Št. 311. V Ljubljani, ponedeljek dne 9. januarja 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah i praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28 : Telefon številka 118. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust.JfZa^ odgovor ‘je priložiti znamko. fc^JTelefon Številka 118.] : Nemška knjiga o Srbiji. Praška „Union“ prinaša temeljito poročilo o nemški knjigi »Serbien", ki je izšla v zadnjem času. (Cel naslov knjigi je : „Serbien“, Wirtschaft-liche Verhaltnisse und deren Entwick-lung. Unter Berucksichtigung der deu-tschen Interessen dargelegt von Otto Kessler. Mit 3 Kartenbeilagen in Far-bendruck. Zea-Verlag. Berlin. 78 strani.) Po tem referatu povzemamo sledeče: Že dve desetletji raste nemški vpliv na jugu Evrope in v bližnjem Orientu, od leta do leta v hitrejšem tempo. Politično je vzrastla nemška moč posebno v Turčiji na škodo Anglije in Francije, gospodarsko pa je največ izgubila zvesta zaveznica in prijateljica3 Nemčije — Avstro-Ogrska. Na diplomatskem polju je sicer Nemčija tuintam krila hrbet svoje zaveznice z nibelunsko zvestobo, gospodarsko pa je brezobzirno izkoriščala napake svoje prijateljice. Nesrečni in kratkovidni balkanski politik je Avstro Ogrsko popolnoma odtujil balkanskim narodom in tudi v gospodarskem oziru so se mlade države na jugu od morečega vpliva Avstro - Ogrske po dolgem uspešnem boju kolikortoliko osvobodile. Izgube, ki jih je doživela Avstrija pri čolni vojni z Rumunsko, pri trgovskem boju s Srbijo in pri turškem bojkotu, so zaznamovani v nemški trgovini kot dobiček, zato se nemška trgovina veseli avstro-ogrskih izgub na jugu. Označiti se more kot škandal av-stro-ogrske balkanske politike, da se nemška država oblastno šopiri s svojo trgovino po Rumunskem in Srbskem in da se tam Nemčijo pozdravlja kot rešiteljico od sovraženih Avstrijcev. Knjiga »Serbien" ima namen Nemcem pokazati Srbijo v pravi luči. Pisatelj je Nemec, ki ima bogate izkušnje v Srbiji in je tem bolj interesantno delo, ker je pisano v interesu Nemcev, ne Srbov in je prosto srbskega patriotizma. Na statističnih podatkih in s špe-cijelnimi kartami podaja avtor kratko in dobro sliko Srbije in njen bodoči razvoj, ocenjuje živinorejo, poljedelstvo, popisuje veliko vrednost gozdov, gor in mineralij. Hvali tudi inteligenco in za napredek vneto prebivalstvo, spretnost in podjetnost srbskih kupcev in povdarja tudi zasluge vlade in zakonov, ki podpirajo gospodarske interese. Slovanu je prijetno čitati tako laskavo hvalo iz nemške knjige, ker Nemci neradi hvalijo Slovane. Na drugi strani pa se tem bolj pokaže zavožena in brezuspešna avstrijska politika na jugu, in avtor kaže z nekako škodoželjnostjo, kako je Avstro - Ogrska zaigrala na jugu po svoji krivdi svoje gospodarstvo. Sledi naj le nekaj glavnih misli. V uvodil povdarja avtor, da se je zanimanje za Srbijo po zadnji čolni vojni z Avstrijo v Nemčiji povečalo. In kljub temu — pravi avtor — vladajo v inozemstvu, posebno v Nem- čiji — mnoge zmote in predsodki glede Srbije. Te zajema nemško časopisje iz avstrijskega časopisja in se brez preudarka širijo v javnost. S strani Avstro-Ogrske je morda opravičeno napeti vse sile, da Srbijo in srbski narod pred kulturnim svetom kolikor mogoče diskreditira in da s tem uniči nje zveze z zapadom. Z razširjanjem napačnih vesti se je doseglo, da je Nemčija z nekako rezerviranostjo opazovala srbsko trgovstvo, kar je pomenilo izgubo za nemške trgovske zveze. — Kakor si je Rumunska po zaslugi modrih avstrijskih državnikov pridobila samostojnost, katere sadove že danes vživa, tako bo kmalu tudi Srbija pokazala, kak napredek je dosegla na kulturnem, finančnem, trgovskem in industrijskem polju po zaslugi slepe avstro-ogrske politike. V svoji nezmožnosti razširja avstrijsko-nemško časopisje napačne vesti, in je pomilovanja vredno, da teh vesti natančneje ne presodi in da nima izvirnih poročil. Na ta način torej sodi Nemec o Srbiji in avstrijskem časopisju. Vidi se iz tega naše Nemce in njih patriotizem. V svoji nibelunški zvestobi delajo „pour le roi de Prusse“. Klerikalci in kočevski Slovenci. (Iz Kočevja.) Zadnji škandalozni dogodki, ki so se doigravali na Novega leta dan na Kočevskem, izzvali so v vsem slovenskem časopisju splošno pozornost, ter bili občni predmet kritike. Vsi dnevniki pisali so ostro, ter obsojali nekorektnost vlade, oziroma nje uslužbencev pri omenjenih izgredih. Ni minul še teden, že si lasti klerikalna večina zaslug za prebujenje nezavednega slovenskega življa na Kočevskem otoku, da si nima za to niti najmanjših pravic. Brezvestni »Slovenec" zaganja se v napredno stranko, ter nje naprave na Kočevskih tleh, ter jo skuša pred javnostjo oblatiti, ter na ta način ovekovečiti zasluge S. L S., ter nje kolovodij. Jasno naj bode povedano, da si kočevski Slovenci pridržujemo pravice dela sami za se, kajti, do danes ni storila niti napredna, še manj e pa ljudska stranka niti najmanje resnega koraka v prid in korist slovenske stvari; nasprotno, odvračalo se je celo idialne narodne delavce od njih plemenitih namenov. Žal, da moramo osamljeni kočevski Slovenci konštatirati to nepobitno dejstvo, ter vsled tega javnosti pokazati luč resnice. V mesecu juliju 1910. ustanovila se je podružnica sv. Cirila in Metoda in telovadno društvo Sokol, torej najidealnejši društvi, ki imasta v resnici pokazati delo, ki se samo hvali, ter uresničiti cilje narodnega samoljublja. Omenjeni društvi ustanovili se nista v svrho političnega strankarstva, ampak v procvit narodnega dela: — preprečiti nadaljno raznarodovanje rodnih bratov v tužni Kočevariji po frivolnih »Reichovcih". Iskali smo zavetišča in pomoči pri različnih narodnih „kapacitetah", a nikdo ni čul glasu .vpijočega v puščavi. In zdajci glej čudo! Vstal je kaplan Kopitar, ter jel pridigovati božjo besedo v materinščini. Narodni apostolj osamljen v mali gruči svojih rodnih bratov, ustanovil si je v Dolgi vasi izobraževalno društvo, da bi zamoglo po malem sejati narodno zavednost med mlačnimi Slovenci. Mlad, agilen in zaveden je naš slovenski duhovnik započel svoje delovanje v korist slovenske stvari, ker njemu ni cilj umazana politika po vzorcu svojih kolegov, temveč za svetinje svoje matere Slovenije. Podal se je v največje nepri-like, prebil najhujša žaljenja, ter zapostavljanja po lastnemu predstojniku katoliškemu duhovniku Erkerju, ki zanj nima niti hrane. Brezmočen podal se je vsled krute neizprosne pokorščine pred škofa, da ga zaprosi pomoči in podpore. Škof mu je bil obljubil mnogo, a še do danes ni ničesar storil zanj. Mar li nima knezoškof kot kranjski vrhovni cerkveni poglavar oblasti ukrotiti nepokornega, brezznačajnega in nemško zagrizenega dekana!? Jeli to vzor ljubezni do bližnjega? — A tudi S. L. S. obljublja mnogo storiti za kaplana Kopitarja, a do danes še ni videti najmanjšega uspeha. Ali pa moremo tudi ostali kočevski Slovenci pričakovati večjih pravic in enakopravnosti pod zastavo »Schonberger-Schvvarz" slovenske ljudske stranke. O tem moramo javno dvomiti. O ljubavnem razmerju med vlado in kočevskimi Slovenci ni treba mnogo izgubljati besed, nasproti pa je treba konstato-vati, da je ravno S. L S. ona stranka, ki nam je v svoji breznarodnosti na Kočevskem otoku ugrabila na podlagi nove