porocevadeč konkretno predlaga: Zbornica predlagaj  izpremembo sledečih eie-
nov zakona o neposrednih davkih:
L Členu 56 št. 2, naj se doda: »Na skupni čisti dohodek, ki ne presega 20.000 Din, ae dopolnita i davek ne plačuje.«
2. Člen 42 naj se glede tretje skupine dopolni sledeče: — obrtniki, ki 6e pretežno b a vajo s proizvajanjem m predelovanjem surovin, kaitere jim dajejo naročniki sama, naj se uvrste v III davčno ekuprno.
3. Člen 32. št. 15 naj se v prvem od-atavficu pop orni sledeče: Isto ugodnost, kakor kmetovalci, naj uživajo tudi obrtniki in trgovci, Čijih dohodki za odmero pri-dobnine v predidočem letu rriso Mri ocenjeni preko 20.000 Din.
4. Člen 34. št. 4 se dopomi nastopno: Prijave najemne vrednosti za prostore hišnega lastnika se emaitrajo za pravilne, ako ni prijavljena vrednost za več nego 30 odstotkov nržja od krajevne običajne najemnine za podobne <\li stične prostore.
Vpogledi v poslovne knjige za davčne namene
O tem vipmaaanju je obširno poročal ebornični svetnik g. FTan Sire iz Kranja. Zakon o neposredih davkih stavlja na davkoplačevalce v pogledu poslovnih knjig ve-Uoe zahteve. Glede pridobnine more zahtevam zakona ustreči samo oni davkoplačevalec, ki vodi v redu svoje posli ovne knjige. Prftožrti mora namreč prijavi po načinu knjigovodstva začetni in končni inventar odnosno račun izgube in dobička. Davčni odbor je v primeru, da davkoplačevalec izpolni ta pogoj, dolžan odmerki davek po prijavi samo, ako se prepriča, da so računi verodostojni in da so sestavljeni po redno vodenih trgovskih knjigah.
Na podlagi svojih preglednih rn temelji trn izvajanj je poročevalec predlagal:
Zbornica se za vzemi za sledeče izpre-membe zakona o neposrednih davkih, odnosno pravilnika k temu zakonu:
1. Členu 56. zakona o neposrednim davkih naj se doda nov odstavek, Id se naj glasi:
»Ako davčna odbor dvomi, da so podatki in računi verodostojni, mora davčnemu zavezancu prijaviti svoje pomisleke, da jih more ovreči. Ce davčni zavezanec pomisleke ovrže, se ugotovi čisti dohodek po prijavi
2. Pravilnik k čHenu 120. zakona o neposrednih davkih naj se v odstavku ad I. popolni sledeče:
»Ce davčni odbor dvomi, ari so knjige, katere je predložil davčni zavezanec, pravilne, mora pred oceno dohodaka davčnemu zavezancu prijaviti svoje pomisleke, da jih ovrže.*
Nadalje naj se temu členu doda nastopni odstavek:
»Pri obratih, pri kojih se vrednost zaloge bistveno ne izpreminja, ne daje samo pomanjkanje inventure zadostnega razloga za dvome nad verodostojnostjo poslovnih knjig.«
3. Pravilnik k čl 120 zakona o neposrednih davkih naj se v odstavku 9 (2) izpopolni sledeče:
»Za verodostojnost pri kartotečnem sistemu knjigovodstva zadostuje, da se vodi poleg kontnih listov vsaj ena knjiga, (glavna knjiga) v vezani obliki.
4. d en 85 zakona o neposrednih davku naj se v 1. stavku izpremeni sledeče:
»Vfei davčni ,'Jvezenci po tej davčni obftfki, ki ne dajo na zahtevo davčnega ob las rva zadostnih pismenih pojasnil in spocif tva-ci j poedinih postavk v sklepnih računih, morajo dovoliti na pismeno zahtevo davčnega oblastva vpogled v svoje ; knjige in račune.«
5. Pravilnik k temu členu naj r?e dopol-! ni isledeče:
»Knjige se preizkušajo praviloma v uradnih prostorih davčnega obtlastve. Za vpogled v poslovne knjige jc treba priobčiti davčnenvu zavezancu kraj in dan za preizkus knji-g. kakor ruda osebe, ki ao odrejene zanj, vsaj 8 dni prej. Ce je pregled obsežnejjši ali iz drugih tehtnih razlogov, se smejo preizkusiti knjige nc predlog davčnega zavezanca tudi v njegovih poslovnih prostorih.
Predlog člana Sirca je trii z aplavzom soglasno sprejet, nato je pa poročal član Jakob Zadnavec
O delovanja zavoda
za pospeševanje obrti
v L 1A31 m o njegovem programu za 1. 19*2 je poročal zbornični tajnik dr. Pretnar. Zarvod j-o oCTodoOoiakl avo^e d>ek> na prirejanje atrokorvjxl.h tečajev, podpval pa 3« fcu-lri tečao-e dcniigah organiaacaj. Podp iral je noučne ekskurzije oba^iiKstva. skrbel za iadajo strokovme >iteraiture ter podoiral za-kožno nonib ipa^pomookov za stroko-roii poufk. Strokovnih tečajev je prdreduti 23, kd bo §B) je PdefaMk) 599 udeležencev. Z auat-nej&imć zinoski je ipo.ljprl devet tečajev drugih ko*T*>ractj. Za/vod je r^piredil bočti tiri fitousjka predavanja, o avtoganean vaipe-nju im ob-lelajva kovin, predavano« o prete-kužnjti sira^ibp-nf^a materftala, tro p<red&-vanoa o modornd rekJamtl, eno predarva-ntJe o železobetonn ter večoe predavanje g>crsr>oxlarskega značaja. Zavod je letos podel Ll v 27 ipr-imerih podpore za strokovno irapopokntoov v linozeffnst.vu. Za strokovno izobrazbo im poučna potovanja je podelil podporo v 11 pjrumerih. Za/vod je izdajal svoje gasilo »Jugoslovanski obrtniške. Po-aoamost je [posvečal preskrba perumerniih uči J 2 a strokovne nadalo evađme šole in tečaje. Ra«en tega je posvečal svojo pažnjo raaiiičm-im aikcrijam, kd kmaOo namen dvtgni-ta naso obrt, pri čemer je omeniti zlasti vprašanje produktivnega zadruznnšftva. Tudi n (bodoče namerava .prirejati razne tečaje za tehnrično aapopoLndrtov obrtnrtdtva. V postav prihajajo nadaleind fcecajd za av-togeao varenoe, ki ba se .Izpopolnili v smeri spe^itfaftzaciije. Za koviinarje bi prišel v ipoe&tev tečaj za centralne kumjave ki vodovodne instalacije.
Ptrarerffrtil se mora tod i tečaj za elek-trotehmđke, nadalje za popravila arvtomo-boiov ter za obratovanje z eleJrtromotorni-mri tn dmgiand pogonska mri stroji. Razen tega bo skrbel, da se -prirede potrebni; te-čajd toda za druge obrtne panoge. Zelo po-tirebfna je Izpopolnilte»v obrtništva t ko-mererjetaimii tečajji, pri čemer prihajajo predivBem v podtev kn^ngovodaki on kalku-laoijskri tečaji s splošnim učnimi programom. Zavod namerava poleg običajnim predavamo in predavanj z laboratorijskimi poiizkmsl ter demonstracijami priredi tri tuidi preda vanj« s spere mlj ev anjem filma. Vseftakor bo tiMl nadalje skušal pospo-sevatd poučna potovanja im oglede vzornih obratov im imdmartnijisteih podtfetrfo tako doma, kakor v Jnozemstvu. V glavnem bo obdržal dosedanjo smer svojega dela, ki ga bo skušal se tapopomitri, koifckor bodo dopuščala dama sredstva
Poročilo tajnika dr. PretnaTja je bilo sprejeto z živahnim aplavzom, nato je p* predsednik Jelačin pred/lagal, naj se odbor zavoda za pospeševanje obrti izpopolni še 6 članoma Ivanom Vrečarjem rz Sp Domžal in Francem Bura sem iz Maribora, kar je zbornica soglasno sprejela.
S posebno pazljivostjo so zborovalci sledili poroči In
Glede poslovanja in legitimiranja trgovinskih potnikov
je podal obširen referat predsednik Zveze trgovskih gremtjev g. Jo«. J. Kavčič V svojem poročilu je podal »IHco med sedaj veljavnimi določbami glede trgovinskim potnikov ki določbami novega zakona o obrtih. Nato je govoril o staVeču. ki ga jo giede tega vprašanja zavzela zbornica v svojih predJogin k načrtu obrtnega zakona. Navedel je tudi zelo an trni ve podatke glede Števila izdanih legiittmacij. V ča»
n od L januarja do 15. decembra je vz dala zbornica 796 potniških legitimacij od tega 66 legitimacij manufakturnim t v. ciika::i. 61 ag en turam. 52 agentu ram in komisijam, Hočim iona jo vse trgovine 6 kolonijalnim in specerijsikn blagom komaj 7 'egitimacrj. Ob koncu svojega poročila je stavil naslednje predloge: 1. da se s kanj* naročij pri zasebnih strankah v splošnem prepove, 2. da se omeji število legitimacij na največ pet za vsako tvrdko in le za producente, ki dokažejo, da potrebujejo za razpečavanje svojih proizvodov večje število potnikov, naj bi se smelo po zaslišanj-u pristojnega združenja izdati več legitimacij; 3. kakor je v zakonu določeno, da se ne izda legitimacija za potnika, ki je bil kaznovan zaradi kršitve predpisov o zbiranju naročil, tako naj bo dovoljeno odreči legitimacijo tudi tvrdki, kd je bila kaznovana radi kršitve teh predpisov.
K prvi točka svojega predloga je poročevalec predlagal: Da se v zmislu prejšnjih predlogov zbornice in vseh naš>ih tr govskih organizacij iskanje naročil na blago po trgovskih potnikih pri zasebnik h sploh prepove. Mi smatramo to za neredno trgovino, je dejal govornik, in je zaščita zasebnikov potrebna, ker vemo iz prakse, da se to močno zlorablja posebno od strani inozemskih potnikov. Prevare se dogajajo pri učiteljicah, uradnikih, duhovnikih, soprogah vseučiliških profesorjev in sličnih, ki iščejo potem pri našrih organizacijah zaščite. Kako mora ta stvar izgledati šele pri preprostih ljudeh, ki si ne znajo pomagati.
Izčrpno poročilo je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem.
Nadalje je poročal tajnik dr. Jure Koce o konierened
O konferenci zbornic v Ljubljani
je poročal zbornični konceptni adj<unkt dr. Koce Jure. Novi obrtn»i zakon je proti vsakemu pričakovanju prinesel tudi določila o organizaciji zbornic in sicer v členih 393 in 39. Rekel sem: proti vsakemu pričakovan ju, kajti znano je. da se je na vseh konferencah gospodarskih zbornic zahtevalo, da se to vprašanje uredi s posebnim zakonom o zbornicah.
Radi te novo nastale situacije je g. predsednik Jelačin Ivan sklical, kakor je napovedal že na zadnji plenarni seji, kon ferenco vseh skupnih zbornic, ki se je vršila dne 27. in 28. novembra v tukajšnjih prostorih. Odziv na njegovo povabilo je bil nadvse razveseljiv, kajti konference so se udeležile po svojih zastopnikih vse skupne zbornice v Jugoslaviji.
G. predsednik Jelačin je kot predsed rrtk konference, uvodoma orisal nastali položaj in po vda ril, da je radi kontinuitete dela in radi zdrave gospodarske politike v državi treba obdržati skupne zbornice.
Izvajanja g. predsednika. ki so bila prekinjena večkrat z burnim odobravanjem so napravila velik u ti s na vse na-vzoče in zastopniki vseh povabljenih zbornic so podali odJoČne izjave za skupne zbornice, izvzemši zagrebškega zastopnika dr. Lunačelca Viadimirja, ki je pr šel le kot opazovalec na konferenco. Pri tem naj izrecno opozorim na izjavo, ki jo je podal podpredsednik skupne zbornice \ Podgorioi g. Pera Vuković, ki se dobesedno g Lasi: »U ime trgovačke, industrijske i zanatske komore v Podgorici izjavljujemo, da je kod nas sistem komora kao zajednički izraz svih privrednih redaka i da nema ni jednog reda, koji bi bio protivan ovom sistemu. Prema tome ostajemo pri zajedničkom sistemu naročitim nastojanjem, da komore dodju kao privredne □stanove do što jačeg avtonomnog polo-£aja_e Kakor sem že prej omenil, je skop-Ijanska zbornica brzojavna: »Izjavljujemo se za zajedničke komore po banovinama.« Gospoda/ Omenil sem to izrecno, da vidimo, kako smešna in demagoška je trditev, da so vsi kraji Srbije za ločene zbornice.
K poročtki dr. Koce ta, ki ga je zbornica • prav toplim odobravanjem sprejela, je predsednik Jelačin še na kratko orisal razpoloženje delegatov, ki vzbuja najboljše upanje, ter reagiral na napad tamiika 7a-grebifce zbornice dr. Baura, češ, da 6e ni treba braniti proti takim napadom, ker je branil delovanje naše zbornice in predsednika sam zagrebški delegat Klein kakor tudi drugi udeleženci konference, končno pa predsednik prosi zbornico, naj še nadalje podpira delovanje presedsrva v tej smeri.
Ko je izzvenel aplavz, se je glasai k besedi Član Zadravec, ki je z zgražanjem govoril, kako je bil včeraj kar telefoniČ-no zbornični član Rebek vržen iz odbora Zanatske banke ter pozval zbornico, naj obsodi to postopanje, kar je zbornica sprejela z burnim aplavzom.
Končno je z navdušenimi besedami predlagal narodni poslanec Krejči, naj »boraca izreče predsedniku Jelačin u za njegovo možato in vestno delovanje primanje in zahvalo, kar je zbornica sprejela z ovacij&md predsedniku.
Ko se je predsednik zahvalil za izrečeno mu zahvalo, je predlagal, da zbornica »voli v reklamacijeki odbor naslednje člane: iz Ljubljane gg. Rojino Antona Verii-Ča i-ana in Mrloa K rs pela, za namestnike pa Viktorja Naglasa, Alojzija Sušnika ter Frana lulica, a iz Maribora za člane gg. ing. Jožeta Jelenov Albina Novaka in Frana Buresa, za namestnika pa ity. Vladimiri« Slajmerja, Viljema Berdajsa in Andreja Oeeta, ki so bili vsi soglasno »voljeni v davčni odbor v Ljubljani pa v tr-govsko-ndiostrijsko skupino odbora za člana gg. Josip J. Kavčič, Anton Verbie m Fran Kavčič, za namestnike pa Pavel Fa-biani, Ivan Bahovoc in Stane Vidmar, v obrtniški davčni odbor pa za člane gg. Jo-
sip Toni, Josip Rebek in Ivan Ogrin ter za namestnike Faip Pnstou. Josip Turk ter Jernej Ložar.
Po soglasni izvolitvi obeh važnih odborov se je pričela vrstiti doiga * rsta samostojnih predlogov in je kot prvi na kratko avo; predlog utemeljeval senior zborničnih članov g. Josip Lenarčič z V, da, prav obširna pismena utemeljitev je bila pa razdeljena vsem Članom.
Predsednik ugotovi, da se sedanji odsek izpopolni še z novimi člani in interesenti, član Zadravec pa predlaga, naj bi člani odseka pošiljali pismene predloge, kar je zoomiea spre jeva s »oglasnom pnnrjevo-njem.
Spii>b  moram povniariti, da je v«e č-ae razprav    v\aAa>\o na6ieps<e raa^oloženje in po;>orna harmonloa, kar naj navdaja s trd nim   iioarjtfein, da se bo vprašanj-? 7*>o1;,*c moralo na   m«rodaj oh mejita  bolj reaao trerirartri.    Da je konferenca napravila ve-*ik vfce no ■veej <lrzavii. nam Jakami je meci dragim to/H pou-k pk«ame «*«rreb ške z/oo: :iicti. k:       je vršila dne 18. i. n; tore ;»u.r đnenri, ko se je predsecbrBi
g. dr. Vrbanič '■lobese'lno iajavtil, ia _e pristaš skupne obiske zbornice ter smatra, da se nionejo v Teb skupnih zborni v ah MaJ-ur:>e&n«ije dosoa: splošne n-a*r>^e. ki %h imajo gospodarske zbornice in ker smatra je zagrebška zbornu-a s svrtlo 80 letno Tradicijo velika n-ki...;i uašega ?c*s;x>larst"a. P'fmama sr';: Zberntee v Ea&ivfea je dalfle dokazala, -in iirvasko trgov-s t \ o složno in komnaktr-. odobrava stsJHee »laftaga g. predsenilka .Jrtlačina, ki ga je zavzel na konferenci zbornic. KonstafcliuU, št- je Ja-kje, rla je velik uei gospdarsk.h krogov ,pa tr. . tndiLstnljoov za skupne zborodce zlast so zboTJi'ična člani iz province burno odobrava] . ko so slišali kaj Je govcnJ g. pred««- i n 11\ na konferenci, fomrno tako je genei;i':i: tajnik dr. C »vaj izjavil, da on more deteti samo i skupnih zbornkah ta ko gre v pokoj je izjavil, ds« bo rud?: <nada-je oeta! pobornik skopaš* zlx>rn»c, ker «e gospodaru •■• m   sme ruši/ti.
Toda oe slede na dogodke v Zagrebu vidiimo, da > konferenca v iV-ibljand z dne 27. imela močan • lane povnođ, to nam pričajo poročala o pot* k u sej t. m. vseh sku-m.h zbornicah '-z taeh delov države, tako da tanko rečemo, konfereca je uspela docela, zastave skupnih zbornic so močno zaplapolale im bodo v korist naše ga celokupnega gospodarstva to naše tepe državo Midi v nadalje stale na braniku Interesov  našega celotnega gospodarstva.
ki koncu naj m«-, bo dovoljeno omeniti i kulaflg. Nočem se nUninir laskati ali dolž-uoat mi nalaga, da tolmačim to, kar so viai delegati skupnih zbornic spontano povdar-jajf, namreč, da ga v našemu g. pred<sednri-ku hi našemu g. generainemn taindlru w prv! v s zahvala za tako uspešen in lep rezultat konference, kar sta dosegla i modrim vodstvom in poseganjem v debato nr: vseli vnrašan.iih. ,
Samostalni predlogi,
K točki 8. mi ie čast naznaniti zbornici, da ie bilo vloženih v zmislu zborničnega poslovnika 19 predloaov in sicer:
1. Predlog zborničnega člana g. Lenarčiča Josipa, gleoV osnovanja »talnega odseka pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Bvrho proučevanja in sklepanja o neobhodno potrebnih ukrepih za omiljeli je gospodarske krize.
2. Predlog zborničnega člana g. Jakoba Zadravca v zadevi razmer, ki so nastale no uvedbi žitnega monopola v mlinski obrti in industriji v dravski banovini.
3. Samostojni predlog zborničnega člana g. Ivana Vrečarja glede dajatev avtobusnih podjetij.
4. Predlog zborničnega podpredsednika g. Engelberta Franchettija glede kuluka.
5. Predlog zborničnega člana g. Andreja Gseta, gl«^de odprave trošarinsikih registrov.
6. Predlog zborničnega člana g. Oseta Andreja glede povračila trošarine za cik-njeno \dno in priznanje kale.
7. Predlog zborničnega člana g. Oseta Andreja glede zakona o davčni in taksni olajšavi glede hotelske industrije.
8. Predlog zborničnega člana g. Andreja Oseta, glede nove ureditve telefonskih naročniških pristojbin.
9. Predlog zborničnega člana g. Kaste-lica Edmunda glede upoštevanja Dolenjske pri železniškem porn>iŠkem prometu.
10. Predlog zborničnega člana g. Kaste-1'ica Edmunda glede znižanja železniških tarif za les zlasti z jamski les in brzojavne drogove.
11. Predlog zborničnega člana g. Lav-tižarja Josipa glede vpostevartja zimskega športa pri voznih redih in potniških tarifah za Gorenjsko ob nedeljah in praznikih.
12. Samostojni predlog zborničnega člana g. Pimtar Ferdo glede nedostatkov v poravnalnem in konku^zncm postopku.
13. Samostojni predlog zborničnega člana g. Pmtar Ferda glede pooblastil pri carinjenju blaga.
14. Predlog zborničnega člana g. Oseta Andreja glede kategorizacije uslužbencev v gostilniški stroki pri bolniškem zavarovan fu.
15. Predlog zborničnega člana g. Alojzija Cešareka glede nestrokovnega pouka na obrtno-nadaljevalnih šolah.
16. Samostojni predlog zborničnega člana g. Josipa Ambrožiča glede dodelitve javnih dobav mali obrti.
17. Predlog zborničnega člana g- Štefana Litropa glede zaščite čevljarske obrti.
16. Predlog g. Adolf Ribnika rja glede ankete o vzrokih redukcij v industrijskih obratih.
19. Predlog zborničnega člana g Josipa Holšja glede davčnih potrdil.
Predlog zborničnega člana gosp. Oseta Andreja glede kategorizacije uslužbencev v gostilničarski stroki pri bolniškem zavarovanju.