volilne pravice, zadnjo pičico ravnopravnosti na domači grudi (n. pr. Draga); toraj je jasno, kot beli dan, da nimamo in nemoremo ničesar pričakovati od dr. Šušteršiča & kon-sortes stranke. Prašamo toraj slavno vodstvo S. L. S., kaj je isto napotilo do tega, da sta se poslanca Pegan in Jarc obregnila v naše razmere! Odgovor na to je pač lahak in kratek; radi umazane politike brezdomovinstva štejete se med zavedne narodnjake in drugega nič. Več odkritosrčnih kočevskih Slovencev. Slovanski jug. Vesti iz Srbije. Kakor je bilo že1 razvidno iz naših brzojavk v poslednjih dveh dneh, je avstro-ogrski po-, slanik v Belgradu, grof Forgach doživel zopet eno blamažo, ki jasno dokazuje, da Srbija, oziroma srbski narod in gotovo tudi Jugoslovani nimajo danes večjega sovražnika, kakor1'je avstrijsko-ogrska diplomacija, reprezentant splošnega vladajočega sistema v monarhiji. Ne brani se nikakih sredstev, najsi bodo še tako nemoralna, da ni najti kaj sličnega v nobeni moderni in kulturni evropski državi — samo da doseže svoj namen, t. j. da uniči Jugoslovane na korist nemškega „Drang nach Osten". To geslo mora biti jasno slehrnemu Jugoslovanu in vsak, kdor hoče čuvati svojo narodno zavest in jezik mora biti pripravljen na obupni boj proti pangermanizmu. Od uspeha tega boja je namreč odvisna bodočnost našega naraščaja. Iz nove afere se jasno vidi, da bi morali kot prva žrtev nemškega nasilja in nemorale naše diplomacije, pasti naši bratje na Hrvaškem. Najnovejši vohun puškar Biichele dela zopet »dokumente“ za avstrijsko-ogrsko poslaništvo v Belgradu, v katerih baje dokazuje zvezo koalicije, v prvi vrsti bratov Pribičevič s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem in kraljevičem Gjorgjem, katera dva baje razmetavata za revolucionarne namene na jugu naše monarhije kar na tisoče kron. Kako se bo ta najnovejša afera razvila, ni mogoče razvideti, ker o detajlih še ne poročajo niti srbski listi. Interesantno je vprašanje, ali se bo grof Forgach ki je te dni odpotoval iz Belgrada na Dunaj, da napravi prisego za tajnega svetnika, še vrnil na svoje mesto v Belgrad. In to je tembolj, ker je Forgach doyen diplomatskega zbora v Belgradu, katerega dolžnost je, da v imenu vsega diplomatskega zbora na dvornem plesu ob priliki srbskega novega leta čestita kralju Petru. Ob tej priliki svira godba kraljevske garde po srbski himni tudi himno one države, katero doyen zastopa. Hoče li »avstrijski Bismark" (Aehrenthal) prisiliti blamiranega »doyena“, da se izogne tej nevarnosti, nato smo ravno radovedni ? Obisk kralja Petra v Parizu. Vest, da bo srbski kralj Peter povodom svojega potovanja meseca febru-arija t. 1. obiskal tudi francosko pre-stolico, Pariz, je izzvala vjvsem francoskem javnem mnenju najlepši utis. Vsi časopisi, zlasti pa »Figaro" poživlja že sedaj francosko javnost, naj sprejme kralja Petra najprisrčnejše. Francoski narod, pravi »Figaro", ne vidi v kralju Petru samo vladarja prijateljske države, ampak tudi boritelja za ideale francoskega naroda, ker se je sedanji srbski kralj Peter kot nekdanji princ Karagjorgjevič in absolvent vojaške akademije v S. Cyru na Francoskem kot prostovoljec v legiji tujcev udeležil francosko-nemške vojne 1. 1870/71. Stari kraljevi tovariši iz vojne in akademije pripravljajo na čast gostu slavnostno akademijo, katere se bo udeležil kralj Peter osebno. Spopad na bolgarsko - turški meji. Te dni se je dogodil pri postaji Zembil Baba Kulesi hud spopad med bolgarskimi in turškimi obmejnimi stražami. Na bolgarski strani je bil ubit en vojak, trije so bili ranjeni. Za"žrtve na turški strani se ne ve Bolgarska vlada je pooblastila svojega poslanika v Carigradu, naj pri Porti tozadevno intervenira. Poslala je obenem tudi posebno komisijo na mejo, da preišče vzroke spopada. Ti spopadi, ki se v najnovejšem času zelo pogosto dogajajo, otežkujejo sklenjene bolgarsko-turške trgovinske pogodbe in se lahko tudi pripeti, da jo popolnoma onemogočijo. Imenovane spopade so, kakor se poroča, povzročili bolgarski vojaki, ki so mislili, da so Turki prekoračili mejo, dočim so ostali na domači zemlji. Splošni pregled. Kriza. »Magdeb. Ztg.“ poroča iz dunajskega vira, da je bila propozicija, da se sestavi parlamentarno ministrstvo le tedaj, ako se dosežejo uspehi pri češko-nemških pogajanjih, samo navidezna, in da je bil to samo taktičen pripomoček, ker so imeli Nemci skrbeti za to, da se pogajanja razbijejo. Gre se le za to, da se vsaj za silo sestavi ministrstvo in da se vsaj de-deloma doseže delavnost drž. zbora. Čehi bi bili v ministrstvu ne kot stranka, ampak zastopani po možeh, ki vživajo zaupanje. Zato so baje tudi nemški češki poslanci resignirali na parlamentno ministrstvo, da bi s tem prikrili svoje namene. Praška pogajanja in socijalni demokrati. »Arbeiter Zeitung* piše o koncu praških češko-nemških pogajanjih in pripisuje neuspeh tudi baronu Bie-nerthu. »Popolni neuspeh" piše to glavno delavsko glasilo, je tem bolj žalosten, ker se je na koncu obravnavalo le ponižno vprašanje, kako bi se v dež. zboru podaljšalo dvoje davčnih zakonov, pa niti to ni bilo mogoče doseči. S tem je uničena največja akcija Bienerthove vlade, kakor so bile uničene vse druge. Neplodnost te vlade, o kateri so kričači pisali kot o prenovljenju aele države, se je pri tem fiasku pokazala na najlepši način.* Seveda Bienerth ne bo hotel biti odgovoren za ta neuspeh že zato ne, ker se ni brigal za konference. Ali pa ni morda ravno to krivo? In čegav bi bil uspeh, ki bi ga bila pogajanja dosegla? Gotovo Bienerthov, ker je bila njegova navada, da si je prisvajal vse uspehe, ki so se dosegli za njegove vlade in je odklanjal vse neuspehe oziroma jih je pripisoval drugim, neprizadetim. Boleslav Prus o ruskih Poljakih. • Poljski pisatelj Boleslav Prus je napisal Poljakom pismo, y katerem imenuje Varšavo hipnotizirano mesto in varuje Poljake pred novimi nesrečami. »Bili so časi, pravi Prus — ko smo tožili nad tem, da ne dobimo nikakih uradnih mest. Menili smo, da LISTEK. MICHEL ZEVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [209] In nato, po prvem trenotku nevernosti in po tisočkrat ponavljanih vprašanjih, na katera je morala Rosa odgovarjati, je tudi njega navdalo prepričanje. Njegova strašna napetost je pojenjala. Ragastens se je udal silni trudnosti svojih možganov ter je v par minutah zaspal. Maga ga je gledala z neizmerno žalostjo. »Ubogi mladi mož! . . je zamrmrala. Iztegnila je roko, kakor da bi se hotela dotakniti Ra-gastensa. Toda v trenotku, ko je hotela zbuditi viteza, je začula, da stopa nekdo v njeno sobo. Giacomo je bil prišel. Ker ni videl v prostoru, določenem za Roso, nikogar, je stopil intendant v drugo čumnato, ki jo je bil ribič od-kazal Ragastensu. Zagledal je Mago. »Važne reči za mladega moža!“ je zamrmral. »Stari Borgia žrtvuje grofico Beatrice«. »Vem,“ je dejala Maga. »Abat i je prišel povedati vse.“ »Treba je obvestiti viteza . . .