Visoka zbornica! Z naredbo g. ministra zm socijalno politiko z dne 1. aprila 1930. it. 8102 se je uvrstilo natakarje, natakarice in sobarice
v Xn., to Je najvišji mezdni razred, dočim so se dotedaj nahajali v VTI. mezdnem razredu. S to uvrstitvijo so se zvišale zavarovalne premije od 36 na 78 Din mesečno. Tako se je ena sama režijska postavka našega obrata povečala za preko joorc. Poudarjati pa moram tudi se neso-c i jalno stran tega povišanja. Ker zadene v isti meri najmanjšega gostilničarja, kakor največjega hotelirja in se ne ozira tedaj niti na kraj. niti na velikost obratovanja. Do 1. aprila se je naše uslužbenstvo v smislu zakona o zavarovanju delavcev zavarovalo po njegovem dejanskem zaslužku, sedaj pa se pavšalno uvršča v najvišji mezdni razred. Ne zanikam, da je morda v ostalih predelih naše države položaj uslužbenstva radi uvedbe 10% napitnine na bruto iznesek boljši kakor v Sloveniji, vendar je ta naredba vsaj za Slovenijo hud socijalen udarec za našega hotelirja in gostilničarja, kakor tudi za naše<ra uslužbenca.
Visoka zbornica skleni, da se predlaga ministru za socijalno politiko, da se pregrupira naše uslužbenstvo   po dejanskem
zaslužku, kakor je to bilo uvedeno pred 1  aprilom lanskega leta.
Samostojni predlog zborničnega člana g. Adolfa Ribnlkarja in tov. za prireditev ankete o vzrokih redukcij v inćkistrijskih obratih in o ukrepih za omiljenje nastalih te/koč
V zadnjem času se opaža, da se množijo redukcije obratov v raznih industrijskih podjetjih in da se odpuščajo številni delavci. V nekaterih obratih so delo sploh ustavili in odpovedali vsemu delavstvu. Ob priliki teh redukcij, zlasti pa ob priliki odpovedi delavstvu Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Javorniku, so pričele krožiti v javnosti najrazličnejše vesti o razlogih, ki so dovedli do redukcij. Tako se na eni strani navaja, da je namen redukcij le znižanje mezd, dočim se z druge strani čujejo zatrdila, da je vzrok redukcij popolno pomanjkanje naročil ali pa da je sedanji produkcijski zastoj posledica kreditne krize. Stvarni položaj se brez konkretnih podlagr ne da točno in objektivno presoditi. Posledica tega pa je, da se pogosto delavci in interesenti nepotrebno vznemirjajo in razburjajo.
Ugotovitev razlogov redukcij in vzrokov nazadujoče zaposlitve je važna tudi zaradi tega, ker je le na podlagi objektivne ugotovitve dejanskega položaja mogoče presoditi, v kakšni smeri naj se podvzame-jo koraki za ozdravljenje in omiljenje sedanjega težkega stanja. Taki ukrepi pa so nujni, kajti izvršene redukcije posegajo globoko v naše gospodarsko življenje in ne čuti njihovih posledic samo delavec in nameščenec, ki je najhuje prizadet, temveč zaradi zastoja v trgovskem prometu in zaradi nazadovanja kupne moči prebivalstva v večji ali manjši meri vsakdo, bodisi trgovec, obrtnik ali industrijec.
Zato bi bilo želeti, da Zbornica povzame inicijativo in da priredi anketo, na podlagi katere se naj podrobno in objektivno proučijo vzroki sedanjega težkega stanja in stavijo merodajnim činiteljem nujni predlogi za ukrepe v svrho omiljenja sedanjo poostrene krize In zaščite domačega dela. Čast mi je zaradi tega predlagati, da Zbornica v najkrajšem času Izvede tako anketo, da predloži na merodajnih mestih potrebne ukrepe ln da se na prihodnji plenarni seji poda poročilo o doseženih ugotovitvah in stavljenih predlogih.
Samostojni   predlog zborničnega člana g. P i n t e r Ferda glede nedostatkov v poravnalnem In kon-kurznem postopku.
Visoka zbornica!
Trgovci imamo neštetokrat priliko, da ugotovimo pri poravnalnih postopanjih prav čudne in škodljive pojave.
Opozoriti hočem zlasti na naslednje:
Zgodi se ponovnokrat, da se tik pred otvoritvijo poravnalnega postopanja izvrše na dolžnikovo imovino vknjižbe, bodisi da to store denarni zavodi, ki imajo že od poprej zadolžnlce s pravico vknjižbe, bodisi da to stori dolžnik sam v korist kakemu sorodniku ali drugemu upniku. Te hipoteke se krijejo v poravnavi iz nepremičnin v celoti. Upnikom se odtegne s tem velik del imovine. Ako po 5 14/2 p. z. ugasnejo pravice, pridobljene s izvršbo ▼ zadnjih 60 dneh pred otvoritvijo poravnave, torej tudi z izvršbo pridobljene hipoteke, bi bilo pravilno in v interesu upnlštva tet v onemogočenje zlorab, da se določi, da ugasnejo tudi vse v 60 dneh pred otvoritvijo poravnave pridobljene zastavne, re-tencijske in droge varnostne pravice, ki so pridobljene pogodbenim potoni. Uspeh te določbe bi bil ta, da hi upniki skoraj ▼ vsakem poravnalnem postopanju imeli večjo poravnalno maso. denarni zavodi pa bi se ČutiM prisiljene vknjižbe izvršiti takoj, kar bi potem pripomoglo k spoznavanju dolžnikovega imovinskega stanja.
Opozoriti bi hotel nadalje na viaino j poravnalne kvote. j
V 5 4. točka 6, p. z. je določena porav- | nalna kvota s 40% z enoletnim plačilnim rokom, kjer znaša potem večina potrebne-ga zneska za glasovanje % prijavljenih terjatev in nadaljnja kvota 8 60% z 1*4 ; letnim plačilnim rokom in % večino terjatev pri glasovanju. Obe kvoti bi bilo tre. ha zvišati na 60%, odnosno 60% ln na-praviti obvezno jamstvo za točno Izplača-vanje kvote. *
Jasno je, da si vsak poravnalni dolžnik napravi bilanco, kakor je za njega najbolj ugodna, in da poravnalni upravitelj ne more kontrolirat1 te bilance m inventure tako, kakor bi to bilo potrebno, saj bi v nekaterih slučajih moral upravitelj pustiti svoj drugi opravek in se pečati samo s tem slučajem. Zgodilo se je, da se je dolžnik Se jezil, ko so mu upniki ugovarjali, Češ, saj nudi po zakonu! Poravnave se strahotno množe, čemur je res v enem delu kriva splošna kriza precej pa tudi špekulacija. Ako bi se ti predpisi napravili strožji, bi se v tem dvignila tudi morala dolžnikov in bi se onemogočile špekulacije.
Visoka zbornica blagovoli sprejeti mojo poročilo na znanje in skleniti, da se v poročilu stavljeni predlogi predložijo kompetentnim faktorjem.
Žitni monopol in mlinska industrija
Predlog Jakoba Zadravca v zadevi razmer, ki so nastale po uvedbi žitnega monopola v mlinski obrti in mlinski industriji v dTavski banovini.
Ko je predlagatelj natanko orisal težke posledice žitnega monopola, je predlagal, naj zbornica po naši parlamentarni delegaciji izposluje, da se žitni monopol brezpogojno ukine, dokler se pa izvaja, naj se 1. kmetski mlmi oprode kontrole glede mletja pšenice: 2. mešanim in trgovskim mli-
nom v dravski banovini, ki so se do 5. septembra t. L bavili z zamenjavo, na; *e dovoli, da vzdržujejo »Umtauschstock« in da zamenjujejo iz tega sklada in da vodijo o tem posebno evidenco Zaslužek po izvršenem doplačilu smejo uporabiti v trgovske *.vrhe, lahko pa se tudi račun 7a-menjave uredi na karti občinskega pred-stojnistva. Istim mlinom mij se dovoli rr.le-nje trgovcem-grosistom pod pogojem, da so trgovci dokazali nakup pšenice po Priv. izvozna družbi in da ti oskrbe potrebne plombe. 3 Mlini v bački banovini naj se stavijo pod strožjo kontrolo, da ne nodo onemogočali obstoj onim, ki morajo dova-žati pšenico po železnici. 4. Dopl&čila v Sloveniji naj se za pasivne kraje re-tringi-ra vsaj za polovico ali pa sploh opusti.
Po tehtnih izvajanjih člana ž^adravca ie poslanec ir**. Krejči v svojem in v imenu gener. tajnica poslanca Mohorčiča izjavil, da so poslanci že storili potrebne korake in se bodo za pereče vprašanje še nadajje zavzemali z vso vnemo.
Tudi predlog člana Ivana \ rečarja glede dajatev avtobusnih podjetij je bil z odobravanjem sprejt. kakor tudi -vsestransko utemeljeni predlog pOdpredsen»ica Zn-qelberta Franchettija g!ee kuluka, prav tako so bdi pa sprejeri predlogi člana Andreja Oseta iz Maribora s splošnim odobravanjem.
Seja ob zaključku lista Se ni bila končana.
Potovalna pisarna
Važne inSormacife za one, ki hočejo potovati po svetu
JUGOSLAVIJA. Brezplačen pevratek po morju. V zvezi z železniškimi novimi olajšavami za obisk obmorskih zdravilišč in kopališč je odobrilo ravnateljstvo Jadranske in Dubrovačke plovidbe enake olajšave. Vsi oni potniki, ki pridejo na naše morje iz inozemstva ali notranjosti naše države preko Karlovca ali Sarajeva, uživajo brezplačen povratek na ladjah v I. in U. razredu do ene izmed pristopnih postaj: Dubrovnik:, Metkovič. Split, Sušak. Šibenik. Popust vetja za lokalne proge in so ga deležni pot-nU), ki se na povratku izkažejo s potrdilom poljubne tujsko prometne institucije ali občine, da so bivali na morju najmanj pet dni v času od 21. decembra 1931 do 17. januarja 1M32. odnosno deset dni v času od 18. januarja do konca februarja 1932.
Za božič na Plitvička Jezera. Ljubiteljem zimskega sporta je o:iiogocono ceneno bivanje na Plitvičkih jezerih pod t*lo dečimi pogoji: Bivanje v hotelu Plitvice ali v hotehi Beldevue: 1 dan. vsa oskrba Din 50.— inklutzive soba. za bivanie 3 dni se plača Din 140.—, 8 dni Din 350.—. 14 dni Din 600.—. Družba, ki se prijavi pri »Putniku« in šteje najmanj deset oseb. ima na poistaji Vrhovdne na razpolago avtobus. Cena Din 20.— za osebo. Avtotaksi za štiri osebe Din 100,— za šest oseb Din 150.—, sani Din 20.— za osebo.
Za božič in novo leto na nai Jadran. Celokupni stroški samo Din 600.—. V tej ceni je upoštevano vožnja po železnici lil. razreda Ljubljana—Split in nazaj, petdnevno bivanje v Splitu v dobrem hotelu, po^na oskrba, postrežba, napitnine, takse.
Za božič in novo leto na Bled. Celokupni stroški so sledeči: za 1 dan Dni 137, za 2 dni Din 232—, pavšal za 7 dni Din 672.—, za 14 dni Din 1.274.—w V tej ceni je šteta vožnja po železnici Ljubl«jana— Lesce Bled lil. razred tja in nazaj, avtobus od postaje do hotela in obratno, soba in prehrana v Grand hotelu Toplice, postrežba, nap i to ine, taksa, kopanje v termalnem kopališču.
AVTOBUSNI PROMET.
Avtobusni promet na progi Ljuljane— Sušak in obratno je do nadaijnoga ustavljen.
RAZNO.
Hoteli in penzioni, ki So otvorjeni na Gornjem Jadranu vso zimo. Aleksandrovo: Hotel Frankopan; Penzion Marija Orlic; Bakar: hotel Jadran: Baška: hotel Velebit, Grandič, Volarič, Baifca; Crikvenica: hotel Ivančič, Slavija, Dom Dr. Seidla, vila Juliana in vila Atlaota; Delnice: hotel To, mtolav; Kraljevica: hotel Union; Krk: hotel Jugoslavija; Malinska: hotel Draga in Slavija; Novi Vinodol: pension Slavuj; Omišalj: pension Slavija; Rab: hotel Mi-ramare, Kontinental, Park Hotel, v'la Da, niča; Senj: hotel Velebit; Selce: hotel Ho-kan m Loncaric; Sušak: hotel Jadran, Kontinental in Pank Hotel.
Zvočni kino Idea'
Veliki klovn-umetnik
,! gostuje s svojim klasičnim mon-J| stre-sporedom, Id vzbuja salve smeha in bombe krohota!
LIANE HA ID — BETTI BIKI) HARBY HABDT
Kdor se hoče nasmejati do solz, mora videti ta spored!
Predstave danes ob 4., V3 6-, H g. in 9. zvečer — v nedeljo ob 3., 5., 7. m 9. zvečer.
SAMO DANES IN JUTRI!
I
Valutni predpisi za Grčijo. Grška banka je izdala za potnike, ki potujejo v Grčijo sledeče predpise: Inozemci morajo pri prekoračenju gnške meje prijaviti carinskim organom vse valute, devize in vrednostne papirje, lei jih imajo e seboj. Carinski organi prJvontrohrajo te vrednoro in vpišejo v potni list. Inozernci lahko menjajo samo potom Emisijske banke proti p sm^nemju potrdilu, teto velja za denar, katero<»a prejmejo v času svojega bivanja po nakazilih iz inozemstva in za katerega &o primorani sprejemati drahme po dnevnem tečaju.
Veljavnost nemških vozovnic. Veljavnost nemških (MER) kuponov se s 1. januarjem 1932 podaljša od 60 dni na dva meseca, na primer: prvi dan veljavnosti je L april, zadnji dan pa 31. maj (preje 30. maj).
Potniki, ki potujejo v Avstrijo morajo pustiti zabeležiti valute in d-ruge vrednote od avstrijskih obmejnih carinskih organov v svoj potni list, da se na povratku iz~ ognejo ev. neprijetnostim,
Fuzijoniranje parobrodskih arnštev. Društva Llovd Triestino (Trst), Mari tirna Italiana (Genova) in SVtraar (Genova) so se združi'la v paro brodsko družbo pod imenom »Llovd Triestino« • seoVžem v Trstu
2elezni5ke olajšave. Poleg zdravilišč in kopališč in krajev ob jezerih, o katerih smo poročali, da so deležni raznln olajšav, se nanaša železniški popust na povratku tudi na Bohinjsko Bistrico in sicer: od L junija do 30. septembra 50 odstotkov v mesecih oktober, november, marec, april ra maj 75 odstotkov, za mesece december,, januar m februar pa brezplačen povratek, pri najmanj pot- odnosno desetdnevnem bivanju v tem kraju.
Podrobnejše informacije za tu na navedena potovanja kakor tudi za tozadevne prospekta programe itd. daje vedno Zveza za tujski promet (zastopstvo Putnik) v Ljubljani, Dunajska a L
(Selezttfcci
KOLEDAR Dan*~>:   Sobota 19. decembra katoBča-ni: Nemozij, Urban V„ Ugljesa, pravo-
slavini 6. decembra: Sv. Nikola,
Jutri: Nedelja 20. decembra katoličan*. Ltberat, Božjvoj, pravoslavni: 7. docom-bra: Ambrozija
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Intrige na hn-^em habsburškem dvoru.
Kino dvor: Cirkus Brodk. ATino Ideal: G ročk.
ZKD: Druga serija Ufimh kulturnih zvočnih fkknov ob 1430 ki ob 18. ▼ kinu Matici.
Oruitvo »Soča* slavlje pod naslovom »kraljev dan« ob 31. pri Levu.
PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Intrige na bivšem Habs-burAkom dvoru.
Kino Dvor: Cirkus Brock. K&no Ideal: Grock.
ZKD: Druga serija U finih kulturnih zvočnih Khnov ob 11. dopoldne v kinu Matici.
Božićnica mastne občine ob 15. v Un> on-ski dvorani.
SPORT
Reprezentanca L razreda: HVrM?* ob 14.15 na igrišču Ilirije.
DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Trnkoczv ded.. Mestni trg 4, Ramor. Miklošičeva cesta 20.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA
dane« ud poslovala V prostem prometu so notiraM:
Devize: Amsterdam 2268.80 _ 2265.64, aruaelj 782.76—785.12. Ourib 1097.85 do 1101.15, London 189.76_197.26. New York 5607.18—6624.18, Pariz 221.10—221.76 Pra-5a 166.65—167.15. Trat 283.41—289.41.
INOZEMSKE BORZE Curlh:  Beocrad 9.07, Pariz 20.17, London 17.15. New York  512.5. BruseU 7125. Milan   26 95.    Madrad   43.50, Amsterdam 206. Berlin  121. Sofija 3.72.   Prasa 15 L'o Varšava 57.50, Bukarešta 3.07.
fttev. 28?
»SLOVENSKI NAROD«, dne 19. decembra 1931
Stran 3
Božično đrevo
na Marijinem trgu
Letos ga ne bo, ker lani darovi niso krili niti stroškov
zanj
Ljubljana 19. decembra. Nismo vas hoteli potegniti, ne, temveč •amo pokazati, kako lepo je bilo božično drevesce na Marijinem trgu lansko leto. In tudi povedati smo hoteli, kakšen silen ▼tis je to prekrasno drevesce napravilo na nase blage Ljubljančane. Letos namreč drevesca mestna občina ne postavi več zato, ker so lani ob drevesen nagi someščani darovan mestnim revežem manj, kakor je bilo srtroskev ca drevesce.   Izdatki seveda
mestna obema obdarovala nad 500 revnih otrok. Deklice bodo dobile blago za oblek-ce in za perilo, dečki pa že narejene tople obleke in blago za perilo, razen tega pa nad 150 otrok dobi tudi trdne čevlje s toplimi nogavicami. Da bodo pa otroci imeli veselje, dobi vsak tudi obilno vrečico polno jabolk, orehov, štrukljev in slaščic, a igrala jim bo delavska godba >Zarja< pod osebnim vodstvom kapelnika g. Dolinarja. Pod vodstvom gdč. Vencajzove bodo otro-
niiu Gin veiiivi, saj so vse napravili mestni monterji in mestni delavci brezplačno, so pa tudi zmrzovale mestne uslužbenke in uslužbenci, ki so na prepihu v slabi baraki poleg drevesca čakali na preredke darove.
Današnja slika nam torej ni v posebno čast, vendar naj bo pa vsem Ljubljančanom v opomin in prijazno povabilo, naj jutri popoldne ob 3. ne pozabijo iti v veMko dvorano hotela Union k božičnici. ko bo
ćki igrali lepo božično igrico s petjem, deklamirali božične pesmice in prepevali.
Sedeži v dvorani so rezervirani za otroke, zadaj bo pa prostor za njih starše, a ves balkon in galerija čakata na gledalce, ki jim ni treba plačati nikake vstopnine. Ljudje naj torej pridejo, da vidijo, kako mestna občina daje vsemu prebivalstvu vzgled, kako je treba skrbeti tudi za de-co. ki je ne morejo obdarovati revni starši.
Slovaški gostje v Ljubljani
Koncert v Unionu — Pozdravni večer Jč lige — Slovo
in odhod v Maribor
Simfonični orkester slovaške Filharmonije je priredil pod okriljem Glasbene Matice včeraj zvečer v Unionu koncert, ki je bil obenem prisrčna manifestacija medsebojne slovensko-slovaske bratske zveze. Kljub splošnemu težkemu gospodarskemu položaju, ki se zlasti prav posebno težko občuti decembra meseca, je bila unionska dvorana častno napolnjena. Naše občinstvo Je drage goste že ob prihodu na oder pozdravljalo z viharnim ploskanjem, ki se je od točke do točke stopnjevalo ter doseglo svoj višek po odlično podani Smetanovi >Vltavi<. S prisrčno hvaležnostjo smo se spomnili zlasti pevci Glasbene Matice in Učiteljskega pevskega zbora na ljubeznive sprejeme v Bratislavi, na nabito polne dvorane, na gorko, prijateljsko, v resnici bratsko pogoščenjc. kar vse bi radi stotero povrnili, ako bi nam to trenutno težke razmere dopustile. Prav posebno simpatična pa je bratislavska slovaška Filharmonija ljubiteljem našega mestnega orkestralnega udruženja, ki kakor slovaško, sestoji v svojem iz neprofesijonalnih amaterjev-muzikov, stremečih zato tembolj po čim večji koncertni dovršenosti. Bratislavski simfonični orkester je odlična homogena enota, šteje nad 60 Članov, vse instrumentalne grupe so smotreno odtehtane, zlasti pa je godalna sočna in jedrovita. Dirigent g. Zdenko Foiprecht je temperamenten, temeljito naobražen muzik z odločnimi, Ilustrira joči mi kretnjami ki je dirigiral ves program, med tem komplicirano Dvorak ovo simfonijo »Z novega sveta«, na pamet. Za uvod je odsvlral orkester jugoslo-vensko himno (ako jo v tej glasbeno-monstrozni oblik; smemo tako imenovati) ter takoj nato obe češkoslovaški, ki jih je seveda občinstvo poslušalo stoje. Temu je sledila simfonična pesnitev »Usoda in ideal« slovaškega starejšega komponista Jana Belie. Slovaška orkestralna literatura ne Šteje mnogo opusov, saj je bil enako, kakor nam pred vojno tudi Slovakom pod težkimi nacionalnimi okoliščinami svobodni in široki glasbeni razvoj silno otežko-čen_ Belia Jan je v >Usodi in idealu« ustvaril delo s filozofskim sujetom, za katero je zlasti priprostemu poslušalstvu treba besedne razlage. Po glasbenih mislih m po tretiranju zvočnih možnosti orkestra spada >Usoda in ideal« v zgodnjo pokla-sično, romantično dobo z lahkim naklonom v nacionalno smer. Delo odlikuje koncizna forma, solidno glasbeno izzdržanje, mirnost izraza poglobljenost, živeiše in sodobnejše se izraza Marsik Eman v svojem »Scherzo capricioso«, udarjajoč na slovaške nacionalne strune, iz katerih so črpali tudi vsi veliki in največji češki komponisti. >Scberzo« ima zelo mnogo silno zanimivih melodičnih, zlasti ritmičnih mest, je poln radosti, živahnosti ter je izzval pri razigrani publiki živo ploskanje. Podpredsednik češkoslovaške lige g. dr. Stare je dirigentu izročil s kratkim nagovorom lep venec, enako tudi g. dr. Karlin v imenu Ork. društva Gl. Matice. Nato smo slišali večno lepo in večno jnlado Smetanovo >Vita vo« in odlično poznano c-mol simfonijo >Iz novega sveta« A. Dvoraka. Z veseljem ki vedno enako napetim zanimanjem att-
šimo obe raojsterskl deH vsakokrat radi. Občinstvo je drage goste le zelo nerado pustilo iz odra. Želimo jim nadaljnjega umetniškega uspeha tudi v Mariboru in: »Na svidenje!< —ft.
Dunajski čehoslovaki so pozdravili svoje rojake Iz Bratislave z zanosno pesnitvijo Mila de Kalinove »Bratskim umčlcum« In v tej pesnitvi so naročili bratislavskim gostom: Pozdravite nas tok rat bratry Ju-goslavv! In tako so nam prinesli Brati-slavci s svojo umetnostjo tudi pozdrav dunajskih Cenoslovakov.
Po koncertu se je vršil v Unionu prijateljski sestanek. J<3 Liga je priredila bratskim slovaškim gostom na čast skromno večerjo, ki so se je udeležili odlični predstavniki naše javnosti, navzoč je bil tudi češkoslovaški konzul inž. Ševčik. Po večerji je goste toplo pozdravu v slovenščini in češčini dr. Stare kot predsednik J<5 lige in jim izrekel prisrčno dobrodošlico. V daljšem govoru je očrta! dosedanje kulturne stike, zlasti pa na glasbenem polju med cehoslovaki in Jugoslovenl in izrazil Željo, da bi se bratske vezi med Slovenci in Slovaki v bodoče še bolj poglobile. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z živabjum odobravanjem.
v imenu ljubljanske občine je slovaške goste pozdravil podžupan prof. J are in v imenu Glasbene Matice njen predsednik dr. Ravnihar, ki je povdarjal, kako lepo so bili sprejeti ljubljanski matičarji v Bratislavi. Prof. Karlin je pozdravil goste v imenu Orkestralnega društva Glasbene Matice, nato je pa svoje rojake pozdravil še tn». ševčik v imenu tukajšnje češke kolonije in češkega konzulata.
Za pozdrave in dobrodošlice se je zahvalil podpredsednik Orkestralnega udruženja bratislavske Filharmonije in*, g. Pinkas, povdarjajoč. da tako toplega, ha prisrčnega sprejema niso pričakovali. Izrazil je tudi željo, da bi se kulturni stiki obeh narodov še poglobili, obenem povdarjajoč, da se bodo Slovaki lotitt sedaj tudi izvajanja jugo-slovenskih del.
Davi so si gostje pod vodstvom profesorja Burjana kot člana JC lige ogledali mesto, bili so na gradu in se divili lepotam naših planin.
Opoldne so se odpeljali z brrovlakom v Maribor. Na kolodvoru sta se poslovila od njih predsednik JC lige dr. Egon Stare in češkoslovaški konzul inž, £-vcik.
Danes dve ZKD matineji
ob V2 S. in ob 6. zvečer
DRUGA SERIJA NAJNOVEJŠIH UFTNIH KULT. ZVOČNIH FILMOV
Jeklo. — Tajnosti jajčne lupine. — Skrivnosti iz življenja bilk«. — Na morskem dna.
Elitnem kinu Matici
Telefon 2124
Najlepše poslopje v Šiški
Sokolski Ljubljana - Šiška, ki bo
Ze pod streho
v ponos, je
Ljubjana, 1°. decembra.
Tudi Soška napreduje leto za letom zlasti odkar je priključena k mestu. Med predmestnimi hišami so začele rasti moderne vile, otvarjajo se nove ulice ter je šiška tudi po značaju že povsem mesto.
Jeseni je pa začela rasti v Šiški prava palača, ki je zdaj že pod streho. Sokol Ljubi jama-Šiska si je postavu ponosni dom.
Najprej pridemo v prostorni vestibvl. na levi sta veliki društveni sobi, na desni je glavno stopnišče ki toaletni prostori, naravnost iz vestibma pa pridemo v krasno, veliko dvorano, 22.10 m dolgo m 12.40 m široko. Dvorana je razsvetljena levo in desno — od severne in južne strani — z velikim^ okni, vzidanimi med železobeton-skkni stebri. Strop bo v sreda opažen z lesenim kase tiran kn  stropom,   okrog ob
SOKOLI!   DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM  PISEMSKEM PAPIRJU!
Šišenski Sokol je eno naših najstarejših sokolskih društev, pa t?uds najagilnejsih. 2e pred 20 leti, ko so pridno telovadili v tesnem in mračnem skladišču, to misHli na lasten dom. Zato so poleg svojega društva ustanovili Društvo za zgradbo Sokolskega doma, ki mu predseduje delavni br. P. Dolinšek. To društvo je štelo že v začetku precej članov ki bi bil dom Zgrajen že davno, če bi ne bila ifzbruhjiua vojna Tako je pa izgubil denar vrednost ter je društvo moralo prav za prav začeti znova zbirati denarna sredstva.
L. 1925 je društvo kupilo 5000 m2 Luok-mannove parcele na vogalna sedanje Der-motove in Podjunske ulice, v bližino Celovške ceste. Takoj so otvorili letno tek> vadisče ki zgradaK gospodarski paviljon, v katerem »o bik tudi toaletni prostori s prnarnd.
Letos se je društvo končno odločbo zgraditi dom. Spomlacfi je »prejelo načrt za zgradbo, ki ga j«e iodelal požrtvovalni br. Ivan Sepkn, diplomirani tehnik m že-lazavski uradnflk. ki ima tudi stavbno vodstvo. Paleti so pol ož vi i temeljna kamen, 2. septembra so pa že začeli graditi
Stavbna deda so poverili priznanim domačim podjetjem. Ze to pove dovolj, da je bil dom v tako kratkem času pod streho, zidarska dela opravlja A. B&ttelkio, tesarska Irv. Zakotnik — starosta šišenskega Sokola — mizarska pa Matija Perko, mizarska tvornica
Da je zgradba res vofika, nam dokazuje že mmožkia porabljenega gradiva, 11 vagonov cementa, 3 vagone apna, 14.000 kg železa ki 170.000 komadov zidinikov.
Ker je poslopue povsem moderno ter je projektant gledai tudi v vseh podrobnostih na praktičnost, je napravil ruda načrte za mizarska dela in sicer so v veliki dvorani patentna vertikalna smučina okna, v mali ki v ostalih prostorih pa horizontalna smucna.
Cena stran poslopja je dolga ob Der-motovi uiici 41.90, ob Podjunaki pa 19.10 m, zazidana ploskev obsega torej okrog 790 m2. Poslopje je prav za prav v glavnem enona-d^tropno, ako računamo, da je dvorana visoka za dve etaži, saj je vnooka 7.80 m. Glavni vhod je od Pod j umske ulica. Tu je pročelje oSonadstrapno
K otvoritvi smučarskega doma v Planici
Ljubljana, 19. decembra, Jutrišnja nedelja bo mejnik m zgodovinski dan v razvoju našega emu carstva. Na svečan način bo otvorjen prvi slovenski smučarski dom, ki ga je zgradila matica našega sporta, SK Ilirija na idealnem terenu aa Slatni v dolmi Planice. Od vseh strani, zlasti iz Ljubljane in raznih krajev nase prelepe Gorenjske bodo pohiteli smučarji danes in jutri v Planico, da prisostvujejo slovesni otvoritvi in da dajo duška svojemu veselju. Saj je novi smučarski dom, ponosna stavba, ki smo jo že dovolj opisali, namenjena v prvi vrsti njim. Nudila jim bo zavetišče in prenočišče, smučarski dom bo zbirališče vseh smučarjev pozimi, polen" pa shajališče izletnikov in turistov.
POSEBNI VLAK V RATEČE Že veeraj smo poročali, da je posebni vlak v Rateče-Planico definitivno zasi guran. Odhod iz Ljubljane bo z glavnega kolodvora ob 6.35, z gorenjskega kolodvora ob 6.48, iz St Vida - Vižmarij 7.03, Škofje Loke 7.20, Kranja 7.87, Podnart - Krope 7.56, Radovljice 8.13, Lesce - Bled 8.20, Jesenice 8.50, Dovje Mojstrana 9.06, Kranjska gora 9.20, Rateče - Planica 9.30.
Povratek: Rateče - Planica 19.29. Kranjska gora 19.48, Dovje Mojstrana 19.58, Jesenice 20.ia, Lesce - Bled 20.49, Radovljica 20.58, Podnart - Kropa 21.10, Kranj 21.24, Skofja Loka 21.40. ŠL Vid - Vižmarje 21.58. Ljubljana gor. kol. 22.06, Ljubljana gL kol. 22.10. Polovična vožnja je dovoljena samo od Ljubljane naprej, potniki vmesnih postaj od St. Vida do P od na rta - Krope dobe znižane vozne listke, od Radovljice do postaje Rateče - Planica je pa treba plačati eel vozni listek.
PROGRAM OTVORITVE Vlak z udeleženci in gosti prispe ob 9.30 v Reteče, nakar odidejo vsi k novemu smučarskemu domu na Slstno. Ob 10. bo stolni kanonik iz Ljubiiane g. SiSka blagoslovil dom. nato se bo vršila služba božja. Sledi govor predsednika smučarske sekcije SK Ilirije inž. Koudelke. govori drugih in končno govori predsednik SK Ilirije dr. Dular. Po
obodnem zioovju bo pa 'm širok gladek pas. V ospredju dvorane je 7.40X5.80 m velik oder, ob njem so pa na levti garderobe. Na severni strani je iz dvorane več izhodov na telovadišče. Na tej strani so tudi vzdolž dvorane pritikline, shrambe za orodje, medsebojno ločeni slać'.lmici za ženske in moške, ob katerih so tudi prsne kopeli.
Dom je deloma podkleten. Pod stranskimi prostori na severni s-trani so garderobe za občinstvo.
Zahodni del poslopja je popolnoma ločen od drugih delov. Namenjen je namreč otroškemu zavetišču, ki obstoji iz velike sobe in kuhinje. Prostora je približno za 50 otrok.
Ta del poslopja jc tudi podkleten in, ker je klet visoka, je v nji lepo dvosobno stanovanje z vsemi pri tik linami za upravitelja. Ostali poleg ležeči prostori so namenjeni za shrambo orodja, drvarnice in pralnico.
V vzhodnem delu pridemo po glavnih stoptvicah v L nadstropje, v malo dvorano, 10X8-30 m veliko. Na desni so pritik-lfcne, nad njimi, v vdskn IL nadstropja je pa galerija male dvorane, 3 m široka.
Mala dvorana je zvezana z balkonom velike, ki je 3 m širok.
Odrišće je precej visoko ter bodo ku-hsc spravljene pod vrhom, odnosno obešene, kot pri gledaliških odrih.
Iz ločenega zahodnega dela poslopja vodijo stopnice na ravno streho — poslopje j« tu pritlično — kjer je krasna terasa za soknčenje.
Vzdolž vse dvorane na severni strani je pa nad stranskimi priitftičmiiiM prostori velika tribuna za gledalce z razgledom na letno tek>vadosče. Ta terasa je široka 4.40 m, dolga pa kot dvorana, 22.10 m. Na njo drže stopnice od leve in desne
Streha dvorane bo krita s pločevino, bo torej skoraj popolnoma ravna, vsi ostali deii poslopja pa imajo ravne železobeton-ske strehe, prevlečene z izolaonimi sred-
Faaada doma bo impozantna, sploh so pa SHfcsrji nanj Lahko v resnica ponosni.
Vsa gradbena dela bodo stala okrog mat jon Din.
Agilnim sokosskirn delavcem vse priznanje 1
formalnostih otvoritve se bo vršilo tekmovanje na 10 km v PlameL Nato ogled poslopja, popoldne ob 16. pa razdelitev nagrad. Zmagovalec otvoritvene smuške tekme prejme za nagrado >0 tvori t veni pokal Smučarskega doma Itirije*, drugo plasirani plaketo in tretji povečano sliko doma.
Vremensko poročilo JZSS
Ljubljana, 19. decembra. Na podlagi dopisov in telefonskih pogovorov, bi jih je imel včeraj ki da-vi JZSS, je vremenska siruacija nastopna: Vse višine so brez snega ah pa so tako mak) zasnežene, da je smuka nemogoča. Edino dobri tereni za smučanje so trenutno od Dovjega-Moj-»t ran a do Kranjske gore v dolinah Krme, Planica in Pisence, Na polcdelenem snegu je nastal srež tako, da je smuka prav dobra. Kakor vse kaže m tudi vremenska napoved pravi, pred prazniki skoraj ni računati z kzpreuneanbo vremena. V Bohinju je približno ista situacija, samo da je tam manj snega m tudi premalo mraza. Danes ponoči je na Jesenicah, v Tržiču ki na Javom ifcu snežilo ki je zapadlo okrog 5 cm snega Verjetno je, da je snežilo tudi v Bohinju in na Bledu. Posamezna vremenska poročila se glase:
Kranjska gora: Temperatura —15 C 20 cm snega, srož, smuka prav ugodna. Jasno kot ribje oko.
Smučarski dom v Planici: —7 C srež, smuka prav doba. Jasno, severozahodni veter. Karavanke brez snega.
Koča pri Tamarju v Planici: —1 C, 30 om snega, srež, smuka prav ugodna, veter se v e rožah od en.
Mojstrana: —7 C, 30 om snega, jasno, smuka prav dobra, srež. Sever.
Sv. Križ in Marki jeva planina nad Jesenicami: Zamrznjen sneg, smuka manj ugodna.
Sv. Janez v Bohinju: —4 C, 15 om sne-ga, smuka dobra.
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
Sokolska akademija v Trbovljah
Naš Sokol priredi vsako leto na narodni praznik ujedinjenja svečanostno akademijo, pri kateri pokaže tudi uspeh celoletnega truda in dela. Znano je. da razpolaga naš Sokol s prvovrstnimi telovadci in te-lovadkami. z discipliniranim naraščajem in razume se, z marljivim vaditeljskrrn zborom. Letošnja akademija je bila na višku, tako glede programa, kot glede izvajanja. — Akademijo ie otvoril Sokolič naraščaj-nik s primerno deklamacijo, nakar je br. A. Beg v jedrnatih besedah očrtal pomen 1. decembra za vse Jugoslovene. — Nastop članov na bradlji, drogu rn krogih je bH v vsakem pogledu dovršen. Vse težke m vratolomne vaie so izvajali člani z elegantno lahkoto. Ravnotako dovršeno izvajani sta brli tudi obe prosti vaji. »Carmen« in »U boj«. Vzoren je bil nastop moškega naraščaja, ki je pokazal, da posveča vadi-teliski zbor največjo pažnjo naraščaju, bodočemu stebru sokolske ideje. Posebno lepi sta bili vaji »Život diieteta« in »Trokut«. Članice so nastopile v E-moH sonati. Izvajanje je bilo brezhibno, elegantno. Ženski naraščaj je nastopil z vajami s s;ti »Telovadni ples« in »Rukovjet«. Nastop mladih naraščajk je bil v vseh točkah naravnost srčkan. Krona večera pa je bil kombiniran nastop članov in članic v prosti vaji »Faust«. Ta težka vaja, ki zahteva od telovadcev in telovadktnj skoro baletske sposobnosti, je bila najlepša. Sokol sme bili ponosen na uspeh tega večera. Občinstvo je nagradilo vse nastopajoče pri vsaki točki z viharnim aplavzom.
Društveni starosta br. Sušnik je ob tea priliki razdelil z lepim bodrilnim govorom med člane in članice diplome, ki so si jih priborili na župnih tekmah v Celja. Z diplomami je bilo odlikovanih 29 članic m članov, vsekakor za društvo nad vse časten uspeh. — Telovadne točke sta spremljala na klavirju g. Kalan in gdč. Brand-steterjeva, na gosVih pa g. Marin. Vsi so priskočili na pomoč šele v zadnjem momentu. Pri tej priliki se je pokazalo, kako velikanska škoda je za društvo, da se je razšel sokolski orkester, ki je bil po svoji kvaliteti znan daleč na okrog. Sokolski orkester je treba znova poklicati v življenje in o tem nai premišljujejo poklicani faktorji._
Danes senzacijo-nalna premijera!
A
Mite
ti
Prva zakonska leta cesarice Elizabete.
Beg pred dvorno etiketo. Dvorni kočijaž Bratflach.
Tragedija v MLaverlingn. s
Razmerje cesarja do svoje soproge, *
TJmor na Quai Monte Blancn. s
CHARLOTTE ANDER
kot MARIA VETSERA
MAMA SOL VEG
PAUL OTTO
Predstave danes ob 4^   t 8. in y zvečer — jutri v nedeljo ob 8., 5^ 7. in 9. zvečer
ELITNI kino MATICA
Telefon 2124
Stara izkušnja.
— Tako se pa nisva zmenila, gospod! Včeraj sle me proti moji volji poljubili, danes bi me pa zopet radi.
— 2e res. gospodična, toda ali ne veste, da se zločinec vedno znova vrača na kraj svojega zločina?
Vse zanj.
— Kako sem ti všeč v novem kožuhu, možiček?
— Zelo. in veseli me, da ti tako lepo pristoja. Koliko Da stane?
— Račun dobimo jutri. Saj ve3, da ne gledam na denar, če ti lahko napravim veselje.
Pojasnilo.
— A1i govorite v spanju?
— Ne. gospod doktor, pač pa govorim često, ko drugi spe.
— Kako to?
— Zelo enostavno, sem namreč predavatelj.
\
Dnevne vesti
— Z banaka uprava. Ban dravske ba novine dr. Drago MaruStt t torek, on* 22. L m, ne bo   sprejemal strank, ker Je aiuabliiui zadržan.
— Izpsmsmba v ministrstvu za gozdarstvo in rudarstvo. Z ukazom NJ. Ve!, kra-rja na predlog: ministrstva za gozdarstvo in rudarstvo Je v soglasju 8 prodsedni-kom ministrskega sveta vpokojen dr. Ivan T uri na, načeto «k oddelka za rudarstvo mt-ntetretva za gozdarstvo in rudarstvo. Z a načetoaka oddelka za gozdarstvo omenjenega monfatrstva Je postavljen mg. Nikola Polančič, raapektor v istem oddelku istega mtoietretjva.
— Nepravilnosti pri tzročevanju pošt-ftih pošiljk In pri potrdilih prejema. Uradno se razglasa, da se pri vročitvah pošHik dogajajo razne nepravilnost'.. Izročajo ae namreč postne pošiljke ari teaplačujejo na kaznašk*! zneski ljudem, k&terib naslovnik ni pooblastil ta ki zanje tudi ne vetja nadomestna dostava Zlasti veliko nepravilnosti Je pri podpisih na izročilnih listinah. Ljudje, kri niso naslovu/ikri pošiljk, podfpiserjo na iaročiln/ih Hattoah naslovni ka ter tako potvorijo njegov podp/s. Zgodi se celo. da postni uslužbenec kar sam podpiše nastovniika, češ da ta n« zna pisat Itd. Direkcija opozarja poste na obstoječi predpis, kil točno določa, katere pošiljke ne morajo rzročtol samo naslovniku, kate re se smejo njegovemu rxwfolašč>neu im katere z nadomesfcno dostavo ter kako morajo biti napravljena pooblastila, da so veljavna m pa kakšno mora biti potrdil«? pre.tema, kako se podpnsu-^ejo oni, ki ne znajo pisati to kako pooblaščenci in dru-ani za prejemanje pošiljk tirvravfičeni. Zato bo direkcija odslej v vseh sMončh prime rth strogo postopaj a po § 45 poštnega zakona.