« »Ah, žal! ... Saj niti ne vem, ali bom imela dovolj moči! Toda Spadacappa je bil slišal teh par besed. Razumel je, da se je pripetilo nekaj strašnega, odkar je Maga naznanila njegovemu gospodarju, da bo Beatrice oteta. Namignil je obema, naj mu sledita. »Kaj se godi?" je vprašal dični oproda, ko so bili vsi trije v Magini izbi. Maga mu je povedala, kako je. Spadacappa je bil ves Potrt. Tudi njegovo mnenje je bilo tako, da je treba viteza nemudoma obvestiti. In brez zamude časa je hitel k spečemu ter se dotaknil njegove roke. starka ... najina soseda “ je vzkliknil Ragastens. je deiala Maga, ki je ta tre-Pomirite se, morda še ni nič »Gospod" mu je dejal. hoče -govoriti z vami." »Nesreča se je zgodila: »Nesreča se ni zgodila, notek vstopila z Giacomom. izgubljenega . . ." »Prazne besede!" je rekel Ragastens zamolklo. Povejte mi natančno resnico . . »Takšnale je: stari Borgia mi je bil prisegel, da hoče pregovoriti svojo hčer, da izpusti vašo zaročenko. Toda zdaj si je premislil. Izdal je dano besedo. Kazen mu je bližnja, res . . . Toda vi, ubogi prijatelj, ste vseeno siromak . . V hripavem kriku se je iztrgala Ragastensu besna kletev. Njegove stisnene pesti so se iztegnile proti nebu. To mu je bilo preveč gorja. To neprestano omahovanje upov in možnosti, ki bi mu bili podlegli marsikateri močni možgani že prej, so spravljali zdaj tudi njega v najbližjo bližino blaznosti. Kakor da bi se mu zasvitalo v najposlednjem hipu, je pomislil, da mu mora um zatemneti v obupu ali v besu, ako se prepusti svoji muki. Poiskusil se je pomiriti ter si vrniti oblast nad svojimi močmi, ako že ne običajnega mirnodušja. »Povejte mi vse na drobno!" je zaprosil z glasom, v katerem tujec ne bi bil čul drhtenja. Kratko in jasno je Maga še enkrat povzela svoj pogovor z Aleksandrom Borgia, nato vesti, ki jih je bil prinesel abat Angelo, Giacomo pa potrdil — dasi so privedli vsakega izmed njiju različni nagibi! „Da rešim vas in njo, ki jo ljubite, sem storila toliko, kolikor gotovo ne bi storila, če bi bilo treba rešiti moje lastno življenje . . . Ubogi žrtvi! . . . Moje srce krvavi od vajinega trpljenja . . . Sedaj ste v rokah usode . . . Borgia vas zdrobi, kakor je zdrobil vse, kar je našel na svoji poti . . ." Ragastens je sklanjal glavo; globoka guba mu je po dolgem rezala čelo, ko je sedel nepremično, brez najmanjšega drgeta in neslišno plakal. Strašno je bilo gledati curljanje teh nemih solz po okamenelem obrazu mladega moža, dočim se je zdel ves kakor ustvarjen za življenje in za srečo , . . »Maščevani boste," je zaključila stara Maga, vsa prevzeta od razburjenosti, kakršne ni občutila, že od tistih dob, ko je izvedela, da je Rosita izginila . . . »Obadva bosta maščevana, to vam prisegam! . . . Toda žal težko da bi vama to vrnilo srečo, izgubljeno na vekomaj I . . .“ Ragastens je dvignil glavo. »Hvala vam, gospa," je dejal z nenavadno krotkostjo.* Hvala za ganjenost in za sočutje, ki se mi razodeva v vaših besedah . . . Sladko mi je čutiti to simpatijo, ki se sklanja k meni v uri, ko mi je sojeno umreti »Ali je vaš trdni namen, da pojdete v smrt? ... Ali ne bi mogli še počakati do jutri ? . . . »Poizkusil bom, ako vam more to koristiti, gospa. V tem trenotku vam ne morem ničesar odreči. Toda s tem, da počakam jutri do večera, storim vse, kar mi dopuščajo moje moči." »Hvala vam," je dejala Maga živahno. »Če bi storili svoj korak v teku jutrijšnega dneva, bi mi moj načrt morebiti izpodletel... Tako pa bo jutri zvečer vse končano..." Premolknila je za hip, kakor da bi se obotavljala ... Nato je vprašala s tresočim glasom: »Ali me hočete objeti, sinko moj ? Prosim vas za to ... vidite . . . ker stopam tudi jaz v svojo smrt . . ." Brez besede se je spustil Ragastens v starkino naročje. Nato se je ona iztrgala objemu, temu poslednjemu veselju njenega mučeniškega življenja; počasi, ne da bi pogledala nazaj, je odšla po stopnicah navzgor ter se izgubila v temo, ki je ležala med gradom prokletstva in med ribičevo kočo. Ragastens se je nato obrnil k Giacomu. »Jutri,- je dejal, »poizkusim vdreti v grad, katera ura, mislite, bi bila najugodnejša?" »Poslušajte,* je dejal drobni starec, čigar mefistofelski obraz je razodeval nenavadno vznemirjenost, »tako se vam ne more posrečiti ... Vi hočete v grad skozi vrata? . . . Saj bi vas ubili, preden prestopite prag ... To ni prava Pot-“ (Dalje.) CS cn bo boljše če se naša mladina namesto, da bi se posvetila birokratični službi, loti indu strije in trgovine Toda motili smo se. Zaradi nenadnega razvoja tuje industrije in kupčije ni prišla niti industrija, niti trgovina, da, niti obrt v naše roke. Celo mesto, posebno giavne ulice so zasedene z židovskimi podjetji in tvrdkami in poljsko prebivalstvo se umika v predmestja, zapušča Varšavo ali celo domovino. In kar me posebno boli, je to, da se tudi prostori starodavne univerze in tehnike, ki jih je postavil poljski narod s svojo požrtvovalnostjo, polnijo le z ruskim študenstvom, !?er se je poljska mladina sama obsodila v pregnanstvo ter za pustila te šole, zemlja pa je toliko bednejša postala, čiin manj mladine ima v sebi? — V Žeromskega knjigi „Popioly“ se nahaja skica, kjer se govori, da so se pri obleganju Saragose v bolnišnici med seboj klali in morili. Nekaj podobnega se godi danes pri nas. Varšavo oblegajo sovražniki od vseh strani, mi pa se bijemo, koljemo, morimo med seboj. Rokodelki pomočniki uničujejo blago, tepejo se z noži, ali polagajo bombe pod delavnice svojih mojstrov. Tisoči delavcev štrajkajo in javno mnjenje ne more presoditi, kdo je kriv, delavci, ali delodajalci. Konservativci se ne morejo razumeti z naprednjaki, naprednjaki se zopet napadajo med seboj. Verska enotnost je uničena, in sicer ne samo po zaslugi Mariavitizma in svobodomiselnosti, ampak tudi vsled razcep-. 1 jenosti v katolicizmu. Tudi dogodki v Čenstohovi ne bodo pripomogli k temu, da bi se odnehalo v verskem boju. Ali naj radi tega obupamo, ali naj mislimo, da ni rešitve. Nikakor ne. Človeštvo se je nahajalo že v hujšem položaju in je vendar zmagovalo nad razmerami. — Tudi mi se bomo rešili, tudi k nam pride novo življenje, toda le pod pogojem, da se rešimo izpod h.pnoze, pod katero živimo sedaj, da vzamemo položaj kakor je, da začnemo misliti in napredovati, in sicer ne v smislu najmodernejših parol, naj prihajajo od vzhoda ali od zahoda, tudi ne v smeri za interesi raznih strank, ampak v smeri večne resnice, morale in nravnosti. Ne škoduj niti sebi niti drugim. Bodi koristen vsem. Ne ponižuj sebe niti druge. Spopolnuj sebe in družbo. To niso le poljske, ampak vesoljne parole in gesla, ki se jih morajo držati Židi, Nemci, Rusi, kmetje, meščani, delavci in enako Poljaki. Cim prej in čim bolj jih kdo izpolnjuje, tem več ima sile in moči, tem preje postane silen sam in cel narod. Ampak pred vsem se je treba vzbuditi iz hipnoze.” . Poljski molitveniki konfisciranl. Pruska oblast je konfiscirala poljske molitvenike iz Krakova v Berlinu, ker je bil na platnicah polski znak z napisom »Bog reši Poljsko.11 Novi Kopernikovi rokopisi. V arhivih Stocholma so odkrili nove doslej neznane rokopise poljskega učenjaka Kopernika. Izda jih Krakovska univerza. Berlinska profesorska afera. Berlinska profesorska afera, ki je vzbujala toliko pozornosti, je za enkrat končana, slišijo se o nji še nekateri odmevi, ki jo pojasnujejo. Ko je bil prof Bernhard še na akademiji v Poznu, se je seznanil s šlezijskim predsednikom grofom Jedlitzom. Ta se je zanimal za poljsko politiko, in ni bil zadovoljen z vladnim postopanjem glede Poljakov. Posebno šolska mu ni ugajala. Tudi