— O pogodbenih poštarjih. Po novem pravilniku o pogodbenih državnih poštah ae je gmotno stanje pogodbenih poštarjev končno teborjšalo. Prakrbikantje (vajenci) za pog*>dbene poštarje smejo biti v praksi samo pri poŠtah I in O. razreda Po dveh letih prakse delajo izkušnjo pri postnem ravnateljstvu Vn ne več pri dr iarvnčh poštah. Vsak pogodbeni poštar mora btoi član pokojninskega sklada, da si zaeigura pokojnino na stara leta. kar Je vsekakor solnčna stran novega pravilnika
_ Opozorilo    potnikom. Kraljevsko
madžarsko posiandštvo v Beogradu obvešča potnike, da Je taksa za madžarski vi jBum za Jugoslovenske potne liste od 1. decembra spremenjena Taksa za vizum za enkratno potovanje na Madžarsko znaša 140 Dto Za potovanje skozi Madžarsko brez pravice za vmoKtev pa znaša 110 Dim Taksa za vizum sa dvakratni prehod skoz* Madžarsko brez pravice na bivanje s tam 210 Din. Potnim Kstom. ki se pošttjajo P<" pošti morajo bUđ priložene znamke za 7 Din. Potne Mete s denarjem Je treba poslati v dernarodh pasmah.
— Prepoved uvoza živine v Avstrijo ukinjena. Oddelek za veterinarstvo m mostu suva za kmetijstvo je poslalo vsem banskim upravam ter upravi mesta Beo pada razpis o u ki mtrvi prepovedi uvoza ■n prevoza parfclarjev tz naše države v Avstrijo Racipis pravi, da Je avstrijsko Bvezoo mftoietrsrtjvo za kmetrijetrvo in gozdarstvo z razp^eom z dne 11. decembra razveljavilo svoj prejšnjri razpis, s katerim Is prepovedalo uvoz to prevoz parklarjev (govede. ovc, koz ta svtoj) ta 11 srezov nase države. Prepoved >e bila razveljavljena 11. t m
— Podpora zagrebški poljedelsko-goz-darski fakulteti. S sklepom ministrstva sa kmetijstvo Je bilo v soglasju a predsednikom mm istrskega sveta izplačano Iz državnega kmetijskega zaklada mrjiustr etva za kmK^tiiOstvo 270.000 Din Zavodu za gospodarsko upravo na kmetij sko-gozidar-ski feukuJteUI v Zagrebu. Ta svota se mora na podlagi sklepa ministrstva za kme-tdjTHRivo ujporaoiti za zgraditev prostorov to nabavo potrebnega pohištva za zavod na gozdarsko uprarvo po^edeisko-gozdar-ske fakmlrtete v Zagrebu.
_ Iz    »Službenega    lista«. >Sluibeoi
rist kr. banske uprave dravske banovine« št SI z dne 19. t. m objavlja zakon o ženevski fcon venoijri za Izobljšanje usode ranjencev ta bolnikov v vojskah med vojno, zakon o razpečajvanju tujrlh novin ta časopisov, z akon o dopolnitvi zakona o državnih oestah z dne S. maja 1929, zakon o Ispremembah m dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest tn varnosti prometa na njeh z dne 6. junija   1929.   zakon o tzpre-
Bratko Kreft:
Carmen
Pred tobačno tovarno v SevU-UL Po svetovni vojni, v nemirni In razburkan.! Španiji .. Ulica pred tovarno je zaprta z žično oviro.
Soince neusmiljeno pripeka
Vojaška straža pred tovarno ae dolgočasi Narednik Morale« zeva Na nasprotni strani se igrajo otroci toreadorje. Delavski otroci so to. Raztrgani, umazani, divji. Matere so v tovarni, očetje kdo ve kje... Stari penzijom iat in osivel postresče.k jih opazujeta Po cesti prihajajo še drugi. Iz tovarne stopi razcapan delavec. Straža ga preišče. Iz gornjega dela mesta pride mornar. Na dopustu Je. Prišel je čakat svojo ljubico ofcanko, ki zavila v tovarni tobak.
Ulica Je t.va Moralesu pa Je dolgčas.
Pa pride po cesti Is gornjega mesta kmečko dekla
Vojak Je tac. Vojak ni kar tabo. Pusto rje življenje v kasarni. Zato tem bolj hrepeni po ženffkt In že gre Morales dekletu naaprotl
>No. mala, ka] bi rad a T«
>Jaz? Gospoda narednika«.
>Je te tn ... mh!c
to Morales ncddaano pozdravi dekle pa ns vanjarna.
meniha zakona o pošti,   telegrafu in Veke
tonu z dne 6. julija 1931, uredho o dragjoj-skih iokladah  državnih  v;jokooencev, pra vilnik o ureditvi    prometa s svepleno ki s Lino,    pojasnilo o   oddaju   ta plačevanju zdravil, tolmačenoe po zakonu o volitvi senatorjev  zakon o konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o medmarodnem prometu po zraku, dodatnem zapisku in za kij-učnem   za/nisniJku    druge mednarodne konference  za  privatno  zrakoplovno pravo, sklenjeni  In podpisani v Varšavi 12. oiktobra 1929   to razne drnge manjše fe-premembe v zakonih im odrodbe.
— SPD Trbovlje sporoča \-sem planto-cem, da je njen novi dom na MrzKoi (1119
m)   staLno    oskrbovan   v«e leto _ torej
tudi čez zimo za smučarje!
— Umrl je v Gradcu v bolnici usmiljenih bratov po mučnem trpljenju g. Matija Rom, trgovec in posetnik v Kočevjn. BI je načelnik premija trgovcev, občinski odbornik !n med vodilnimi nemškimi meščani. Pogreb re v petek. N. v m. p.!
_ Ne smeta v krčme,   žmngoc Jožefu.
raznašalcu peciva to Omerzu Leopofcbi. usnjarskemu p^«nočnd*kn, oba pri Sv. Ue-nartu v Slov. gor., je sresko sodišče pri Sv Lenarta v Stav. Bor. prepovedalo zaha-janje v krčmo za dobo dvt>h let. Ta prepoved stopi v veljavo 15. decemfjra 1931 to se konča 15   decembra 1933.
— Gospodinjam za božič p^larimo »GospcH-njsfed koledare za leto'\Q$2. Novi banđnjski recepti, važni nasveti, drobna navodila, praktičen troškovnik so vsebina koledari« Naprodaj .po vson :x»lnižnicah Ju^osloveneke Ma/ti!ce in po vseh knjigarnah P-ismena naročila na naslov uprave »Gospodinjskega koledarja«. Ljubljana Selen burgova 7./II. Cena Dto 20.— s poštnino Din 21 75.
_ Vsi  narodi propagirajo svoje lastne
izdelke. Za božična to iiovoletna voščdla vporabljajto samo razglednice Jugoslovenske Matice, ki so umetaišk/ zledek naših domačih   umetnikov   in   domače niskarne.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo vreme stanovitno to da mraz še ne bo popu-stU. Tudi včeraj Je bilo po vseh krajih naše države mrzlo in deloma oblačno. Najvušga temperatura je znašala v Splitu 1.8. v Zagrebu 0.4, v Sarajevu 0.S, v SttopUu  0, v Ljubljani!  —1,    v Beogradm
__1.8 Davi Je kazal barometer v Ljubljani
777.1, temperatura Je znašala —7.2.
Otrok utonil v čebru. V Pustem do Lu pri Zagrebu se je pripetila včeraj težka nesreča 8-mesečna Slavica 2lrvkovič je padia v čeber pol vode in se utopila. ShrŽ-tei/nja Je ostala z detetom sama doma ir je imela opravke na dvorišču. Zato n'. pazila, kdaj je dete padlo v čeber. Iz obupa 'si je hotela služkinja Slava Grabovac končati žnvljenje. Popila je večrjo konotao oetove kisline, pa so Jo še pravočasno pre peljaiM v bolnico to Ji iapraii žeJodec.
_ Pijanec    zmrznil.    Dnevničar Pero
Simijamovrič iz Kostanjice se ga Je v četrtek malo preveč naenkad to poano pono Ci je kolovranll žkiame voWe domov. Ko Je hotel odpreti vrata ma je padel ključ na t!a Iskal sa Je. pa Je pod težo v?toskib duhov padel to zaspal. 2tfuJtraj ga Je našel brat zmuTonjenega
_ S sekiro razsekal taščo. Kmet QJu-
ro Gonan tz Otočca pri K riže ve ih Je žVvel že dolgo v neprestanih prepirih z seno to taščo. Sovraštvo Je privedlo končno do groznega umora, ki ga Je iarvrftil Gonan v četrtek na dvorišču pred niso. Ko Je hotela njegova tašča Kata Jajte gnati sivino napajat, Jo je Juro napadel 8 sekiro te ji zadal šest smrtonosnih udarcev. Trikrat ji Je presekal lobanjo, s četrtim udarcem desno roko, s petim pa trebuh. Krvođočmi zet. je pobegnil  ta  ga še dobo teasledsU.
VABIMO VAS, oblecite se pri nas!
Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin
ZA MAL DENAR
Trenchcoate, suknje, obleke, perilo L dr.
A. Presker
Ljubljana, Sv. Petra c 14
■ Moj se narednok Imenuje don Jose...
>Don Jose! Poznamo ga vai!c
In vojaki obstopljo Micaeto. U Je pri tla obiskat svojega fanta narednika Joseja
Vojak Je vojak. In Mtoaeda jim Je všeč. To zdravje iz vasi, ta rdeča 1'ca, ta pozdrav kmečke hiše — oj, to bi bilo nekad za nas. Toda Micaela ni kar tako. In zato Jim zbeži, ker ona išče le svojega fanta, don Joseja.
In spet ostane samo solnoe in dolgčas Otrocd. delavci to penztfonieti. Morales je žalosten
>Pa Je sfrčala tičica zala! Bog Je dal, bog Je tudi vzel. Gdej, da boš km«ln drugo ajde
Dva otroka sta se etepla za bikovo *ia-vo. To Je voe, kar se god! naprej.
Naenkrat iz daljave — tromba.
Premena straže In Morales zbere svoje to čaka Miški že. da Je prišla nova straža, komandira >Mirno« — toda izza ogla »o prikaže znana fkrara periferije — invalid. Na maroški fronti so on R.fkabHl prestre-HB nogo te sdaj bodi z berfrtjaml In se norčuje is vojaške straže. Toda saj ga poznajo vsi. SaVJfrvec Je to ne hudobnež.
Zdaj pride straža. Njej na čelu _ narednik Josš.
Raport...
*N>* novaca«.
NE UMETNA, NEGO PRIRODNA
ZDRAVILA!
Pri prehlaji najboljše: Gleichenberški Konstantinov vrelec. Zaloga: A- šarabon, _ Ljubljana,
—tj Pozor izletniki. Na drugem mestu Poročamo, da bo vozni »jutraj na Gorenj s ko poseben viak k otvoritvi smučarske koče SK Ilirije. Opozarjamo izletnike, turiste to sploh vse, ku se nameravajo napotita jutri na Gorenjsko, naj se vozijo s tem vlakom, ki mia zelo ugodne zveze.
—U Gojenke gospodinjske šole »Mladika« so na rojstnJ dan NJ. Vel. kralja popoldne napravile z rav. Zemljanovo izlet v Gramozno jamo ter obdarovale najrevnejše družine to otroke z božičnem: dari.M: čevijji, nogavicami oblekam"., plašči to flanelastim perilom. Obleke to perilo so se-Srile same, napekle pa tu*! dobrih roziino-•vih an orehovih št.rukijev, kar so vse raz-deHrie same. Obdarovan ori so bn»ll presrečni' lep£a to sladkih darov, vrle gojenke pa ganjene do srca, videč, da drugim otrokom nri tako kakor je njim. Ker so videle toifiko pomanjkanja to revščine, so solznih oči oMjuftvLIe. da bodo tuo¥ po božičn pridno nabirale med seboj drinarje, ki s jih bodo pritrgale od kitoa. bonbonov tn čokotade. ter OTnet nalkiroile :n našile oblek ito perila ter darovale siroUkam, ki jah Je či nadalje več med nami!.
—lj Proslava Zamenhofovega rojstva v Klubu esperanttstov, KMb esp^amtistorv v Izubijan- je snoči na to^rim^an način pro-slavšl rojstvo duševnega očeta in tvorca esperanta pok. Zamenhofa. Proslava se Je vršila ob 20. v Narodni kavami. Predsednik g. Herkov Je prečital Zamenhofor govor na prvem esperantskem kongirosu leta 1905 v BouJogme sur Mer. V kratkih besedah je orisal življernje velikega pokotonka in Meatesta, tajniik g. Kozlev^čar je pa pre-črjtal članek, ki je 5«šel v esperaaitakem glasiJu >Heroiido de Esperanto^ ob proslavi 72. Zamenhofojvega rerirstnega dne. Porv-darjal je, da danes praznujejo rojstni dan pokojnega Zamenhofa po vsem svetu, dol ž nost vsakega člana na ta dan pa je, da kupi naAmanj eno esjperaffi<tsko tonjigo. Spominska proslava je biiila s tem zaključena.
_tj Predavanje pNrodoznanstvene sekcije Muzejskega društva. V petek, dne IS. decembra se je vršilo v kemična proda-vahrioi na reatki tretje redno predavanje Prirodozoianstvene sekcije. Prediaval Je g. dr. Ivan Rakovec o mioceneka favni kamniške okolice. Iz predajanja povrzomamo naeledinje: MLOcensko morje, ki je segalo gioboko v osrčje naš?"h krarjev, Je zapustilo v števitoih cikam min ah Se danes vidne sledove tedanje dobe. G. predavteflj Je predvsem popisoval favno (ohetoječo v glavnem tz školjk, polžev, morskih Ježkov, morskih rakov ter morskih somov), ki Je živela v savskem zaiwa Pononsloeiga morja, kd Je prekrivalo takrat precejšen del naših krajev. Za podlago so mu služile raokične okamesitoe, tako iz znane Robrtče ve sbirke, ki jo hrani sedaj IJ^pbdtJanjski Narodni muzej kakor tudi eksempiari, ki >'Ji je na števitoih ekskurzijah v karan:£V. okoBod sam nabraL Na podlagi tega zbranega gradJrva je predavatelj sklepal na ktimaffične razmere tedamje dobe, na gk> bJtoo to aaitoiteto morja, zlasti pa se oziral na biološke prlMke, kl so vi »dale takrat v savskem zalirvn. G. predavaiteU Je ponaraorjevaf svoje sandmrvo predarvaarje z geokoSktoai profile ter x objekrti. ki Jih je bil sam nabral.
— lj Delo na predbožlčno nedeljo v trgovinah. PreJeM smo: Gremij trgovcev v LJub^asid je razgflaaii, da bodo trgovine v nedeljo 20. t m. otvorjene. To Je po tozadevnih odredbah dopustno, vendar morajo trgovci za ta dan dovoliti svojim nameščencem med tednom nadomeetoi počitek. To velja aa vse kraja, kjer je uveden nedeljski počitek v trgovinah, ali se pa običajna nedeljska slutba podaljša.
_JJ Miklavžev večer »Poštnega doma«. Zadruga >Poštni dom« v LJubljani je tudf letos prtoedila Miklavžev večer v Mfekliče-vem hotera na Masar^rkovi cesti. Bili sta dve prirodutrv*: popoldne za otroke, ob 8. uri zvečer pa za postne uslužbence to gosta Pn popoldanski prireditvi Je razdelili Miklavž med otroke več ko 50 sedanjemu času primernih daril v vrednosti po 50 DfaL Pni večerni prireditvi pa Je mrdfcl Modelari aavaočim dovolj zabave to razvedrila
—rj O naših hodnikih. Ko je zapade', prvi sneg, so dald skrbni in obzirni hulnri posestniki posnažda; te   pomesti hodnike,
O pač. PrJrvatal raport Moradeaov: >DevoJka mlada in zala po tebi Je vprašala . .«
Jose pomisli: »<2e nd to Micaela?!«
Razgovor prektoe — kapitan Znniga. Morales odide s svojimi. Zuniga se nI dou-go v SevUli Tovarna ga zanima. Odmor! Dekleta prihajajo na dvorišče ... Moški svat 4b ulične soteske J4a pozdravlja Saj ta tovarna Je njihov pravd dom. Od 14. leta pa do svoje onemoglosti ali smrti delajo Divje, vesela, prešerne. Stare to mlade. Toda ljubezen _      on, Ijobesen Je zanje kakor
cigaretni  dim, ki  ga spuščajo  njih trsta V srak plava,   iaglne. Ni ga več. Taka Je njih ljubezen.
>A  kje Je Carmen?«   j«*h vpraša kar
ve*
>Carmen?« >2s gre!«
Počasi gre te lupi oranžo. Z biiskov4ti-mi očmi meče poglede na ves moški svet.
Oho, nov« ofknr!
In tam — nori narednik Jose.
Gleda, gleda _ fant od fare mora btr ta narednik,   to zdaj os vidi nikogar več Znnigo draži, se norčuje ta nJega a musV na Joseja   ki os ne briga zanjo. Gorje ti. Joss!
In zapoje   habaaaro. Vsi moški okrog
da n. hoja po njih tako opasna žal pa je tu pa tam še kak porfirn hodnik, ki ne ga drži stlačen to strjen sneg. Na Bmon-skj cesti Je desni kamniti hodnik sicer čist, a pešcem nevaren, ker je gladek kakor zrcalo. Ta hodnik Je iz apnenca, k* ga je treba čimprej nasekat.
—U  Sankanje    In    smučanje  v tivolskem gozdu in drevorediih je strogo prepovedano. Mestno načelstvo opozarja, da jo sanka/nje to smučanje dovoljeno do nad al j nega le na travniškem bregu nad veiesej mom.  Prestopki se kaznujejo.
_Jj  Odpovedana prireditev.    Giede na
vladajoče razmere so sklon i/1(1 mesarski pomočniki v snoraizumu z zadrugo mesarjev, da so običajni r»redr>ustnri ples letos ne bo vršil
_lj  Društvo »Soča«    rjriredri drevi ob
21. pri VLevu« slavje pod naslovom Kraljev dan. Na tem večem govori predsednik dr. Dinko Puc. predavatelj dr. Ivan Lah tn končno zakltočt Ivo Sancln. Iz prijaznosti sodeluje lijubrjanski matični kvartet to ljubke Joosr>odič»ne bodo deklamirale primerne pesmi. Dvorana bo okrašena Sočane, pri-jateT-Je to narodna društva vabimo na ta patrjilobičen večer. Predav odsek. 599-n
—rj Kostanji padajo tudi na Cankarjevem nabrežju. DAvdr! kostanj bo v Litubrja-nn" sčasoma totrebl?en, če pojde tako naprej. Ponekod morajo drevesa padati ^radi reOTlaoW, tn to tam se podirajo sama. na Cankarjevem nabrežju >*h pa podflraio zaradi kanaM<zaciiJsk!h de!. ITiintanJI stole ■vzdolž obrežnega «Movja, baš tam. kler morajo kopati jarek ss kanal, zato jih m-o-raiio pač podretL
—Jđ Danes dve predstavi ZKD v Matici — prva ob pol 3. in ob 6. zvečer. ZKD predvaja danes drugo serijo pravkar '.i. Berttoa dospelih U fini h kuiturnih zvočnih fnlanov. Ti fitonti so togotovljenl pod vodstvom najboljših strokovnjakov, kapacitet na rznarustenem polju. Zato nndljo totH ti nitoai sleherrnemn totengentn mnogo užitka, obenem so filmi izredno zanimivi to poučna. Druga serija TJfltolh filmov nam nadi sie-leče senzacije: 1. Pridobivanje jekla, 2. Tajnosti tz življenja biljke. 3 Skrivnosti jajčne lupina 4. življenje na morskem dnu itd. Glede na teredmo zami-maraje za te l«ne f**me Juh bo ZKD predvajala drunes pri dveh predferavah to to ob 14.30 to ob 18. r Elitnem taton Maitlol ob znižanih ljudskih cenah. Nihče naj ne zamudi tega lepega sporeda! Predstava se ponove tuidfi jutri ob 11. dopoldne.
—y Mestna organizacija Narodne Odbrane v Ijtobijani opozarja vsa društva, da današnji težki časi niso prikladni za prtoecaoje veselic to plesov. V času najhujše gospodarske krioce strada to prezeba na tisoče brezposelnih, treba je zato E>družtoi vse sile, da preprečimo obup fen propast teh naj^berkiejšiih svojih bratov to sester. Noben še tako vzvišen to blag namen ne sme nuditi izgovora za brezumno zaprajvl^ainje nacionalnega premoženja s luksmzjji: inč toaletami, pretArauiim zaAizlvati Jem alkohola to kupov a/njem dragih too-aemekiLh ovetMc. Bilanca vseh takih priredit a v Je vedno pasivna. Nljdh večji ali manjši donos jo le navršdezen. neprimerno vodja Je moralna to ma&arujatoa škoda onih, ki so morali potroši ti stokrat več lastnega aW celo sposojenega oenajnja za probieraatr.čen mžotak par kratkih ur.
.tj Sokolsko društvo »Ljubljana IV.« v\abi2 vse članstvo k predavanju »O zdravstvu«, ki bo v .ponedeljek 21. t_ m. ob pol 8. rvečer v telovadnici šoto na P rudah. Predava br. dr. Fraorta M is. Udeleži)a za vse članstvo obvezna. Vstop prost. — Zdravo!
—>iJ Delavsko pevsko društvo Cankar, ki konoentira v .ponedeljek, dne XL t. m. ima t m. doto svojega koncerta naeled-njd spored: Zonko Prekrvec: O, da je roža moje aroe, J. Pavčtč: Pesem, Siavko, Muh-vtič: Mir, Petar Konjovnć: Pod pendženl, Marko Tarjčevič: PJesmti od kola (oikilus tz  Makedonije).    Veotoa teh SkilaKtb ae v
Kino Ljubljanski Dvor
Telefon 2730
Clara Bow
v filmu velikih cirkuških atrakcij
CIRKUS BROCK
Predstave danes ob a.. Vi 8. in 9. svečar — jutri v nedeljo ob 3-, Vt 5., 6., H 8. in 9. zvečer.
Cene 4 tn 6 Din.
nje. Jose?... Nič. Prijateljsko se pogovarjata s Manueloto.
»Vem za tfčko svojeglavo... marsikdo Jo Je preklel, če ne veš za metodo pravo, ne boš Je fantič ti ujel.. .<
Zuniga jo požira z očmi. Misli, da velja pesem njemu. Revež...
Carmen prodre vrste to naenkrat stoji pred Josejem.
»Tičko z zanjkami zalezuješ... pa sga-ne krila to že Je ni to ko več Je ne pričaku Je* . . nenadno k tebi prileti. . . Krog to krog ti lahno trepeče, iz g ime, pa se vrne spet Ne viovIS Je, če ona noče, če da se vjeti. . sam ai rjjet...«
In Jose Je vjet,   četudi tega noče priznati. In ko mu Carmen vrle cvet v obraz — Je zadet Nič ne pomaga   Micaela ki se zdaj vrne to mu prinese pozdrav njegove matere.    Usoda  gre    neizprosno naprej ManuMta to Carmen sta se v tovarni step tL Carmen Je potegnila not to volaška straža mora   intervenirati. Zuniga pošlje Jo seja. In ravno Jose JI mora na ukaz kape tana zvez a ti roke Carmen se bori za sv. Jo svobodo ta napad« Joseja Tam, kjer je že ranjen.
»Saj me boš spustil, kaj ne — zato, kor me imaš rad ...« Zapoje seguedttV). ga vabi k L, H as Pasnti in Jose Je premagan.
So Jo peljejo — sune Carmen Joseja
Ljubljani prvič javno ust vaja ua koncert nem odru. Moški zbor društva Cankar šteje 20 članov, je prav dobro izvež-ban in ubran zbor, ki ga vod: Kristo Porko. Koncert zasluži vse naše zanimanj*'. Vstopnice se bodo dobi'le v ponedeljek v Matični knjigarni in na večer pred koncertno bla gajno.
—lj Obiščite božično razstavo ženskih ročnih de! na Državnem osrednjem zavodu, Turjaški trg 4. Odprto od 8.—12 in 14.—19. ure.
— Ij Knjigarn^ Tiskovne zadruge v Ljubljani, detenbargova nI. št. 3 priporoča za božične praznike razne francoske knj;£re in slikanice ter mladinske knjige. 700-n
_lj V kapeli slov. staro-katoliške cer
kve na Go«rr>osvetsikn cesti št. 9 v nedeljo 20. ne bo službe božro. ker se vrš* služhfi božia to nedelo on 10. v Narodnem domu v Mariboru. Na božični praznik se začnejo v tukajšnji staro-katoliški ka-neli »v. ma ši ob 9. ter sta zaporedoma 2 fcfhl sv. ma*W. potem pa slovesna pota sv. maša Rav-notako je tudđ na Štefanovo to v nedeljo ehižba božia v tok. kaneM ob 9.
—U Izredni občni zbor. pevskega društva »Bežigrad« v Ljubljanu, ae vr&l dne 23. decemora 1931 ob 20. v društveni sobi. pri g. Kačiču, Dunajska cesta Odbor.
—lj Nedeljski popoldanski plesni tečaj Jenkove šole v Kazini od 3.—7. ure * poukom »Rumbe«. »Začetniškt tečaj« vsako nedeljo ob 8. zveč. Novinci točno. Posebne plesne ure dnevno od 10.—20. ure. 697-n
—ju Božična darMa. lepa praktična to poceni to navečjo tobtoo sukna vam nuoH tvrdka NOVAK, Kongresni trg 15. Priporočamo  ogled  Jutri  v  nedeljo dopoldne.
698-n
—rj Neveste dofatto krasne obtoke tn vse druge potrebšičue p«rt staroznano bvrdki P. Masudlč. Ldahtjana 69(S-o
— SANOFORM. Sanoform ni strupen to prijetno drtSd. Dobi as v vseh lekarnah In drogerrtjah. 694-n
— Angleško pranje svetlo Tikanje ovratnikov ŠIMENC. Kolodvorska ulica 8. M/L
—rj čevlje vsakovrstne po tmižanih cenah kupite najbolje pri A. Gor še na Starem trgu. 12S-t
_ Obledele obleke   barva v razMčuih
barvah to pidsira tovarna Jos. Rekih.
"z Celja
—c Dve Izgubi. Na krairja Petra cesti Je bu3a uzgubijena 16. t m. popoldne siva ročna torbica % manjšo vsoto denarja Lsiega dne pa Je bila nvrubrjena od celjskega kolodvora do Narodaega doma rjava damska torbica m tele*n!so araduisko itg:tdmaciJo, glaeečo ae na ime učiteljtoe Kbzal-ete Petrlčkove is &al-vi. P^jštnoa .cajditelja se naprošata, da oddanta torbš-cr. pri celjski mestni poiiotL
_c »Celjsko god bon o društvo« akJdcn-
j'j svoj redna letal obča. zbor v ponr«de-Uek, dne 21. t m. ob pol 30. uri zvečer v pe/sk. sobi »Celjskega pe/*ke«z drustvac v NarodLem domu. Na obto«;in xb><>ru a« bo ctel <b*uglm tudi razpravljalo o Oodo^««m dela društva člani CGD ii prijatelji <jrše-stralne glasbe odeleliLe se polojoštevilao tega cbčnega zbora
— cDeiurno  lekarniško službo v Celju
Lu a oa danes do vključno petka 25. t a lekarna »Pri orlu« na Q*lvii*»i trga
—c Zlata nedelja v Celju Jutri, na zia-t>> nededito bodo trgovnue v mestnem območja celjskem v smcsla sklepa letošnjega rednega občnega zbora odprte samo dorpokine od pol 8, do pol 13. ara.
—c Mostno gledališče v Celju bo ipn.L eorito Juari popoldne ob 16. špi^ar'evo rnladinsko pravljično igro »Poguun Tx>n-6ak< r režiji ge, Sadanjeve. Sez>>te takoj po vstorpnicah, ki ae dobe se dajes t pred-prodaja v kjijrigarni Goričar & Leakovaek na Kr&da Petra cesti.
—c Smuškl tečaji na Mozirskl olanm. Zimskodportmil od&ek savtkijske podraiu ce SPD v Celju bo priredil v času >d i. ,ajn-arja do 10. Januarja 1932 na Mooirski p!a ntod smuški tečaj za začetnike to za že izvežbane smučarje. Planinska koča bo ves ta čas oskrbovana z vsem potroburirm. Pouk se bo vršil po anlberšlal metodt Pra-Jave, kakor tudi vse informaoije, v dro-gerijd »Oontralc na Kralja Petra cesti to v KmetsM posojilnici v Prešernovi uUol najpozneje do 2. januarja.
—c Jutrišnji Šport v Celju. Jutri popoldne ob pol 14. se bo vršila na GlazIJi prijateljska nogometna tekma med A SK Primorjem lz LOublJane to SK Celjem. Sodil bo g. Ochs *z Celja.
— dekleta,   ki drže s Carmen, Ji pri begu
pomagajo _      vsem Je takoj jasno, da Jo Je
Jose »pustil.
Zuniga zdivja Urica se mu krohoče. Mlad Je to vročekrven. Dvakrat ustreli v zrak, da preplaši ulico, ki drži z begunko to brezvestnim Josejem. Toda s strelom Je S a bil to nJVoo in zato navalijo nanj. Kamenje leti tz vseh strani. Bnemu izmed vojakov iztrgajo ženske puško. In v triurne skoči z njo ciganka na podnožni* kandelabra — straža iz balkona Jo pa nstreM
— torva&d prestreže padec — to nekdo is množice se maščuje na vojaku .. . TJHea je zmagala toda v gneči bitke so pohod'il otroka to obupana mati kriči k nebu: »O, ljudje božji, glejte, kaj ste starin...«
n.
Dva meseca pozneje
Veliko se je med tem zgo±.k>. Jose Je bil v Ječi. Izgubil Je čin. Carmen pa ye po-Btala pevka to plesalka v nočnem lokalu Lil as Pastje. Kapitan Zuniga je ne more nozabiti. Prišel Je k Lil as Pastji. da vtoi Carmen Program se začne Clown kot con-ferenoior vstopi to vodi točko za točko In ko pr'de Carmen, razvname "«»e goste, do podivjanosti. In v največjo razburkanost človeških teles pade strel. — Kaj se Je zgodilo?
Po stopnicah prihaja mlad apaJ, se osi-
Mev. Z87
>S L O V E N S K I  N A R O D<, dne 19. decembra 1931
Stra 5
Redukcija občinskih nameščencev ozir. vpokojencev
Kaj poreko k temu naši poslanci in senatorji
Kranj za brezposelne
Skupna akcija štirBi društev — Vprizorttev Kraigherjeve »Školjke«
Izubijana, 19. decembra
Pod tem nadptiaam so pred kratkim DtrineeM dnev-nriJci vest, da Je ministrstvo tedalo odiok za redukcodo plač občanskih oamesčencev in odpustitev  državnih vpo
kol en cev.__ Plače občinskih nameščen
cev se Imajo isenačit; z oni mri državnih nameščencev itd.
is debelo tiskanih črk se je rMek>. da is rest priobčena s posebno slastjo.
Oglejmo pa ai razmere občinskih nsmibenoev, njihove plače in posebno pa še oorih. kil ao mače državo! vpokojenci, mato podrobnejše!
Da plače občinskih nameščencev v celotnem niso večje od onih državnih nameščencev, posebno če se vzamejo v po štev se razne ugodnosti, katere užirva>> držarvnil n aren Učenci, tu ne bomo pogreval1, ker je brilo to po časopisih že ponovno povdarjeno Jn je tudi občinstvu splošn-c znano Posebno zandmivo pa >e vprašanje državnih vpokojencev, zaposlenih pni občinah.
Kakor znano, imamo drve glavni ?r»'Ji državnih vpokojenoev: takozvane stare in nore vnokojenoe, ki se razlikujejo po ▼4šln1 pokojoln. Pokojnina prvih je >pre marjhtna za prežrivli3«ande in prevelika za nmiranrie<, tn so zato primorani, si tekati postranskega za-služka, kjer ga dobe.
Nekaj tatoih vpokojenceiv. nriijlh urad-nfikov. uČLteljeT, orožndkov, tfnancarjev ie zainosleniih prt nekaterih podeželskih občinah, posebno po ondh malih hribovskih, ki si s svojiimil skromni! m-" dohodk: ne morejo plačevat! stalno nastavljenega občinskega tajnika s primemo plačo Potrebujejo pa te občine vendar tudi p sarnriško tavežbanega tajnika — rvisarria »a-radc redno naraščajočega pi-sarjenja, k a ter-ega trda roka kmečkega župana ne amore, m pa zaradi poslov. ki jih ne »na prav.Ano te vršita vsak kmetijski župan
ReotaK), da se strogo iiavede omenjeni odlok; kakšen bo uspeh?
Mnogo dražftn malti h vpokojencev bo pahnjenih v še večjo bedo m mnogo občin bo o0tak> bmaz tajnikov, ker ta tako maih
Stara hiša je morala pasti, ker je
LJubljana, 19. decembra.
Razširjenje tramvaja):ega omrežja je letos prav za prav v največji meri zbudilo Ljubljano ter so postali aktualni zlasti prometni problemi, ki dotlej niso stopali tako ostro v ospredje. Gotovo bi tudi ne padla še Luckmannova hiša, če bi ne izpeljali tramvaja mimo nje. In tako se mestna občina ni ustrašila žrtev, da radikalno odpravi to prometno oviro.
Luckmannova hiša je stala 8 metrov izven stavbne črte ter sta se v cestni ožini pred njo mogla srečati dva voza le z največjo previdnostjo. Hiša je pa bila Se ▼ zelo dobrem stanju ln je vsebovala krasne prostore, stropi nad pritličjem in I, nadstropjem so bili obokani ter je bila stavba sploh solidno grajena.
Na sklepnem por talnem kamnu je vklesana letnica 1786 in hišna številka 69. Ta kamniti podboj stare hiše so zopet porabili ter ga vzidali na dvoriščni strani hišnega prehoda. Hiša je prav dobro prestala potres, pa saj je bilo zidovje tudi močno, oboki so pa vezali poslopje v homogeno celoto. Kako je bilo zidovje masivno, ae pozna najbolje po ogromnih kupih materijala. Zidnikov ne bodo niti pora biH vseh pri novi trinadstropni hiši, čeprav se je pri podiranju uničilo precej materijala
Novo poslopje Je tik pred vrhom. Zaradi preostrega mraza so morali delo ustaviti bas pred vrhom. Vsaj nekaj dni tri zadostovalo, da bi dvignili vse nosilno zidovje, na katerega bi potem postavili ostrešje. Z opeko bi sicer že še gradili, beton bi pa zmrznil, če zmrzne opečni zid. ne Škoduje, ako pa zmrzne beton, je žele-»obetonska konstrukcija uničena.
Stavba je nad polovico podkletena. Čelna stran meri ob Gradišču 30 m ob Erjavčevi cesti pa 14.80 m. Na dvorišče sega od glavnega trakta še eno krilo, ki Je deloma popolnoma ločeno od glavnega
ra po vseh. Nekoga išče. in ko najde dekle, se začne njun ljubavni apaški ples.
In pJešeta in igrata. Apaš se je zaljtrbil vanjo — ona pa se prostituira. Dfrvjri P'es pJešeta potem, ko Je spoznal, da se njegovo dekle prodaja moškim in na koncu jo sabode...
Invalid, kl Je po vuna izgubil kontrolo nad seboj, skoči vmes, hoče ubraniti dekle
pred srnin mm sankom — toda prekasno _
dekle je že ubito
AH 1e bil to samo ples ali grozna srat-nja za bodočnost Joseja in Carmen?
Nihče ne ve tega Vse samo čuti, da p&ava smrt v vzdušju beznice Toda zakaj trna Ivi las Pasrja ek>wna za konferencier-ja? LJndJe se morajo smejati, četudi Je žalost *n beda ta glad vsenaokrog na zemljrf In eJo^rn se vsema norčuje. Clown je tista razbičana človeška duša, kd rodi smeh tz trpljenja
Zunaj za vriska ulica.
Torero fBscam.il bo se Je pokazal tn ljudje mm vrlakajo ta pojo. Kapetan Zuniga ga povabi v kletno beznieo in Carmen vidi torera Bscamttla. Prvič m mn za vda s svojo napitnloo Mogoče se Je hotela samo pošarlti — mogoče — ona sama ne ve. —
Pozna je že ura ln v tej pozni uri se se-stanejo tihotanet Dancairo ln Remendado Jih rod rta Carmen noče na not. Nocoj prida    go&j — Josš. Tihotapci se Ji krohoče-
no odškodnino, kakor lo prejema akromoi vpokojenec, ne gre  nobeden izobraženec v oddaljene   hribovske občine, če pa bo katera občina, in zelo malo Jih bo, le navsezadnje morala nadeti stalnega tajnika, bo ta sprememba uslužbenca vse kaj drugega za dotično občino, kakor varčevanje, ki ga omenjeni odlok tako nujno prrtporo ca,   — Uspeh bo torej v   vsakem primeru negativen, ker se bodo občine še bolj obre-menji-le. Kjer izrvežbanega uradnika ne b*~> cio mog*i plačevat!, bo zavladal nered.
K a; pa teenačenje občinskrfh usraiben cev z državnimi? — Ne glede na to. da Je občinska služba svojevrstna, nič manj odgovorna kot državna, je pa tembolj naporna. Naj se le pogleda v podeželske občine! Tam za ueru-žbenoe ni predrvisanin uradnih ur. kakor za državne pisarne, ampak
!<ikler je delo. in teea nrikol! ne zmanjka se mora  delati.  Tak   podeželskrt obČinsk;
ai nrik n<5 samo tatanfc. pisar in zastopnik župana, ampak dostikrat tudi redar tn sel obenem.
Za to svoje veestransiko. često tavalja-t.ivno delo dobiva plačo od 300—1000 Dir mesečno Vprašamo, v katero kategorijo med državnim slugo to dvomim svetnikom nad pa bo možakar uvrščen, — ta zavidanja vredni mož. za katereea biti ta ne btor ie bMo v zadnjem Času toliko člankov piscih? A*i se bo   njegova   sijajna plača
zenačilia nmvzgor art navzdol?!
Zdi se,   da Je načelna pre^'SjgKiena in da Je izrastka Iz ;jajko en oertr amakega vidika Razmere v prečan«.kJh krajih so često bistveno drugačne, kakor n. pr. v Južni Sr->i$i. Zaradi  izenačenja prečani ne mireio navzdol, nego morajo oni na jugu navzgor Nova poslanska skupščina in  novi senat, v kater:h sede   mnogri naši župana '.n ob-5;nski svetovalci se bodo brez i'itot« zav *ei za to, da se občlji-ske nprave na deže'1* por>sofi izboljšajo in da se usmeni štedn'a nn kori«* občinam, ne pa *ia n-j.h ško^o Tni; naredbe moraio izhariati :* -^riiktcčne ga Siv^.jemja ta   ftel*  srtrokovnjakv*v. f>a
t.  sel ene teorije.
stala 8 metrov izven stavbne črte
poslopja.
Pritličje zavzemajo ob cestah trgovski lokali, ob dvoriščni strani so pa skladišča V dvoriščnem traktu je v pritličju enosob-no hišmkovo stanovanje. Vhod je iz Gradišča. Na desni vhoda sta 2 lokala večji in manjši, v vogalu je krasen vogalni lokal in na levi vhoda je srednje velik lokal, kakršen je tudi ob Erjavčevi cesti.
Razdelitev prostorov v gornjih nadstropjih je v glavnem povsod enaka. V dvoriščnem krilu bo v I. nadstropju eno-sobno stanovanje v treh sobah bodo pa dr. Luckmannovi poslovni prostori. Ostale prostore zavzema veliko, 6-sobno stanovanje s kopalnico, kuhinjskim balkonom in z vsemi pritiklinami.
V ostalih dveh gornjih nadstropjih sta po dve stanovanji, v vsaki etaži eno šest-sobno in štirisobno. Stanovanj bo torej s hišnikom vred samo 7, bodo pa prostorna, v kakršnih so ljudje stanovali v starih, zlatih časih.
Na zunaj bo hiša seveda povsem moderna. Pritličje bo do I. nadstropja obloženo s steklom, kolikor ga ne zavzemajo izložbe, in naravnim kamnom. Skozi gornja nadstropja bo pa fasada iz žlahtnega ometa. Na vogalu bo segal skozi vsa nadstropja polkrožni erker. Fasadne načrte je izdelal g. arh. V. Mušič.
Strop nad pritličjem je železobetonski, v nadstropji!-, pa lesen, razen pri vogalnih sobah, kjer je železobetonski zaradi obtežbe erkerja, in pn kuhinjskih balkonih.
Tlocrte je izdelal g. ravnatelj K. Pole, ki ima tudi stavbno vodstvo.
Stavba bo najbrž do junija že povsem dograjena.
Božične želje.
— No. .Mihec, kaj bi pa rad za božič?
— Motorno kolo. papa. z fcapo gospodično zadaj.
jo, ker ji ne verjamejo, da ga ljubi...
Spet petje iz unče . ..
>Hej hola! Kdo Je ta? Fant, da kaj velja! .. .«
Jose poje m trka na vrata Carmen mu JLh odpre    Vsa srečna ga sprejme. Ptjeta
in Carmen oleše, toda sredi plesa _ trom
ba rz kasarne Alarm Srce ta razum ta vo jaška čast se začneta v Joseju boriti. Car men Je nžaljena, do smrti užaljena, ker ji Jose noče slediti. Sune ga od sebe. Ne odpusti mu žalitve, niti takrat ne, ko % pokaže cvetko, ki mu jo je vrgla pred meseci, na tleti usodni  straži, v ob ras . . .
Kadi in spušča oblake dima pred se.
AH Je zares vse dim?
Jose hoče vstran toda vinjeni in zaljubljeni Zuniga se vrača. Joseja premaga rjnbosummost, kri mn vzktad. Spopadeta se. Carmen t'okliče tihotapce na pomoč Osra močen odide Zuniga. — Jose pa ostane. Orožje Je potegnii zoper častnika Na smrt ga bodo obsodili, če se vrne v kasarno. Nikoh" več nazaj, samo naprej pelje pot _
Tako postane dezerter tki tihotapec.. .
m.
Noč visoko v gorah ... Tihotapci   preže na vse   strani, če se morda ne skriva kje kak ftaancar, a£ nek)
patrulja
NIČ,
Soteska Je to.   Zdaj so varni. Toda kaj
Kranj, 18. decembra.