prof. Bernhard ni bil zadovoljen s poljsko politiko. Tako je prišel Bernhard pozneje na željo vlade IALI LISTEK. Slov. deželno gledališče. .ZAVETJE". Drama v treh dejanjih. Spisal Dario Nicodeml. Prevela M. G. Svoje »Zavetje" imenuje Dario Nicodemi dramo; mi bi jo označili bolje s »sliko iz življenja", kajti to, kar nam nudi avtor v treh dejanjih svojega dela, pravzaprav ni v sebi zaključena celota, temveč je le nekakšen fragment, morda nekakšen lepo stilizovan izpisek iz memoirov gospe Juliette de Volmieres. Eno lepo lastnost pa ima gosp. Dario Nicodemi v prav obilni meri, lastnost, ki jo zlasti v najnovejšem času tako težko nahajamo: on je izboren, zares duhovit pripovedovalec, ki zna s svojim finim, elegantnim načinom razpravljanja obdržati interes avditorija čisto do konca in zazibati poslušalce v tisti prijetni čar in tisto blagodejno opojnost, ki že sama na sebi garantujeta uspeh. Z njemu lastnim umetniškim taktom zna izredno spretno zyoltižirati preko nekaterih kočljivejših mest v strogo umerjeno družabno konvencionalnost, ne da bi se pri tem delikatnem skoku izpodtaknil tudi najmanje. na berlinsko univerzo, ne da bi se vprašalo fakulteto. Zalo je Bernhard izpremenil svojo poljsko politiko. Po svoji socijologiji je dokazal, da bi vlada dosegla uspeh če razlasti vsaj 30000 ha poljske zemlje. Institut de France proti ženskim članom akademij. Institut de France, v katerem je združeno pet francoskih akademij, je imel posvetovanje glede tega, ali morejo biti tudi žene člani akademij. Seja je bila zaradi kandidature Ma-dame Curie, ki hoče postati član akademije. Seja je odločila v tem smislu, da ima vsaka akademija na prosto dano, kako stališče zavzame v tem vprašanju. Doslej ni bila navada, da bi bile žene člani akademij. Nekateri učenjaki so za to, drugi pa so sklenili, da se pritožijo pri oblasti ako bo gospa Curie imenovana za člana. Vstaja v Honduras. Poročila iz srednje Amerike poročajo, da je prišlo do boja med četami obeh predsednikov in da je Bouilla zmagal nad prezidentom Da-vilom. Čete, ki so stale na prednjih stražah so se Bouilli udale brez odpora, enako nekatere tuje ladje v pristanih. Ljudsko štetje v Trstu. (Izvirno poročilo Jutru). Trst, 8. januarja. Pričakovali smo, da bodo na magistratu sleparili pri ljudskem štetju in skušali vpisati čem več Slovencev za Italijane, ali da bi magistralna gospoda kar očividno kršiia zakon in se posluževala razen zvijač tudi nasilj, tega nismo pričakovali. No, pa naši Italijani so vsega zmožni. Oni hočejo vzdržati fikcijo o izključnem italijanstvu Trsta in ker te izključnosti v resnici ni, jo hočejo videti vsaj na papirju — v obliki po narejenih številk pri ljudskem štetju. In res so sleparili kar na veliko. Niso vpisovali za Italijane samo posamezne Slovence in skrivaj, nego kar na tisoče in desettisoče in magistrat-ni števni komisarji so javno trgali popisovalne pole onih, ki so vpisali slovenščino za svoj občevalni jezik. To je pa bilo že preveč in med tržaškimi Slovenci je nastalo nepopisno razburjenje. Danes je bilo v Trstu in okolici šest protestnih shodov, na katerih je bila sprejeta enaka resolucija, v kateri se protestira proti vsem izvršenim nezakonitostim in zahteva obnovitev popisovanja za Trst in okolico, ker sicer tržaški Slovenci tega ljudskega štetja sploh ne bodo priznavali. Posebno impozanten je bil shod v »Narodnem domu* v mestu. Ljudstvo, ki je napolnilo veliko dvorano, je bilo tako razburjeno, da je hotelo na vsak način demonstrirati tudi na ulici za svoje zahteve, izražene v resoluciji in voditelji so ga komaj pregovorili, da opusti demonstracije. Govori se da se ljudsko štetje v Trstu in okolici res ponovi in da ga bodo vršili državni, ne magistratni organi. Na ta način bi se dalo zadoščenje ne samo tržaškim Slovencem, nego tudi — zakonu, ki so ga magistratni organi tako nevsmiljeno, brezobzirno in javno kršili. Nas pa pri vsem tem vendar nekaj veseli: strah, ki ga pokazujejo Italijani pred vstajajočimi primorskimi Slovenci, pred njihovo zavedno ostjo in — pogumom s katerim se bojujejo. Dikcija Nicodemijeva spominja odločno na francoske avtorje Mau-rice Donnaya, Charles Mereja in Edmond Berneda; tudi Le-gouvejeva »Bataille de dames" in »Les doigts de fee" nista ostali brez delnega, posebno v prvem in drugem aktu prav lahko zasledljivega upliva; zlasti izredno obširni dialog Juliette — Gerard v prvem, in še obširnejši Gerard — Saint Airan v drugem dejanju dajeta sklepati na francoski vzor in tudi na francoski — izvor. Še v nemški, Paul Blockovi prireditvi nam zazvene večkrat francoske fraze in več ali manj prikriti galicizmi nasproti; v slovenskem pre vodu so se te posebnosti naravno iz gubile in privzele medlejši, nekako internacijonalnejši značaj. V splošnem je ves dialog jako dramatičen in bogat učinkovitih kontrastov in point; ravno vsled tega tudi zgoraj omenjena obširna dialoga nikakor ne uplivata dolgočasno, dasi laži ta nevarnost zlasti zaradi obsežnosti dovolj blizu. — V splošno karakterizacijo avtorjevo omenjamo, da ostane prav do konca tretjega dejanja poln pesniškega čuta, ki ga prekine sicer semintja sarkastična ali cynična opazka. Snov sama zase je srečno izbrana in odgovarja tudi vsem zahtevam glede dramatičnosti, možnosti in ver- DNEVNE VESTI. Shod pri Šentjakopu. Gospodarsko iri politično društvo za šeritjakop-ski okraj je sklicalo za včeraj dopoldne v gostilno pri Zupanu javen shod, katerega se je udeležilo nad 60 volil-cev. Shodu je predsedoval predsednik šentjakopskega političnega društva g. Bergant. Prvi govornik dr. Josip Lavrenčič je govoril o splošnem političnem položaju. Ostro je kritikova! delovanje klerikalcev v deželnem odboru in drugih korporacijah, v katerih imajo absolutno premoč in odločilno besedo. Z zanimanjem so poslušalci sledili njegovim izvajanjem glede klerikalne politike, ki jo uganjo proti Ljubljani. Drugi govornik g. knjigovez Breskvar razpravlja o stališču, ki ga zavzemajo klerikalci napram obrtnikom. Uničiti hočejo posamezne obrtnike in vse obrti združiti v svojih katoliških institutih. Na Rakovniku nameravajo nastaniti celo vrsto obrtov. Končno se oglasi še k besedi kot zastopnik „Iz-vrševalnega odbora” g. Adolf Ribnikar Govornik polemizira z izvajanji dr. Šušteršiča na zadnjem shodu v Unionu. Dr. Šušteršič je iznašel zopet novo sredstvo zoper draginjo — osušenje ljubljanskega bar-j a. Draginjsko vprašanje pa zahteva takojšne rešitve. Kako se norčujejo klerikalci iz draginje in Ljubljančanov se vidi tudi iz stališča, ki ga je zavzel dr. Šušteršič glede argentinskega mesa, Ne po argentinskem mesu, marveč po mesu, ki ga dobivamo od domače živine se danes širi po državi živinsko kužno bolezen na gobcu in na parkljih. Da bi ne bilo coinine, bi znašala v Ljubljani cena argentin-kemu mesu I vrste K 1 10, II vrste 90 vin. Predsednik shoda omenja končno še na kakšen način so klerikalci naprtili Šentjakopčanom posebne doklade za novo župnišče, nakar se zahvali za krasno uspeli shod. »Mestna hranilnica ljubljanska11 in klerikalci. Zaradi skrajno hudobnih napadov na ljubljansko mestno hranilnico od strani »Slovenca11 je ta list v soboto prinesel popravek, ki mu je zaprl vso sapo in postavil na laž škofovo glasilo. „Slovenec“ je priobčil, da