Sokol. Gledališki oder Nar. čitalnice in Kolo jugoslovenskih sester so priredili za kraljev rojstni dan podporno akcijo za brezposelne. Gledališki oder je vprizoril ▼ ta namen Kraigherjevo dramo ^Školjko« in daroval ves dobiček podpornemu fondu. Predsednik dobrodelnih društev dr. Simon Dolar je pred predstavo spregovoril o temelint naši dolžnosti v današnji socijalni krizi, o podpiranju nesrečnih brezposelnih. Za Kranj ie bilo novo, predsodki so motili v irolern zunanjem presojanju prireditve, kako spraviti v skladnost čisto umetniško dramsko delo s socijalno akcijo. Umevno: doslej je bila v navadi absurdnost prireiati v dobrodelne namene hrupne veselice, popivanje. Nekat**-re je motila pa le erola zunanja neskladnost erotična snov drame.
Inteligentna igralska družina pod veš&n roko režiserja Ivana Fugine je prikazala bl-aer Kraigherjeve ^>Skoljke< s tako resničnmi doživetjem, da se ie očitno dvignil duh lepote v umetnosti nad vpakdank) banabiostio. Ni vsebina zaradi snovi, in ne ideja zaradi simbola - obratno je* Kranjski čitalniškl oder je našel harmoničen igralski zbor, kakor ga je imel pred nekaj leti po čudnem naključju vaški sokolski oder v Stražišču. V
Nove muzikalije
Zbori, «. 4. in 5„ revija nove zborovske
glasbe, urejuje Zorko Prelovec. Četrti zvezek je posvečen seniorju slovenskih komponistov p. Hugoltau Sattacrju ob pri-liki njegove osemdesetletnice, ki jo bo praznoval prihodnji teden, 29. novembra. Na prvi strani literarne prUoge objavljajo »Zbori« zelo posrečeno sliko jubilanta ter voščijo: »Ncutrudljivemu, za njegovo starost čilemu, za našo glasbo prezastužnemu skladatelju želimo, da nam ostane ohranjen do skrajnih meja človeškega življenja,« Isto želimo p. Hugoltaju Sattnerju vsi glasbo-ljubeči Slovenci Druzovič piše nato »O kulturnem pomenu naših pevskih društev«, na kar slede kritike o koncertu Grafike« v Pragi, novosti, ramo i« »ameriške Slovenije« m poročila uredništva in upravnistva, V Glasbeni prilogi so štiri mladinske, več glasne pesmi s sprem ij trganjem klavirja p, Huigolina Sartnerja Najlepše, kar morem o njej povedati, je to, da so bil« v teku enega meseca — razprodane, kar je najjasnejši dokaz njihove umetniške  kvalitete   in prUjufcljonostL
Peti zvezek, ki je ravnokar izšel, ima bogatejšo literarno prilogo. V nJem urednik priobčuje nadaljnje kritike čeških listov o koncertu »Grafike« v Pragi prinaša nato pestra poročila vz pevskfh organizacij in društev, ocene koncertov v letošnji sezoni ter poročilo o operi, objave novih muzikalij. mariborsko glasbeno-sezon-sko poročilo za 1, 1930—31 in zelo mnogo drugih zanimivosti.
V glasbeni prilogi je na prvem mestu moški zbor s tenorskmi solom Stanka Premrla, ne pretežko, a vender zelo učinkovito pisan, ki bo kmalu postal last vseh boljših moških zborov. Ker nam je skoro da pričelo primanjkovati dobrih kompozicij za moški zbor in je treba moške zbore polagoma zopet oživeti je pa Premrl ovo delo še temboli dobrodošlo. Mihaela Rožanca mešani zbor »Polonica« je navidezno pisan komplicirano, kar pa nikakor ni tn ga bodo zamogh' izvajati s pridom tudi manj izvežbani zbori Glasovi so pisani pevno, prav dobro je izrabljen začetni lahkotni motiv, na katerem je zgrajena skoro vsa prijetna skladbica. Takisto je zgrajen na dominantnem novem akordu z 2večano sentiment amo kvtnto Prelovčev samospev za tenor ali sopran in klavir »Dekliška pesem«, ""i jo bodo pevci kaj s pridom in radi prepevaH. »Zbori« naj bi bili v knjižnici vsakega glasbolju-bečega inteligenta,
Fran Lhotka: Dirigiranje. Ta Učna, prepotrebna in z ljubeznijo in tehtnim znanjem napisana knjiga je izšla v tisku in založbi zagrebške knjigarne St Kugli ter je z odlokom ministra za p ros veto odobrena kot učna knjiga za glasbene in učteljske šole. Prof. Fran Lhotka rektor drž. muzičke akademije v Zagrebu je 140 strani broječi knjigi dal zanimiv uvod, v katerem opisuje historični razvoj dirigiranja in preide na to na praktični del, o katerem   obravnava na zelo vzgojen mi na-
pravi dolina? Zato gresta Dancairo in Re-mendado vohunit.
Jose in Carmen sta skregana.
Mračno zre Jose predse... v blizini prebiva njegova mati z Micaelo . . . To ga boK. in vest grize v nJem kot nenasitna »ver. Carmen se smeje njegovi čustvenosti, nje-sovi vesti. Kako kiavern se %. zdaj zdi Jose. Ko se zažene proti njej, zasluti prvič v njegovem pogledu smrt. '
»Toda kaj mi to mar! Naj odloči ueo-da!«
FraskvHa m Mercedes, da preAeneta eas si polagata karte Carmen je ciganka in praznovema je. Tudi ona hoče izprašati karte. . Ali je res vse zakleto okoli nje? Tudi karte govore o smrti... Vr>raaudoče pogleda Joseja. ki stoji ob skali, naslonjen ob puško..
Toda pogled prefcfaeta Dancairo m Re-men d ado.
Trije fmancarJS eo spodaj na križišču Carmen, Fresk vita ki Mercedes jih morajo premotiti da ne bodo pa siti na pot ln gredo. Joseja ostavljo na straši pri tovorih, ki Jrlh niso mogli vzeti s seboj. Tudi sotesko mora stratiti kajti financar lahko pride od vseli strani...
Noč se počasi nagiba v rano jutro...
Po glavni poti prtde — Micaela Joseju umira mati To JI Je dalo nogama da ga Je sla iskat v dore.   Ko ga zadana v sote-
takem zboru se igralec lahko vživlja v svoto vlogo s prepričevalno strastjo. Dejal bi človek, da ni nič lažjega kakor igrati naravno, preprosto; govoriti, kakor govore resnični 1 ju« i je. A ravno to je diletantskim odrom najtežje, dileatnta pogublja oni drugi, ponarejeni Človek: >teatersko< obnašanje. Režiser, disciplina in harmonija igralcev pa morejo prav lahko podreti te zle malomeščanske predsodke. Pokazala je na našem odru »Osma ženac v Plahutovi režiji in zdaj. -Školjka« v Fuginovi režiji. Težišče »Školjke« je obvladala izredno taletirana Mila Lundrova v vlogi Pepine, tako da je pritegnila v vrtinec svoje igre i soigralce i — publiko. Režiser je igral njenega moža Toni na, inž. B. ValenčiČ Maksa. Olgo živahna 5>lava Lundrova, dr. Podboja Metod MaYr. dr. Lubina Adolf Klavora in Strelovko Minka Koc-murjeva. Tek igre je bil naraven kakor re*-ničen kos življenja, malih vlog ni, so le krajše ali daljše, a vsaka absolutno važna v celotni zgradbi dejanja.
Kranjski oder je tako po dolgem iskamu res našel dve igralski družini, ki obetata v složnem delu vsaka v svojem elementu resničen uspeh dramatik0 na kranjskem odru.
Inko.
zoren način dirigentske kretnje v raznih merah, držanje dirigentske palice, taktira-nje pododdelov, zamah v raznih merah, kretnje za korono, uporabo reve roke, iz-premembe terapov, sinkopo, dirigiranje polritmičnih pa rti tur. spremljanje solistov, nakar obravnava pevovodsko dirigiranje samo vokalnih in vokalnoinstrumen talnih dei daje mnogo silno važne nasvete mladim pevovodjem in k sklepu priobčuje par zanimivih odstavkov o pevskih društvih in njihovih pevovodjib. Knjiga trna zelo mnogo notnih primerov in bi ne smela manjkati v nobeni glasbeni šoli, kjer se goji šoteki orkester, ansambkake vaje, kjer se vzigajajo bodoči dirigonjti, imeti pa jo mora tudi vsak pevovodja, ker bo iz nje posnel marsikaj novega in za svoje delo koristnega, »Dirigiranje« je edina domača knjiga o tem predmetu in jo že zato vsem, ki se morajo za dirigiranje zanimati najtoplejše priporočam ——Ć.
Smučarski tečaji
Ob Bohinjskem jezeru
SPD v Ljubljani razpisuje za božične praznike od 25. dec. 1931 do 3. jan. 1932 svoj vsakoletni smučarski tečaj za začetnike ter uianj izvežbane smučarje v hotelu Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Namen teh tečajev, ki se vrše pod okriljem SPD je izvežbati smučarje - začetnike v temeljnih vajah tako, da jim je potem omogočeno vršiti izlete samostojno. Pa tudi omiii. ki žele počitka aLi razvedrila v teh prostili dneh, pa naj si bo na smučeh ali brez njih, nudi Sv. Janez s svojo divno planinsko okolico ob jezeru ob vznožju gora, vse ugodnosti prijetnega bivanja. Sv. Janez je tudi izhodišče za enodnevne smučarske izlete v planine z vodniki ali brez njih. Pošta in telefon v hotelu. Ravno tako je na razpolago avto in konjska vprega. Celotna oskrba dnevno od 55 Din do 70 Din; člani SPD imajo pri hrani 20°/» popusta. S seboj naj prinese Članske legitimacije. Snega je pri Sv. Janezu dovolj za vežbanje. Prijave sprejema pisarna SPD, Masarvkova cesta 14, in upraviteljica hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru ga. Marica Jerajeva, Tečaj vodi učitelj JZSS g. Kveder J.
Namen smučarskih tečajev SPD
V svrho propagande za zimsko turisti ko in za večji razmah smu carstva, prireja SPD v vseh svojih nostojankah okoli katerih je svet primeren sa smučanje, smučarske tečaje skozi celo zimo do pozne pomladi, ko je najugodnejši čas za visokogorske izlete na smučeh.
Namen teh tečajev je predvsem ta, da vežbajo smučarji - gojenci takoj v početku pod strokovnim vodstvom, ker le na ta način se priuči začetnik temeljnih pojmov o smučanju ter se v kratkem času priuči drže in kretanja na smučeh, za kar bi rabil saiii brez vodstva neprimerno več časa in tudi večjih izdatkov.
Učni načrt takega začetniSkega tečaja je ta-le:
Imenovanje opreme, teoretično razlaganje smuških likov, higijena smučarja, praktično vežbanje, vaje na mestu, hoja, okret!-obrati, smučanje-smuk, plug, loki, kristjanije, te lema rk, preskoki (zadnje tri like, v sluča-
skl, poci strel in preplašena Micaela zbeži sa skalo, po poti navzgor pa prode Esea-mvUo
Nand J« streljal Joee in mak> je manjkalo, da ga ni zadel.
Kaj vraga straši tod okrog?
Escanrillo ne pozna Joseja Zato mn mirno pove. da išče Carmen. Jose se muči. AH Jo res ldnbi, njo, ki Ji Je ljubezen pomJ adan s k i sneg ?
»O UuO;m. bratec moj. neskončno, hudičevo Jo ljubimi«
Jose se ne more več premagati. Da se spoznati in spopad na nož je neizogiben
Oba sta spretna in dobra borca _ vendar
skalnata tla so neprijazna in opasna — Escamillu spodrsne> in, de se v tem trenutku niso vrniUrf tihotapci s Carmen — bi bilo po njem.
Carmen mu Je resiJa Življenje.
Tega se zaveda Jose še bolo nego Bsca-miBo, ki taiziva naprej ln jih ~ovabi na t>> koborbo v Sevttlo. »Kdor me ljubi, bo tam . In gre. Tudi tihotapci hočejo odi« — na iztakne Remen Ki ado za skalo — Micaelo.
Carmen ne ljubi več Joseja Cinično naganja domov, nad gre, naj se drži materinega krfla, ker tibetansko zrvrjenje ni zanj . . . Toda Jose Je kot prikovan aan. Ljubosumnost ga mori. Srečanje z Baca-mil lom, ni ga Je Carmen obranila pre<l njim — je vngk>   vanj tisto blazno, brez
ju odličnega napredka) ter o mazanju smuči.
V začetnih tečajih se vežba predvsem na vežbališČu. Znanje pridobljeno v takem tečaju je temelj za poznejše izlete na smučeh, ftele na takih izletih v poljubnem tereuu, preizkuša smučar svoje znanje, tam mu naravne zapreke diktirajo tempo in obrate. Za one smučarje, kateri so izšli iz teh začetni-Mdb tečajev, se vrše na spomlad v višinskih postojankah vnad 1500 do 2500 m) nadaljevalni tečaji kjer se predvsem vežba praktično v terenskem smučanju in to na krajših tn daljših izletih.
O feumna   <#t mdrava
Narodno gledališče
DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 19. decembra: Arsene Lupin, premijera. Red E. Nedelja, 20. decembra: Ob 20. Arsene Lupin, repriza. Izven. Ponedeljek, 21. decembra: Zaprto.
Današnja premijera v ljubljanski drami. Drevi ob 20. uri bo v drami premijera francoske detektivske drame >Ar-sene Lupin<. Dejanje te drame Je izredno napeto in učinkovito, tako da delo mora Imeti absoluten uspeh Režija je Skrbin-skova. V drami nastopa skoro ves nai dramski ansambel. Predstava ae vrsi za red E.
Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo 20. t. m. je v drami samo ena predstava in sicer ob 20. uri prva repriza detektivske drame »Arsene Lupin«. Repriza je po običajnih dramskih cenah.
OPERA Začetek ob 20. Sobota, 19. decembra:    Dežela smehljaja. Red D.
Nedelja. 20. decembra:   Ob 15. Mascotta.
Znižane cene. Izven, — Ob 20. Carmen,
nova uprizoritev. Izven. Ponedeljek,  21.  decembra:  Vojna m mir.
Uprizori    teaterska    komorna družina
Obraznikov. Izven. Dramske cena
Drevi ob 20. uri se poje v operi Denarje va opereta »Dežela smehljaja« pođ taktirko kapelnika Neffata ln v režiji g;. Golovina. V glavnih vlogah nastopajo: ga, Poličeva. ga. Ribičeva ter gg. Banovec, Peček, Zupan. Veliko vlogo Ima tudi baletni zbor, ki pleše več izvrstno postavljenih baletni htočk. Predstava se vrši za red D.
Nedelja v ljubljanski operi Popoldne ob 15. uri se poje melodijozna, vesela francoska opereta »Mascotta« v običajni zasedbi Za predstavo veljajo ljudske znižane cene. — Zvečer ob 20. uri pa Je prvič v novi uprizoritvi Blzetova opera »Carmen«. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je Kreftova. Naslovno vlogo poje ga, Thierrjr-Kavčnikova Micaelo ga. Ribičeva, obe artistki ga. Ramšakova ln ga. Golo-bova. Don Josea poje tenor g. Ivlč, Eska-mila g. Primožič, kapetan Zuniga Je g. Zupan, narednik Morales g. Magollč. Voditelja tihotapcev sta gg. Rus tn Ivelja. Dejanje se godi dandanes v Španiji Premijera je Izven abonmaja.
ZtmsUe sukftie, obleke In vsa draga oblačila za gospođe in deco nudi v največji izbiri J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta  St. 12«
upno ljubosumnost, ki si hoče s silo priboriti izgubljeno srce. izgubljeno ljubezen Carmen.
Mjcaela izpove materino prošnjo.
»Ne veš, Jose, da mati leži m umira, želi si od srca. da ti da blagoslov.. .«
In to ga premaga. Ljubezen do matere je še ostala v njem:    vse drugo mn Je ze
ubila _        Carmen. že fsa vodi  Micaola na
poti, ki peltje k materi, ko »e zasliši prešerna pesem Escamlila iz daljave. Carmen plane, hoče za njim — toda Jose ji zastavi pot z nožem Zabodel bi jo mogoče, da ga nista zgrabila Remendado in Dancairo in ga odpravila.
Carmen pa izbruhne ob pogledu na od-ha;aJočega, klovornega, ubitega Joseja v gJaaen krohot.
ALi se roga ljubezni Ln čistosti njegovega srca?
Ali se roga njegovi nemoči aH pa se hoče krohota t- smrti, fci je zablisnita te Josejevega noža?
Oči vseh tihotapcev vpraftnjoče zro vanjo, a odgovora al od nje.
V tem molku jih je strah in groza pred Carmen.
rv.
Pred blagajno im bnfetjl arene.
Natakarji vabrjo. trafikantika tekli c uje častpise. bovi ponujalo program. Pride Zuniga s Fraskvito in aiercedea, t adi Morales
Nova Luckmannova hiša
Od kozaka do vladarja
Presenetljiva karijera vladarja Perzije Rize šaha, ki je moderniziral svojo domovino
Svetovna vojna, ki pomeni začetek oove dobe v zgodovini mnogih narodov, je prinesla posebno velike izpremembe nekatirim deželam bližnjega orijenta. Države, ki so jih še pred 10 leta oklepali okovi fevdalizma ki verskega fanatizma, so doživele po vojni take socijalne perturbacije in se tako hitro otresle bremena zastarelih običajev in verskih tradicij, da bi bilo zares težko najti v njihovem tisočletnem zgodovinskem razvoju tako velik prelom.
a%«.
.vica u rij en taistimi državami, znameni tirni po svoji nekdanji civilizaciji vzbuja največje zanimanje Par; a s svojim radikalnim socijalnim in političnim prevratom ter s svojim narodnim vstajenjem. Perzijsko narodno prebujenje pa karakterizira normalnost razvoja tako. da se ves sedanji naoredsk države odlikuje z gotovo umerjeno s t jo, ki vzbuja velike politične in gospodarske nade na bodočnost. Zgodovinsko je zelo zanimivo, da je prišel vodja narodnega prebujenja, ki je resJl svo>o deželo iz teme fanaoizma in okovov fevdalnega sistema, iz zelo skromnih razmer.
Kako je poslal sedanji perzijski >ah vladar 10 milijonskega naroda in ogromne države, je res skoraj pustolovski primer. O preteklosti tega čudovitega moža vemo le malo. Nihče ne ve. kje je bil rojen, kako je p,rež;vel svojo mladosT in niti o njegovih starših niso znani točnejši podatka, id^Tio, kar je znano. je. da je bil njegov oče častnik in sin je moraJ hoditi po očetovih stopinjah že zato, ker je bil po naravi rojen vojak.
Zanimive informacije o Ršzi šahu je priobčila nedavno »Munchcner rllustrer-te Presse«. toda to poročido je treba presojati z rezervo. Pred vojno h služil Riza šah baje pri nemškem poslaništvu v Teheranu za vratarja in kot tak se je nekega dne spri z nemškim poslanikom. Čez 15 let, ko je postal bivši vratar šah Perzije, je morala nemška vlada tega svojega poslanika baje odpoklican. To vest so si očrvidno izmislili šahovi na-sprotrrJki in imela je diplomatski epilog. Na posredovanje perzijskega poslanika v Berlinu je dobil omenjeni list pošteno pod nos. kar priča o političnem porastu Perzije v primeri s predvojnimi razmerami.
Kot 1 dietni deček je vstopil Riza kot prostak v posebno kozaško brigado, ki so jo bili organizirali Rusi, da bi utrdrfi svou vpliv v Perziji. Tu se je Riza kma-ki odlikoval s svojo fizično silo m junaštvom, vendar pa ni bil povišan, ker je bilo vodstvo rusko. Šele med revo-rucijo, ko je izbruhnil v kozaški brigada upor proti Rusom, ki se je Riza v njem zelo odlikoval, je postal podčastnik im pozneje častnik. To je bil začet sk njegove presenetljive karijere. Kmalu je brjl na čelu perzijske narodna revohici-jonarne armade. uspešno je zatrl po boljševikiih organizirano revolucijo ob Kaspiškem morju in na povratku v Teheran je zasedel glavno mesto.
Odstrani vsi ruski in pozneje tu Ji angleški vpl?v na notranjo politiko svoje domovine, je postal kmalu poveljnik vladne vojske in začel se je boriti proti fevdalnem mogotcem, ki so bila njih gospodstva često države v državi, ^aj-težji boj je bil novi ditktator z duhov-
[ nišrvom, z mogočnimi šejki, ki se proti j njrm ni upal nastopiti niti najmočnejši j šah zadnjoi časov. Hitro in temeljito je zatrl vso fevdalno moč v državi, ki so j jo podpirali domači in inozemski reakcionarni elementi in s tem si je pridobil toliko zashig za svojo domovino, da je bil prestol izročen njemu, ko je perzijski medžilis (parlament) 1. 1925. proglasil Perzijo za ustavno monarhijo, dinastijo Kadžarovoev pa odstavil.
Kot vladar je postal Riza Šah vodja narodnega prebujenja, prosvetitelj, reformator in vsestranski moderni za tor. Na njegovo pobudo so bili povabljeni v Perzijo nešteti strokovnjaki. Carinska stroka je bila poverjena Belgijcu, reforma policijske službe Švedu, finance Američanu, povabljeni so bili nemški, francoski in poljski inž en jer ji, sklenjena pogodba o organizaciji zračnega prometa, proglašena splošna vojaška dolžnost, organizirana moderna vlada in s pomočjo inozemskih strokovnjakov zgrajen arzen al. Ta dotok inozemskih strokovnjakov, ki jim je nailoga organizirati vsi važne panoge državne uprave, industrije in trgovine, še vedno traja. Odpirajo se neštete šole, tehnika, vojna akademija itd. Riza šah, nedavno še sam preprost vojak, si na vse načine prizadeva dvigniti ljudstvo iz stoletne teme, in v ta namen pošlje /sako leto več sto mladih Perzijcev stud'rat v inozemstvo. Med njimi je tudi njegov sin.
Zanimivo jc rudi šahovo rodbinsko življenje. Ko je bil še vojak, ie bi' oženjen in s prvo svojo ženo ie ž vel do trenutka, ko je zasedel prestol. Petem se je dal sicer od prve žene lo^zi in se oženi.! z damo iz perzijske ^rv.okrat-ske rodbine, ni pa dovolil, da bi njegova prva žena ne bila deležna njegove slave. Tudi njo je dal kronati za perzijsko kraljico. Riza šah dela mnogo na osvobojenju perzijske žene iz stoletnega suženjstva in čeprav je proti vsaki nasilni modernizaciji, propagira vneto odstranitev črnega pajČolana, tega simbola ponižanja žene.
Pripovedujejo, da je šla kraljica neke mohamedanske nedelje brez pajčo-lana na božjo pot h grobu Mohamedove hčerke Farme in ko je fanatični mula zagledal kraljico z odgrnjennn rbra-zom, se je obrnil k ženskam v množici rekoč, da sc izgubile vso sramež <vost. če lahko bedijo od v.' ii cbrazo*/ v mo-šejo. Peizijska duhovščina sovriž, svo-bodomioe;nega viada.ja. kn izpjikopa-va tem are cerr*e in ne zamudi nobene prilike, Ja ga očrni v očeh ljudstva. Ko so šaha brzojavno obvestili o dogodku na božji poti je skočil ves ogorčen v avtomobil, se odpeljal tja in pretepel svečenika. To je bil zelo kritičen trenutek, kajti dvigniti roko na rnoha-me danskega svečenika na kraju največjega verskega fanatizma ni šala. Šahovo življenje je viselo na nitki Brž so pokHcali vojsko iz Teherana, preden je pa prispela, je šah sam pomiril razjarjeno množico.
Dr. Pfrimer, vodja Heimwehra, se je zagovarjal pred graškim sodiščem zaradi veleizdaje in je bil oproščen
je tu in Dancafiro in Remen dado. Med množico se potepa žejpar, ki krade in berači .. . Danes je vesel dan v Sovilli, danes do bvkoborbe.
Ulice ao .pobne ljudd, ki &o dane« bo1.*} radodarni kot aioetr. Dobro je toreg izrabiti ta, dan. In to ve twkj žena Slepca, ki je na maroški fronti tegrubffl vdd »a solnčno &pa-nq>o. Dvoje otrok imata tn hčerka si je tu-di ie oskrbeda de&letce . . . Oče je atep in igra na gdtaro, ma/bi ciganka, ki je biika nokoč artistka, pleše, sin -fera na gosli hčerka dola akrobacije... toda vee to je tako težko, temno, trudno. Glad se je vti-hotardl iz p&ritesrifte prrtd Teselo areno, beda ser-aši tod okrog, se ipravtoar »o MM ljudje ▼eeari Ln prešerni. Zdad je •o.s-'o nanje kot mora. Pred njimj eto$i Spanec, ki je dal vid za solnčno Španijo??? Kje je tisto soln-ee. In zdao mora beračiti?!
Zaćknđa točka: dekletce, najimandši člen bedne drailne stopica po godbi brata, očeta ja matere — meče nožice — samo maJo, ker dolgo ne more. Iz otroškega b-lode^p* obraza ae-va groza bede, groza gJadn. .. Kaj je storilo to dote Icjndem, d»a so mm sagreinjfti le otroško mladost?
Ko konča, Ji da mati tambutnmo m ©tročiček gre od čaovefea do človeka.
>Prosim . . . prostm . . . prosim . . .<
Tedaj pa se aaellfit kito: >že gredo!«
In «e pJaoo na ueioo. Invalida, s kate-
rim so se pravkar sočustvovali bi skoro spine vrgli defclotce pohodili — strast. Španska strast do toreariorakrih iger je v mnoeži-cv: zmagala... Ko pridejo policaji, da drse red. j i Ji nahmlijo in iz žvižg a«Jo. Toda mora bVtrf ln zato mora biti tod i pottoija. Vsa dvTJa je množica, ko pozdrav V>a tore-adoroko povorko — — Na kiosk je splezal fi.lmskf operater ta filma. Zuniga fotografira slepec proil roke predse . . . tudi on hoče poffldravi«ti toreadorje. Otroci so splezali na kandelabre. Množica vriska ta poje.
>EsoainiIlo!« Zedoau krik, ki nima ne konca ne kraja. Mimo polteajev švfigne črna postava z visoko mantUjo
>Carmen je to _      saj   ves _ In Bsca-
mltto...!« posepecejo nekatere ženske. In Oarmen je divja, kot je dnmja vsa ti lica. Tudi ona je priela, da e tdeočrmi pozdravi svojega Eecamllla, Vrže mu cvet. . . Naj vidi, tisočglava mnoAtea, naj vidi vea Se-viJOa danes, naj vMi ves svet, da je Esea-mrillo njen Zarvistno aro nekatere žens • nanrjo.
In se nekdo ...
VLnkegta poglede, npađLlh lic in s ivistlo brado stoji v vrsti človek, tel ves čas nI ne <rv4gmfl ne teltoal povorki v pozdrair . . .
Začetek! Začetek! zaJcnfče boyi. Zvonec zvoni, prostor kMče ln množica med vzkliki    EscajniMa    vstope...    le    Carmen se
Tak je perzdjski šah, značaje^ pogumen, energičen, brezobziren in strog z reakciaonaru. navdušen za vsaik napredek. Perzijska narodna renesanca gotovo ni samo njegovo delo, toda zgodi vinski pomen Rize s>ha in njegovega deia se ne da utajiti. Njegovo prizadevanje dvigniti perzijski narod iz btolet-ne teme in zđfamrf. v njem veselje do dela, ki se je ^ njim že od nekdad odft-kova?! v nasprotju z barbarskrni Turki ai so samo un sevali, nikoh pa ne gradili bo gotovo kronano z uspehom in Perzijo čaka uedvorrmo svetla bodočnost,
Francoski admiral Herr, ki pride s strokovno komisijo za proučevanje položaja v Mandžuriji.
Nohti, noge in značaj
Neki angleški raziskovalec, ki se bavi s spoznavanjem človeških značajev na podlag* fizioloških znakov, je se-s:avil ce1 sistem, kn se da po n.em na fod'agi oblika nohtov presojati čiove-kov značaj. Ljudje, ki imajo do:^:? nohte na o-istih, veljajo za dobrohotne Taki 'jjd:e zaupajo va^e drugim pa ne zaupajo. Široki nohri so znak dobrodušnosti in šegavosti, ki je pa združeno z v tč]:, J.H manjšo bojazljivosti in plahostjo. Kdor ima majhne, okrogle nohte, je redko zadovoljen in donrt volje. Za vsako malenkost se razjezi, je zloben is nestrpen. Debeli masivni nohti so pa nasprotno znak mirnega in veselega temperamenta. Tak ći*vek ima zeio raivk zmisel za dobro jed in pijačo, rad mirno in dolgo spi, iz skrom nih prejemkov si zna prištedi-ti s svojo marljivost) in vztrajnostjo le^o premoženje. Bud- nohti svinčene barve so tipični za prepirljive in melanholične značaje. Cesto so pa znak, da je človek nadarjen za filozofijo in znanost vobče. Dolgi, ozki in lepo oblikovani nohti kažejo na fin umetniški okus, veselje do družabnega življenja :tn zmožnost navdušiti se za vse lepo.
Tudi po nogah se da baje določšti človekov značaj. Tako zatrjuje Anglež Prevoste. Po njegovem mnenju kažejo visoke, vitke, proporci jo nalne noge najvišjo inteligenco in lepoto. Debele, kratke noge so znak dobrodušnega in marljivega človeka, tenke noge pa pričajo o lakomnosti. Noge na X so znak komodnosti, noge na O pa znak energičnega človeka. Enakomerno razvite, debile ah" tanke noge imajo vestmi ljudje.
Dragocena kopija
V eni izmed dvoran londonske narodne galerije sedi vsak dan pred s&-ko J. Gossarta »Trije kraljic priletna dama in kopira to svetovno znano delo. Letos je že 21. leto, odkar kopira potrpežljiva slikarica Gossartovo delo. Ze leta 1912. je gospodična A. W. Guest, kakor se potrnežl&va slikarica piše, sedela dan za dnem v galeriji. Med vojno je morala prekmiti svoje delo, kajti najboljša dela Ion don sike narodne galerije so b9a prepeljana rta varno pred rremšlkirrti Zejppelrni. Leta 1921. je pa Ouestova zopet zasedla svoje mesto pred sliko, kjer dela 10*do 18 ur na dan s povečevalnim steklom v roki in skuša prenesti z Gossartove slike na svoje platno najmanjšo podrobnost.
Kopija bo tudi po obsegu popolnoma enaka originalu, kar je zelo ^udno, kajti nprave muzejev nikoli ne dovolijo kopirati dragocenih slik v naravni vehikosti, da se preprečijo bodoče kupčije s topijarm pod firmo originalov. Gossart je rabil za svojo sliko nad 25 let in zato nri čuda, da se odlikuje z iz- *
ustava ob kandelabru. Sreča tega tren u "A i so de omamila.
»JLjnMm ta, EecamlUo ... se nihče pred teboj mi teko ni btt drag.. .< Tam pri   btafetju — aft ne stoji spet tisti čjkkvek?
Mercedes jn Freskvata sta ga spoznaJd. Stagrtta h Carmen.
Poslušaj svet--ostati ta ne smeš . .
on ... don Jose med Ijndmi se potika. . pog&ed ge ...
Toda Carmen noče. Začutila je v seb! moč rz pravfear doživele sreče. Zato i«sove Joseja. Sede k mtafcd .pod setačnikcan in naroči limonado... Vroče je.
Joee pristopi.
O—— je maral«. Jco led.
*m t»? . . . lavedela sem že, de taftfs tod okrog in naime tu prežiš.. .<
»€ed ti ne pretim, čeprav si vsega kriva«.
Prosi Jo, da bi vse pocabtla, da bi začela novo fcinrl(jen}e. Vse stori zanjo, kar hoče. Toda zastonj. Carmen mu nič ne fxri-krrva, da g* ne Uub.5 več. 6«j to bd se mogo-ee prenesel, toda zakaj gobi baš tege pre-kletega bikoborca? ...
I* aren a odmeva vpitje množice. Esca-
nrLllo se bori s bikom _      tu zunaj na urici
se borita dve človeka na S*vljen£e in smrt Carmen hoče v areno, Josč j>! brani . . .
>Kad neki imata?c se vprašuje stara trafikantka v svojem kiosku. Tudi na ta-
re dno podrobnim delom. Guestova upa, da bo kopijo lahko prodala že prihodnje leto. Neki strokovnjak je ocenil njeno kopijo na 60.000 funtov šterlingov, slikarica pa trdi, da mora dobiti za njo 90.000 funtov šterHngov. Zanimivo je, da je plačala londonska galerija za original samo 66.000.
John N. Garner, demokratski poslanec iz Texasa, ki jo bil soglasno izvoljen za. predsednika ameriškega kongresa.
Kako dolgo sme trajati poljub?
Vprašanje, kako dolgo sme trajati poljub, je gotovo naivno. Vsak človek lahko poljublja drugega, kolikor hoče in kolikor more. Med poljubom in poiju-oom je pa velika razlika. Eni so sladki in spadajo med največje užitke, drugi pa grenki in jih prištevamo med viteške žrtve.
Kako dolgo pa lahko poljublja igralec svojo partnerko na gledališkem ■ dru?
To, na prvi pogled lahko vprašanje, se bilo nedavno predmet pritožbe in *pora nekega posetnika pariškega gledališča Mathurin.
Šlo je za starejšega, poročenega arhitekta, ki se je čutil ob ljuba vnem prizoru v neki moderni gledališki rgri v svoji sramežljivosti užaljenega in se zgražal nad igralcem in igralko, ki sta se predolgo in prevroče poljubtiala. Fnergščno je zahteval, naj nastopi policija proti igralcema in ravnateljstvu gledališča. Igralec Saturin Fabre in njegova parcnerka France Ellys sta pa izjavila, da se med poljubljanjem ne zavedata niti najmanjšega greha, pa naj poljub traja še tako dalgo. Igralci v ta-kab primerih sploh ne mislijo nase, temveč samo na svojo vlogo.
Bogastvo v ustih in grobovih
»Detrtsche dentist isehe VVochen-sehrift« piše, da gre polovica zlata, ki se rabi v zorx>zdravništvu, v nič s tem, da pokopavamo mrliče z umetnimi zlatimi zobmi in kronami. Na eni strani smo lahko zadovoljni, da se nrta na5a materijal i stična doba ne drzne seči po zlatih zobeh umrlih, na drugi strani moramo pa pomisliti na gospodarsko stran tega samoobsebi umevnega akta pietete. Ce presojamo vprašanje zlatih zob in kron pri umrlih te strogo gospodarskega vidika in če pokličemo na pomoč statistične podatke, se pa prepričamo, da stvar ni tako enostavna.
Nemški zavod za pimciranje zlate in srebra ceni letno potrebo zlata v zo-
Predsednik nove japonske vlade Innkal
kar in natakarica se včasih omreta po čud nem paru.
Is arene zadoni: >Zmega!<
EsoamiLo je premagaj bika m Carmen hoče dožarveti njegovo zmago rn slavo, Joee pa se še bori za svojo loubezen Toda Carmen noče z mjian, ona hoče samo k Escamtllu. Pod noge mu vrže prstan, ki ga je prejele od nJega ln vesela vstopa proti areni ... I-z Joeeja izbruhne blazni, hreečarvvi krik: >Teded umri!« Skok za njo
— strel... natakarja, natakarici, boy kn trafikantka zakrioe . .. Carmen pade .. . ta ozadga prAfrrti   pol i oljski   komisar .. žrv&g
— (prihttrita diva stražnika, na tleh pa objeli mrtva Carmen _       ob njej kđ**či Jose.
Obupno aatk&če: >Clej<ba aezn, kad sem storil!«
Vprašujoči pogledi. Roke policijskega komosarja mu napove aretacijo. Jose se ne branrf. Vstane in hres odpora mu zvežejc roke
>Da, jas sem jo umoril! Ah Carmen.. . O Carmen. ftirvtjenje mojo«.
Kleone na kolena, da bi še zadnjič p«v Ki ubil svojo Carmen. toda stražn* ga sum.^
in odpele.
Jose gre m joče,   n stark ar Vca si otira solae, poMcitjetei komiear piće zapisnik, na faJtar Izpoveduje,   trafik antika pa kleči o* mrtvi Carmen iin moli: »Oče naš kateri si v nebesih .. .«
botehniske svrhe na 3.000 kg, zobozdravniki sami pa pravijo, da ga gre celo 7.000 kg. Ne glede na to, da gre v Nemčiji leto za letom na pokopališče za 3 do 10 milijonov mark zlata, pomeni kapital, ki ga nosijo živi ljudje v ustih z narodno gospodarskega stališča zelo važno postavko. Samo Nemci nosijo v ustih v obliki zlatih zob vn kron 780 milijonov mark.   To je mnogo več,
kakor je naložila nemška državna banka zadnje mesece v zlati kovini in zlatih devizah.
Celo v Ameriki
Iz pisma, ki ga je poslal star, pošten Američan newyorškim listom, se jasno vidi, da tare tudS bogato Ameriko huda gospodarska kriza. Človek bi ne pričakoval, da se bodo razmere v deželi dolarja tako poslabšale, kakor so se. Najooljši dokaz, da se gospodarski temelji vsega sveta res majejo, nam nudi Amerika, kjer je tudi položaj od dne do dne težji, čeprav ni nihče pričakoval, da bo objela kriza tudi to najbogatejšo in najnaprednejšo državo.
Pismo, ki ga je poslal omenjeni Američan v prepisu uredništvom vseh večjih newyorških listov, se glasi: Prosim vas, da letos za božične prazmke ne priobčite podrobnega jedilnega lista večerje, kn jo imajo na sveti večer jet-rciiki Upam sicer, da mi bo usoda rrtila in da bom mogel pripraviti svojim otrokom m ženi tradicdooneJmo božično večerjo. Ce bi mi pa to ne bilo mogoče, bi se z objavo jedilnega lista moje trpljenje zelo povečalo, moja vera v pravičnost ljudi pa zmanjšala, kajti rrručna je mrsel, da imajo na sveti večer bogato večerjo oni ki niso spoštovan* zaikonov, dočim si pošteni "tfudoe prfbofcška ne morejo privoščiti.
Švedski kralj izroča letošnjo Noblovo nagrado za kemijo nemškemu učenjaku dr Ju, Friedrich Bergiuen
Hiša
za 50.000 najemnikov
Seveda si tako ogromne hiše oe moremo miskrti drugje, kakor v AmerJd Eden najznamerrfteosih arhitektov New-vorika Invin C. Chanin, ki je zgradrl Že več nebotičnfkov svetovnega slovesa v raznih mestih Zedinjenih držav, je ▼ pogovoru z novinarji nedavno izjavi, da začno v Ameriki v dogledne m časa graditi 660 m visoke nebotičnike. Za naše pojme bodo to že cele gore. Ta fantastična po s/lop ja baje ne bodo imela oken, ker bodo stene steklene.
Artrttekt Chanin je že napravfl točne načrte orjaških poslopij in prepričan je, da bodo ti orjaki najpozneje čez 50 let zasenčili vse sedanje nebotičnike. En taik steklen nebotičnik hočejo zgraditi na 100.000 kvadratnih metrov ob-segajočem zemljišču m v njem bo prostora za 50.000 najemnikov, torej »a celo Ljubljano.
Nedelja, 20. decembra.
8: nlg. Zupanič: Kletarstvo; 8.30: Kmetijski nasveti; 8.45: Gdč. Humekova: Zaključno predavanje o gospodinjstvu; 0.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Dr. A. Levtč-nlk: Caritas Christi; 10.30: Prof. Etbtn Boje: Narodno obrambno delo; 11: Salonski kvintet; 12: čas, poročila, plošče; 15: Poročilo o rezultatih expertment. fonetičnega studija (dr. Fr. Veber); 15.15: Dekliška ura: Zgodnje jutro ln pozni večer (gdč. eLbar): 15.45: Citre s spremi je van jem kitare (Greta in Milan Justin); 16.30: Zabavni kotiček (Stane Bitežnik); 18.30: Uvod k operi; 19: Prenos Wagnerjeve opere >Mei-stersinger« z Dunaja; 22.30: Cas in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 21. decembra.
Radi čiščenja Diesel-motorja postaja ne deluje.
Torek, 22. decembra. Radi čiščenja Diesel-motorja postaja ne deluje. (Ce bo mogoče, bomo ie oddajali ob): 20.30: Prenos iz Zagreba; 22.30: cas, poročila, napoved programa aa naslednji dan.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »F ran z Josefova« grenčlca tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Joaefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, ~elo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« gren-rica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah m špecerijskih trgovinah.
Stev 287
>S L O V E N S K I N ARO D«, dne 19. decembra 1931
Strin i
Emil© G a bor Lan;
11 ^
velemesta
Roman
AndTe je pa sedel m jeJ razirriš'jau
o dogodkih zadnnh ur. Zaveda; se je dobro, da ima opraviti z močnimi nasprotniki in da mora biti torej zelo previden. Dolgo je razmišljal, kako bi ušel spretno nastavljeni pasti, slednj.č mu je pa šinila v glavo srečna misel.
Pod njegovimi okni se je razprostiral velik vrt. pripadajoč /avodu. ki *e bil obrnjen s pročeljem na nje La-val. Dvorišče zavoda je loči. od vna samo sedem čevljev visok zid.
— Zakaj bi ne mogel po tej poti DObegniti?
— Lahko se oreoblečem tako. — je dejal sam pri sebi. — da me nihče ne bo spoznal, jutri zjutraj pa orep ezam zid in se izgubim na rue 1. avai doč;m bodo vohuni mojih sovra?nkov ore-žali name pred mojimi vrati na rue de la Tour - d' Auvergne. Kaj moram spati baš tu? Ne. No torej, dnkier bo trajala moja vojna, bom stanoval ori Vignolu.
Ta Vignol. p>šten in dobsr dečko,
je bil njegov prijatelj in kadar ;*e bil Andre odsoten, je vodil namesto njega delo na novi hiši podjetnika Oandelua.
Mladi slikar se je hitro od učil Napisal ie pisma baronj de R.-eulhu. groba de Mussidanu ln Gastonuvemu očetu ter jim pojasni! svoj naćr.
Ko je končal, je bila že noč. Tisti hip ni mogel ničesar ukreniti, odšel je večerjat v bližnjo restavracijo, potem je pa vrgel pisma v nabiralnik in se vrnil domov, da bi se preoblekel.