je mestna hranilnica najvarnejša hranilnica, da je najmočnejši in najtrdnejši de-narni zavod slovenski, ki izpolnjuje vse nanj stavljene zahteve, da ima že skoraj štirideset milijonov kron vlog ter da je Jpod nadzorstvom državne oblasti in da je p u p i I a r n o-v a rn a, vsled česar nalaga sodišče de nar mladoletnih otrok vanjo, cerkve pa cerkveni. Kakor rečeno, je »Slovenec" priobčil popravek brez vsake pikre opazke, kot ima sicer navado, kar je dokaz, da so gospodje spoznali, kako krivico so storili temu važnemu slo venskemu denarnemu zavodu, očitajoč mu, da vlada suša pri njem, da si ima mestna hranilnica ljubljanska vsak čas na razpolago sedem milijonov kron in ogromne glavnice. V petih dneh preteklega tedna je bilo vloženo vanjo nad en milijon kron, kar spričuje, v kako ugodnih razmerah je naša mestna hranilnica. Klerikalci so s svojim napadom na njo pokazali, koliko jim je za blagor mesta, v čegar prid je ustanovljena. Nastopili so kot pravi škodljivci Ljubljane, hoteč škodovati mestni napravi. Pomisli naj se, s kakšnimi so vraštvom bodo nastopili zoper njen razvoj, če pridejo v občinski svet Zavirali ga bi kolikor ga bi mogli, ali pa bi moral služiti njih strankarskim namenom Da se ne zgodi ne eno ne drugo, zato morajo skrbeti ljubljanski vol Ici in davkoplačevalci. Mestna hra- jetnosti. Pariški kavalir de Saint Auan zapelje Juliette, ženo Gerardovo; v zadoščenje p evzame Gerard St. Ai ranovo nevesto Doro Lacroix Potrebna je vsled tega seveda ločitev zakona med Gerardom in Juliette; v tem pa se zbudi v Julietti zopet nekdanja lju bežen do soproga, v katerem pa je nasprotno zamrlo vsako nežneiše ču sivo za svojo gospo. V sv. ji ljubezni do moža se Juliette prostovoljno od pove svoji sreči in se umakne Dori dosedanji ljubici in bodoči soprogi Gerardovi. Originalni sujet je torej splošno-človeškega značaja in ima vsled raz voja dejanja nastali konflikt ono potrebno veličino in pomen Delu samemu bi do absolut e popolnosti ?elo pripomoglo še četrto dejanje; koncem tretjega akta smo namreč glede nadaljne usode Juliettine še vedno na nejasnem, ako izvzamemo seveda predstoječo ločitev zakona. Kaj se zgodi z ločeno Juliette, na to nam avtor ne da nikakega pojasnila, in vendar s koncem drame še dohio ni končan tudi naš interes za simpatično junakinjo 1 Za nadaljno življenje St. Airana nismo kdovekaj radovedni: dovolj lahko si mislimo, da bo v Parizu sedaj boli kot prej skušal rešiti se s kako drugo denarno ženitvijo pred drugače neizogibnim ruinom in — revolverjem. Med tema dvema even- nilnica ljubljanska pa mora ostati zavod, kot je danes: nepristranska, v občini blagor in vedno ji bo zagotovljena bramba naša in vseh poštenih Slovencev. Tajništvo narodno - napredne stranke ima svoj lokal v Wolfovih ulicah št. 10, I. nadstropje (levo.) — Uradne ure ob delavnikih, nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne in < b delavnikih od. 3. do 5. popoldne. Strankini pristaši se ob tem času lahko pri tajništvu zglasijo, da dobe pojasnilo o vseh strankinih zadevah. Vsa pisma, ki se tičejo izvrševalnega odbora narodno napredne stranke, naj se pošljejo edinole na naslov: Jzvrše-vaini odbor narodno-napredne stranke" v Ljubljani, Wo!iova ulsca št. 10 1. nadstr. (Dolenčeva hiša). Komodni ljudje morajo biti uredniki ameriških slovenskih listov, ker ne marajo pisati sami niti člankov, nego jih enostavno izrežejo iz katerega si bodi lista iz stare domovine — „Jutro“ imajo posebno radi — in ga priobčijo, ne da bi navedli vir, četudi je povsod navada, da se pri ponatisu kakega članka pove, da je ponatis in se imenuje tudi list, iz katerega je članek vzet. So pač komodni ljudje uredniki prekomorskih slovenskih listov. Slovo dr. Defranceschija iz bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. O sporu med Defranceschijem in deželnim odborom poročali smo obširneje na drugem mestu. Tu omenjamo le o njegovem slovesu iz moške bolnice usmiljenih bratov v Kandiji. Ko je g. primarij koncem leta odpravil zadnje operacije, se je na novega leta dan -poslovil od bolnikov tega zavoda. Pripoveduje se, da so bili bolniki pri tem slovesu od žalosti tako globoko ginjeni, da so glasno ihteli, ko jih je primarij zapuščal, nekateri so šli celo za njim po stopnicah, da se še enkrat poslove od njega. Tudi so izražali iskreno željo, naj jih nikar ne ostavlja, ter naj se zopet povrne k njim nazaj. Njegov naslednik, neki Kočevar, je baje že nastopil službo v tem zavodu. O njegovem nasledniku v ženski bolnici se od več strani čuje ime ljubljanskega zdravnika dr. Stoica, kateremu bo prideljen še en sekunda-rij. Obe mesti se v kratkem razpišeti. O zadevi bomo že govorili. Slovensko deželno gledališče. Včeraj popoldne se je uprizorila četrtič Humperdinckova opera »Janko in Metka." Kauor navadno je stala tudi to pot gdč. Thaler j evas svojim Jankom v ospredju, dočim se dru^i niso mogli povzdigniti kdovekaj nad poprečni niveau. — Zvečer je šla drugič Entjel-Horstova burka »Miš n i-ca“ pred dovolj slabo obiskano hišo preko odra. — O delu samem razpravljati je že spričo njegove firme jako nehvaležno in prav nič po na šem okusu; od gg. interpretov omenjamo gč Danilovo in g. Boh u-slava Ostali so vzdržali nekakšen dostojnejši ton, kar jim štejemo v zaslugo. Tempo bi bil mestoma pač lahko hitrejši in torej dovolj brzo se razvijajočemu dejanju p imernejši. Ženski ljubimski tercet Thalerjeva, 11 i č i č e v a, Wintrova, je bil srčkan; kaj druzega zares ne moremo povedati o njem. , —a— Na naslov gledališkega ravnateljstva. Poroča se nam: Predprodaja vstopnic v Češarkovi tobakarni se ne vrši v redu. Tam imajo nekatere lju 1i, ki dobe vstopnice ob vsakem času, drugi pa ne, če se še tako zgodaj oglase. Meni se je pripetilo, da mi je rekla prodajalka v torek, da je že vse razprodano, drugi dan, t. j. v sredo je dobila neka gospa kljub že v torek razprodanemu gledališču, vstopnico V sredo, 4. t m, ni mogel dobiti neki tualitetama, ki sla zanj pravzaprav dovolj grolesKni, si bo izbral najbrze — zakon! Morda bo pa igral celo še kako ulogo, mogoče celo glavno, v živ-lienju ločene Juliette ? — Na to vpra šanie bi nam bilo moralo odgovoriti Četrto dejanje! Dejanie tece v »Zavetju" gladko in dovolj živahno, kolikor ga namreč v tej psihološki dragimi je; posamezni dogodki so vedno naravna konsekvenca nastopajočih in delujočih karakterjev, skratka, drama se tudi v tehničnem oziru vredno pridružuje svojim francoskim dramaiskim sopro-izvodom Uprizoritev sama se je izvršila jako dostojno. O iema, igra v splošnem m režija zaslužijo pohvalo. Dekoracija stavi precej visoke zahteve in ■ nas veli, da moremo konstatovati, da v tem pogledu nismo ničesar pogrešali. Gerard de Volmičresa je igral z običajno virtuoznostjo g režiser N u -Čič Z diskretno realist!!:o n. V> plastično predstavil tip. ga e ,o opremil z vsemi potrebnimi prehod nimi nuancami in ga z lastno umetniško invencijo izpopolnil tam, kjer ga avtor v svojem delu ne označi in oriše dovolj jasno oz. dovolj verjetno; scena z Juliette in St. Airanom je umetniška kulminacija večera. Ga. Danilova se je zavzela z moj znanec sedeža _v prvi vrsti za predstavo v četrtek. Še celo v ostalih vrstah ga je dobil komaj. Ko pa je prišel v četrtek v gledališče, ni videl samo mnogo praznih sedežev, ampak celo prva vrsta ni bila zasedena. Čemu se neki hranijo vedno vstopnice in se vara ljudi, da je že vse razprodano? Š tem se le odvrača od obiska gledališča. Ravnateljstvo sicer ne more imeti povsod svojega nosa, vendar bi pa bilo dobro, da bi se za stvar malo pobrigalo, ker se množiš priiožbe o prodaji vstopnic. Malokdo je namreč take narave, da bi prosil milosti za drag denar. Slovensko gledališče pa tudi ni tako bogato, da bi ostajalo lahko prazno po krivdi prodajalke. Koncert „GI Matice*'. »Glasbena Ma'«ica" priredi v nedeljo, dne 15. janua-ja svoj redni koncert s sledečim vsporedom: 1.) L. v Beethoven: Uvertura k „ Lee nori "• št. 3 za veliki orkester; svira orkesier »Siov. i. rmonije" pod vodstvom g. kapelnika Čajaneka. 