Po dolgem razmišljanju, kakšen družabni položaj bi si prilastil, je skleni igrati vlogo enega onih postopa-Čev. ki jih srečavamo dan za dnem v sumljivih krčmah na periferiji mesta, zvečer pa pred gledališči in plesišči.
Obleko je našel med starimi cunjami. Suknjič modre barve, stare hlače, raztrgane čevlje in staro čepico.
Treba je bilo izpremeniti še obraz in rej nalogi se je posvetil Andre posebno pozorno.
Ko je bilo vse končano in se je po-giedai v ogledalo, je bil s svojo zunanjostjo zadovoljen. Kot vesten umetnik je pa hotel odstraniti nekaj neznatnih nedostatkov. ko je nekdo potrkal na vrata
— Kdo je? — je vprašal .Andre.
— Jaz! — je odgovoril drhteč glas. — jaz. Gaston !
AH more zaupati temu fantu? Zdelo se mu je. da lahko. In šel je odpret.
Bil je res Gaston. toda kakšen! Bi) je ves prepaden in kar opotekal se je. Omahnil je v naslanjač in vpraša!:
— Kaj je odšel gospod Andre z doma? Ce se ne motim, sem slišal njegov glas.
Andre je bil torej tako dobro preoblečen, da ga Gaston ni spoznal. Mladi slikar ie bil s tem uspehom zelo zadovoljen.
— Ha, ha! Kai me ne poznate? —
se je zasmejal. — Le dobro poglejte!
Gaston si ga je od vseh strani ogledal.
— Ah. to ste vi! — je zamrmral končno. — To je slabo, to se pravi ne. dobro je. Saj ne vem več, kaj govorim.
Bilo je jasno, da je morala Gastona doleteti katastrofa. Saj ni bilo mogoče, da bi bil še od zjutraj tako pijan.
— Kaj vam pa ie. kaj se je zgodijo?
— je vnrašal Andre.
— Prihajam, da se poslovim od vas, prijatelj... Po odhodu od vas si poženem nekje kroglo v glavo.
— Ka; ste znoreli!
Gaston se je prijel za glavo.
— Ne. možgani so še v redu, — je odgovoril. — toda ponarejene menice so v veljavi. Nocoj sem večerjal doma. Ko sem odhajal od mize. mi je stari komornik zašepetal na uho, da me zunaj nekdo čaka. Hitel sem na ulico in našel tam capina v oguljeni suknji, umazanega, odvratne zunanjosti.
— Oče Tantaine! — je vzkli'knrl Andre.
— Ah. njegovega imena ne vem. Povedal mi je s sladkim glasom, da je lastnik mojih menic sklenil poslati jih jutri dopoldne državnemu tožilcu, da mi pa preostaja še eno sredstvo, če se hočem rešiti.
— In to STedstvo je odpotovati z Rozo v Italijo.
Gaston ie cd presenečenja kar poskočil.
— Kdo ie vam to povedal? — je vzkliknil.
— Nihče ... uganil sem. Martin -Rigalov podpis ste morali ponarediti samo zato, da bi vas mogli o pravem času prisiliti k odhodu v inozemstvo. In kai ste odgovorili?
— Da ne pojdem nikamor.
Andre ni več poslušal. Hodil je po ateljeju in naneto razmišljal. Bilo je lasno, da ima v rokah življenje tega fanta. Toda kaj storiti?
Svetovati mu. naj odpotuje, bi pomenilo odstraniti Rozo: izgubiti upanje v končni uspeh. Prepustiti vse njegovi prosti volji, pa tudi ni mogel: ni mogel pozabiti, kaj ie storil zanj Ga-stonov oče.
— Cuitu. Gaston. — je rejal slednjič, — vem. kako rešiti vas. toda povem vam šele. ko bova zunaj. Toda iz nagibov, ki vam jih ne bom razlagal, ker
bi zašel predaleč, moram priti na ulico, ne da bi Šel skozi vezna vrata... To ne bo težko, če mi boste hoteli pomagati. Pojdite domov ali kamor hočete, točno opolnoči pa pozvonite na rue Laval pri vratih hiše št. ... Odpro vam, vi pa vprašajte hišnico karkoli. Paziti boste pa morali, da ostanejo vrata samo prtprta, da bom lahko smukni! z vrta dotične hiše na cesto.
Gaston se je točno držal teh navodil; načrt se je posrečil in mladeniča sta jo mahala že deset minut po polnoči po bulvarju.
Mladi slikar je bil poln nad. Bil je prepričan, da se mu je posrečilo priti na sled k>novom, ki so hoteli uničiti njegovo srečo.
XXXII.
Na bulvarju Malesberbes, blizu cerkve sv. Avguština, je stanoval v razkošni hiši markiz de Groisenois.
Tu, v skromnem stanovanju za štiri tisoč frankov, je znal zbrati razvaline nekdanje tmovitostj. da bi preslepil vsai površne opazovalce.
Toda upniki so si podajali kljuko njegovih vrat, toliko jih je bik). Markiz se je pa znal spretno izogibati neposrednemu preganjanju.
Stanovanje je bilo najeto na ime njegovega komornika; kočija in konj sta bila formalno kočijaževa. Ta plemič je namreč imel konja in kočijo, čeprav je brl že tako temeljito zavozil svoje gospodarstvo, da često niti beliča ni imel za svečo m je moral hoditi spat v temi.
Markiz de Groisenois je imel dva služabnika: kočijaža in komornika, ki se je spoznal na kuho tako dobro, da je postal kuhar.
Groisenois ga je bil baje sprejel v službo na izrecno priporočijo svo;ega prijatelja sira Waterfielda: tako :e namreč pravil Mascarot.
Ta komornik se je pisal Morei, bival je pa dolgo v Angliji, kajti v francoščino je vpletal angleške besede m za vse na svetu bi ga ne bili pripravni do tega, da bi odgovoril »da, gospod,« kakor drugi ljudje. Odgovarjal je vedno: »ves, sir«.
Andreu so bile te posebnosti znane, vedel je pa marsikaj tudi od barona de Breulha, ki m« ie bil dal tudi markizov naslov.
Zato je odšel drugi dan preoblečen v postopača h krčmarju v neposredni bližini markizovega bivališča.
Ta čas si je bil izbral namenoma. Bi! je tako daleč Parižan, da je dobro vedel, da hodi ob tem času siužinčad v najbližje vinotoče, kjer se prijetno zabava, dočim gospoda doma spi.
Postani in ostani
član Vodnikove dražbe!
Prehranjevalna akcija
mestne občine
Kako bo mestni socijalno-politični urad čez zimo skrbel
za reveže
Ljubljana i1* decembra. V okviru pomožne akcije za ;4ladujoče bo meatn* občina v letošnjih zimskih mesecih izvedla predvaem prehranjevalno akcijo, 6 katero bo okušala rešiti **ladujo-oe pred najhujšim.
Doslej >e mestni soeijaino poetični urad nabral znatno množino raznovrstnega svežega in suhega mesa. ki ga bo razdelil najpotrebnejšim dru-žinam že za božične praznike. Istočasno bo razdelil tudi ntfcaj sira in drugih živlienskih portreKsein. ki 6o jih v ta namen darovali žal rako redki dobrotniki.
Glavno prehranjevalno akoijo, ki Ho čez vae zknsite mesece obsegLa vse najpotrebnejše ljubljansko prebivalstvo, pa bo mest-n« občina izvedla iz sredstev svojega proračuna. -Socijalno politični urad bo preko okrajnih ubožnih očetov in njihovih sosvetov ugotovil predvsem revne družine, ki nimajo nobenih rednih dohodkov ter so tako izpostavljene stradanju m preze-banju. Tem bo vsak teden nakazoval živila v razmerju s številom družinskih članov, in aicer najvažnejša živila, kakor moko, sladkor, mast, zdrob. krompir, žitno kavo itd. Družine bodo na podlagi nakaznic prejemale živila pri določenih trgovcih.
Posebno  pozornost   bo  posvečala pomožna akcija mestne občine družinam brez sredstev, ki imajo v svoji sredi bolnika, ki : je  tako  dvakrat   potreben   pomoči. Tudi j sicer bo dana brezposelnim m revnim bol-) nikom   čim večja pomoč.   Prehrana jim bo nakazovana v določenih lokalih.
Da*je bo s prav posebno ljubeznijo objela pomožna akcija mestne občine otroke. Nešteto otrok propada zaradi nezadostne prehrane. Revnim družinam z malimi otroiki bo socijailno politični odsek razdelil nakaznice za mleko, ki ga bodo prejemale vsakodnevno. Dalje bo preze-bajočim otrokom oskrbel obutev m najnujnejšo obleko, ki bo naibrana od darovalcev ali pa nabavljena iz sredstev pomožne akcije. Pričakuje se, da se bodo zlasti trgovci v velikem številu odzvali apelu mestne občine in z darovi v bla^u priskočili pkmeniri akciji mestne občine izdatno na pomoč
Razumiljivo je, da pomožna akcija ne bo prezrla onih številnih brezposelnih, ki so brez vsaike podpore, brez vseh sredstev, kolikor niso ti že zapopadeni pri preskrbi družin. Tudi tem se bodo izdajala nakazila za brano.
D revi bodo i meh" okrajni ubožru očetje na mestnem magistratu sestanek, da do-
ločijo, v katerih dneh prihodnjega tedna in kje bodo sprejemali prijave vseh potrebnih Na posebnih tounularjib popišejo vse podatke prosilca m se o Jjegovih razmerah še posebej prepričajo, kolikor bi )im te še ne bile '.nane Popise in ugotovitve izroče mestnemu socijalno političnemu uradu, ki prične takoj nakazovati živHa, hrano, mleko, kurivo itd. Za razde!jeva«*je ima urad ie pripravljen vagon premoga, ki bo zadostoval za prvo silo.
Tudi delavce strokovne organizacije m druge javne institucije bo mestni socijalno politični urad pozval, da sporoče potnoei potrebne in jih napotijo preko okrajnih ubožnlh očetov na občino Seveda pa pride 10 v poštev le oni. ki so popolnoma brez vseh sredstev
Tako vidimo že v pripravah, kolike koristi bo prinesla za revne in pomoči potrebne občane pomožna akcija. ki jo je tako hvalevredno in z uspehom organizirala ljubljanska mestna občina in ki je le vedno v največjem razmahu.
Beda naših najrevnejših someščanov je velika. Zrna in mraz ie trkata na vrata. Dolžnost vseh dobrih src je, da po svoji možnosti pomagajo s trajajočim rn zmrzu-jočim z darovi. Odzovite se klicu »Pomožne akcije« in darujte za potrebne v denarju, obleki, perilu, obutvi, živilih itd. Na-hiralnice darov za »Pomožno akcijo* so organizirane v vseh mestnih osnovnih šolah, na vseh glavnih mitnicah, v mestnem socijalno političnem uradu, soba št. tt, ▼ Mladiki, v gasilskem uradu v Mostnem domu. na mestni klavnici pri iiišniku m ▼ otroškem vrtcu ▼ Cerkvena ulici. Vsaka nabiralnica ima nabit plakat z napisom: Nabiralnioa darov za »Pomožno akcijo«.
NOGAVICE 1 Ž.160M
Najboljše, naftrafne^e. zato 13 najcenejše!
c4h
VSE ČASOPISE
in inserate naročate najugodneje pri Hinko Saxu v Mariboru.
Časopisi se dostavljajo na dom takoj po prihodu. 121 L
PRESKRBITE SI ZA ZIMO predpečnike m štedilne grelce pn  Franc Kosmač. Ljubljana Jeranova ulica 5. 113/L
DRE POPKA VUA
renovira - večletne jamstvo — Fran Korošec, urar. Ljubljana, Sv Petra cesta 55/1, vbod Vidovdanska cesta št, 1.
250 DINARJEV DNEVNO
zaslužite z obiskovanzjem ljudi v Vašem kraju! — »Koa-mos".. Ljubljana, poštni predal št. 307. — Znamko za odgovor!
ČEBULO
domačo, svežo, po 3.50, in sveža jajca po 1.15 razpošilja Josip Lah, Osluševd pri Ptuju.
3521
KOMPANJONA
Slovenca, za već uvedeno ke-micko poduzeće u Zagrebu, sa v< lik im prometom u čita v oj Jugoslaviji bez konkurence, sa vlogom 100—150.000 E*in uz protusigurnost, kapital nosi 40 % Isplata svakog mjeseca. Ponude slati na Rasofix, kem. odjel. Zagreb, Radišina 13. 3523
Gospodje!
Moderni, praktični za zimo in potovanje so kratki suknjici (mikado). Iz vaše stare suknje vam ga za Din 300.— napravi in obrne
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt
„KURIVO"
LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34
Solidno in poceni
kupite
Go$ična dar U a
kakor tudi perilo, potrebščine za turiste in po- /^/ tovanja le pri tvrdkj ^
Iva u Samecj
Mestni trg 21
i
Božič
zanimive »Jutrove« povestice s številnimi slikami. — Dobi se jih v vseh knjigarnah in podružnicah »JUTRA«
po Din 12.  Po Pošti razpošilja upravnictvo
„JUTRA"
Sambo in Joko
fFocnml; Kozamurnika
O B O T
A
ZVOČNI KINO MOSTE
Dvole src v % taktu
Ob delavnikih ob 8. — ob nedeljah ob 3., 5. in 8. uri. Cene ob delavn. 6, 5, 4, 2 Din — ob nedeljah 8, 6, 5, 4 Din
E 1>
E
J
BUKOVIH DRV
suhih, 10 vagonov po nizki ceni proda Alojzij Janežič. Polica št. 38, pošta Višnja gora. 3522
DVE SOBI
spalnica in gosposka soba za pisarno, s telefonom, iščem s 1. januarjem v sredini mesta. Ponudbe z navedbo cene pod »Trajen najemnik 3517« na upr. »Slov. Naroda«.
MED
cvetlični in jelkov, domači pridelek, prodam. Pišite dopisnico, da vam prinesem vzorec. Naslov: Gasperlin (pri Doiinšku), Dovča 5, Ljubljana. 8312
FRANCOSKI, NEMŠKI, angleški, češki, vsi domaći ter inozemski dnevniki, ilustrirani tedniki pri Hinko Saksa v Mariboru. — Podružnica >Slovenskega Naroda« to »Službenega Usta«. 116/L
STAVBNO PARCELO bi kupil kje ob Dolenjski ali Celovški cesti do Dravelj. Ivan Breear, Rob na Dolenjskem.
3416
SOBO ZA PISARNO in eno meblovano sobo s separiranim vhodom v centru mesta takoj oddam. Naslov v upravi :>Slov. Naroda«. i443
vina
Posebna kvaliteta za božične praznike in novo leto po znižanih cenah: belo La Din 10.—, črni kuč La Din 10.—, ružica la Din 10.—, belo viško Din 12.—. opolo viško Din 12.—, prošek stari Din 30.—. — Kdor vzame čez ulico večje količine nad 5 litrov, ima znižane cene po dogovoru. — Prepričajte se v AŠKERČEVI KLETI, Aškerčeva ulica 1 in vinotoe Poljanska cesta št. 17.
Za obilen obisk se priporoča
V. MILOŠ
Čudovito!
Včeraj se je sesedel na stopnicah Nunske cerkve neki mož. Pasanti so mislili, da mu je slabo. Mož pojasni, da ga ozebline tako mučijo, da mora počivati. Neki gospod vzame iz žepa stekelnico tinkture in namaže možu noge. Mož se obuje, stopi na oo^e in vzklikne: »Čudovito!« Gospod pojasni, da se tinktura zove »Sulfjodal« in stane 20 Din (predplačilo), na povzetje 30 Din. Pojasni, da enkratno mazanje samo olajša liojo, da popolnoma ozdravite, kupite si takoj steklenico tinkture »Sulf jodal« pri
R. COTIČ, Ljubljana VII
Kamniška ulica 10 a.
Stran 8
>S L O V E N S K T  NAROT    dne 19. decembra lasi
^tev 287
Božična darila
v veliki izbiri si oglejte
Prešernova ulica
Cenjenim posetnikom so na razpolago vse vrste vedno svežih slaščic. Sprejemajo se naročila na najfinejše specijalitete, kakor razne kreme, sladoled, parfait itd. 15582
Cene izredno nizke!
Na novo vpeljana kava, čaj, čokolada.
Ob nedeljah in praznikih odprto tudi popoldne
Za božične praznike in novo leto
Firma N. A. DUBOKOVIć, Jelša, otok Hvar,
razpošilja po pošti proti povzetju prvovrsten »PROŠEK« — steklenica 7/10 do Din 16.—. — Poštnina in embalaža, kolikor stane, v breme naročnika. 15332
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milio itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago.
Matek & Mikeš Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje zaves, perila, monograraov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist
žepni robci vezeni komad Din 6.—.
Zce lica
naj se kupujejo naši domači proizvodi:
prašek za pecivo, vanilin - sladkor,' rumenilo in puding praški znamke »A.DRIA«
Ščetke
raznovrstna omela, metle, čopiče i. t. d. -najceneje
žtmtiate izdeluje
Hinko Šimenc
KONGRESNI TRG STEV. 8
(poleg kino Matice)
29/L
ŽIMO
za modroce   d  najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja
RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2
kritičnaprodaja
raznih ostankfv vrtne, tar£una, barhenta. svite/taf/wznatne*? *
znižanih cenah!
V nedeljo 20. i. m bo Irgomha odfieta!
POHIŠTVO
Lepe spalnice Din 2.500.— Omare >     450.—
Postelje > 250.—
Nočne omarice > 130.— Kuhinjske oprave > 1.000.— Kuhinjske kredence > 500— Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Sprejemajo se vsakovrstna naročila in popravila — p- mizarstvu »Sava«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 18.
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške   izdelke   vam nudi najceneje
IGNACIJ NAROBE Ljubljana, Go«posveta ka cesta it 16 (pri Levu) 114/L
Nov poklic
za dame in gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 1500 na mesec, ker spleteno blago prevzamemo, plačamo odškodnino za pletenje in dobavljamo prejo za predelovanje. Pišite po brezplačne p rospekte še danes na: Domača pletarska industrija št. 12, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2.
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne tabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Forster, Petro f,   Holzi,   S t ing! original,
tti so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.> Pro-iaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Brezni!"
Aleksandrova cesta št. 7
(vogal Beethovnove ulice)
mnr * tt% hm r^TTXX^npnnnnD
Božič ni Božič
ako ni doma godbe Izposodite si gramofon in plošče pri
Zapomnite si dobro naš naslov Aleksandrova cesta 5 ■ ■■■■■ mm ■ ■ ■ ■ ■ rrm ■ ■ p ■ ■ ■ i
II
i C==^*> 1
■C
VAS
mm.
C£V£LJ
>   • PODRUŽnlCE^ ^
BEOGRAD O S I J £ K C E L j £ SARAJEVO CRIKVtniCA SKOP L J £ KARLOVAC S O ;fli B O H KRAGUJtVAC S P L I T U U BLJADA SUBOTI C A
m A RIBO R m U R S K A SO B O T A
S  U S A K
s i b £ ni k
V R. S A C
rv.,1 VUKOVAR B ' A * S ZAGREB
sVmotfffsttci
pc <D*tt <Z'tC
me dobi prt S*>*p*>darsQi srezt
Izdelujejo se najnovejši modeU o-troških vozičkov, razna najnovejša Ivokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira Najnižje cene. Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4.
Oglejte si krasna
in poceni darila
razstavljena pri
Matek & Mikeš, LJubljana
poleg hotela Štrukelj^
Lovske puške, floberte, brovnmg pištole, lovske m ribiško
potrebščine
F. K. KAISER, puškar
LJUBLJANA, Kongresni trg 9
Mag. št. 28631/1—lfiSL
Razpis voženj
MESTNA PLINARNA LJUBLJANSKA razpisuje oddajo voženj za leto 1932. Ponudbe je vlagati v zapečateni kuverti do 29. decembra 1931 opoldne pri ravnateljstva plinarne.
Natančnejši pogoji se dobijo v pisarni mestne plinarna. Pridržuje se pravica oddaje voženj ne glede na najnižjo ponudbo.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 15. decembra 193L
Vm St. 21400/31—190.
Razglas
Volitev senatorjev — določitev volišča
V smislu § 23 zakona z dne 30. septembra 1931, SI. 1. št 408/6If je določila ljubljanska občinska uprava za volitev senatorjev, ki se vrši v nedeljo, dne 3. januarja 1932, da bo volišče za dravsko banovino v Ljubljani v poslopju mestnega načelstva. Dohod na volišče je na Mestnem trgu št. 2.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. decembra 1931.
ZANATSKA BARKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE o. d. podružnica Ljinljano
Telefon štev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom, in lom bar dira državne vrednostne papir^.
Dunajska cesta štev. 31 (Hiša Zidarjevih dedičev) Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije ir, garancijska pisma.
234
rtačun postne hranflnice štev M.OOS.
Podružnica: Sarajevo
Kupuje in prodaja deviz* m valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug Izvriuje vse ostala baučas
• posla
Urejuje Josip Zupančič. ** Za >Maxodno tiskamo« Fran Jezera**. — Za upravo is. inserattu del usta. Oton Cnnstot, — Vai4? Ljubljani.
3J
89