2 a.) Fran Ferjan-č i č: Tone solnce, tone., b.) dr. G o-jimir Krek: Tam na vrtni gredi... c ) dr. G o j m i r K r e k: Kakor bela golobica. (Mešani zbori, poje pevski zbor »Glasbene Matice".) 3 a.) Fr. Chopin: Barkarola. b.) Fr. Liszt: larantela di Venezia e Neapoli. (Na klavir svira g. Vida Taiichova) 4 a.) Jakob Aljaž: Zakipi duša inla-do^na. (Moški ^.jor z baritonskim samospevom. (Solo, poje g E Rumpelj.) b.) J a k o b Aljaž: Divna noc. (Moški zbor.) c.) Ferdinand Juvane c: Pa tir. (Moški zbor s tenorskim in baritonskim samospevom. Tenorski samospev poje član pev. zbora g. Janko Jež, baritonski pa dr. Fran Černe.) 5.) D r. A n t o n i n Dvorak: Zlati kolovrat, simfoniška pesnitev za veliki orkester. (Svira Slov. filharmonija.) 6.) Fran G e r b i č: Rožmarin, trospev. (Pojo gdč: Pavla Bole, Ivanka Hrast, Pipa Tavčar, Štefanija Skrbinšek, Angela Malič in gospa Mira Žirovniko-va.) b) Lahko noč (Moški zbor z baritonskim samospevom. Solo g. Rudolf Trost.) 7.) Emil Adamič: a.) V gozdu, b.) Dekletce, pod,,j mi roko, c) V snegu, d) Petnajst let. (Pevski zbor »Glasbene Matice".) 8.) Davorin Jenko: »Tanana", zbor ciganov iz spevoigre „Vračara“, mešani zbori s spremljevanjem orkestra. Pevski zbor izvaia izključno slovenske izvirne skladbe. Začetek ob pol osmih. Vstopnice se d >be pri gospej Češarkovi v Še-lenburgovi ulici. Besedilo istotam brezplačno. Stavka kovaških pomočnikov v Ljubljani že izbruhnila. Združeni kovaški pomočniki, uslužbeni pri ljubljanskih kovaških delavnicah so sklicali za dan 8. t. m. sestanek, na katerega so povabili tudi mojstre. Na tem sestanku se je imel definitivno določiti sporazum glede delavnih ur v kovaških delavnicah, oziroma sanirati škandalozne razmere, v katerih se sedaj nahajajo kovaški pomočniki. Kovaški pomočniki odločno zz\..evajo sledeče: 1.) Da se prične z delom v Ljubljani zjutraj točno ob 6. uri; od 7— ‘/,8 je zajutrkovalni čas, nakar se zopet prične z delom do poldne. 2) Od poldne do ene ure je presledek za obedovanje, od ene do šeste ure pa se nepretrgoma dela, le običajno malco ima vsak pravico povžiti. Včeraj zvečer se je v resnici vršil sestanek kovaških pomočnikov pri »Kroni" v Gradiščn, katerega sta se pa udeležila samo dva moj" stra, vsled česar so bili pomočniki po pravici zelo užaljeni Mojstri so s tem svojim korakom pokazali, da se sploh nočejo pogajati s pomočniki Zahteve pomočnikov, to lahko vsak trezen človek spozna, nikakor niso pretirane. Vsaj menda nikjer ne delajo po 14 ur na dan in zato je postopanje mojstrov v resnici nekorektno. Kakor se nam ljubeznijo za Juliette; s svojim umetniškim taktom je znala najti za različne faze vedno primernih akcentov; duševno krizo koncem druzega in osobi*o v tretjem ktu je izvedla z briljantno eksaknostjo; izvrs-na mimika in geste so povzdignile njeno kreacijo nemalo Posamezni lapsi lin-guae ne morejo priti v pošjev. St. A ran gosp. Šimačka je bil dobro študiran tip; " dkantnimi potezami nam je predori, g interpret dekadentnega, degenerovanega, Ciničnega kavalirja. Hladna mirnost je dobro karakterizovala pariškega rončja; maska je bia naravnost izvrstna. Gdč. Wintrova je dala svojo Doro, z naravno preprostostjo, brez posebnih pretenzij a zato nič manj : ^raviir čutom in dobrim okusom za vse posamezne gradacije. Od ostalih omenjamo g. Danila kot dobrega rutinerja in slabšega me-moratorja; S- Grom nasprotno dobro memoruje, a napačno pointuje in še večkrat premalo izigra posamezne momente. Priznanje zaslužijo dame II i Čiče va in Bu k še kova ter gospod Molek. Premori med posameznimi akti naj bodo zlasti z ozirom na neiz-premenjeno scenerijo krajši, obisk je bil srednje dober. —a—. poroča iz najbolj zanesljivih krogov, so kovaški pomočniki že izvedli svoje posledice in pričeli danes s stavko, da tako prisilijo mojstre ustreči njih željam. Pričakujemo, da se bodo mojstri vendar spametovali. „Sudmarka“ v Brežicah je obhajala te dni 21 letnico svojega obstanka v Brežicah. Kakor poročajo nemški listi, je ta sedaj prva med krajevnimi skupinami na Slovenskem. Od 730 Nemcev (?) v Brežicah jih je pri »Sudmarki" 153. Nakup lahkih plemenskih kobil za vojaštvo. C. kr. ministrstvo za deželno brambo kupi vsako ne prestaro lepo plemensko kobilo lahke pasme ter jo prepusti prodajalcu v last s pogojem, da izreja žrebeta in jih svoje-časno ponudi ministrstvu za deželno hrambo v nakup za vojaške namene. Prijave, ki naj bodo naslovljene na c. kr. ministrstvo za deželno brambo, naj se pošiljajo na c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani. V prijavi se mora označiti pasma kobile, njena visokost in sta rost ter število žrebet, ki jih je kobila že imela. Sokolski raj. Sobotna veselica tel. društva Sokol I. v Mestnem domu je izpadla nad vse pričakovanje dooro. Dvorana sama je bila v resnici podobna zlatemu gorskemu kraiu. Okrašena je bila s samim smerečiem in raznimi krasnimi planinskimi slikami. Društveni zbor je med splošnim odobravanjem zapel več krasnih pesmi. Zabava je bila prav domača, neprisiljena. Ob polnoči se je pričel ples, ki je trajal celo do sedme ure zjutraj. „Slov. Filharmonija" je neumorno svi-rala do ranega jutra. Sokolu I. lahko čestitamo na taki prireditvi. Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Važna reforma užit-ninskega zakupa, (Važno za gostilničarske kroge.) Kakor znano, daje dežela užitnino za vino v zakup posameznim krajevnim odborom. Dotična družba prevzame užitnino za gotovo svoto v zakup navadno za 2 ali 3 leta. Ob sklepu do tičnega letnika se potem po odbitku upravnih stroškov razdeli dobiček med deželo in krajevne sodeležnike. Ravno tako pa se tudi participira eventuelna izguba, oziroma diferenca. Toliko le mimogrede v splošno polenilo k predležečemu slučaju, se na-našajočem na zakupno družbo v novomeškem sodnem okraju. Ta je imela Začetkom svojo lastno upravo. V zadnjem času pa se je strnila z užitnin-skim uradom v Ljubljani, odkoder se v°di cela uprava, tako da krajevni °dbor obstoječ iz 12 članov razen ?vojih manjših stroškov nima z upravo ln glede nastavljanja dacarjev pravzaprav nič druzega opravljati. Temu odboru načeluje župan Zurc. Mož ima že z županskimi posli največje kmetske občine na Kranjskem, toliko opraviti, da prav nerad prevzema čast načelništva drugih javnih funkcij. To lahko verjame vsak, kdor le hoče verjeti. Ampak mi te vere ne moremo •meti, zlasti kar se tiče načelništva že omenjenega zakupa. Javlja se nam namreč, da je s svojimi županskimi posli preobloženi župan povodom zadnje volitve sam prosil nekega navzočega tovariša, naj on njega (Zurca) predlaga načelnikom novega odbora. In res g. Zurc je bil zopet izvoljen. To bodi zopet le mimogrede omenjeno. Omenjam pa tole iz stvarnega razloga, ker so nam že lani prihajale pritožbe, da je prvič le malokateri članov zakupa vedel, kako je pravzaprav z obračunom, ali je njegov delež prav izračunjen in zakaj se čaka z izplačevanjem deležev navadno kar po celo leto. Zdaj pa se nam celo poroča, da nekateri člani svojih deležev še iz pretekle dobe zakupa še do danes niso dobili izplačanih. Drugi člani se zopet pritožujejo, da si odborniki računajo po 3 K za vsako sejo, oddaljenim odbornikom pa se poleg tega honorirajo tudi stroški za vožnjo, da-siravno se seje sklicujejo ob času, ko vnanjim odbornikom ni potreba prihajati nalašč radi teh sej v goste k g. Štemburju. Če tudi so te in druge, za danes iz zgolj lojalnosti Še neomenjene pritožbe morda malo prečrno naslikane, vendar imajo toliko stvarnega jedra v sebi, da se je začelo med člani živahno gibanje, porodile so se zahteve po reformi celotnega zakupnega sistema. Te zahteve so našle poslušna ušesa v Ljubljani. Kakor čujemo, je sam nadzornik Zajc vzel celo zadevo „v roke". Gospod Zajc namerava to reformo izvesti nekako tako: Ouborniška mesta, so častna mesta kdor jih hoče opravljati, ne sme zahtevati plačila za seje. Odbor ima voditi evidenco članov ovadbe o prestopkih itd. istofako brezplačno. Prihranitev vseh teh stroškov pr.de le v prid vsem sodeležnikom zakupa. Dovoljeni so mali upravni stroški za pisalno orodje, poštnino, ter z dovoljenjem skupnega odbora, oziroma urada v Ljubljani, tudi izjemni izdatki za posebne slučaje. Celo upravo vodi boletni urad v Ljubljani. In kar je najvažnejše na tej reformi: Ob zaključku zakupne dobe izračuna boletni urad v Ljubljani celotni obračun dohodkov in stroškov, prebitek pa se razdeli sorazmerno po vplačilih posameznih članov v primernih deležnih odstotkih. Ta obračun dobi sleherni član razvidno sestavljen v nalašč za ta namen nabavljenih tiskovinah. Deleži se izplačajo po pošti. Zadnja zakupniška doba pa se obračuna za vse člane skupaj v Ljubljani. To površno začrtano je glavni osnutek reforme, katera bode gotovo našla splošno odobritev med prizadetimi gostilničarskimi krogi. Razne vesti. * Zopet nesreča na železnici. Blizu postaje Cath ca rt na Angleškem je skočil s tira osebni vlak in se prekucnil po nasipu. Uradno so konštatirali, da je ubitih 15. oseb. Pogrešajo pa 50 ljudi. * Misli! je, da je v peklu. Preprost kmetiček iz okolice pri Neckar-steinachu na Nemškem se ga je davi tako nalezel, da je brez zavesti obležal na cesti. Po poti pride usmiljeni Samaritan v podobi delavca iz bližnjega plavža, pobere kmetiča, naloži ga na hrbet in odnese v delavnico. Mož se je v delavnici kmalu prebudil. Ko pa zagleda razbeljeno železo in črne, zamazane delavce, ga obide misel, da je morda v peklu, in obupno začne klicati: „Ljubi hudič! Ljubi hudič! Moj Bog! moj Bog! Meni se zdi, da sem včeraj v pijanosti umrl!“ Ruska reakcija na visokih šolah. Leta 1905 so dobile ruske visoke šole avtonomijo. To je trn v peti nekaterim ruskim reakcionarnim profesorjem. Te dni so imeli ti profesorji v Peterburgu zborovanje, na katerem so se posvetovali o situaciji na visokih šolah. Dejali so, da je življenje na visokih šolah preveč svobodno in da je treba avtonomijo iz leta 1905 odpraviti. Prepovedati je treba vse dijaške organizacije, tudi znanstvene. Dijaki morajo sploh biti pod najstrožjim nadzorstvom. Tudi na to bo treba skrb-neje gledati, kdo bo imenovan za profesorja na visoko šolo. Ministrski predsednik Stolypin je po zborovanju profesorje sprejel in jim je povedal, da se popolnoma strinja z njimi. * 20.000 psov obsojenih na smrt Po Carigradu je letalo vse polno psov po ulicah. Bili so brez gospodarja. V Carigradu vržejo ljudje vse smeti in ostanke na ulico, to je bila hrana za te pse. Mladoturška vlada je pa spravila vse pse iz Carigrada na neobljudeni otok Oksias, blizu Carigrada. V začetku so dobivali vsak dan psi od čuvajev na stroške vlade hrano in pitno vodo. Pomanjkanje, vročina in muhe pa so zredčile vrste in kmalu ne bo več nobenega psa. * Ruski tisk. L. 1909 je izšlo na Ruskem 20.698 ruskih knjig v 84,640 042 izvodih, v skupni ceni okoli 26 milijonov rubljev. Največ teh knjig pripada učnim knjigam (1396 knjig v 16 milijonih izvodov) potem slede nabožne knjige, romani itd. Poljskih knjig je izšlo na Ruskem v tem letu 1906 v 4,882.170 izvodih, v ceni okoli 1 milijon rubljev. Tatarskih knjig 383 v 1.757 000 izvodih, v ceni 278.476 rubljev, estonskih 355 del, v 1,100.000 eksemplarih, v ceni 200.000 rubljev. Vseh neruskih izdaj je bilo 6144 v 16,826 866 izvodih, v ceni 3 in pol milijona rubljev. Cela produkcija knjig v tem letu je bila torej 26638 del, v 101,466 908 eksemplarjih, v ceni 29,354.204 rubljev. Nasproti letu 1908 pomeni to napredek, in sicer za 2786 del, v 25598.588 izvodih v ceni 4,291 516 rubljev. Glede literarne produkcije na Angleškem in Nemškem je sicer Rusija še zadaj, vendar že dohiteva s svojimi številkami, pa tudi s svojo izborno urejeno zunanjo upravo: svetovni književni trg. Podaja pa svetovnemu trgu skoraj največ novega Zanimiva je časopisna literatura. Največ je revij. Morda nima noben narod tako velikih in debelih mesečnikov, kakor Rusija. Ima pred vsem pet velikanskih mesečnih zbornikov: Vjesnik Evrope, Sovremenij mir (sočasni svet), Ruskoje bogatstvo, Ru-skaja misel, Obrazovanije (izobrazba), ki imajo po 300—400 strani. Knjige in revije v Rusiji so zelo po ceni in zelo razširjene. Leta 1909 je izhajalo v Rusiji 1643 ruskih časopisov, iz tega 981 žurnalov t. j. revij in 662 gazet t. j. listov dnevnikov in pod 218 poijskih časopisov (172 revij, 46 iistovj nemških 60 gruzinskih 39, estonskih 38, kotiških 42, armenskih 28, tatarskih 16, litavskih 15, židovskih 21, 14 v žargonu, 8 hebrejskih). Skupno: v 20 jezikih 2173 listov. Iz črnega brloga. Župnik Prokop Hoiy je prišel v Janovice na Češkem 1. 1906; takoj je začel s političnim delovanjem: najprej misijon, potem Rajfeisenka, nastop proti naprednemu učiteljstvu in slednjič kandidatura v drž. zbor. Poleg tega pa je kazal prav posebno veliko naklonjenost do šolskih otrok. Kmalu so se jele širiti razne vesli, ki so to župnikovo naklonjenost kazale od nekam čudne strani. Ko so pa ljudje videii, da hodijo v župnišče v vas tudi odrasiejša denleta iz ostajajo tam pozno v noč, so začeli ljudje vendar nezaupno zmajevati z glavami. Slednjič je vendar počilo: župnika je izdala trinajstletna šoiarica Londova. Župnik jo je posilil enkrat o zakristiji, enkrat pa na svojem stanovanju, ko mu je prišla naznanit — očetovo smrt. Mati je groze kar omedlela, ko ji je hči pravila o župnikovih svinjarijah. Brat zapeljanega dekieta pa je stvar naznanil naravnost na justično ministrstvo, in zdaj je seveda čedni katoliški žuDnik in klerikalni agitator v preiskavi. — „Žalostna izjema" bodo najbrže dejali klerikalci — mi pa pravimo: »Pogubni sistem!“ * Kako zdravijo Japonci zobobol? V vseh Japonskih mestih so tako zvani „altarji za zobobol". Kdor trpi na zobeh, položi na altar tak listek, v katerem je tozadevna prošnja k bogu Banzuru. Kdor ima sliko tega boga, si kar ž njo dotakne bolnega mesta in ljudje imajo tako zaupanje v to božanstvo, da jim pomaga listek, kakor tudi slika. Japonski zobozdravniki se zelo jeze na tega konkurenta. * Cilindri izginjajo. Cilindrom so dnevi šteti. Ni dvoma, da ponehava za to »dostojanstveno" nošo navdušenje. Narod namreč, ki največ nosi cilindre, niso več Angleži, temveč Francozi. V Francoski so nosili cilindre vedno ljudje najelegantnejših krogov, medtem, ko so na Angleškem smatrali cilindre trgovski in uradniški krogi za svojo nošo. Dandanes izginja cilinder na vseh črtah, vlada samo ob svečanih prilikah, kakor n. pr. pri porokah, paradah, obiskih itd. Moška moda se vedno bolj nagiba k klobukom nizke oblike. V Londonu danes ne sme biti cilinder višji od 15 centimetrov ter je popolnoma raven. — Trak okoli cilindra ne sme biti svilen, ampak iz črnega platna ter največ 3 do 4 cm širok, med tem ko je bil prej širok do 12 cm. Visok cilinder torej vedno bolj izumira. Pa je tudi že čas. Star je nad 100 let. Tako dolgo še ni trajala nobena moda. Rodil se je namreč v Londonu 15. januarja 1797, ko ga je prvikrat nosil na glavi po londonskih ulicah nek meščan. * Istega dne rojena in istega dne umrla. V Uthlebnu pri Nord-hansnu sta živela zakonska Decker, ki sta praznovala pred 4 leti svojo zlato poroko. Rojena sta bila oba isti dan, istega meseca, in sicer mož leta 1830, žena pa leta 1832. Umrla pa sta oba isti dan, namreč 22. decembra lanskega leta. Oba sta bila pokopana na Sveti dan v skupnem grobu. * Razburjena ljubica. Na Dunaju se je odigral te dni razburljiv in obenem komičen prizor. 23letna de lavka Terezija Held se je sprla s svojim ljubčkom. Segla sta st v lase in obkladala sta se z raznimi, malo nežnimi priimki — Končno se je bojevita Terezija tako razburila, da je stekla taka, kakršna je ravno bila, namreč v sami • srajci, na cesto. Na cesti se je zbralo takoj mnogo občinstva, ki je amaconko v srajci zasledovalo par hiš daleč. Posrečilo se ji je, da je zbežala v vežo neke hiše v Thaliastrafie in po stopnicah v tretje nadstropje, seveda za njo jata škandalov željnega občinstva. V tretjem nadstropju pa, ko se ni vedela več kam obrniti, je sklenila, da skoči skozi okno na dvorišče. Vendar si je stvar še malo premislila in takrat so jo že za njo prihajajoči ljudje prijeli, ki so jo v triumfu spremili nazaj k njenemu ljubčku. Zdaj amaconka ni bila več tako vročekrvna, hladni zimski dan ji je ohladil kri, samo dobro bi bilo, da si kupi Fayevih sodenic proti kašlju in prehlajenju. * Župnik pobegnil — ne ve se kam! V vasi Momjan blizu Kopra je več let »pasel svojo čredo" 33 letni župnik Anton Pernacch, doma iz Trsta. Imenovani pa je že pred kakim mesecem izginil — meninič tebinič — iz Momljana in od tedaj ni po njem več ne duha ne sluha. Kot vzrok begu se navaja slabo finančno stanje župnikovo, kakor tudi slabo gospodarstvo in uprava s cerkvenim denarjem. Ker je imel don Pernacich intimno znanje z neko tržaško »signorino", ki se je večkrat nahajala pri njem v Momljanu, se sumi, da je pobegnil ž njo vred v Ameriko. Beg župnika Pernacicha je vzbudil v Momljanu in okolici med ljudstvom veliko presenečenje. * Milijonar brivec. V Pittsburg je dospela Mrs. Pearson, ki je iskala svojega moža milijonarja po celi Ameriki. Dobila ga je v zaporih v Alleg-hany, kjer je bil nastavljen kot brivec. Milijonarju se brivski posel jako dopade. * Tudi rekord. V Chicagi je oseminsedemdeset žensk, ki so bile vželezju že po petindvajsetkrat. Nadalje je v Chicagi štiriinštirideset žensk ki so bile zaprte že v istih prostorih pet-desetič v svojem življenju. In potem je v Chicagi dvanajst žensk, ki so bile že po stotič v železju. Potem pa naj kdo oporeka, da ni to lep rekord in v slavo civilizaciji in mestu Chicago! Najnovejša telefonska 10 brzojavna poročila. Pchtična situacija. Dunaj, 8. januarja. Ministrski predsednik baron Bienerth je pri pogajanjih glede sestave novega kabineta zadel na nove težkoče. Sedaj mu napravljajo namreč skrbi nemški radikalci, ki nikakor ne odobravajo njegove taktike napram Cehom. Nemški radikalci so pooblastili poslanca Wo!fa, naj sporoči Bienerthu, da nikakor ne morejo podpirati sedanje vlade, ker jim je obljubil, da v novi kabinet ne bo vzel nobenega češkega parlamentarca, a se tega ni držal Nemški radikalci odločno protestirajo proti imenovanju grofa Schonborna, češkega politika in parlamentarca, poljedelskim ministrom. Kot kandidat za ministra javnih del se sedaj pozitivno imenuje sekcijski šef Čeh Karol Marek. Kot notranji minister pride v prvi vrsti v poštev bivši kranjski deželni predsednik baron Hein, v drugi vrsti pa bukovinski cesarski namestnik Heinold, to pa samo v tem siučaju, če baron Bienerth sam ne obdrži tega portfelja. Včeraj zvečer so krožile po mestu vesti, da namerava baron Bienerth radi ovir. katere mu napravljajo pri sestavi novega kabineta sedaj nem'ki radikalci, odkloniti sestavo. Seveda te vesti ne odgovarjajo resnici; kajti Bienerth se je premislil in hoče na vsak način poskusiti vlado izvleči iz blata, v katerem se nahaja. Ker pred torkom kabinet gotovo še ne bo sestavljen, je mogoče, da se po sedanjih kombinacijah izvrše še precejšnje izpremembe. »Poljska Ljudska Stranka" nikakor ni zadovoljna z nameravano spopolnitvijo poljskega resortnega in krajanskega ministrstva. Poslanec Stapinski in njegovi ožji somišljeniki so izjavili, da si hočejo ohraniti popolnoma svobodno pot, kako stališče naj zavzamejo napram novi vladi, ne oziraje se na enotni »Poljski klub". Poljska Ljudska Stranka" namreč zahteva, da po stane prof. Glombinski poljski resortni minister, poljski minister Krajan pa kak poslanec »Poljske Ljudske Stranke". Vsled pritiska nemških radikalcev je Bienerth opustil namero imenovati grofa Schonborna poljedelskim ministrom, vsled česar tega kandidatura definitivno odpade in ne pride več v poštev. Zato pa se imenuje kot kandidat poljedelskega ministra neki češki konservativni veleposestnik v Šleziji, ki se ne udeležuje' javnega političnega življenja. Seveda so vse to le same kombinacije in ugibanja. Kaj natančnega ni še ničesar znano. Bienerthova avdijenca pri cesarju. Dunaj, 8. januarja Za danes napovedana avdijenca ministrskega predsednika barona Bieneriha pri cesarju, je bila vsled odpornega stališča nemških radikalcev odpovedana. Kakor se zatrjuje, ga cesar sprejme jutri v avdi-jenci v Schonbrunnu, kjer mu bo Bienerth predložil listo novega kabineta v sankcijo. Ljudsko štetje na Dunaju. Dunaj, 8 januarja. Revizorji ljudskega štetja so se danes oglasili pri evropskih poslanikih na dunajsktm dvoru in zahtevali od njih dokumente. Poslaniki so z ozirom na mednarodno pravo protestirali proti takemu postopanju. Sekcijski šef Wickenburg — notranji minister. Dunaj, 8. januarja. Danes zvečer so se na Dunaju raznesle vesti, da je za notranjega ministra v novem kabinetu določen sekcijski šef Wickenburg. Govori se tudi, da je Benerth že predložil cesarju listo novega kabineta, kar se pa seveda še ne potrjuje. Češki enotni klub in sestava novega kabineta. Praga, 8. januarja. Iz čeških vodilnih političnih krogov se poroča, da si bo češki enotni klub obdržal popolnoma proste roke pri razvoju političnega položaja glede sestave novega kabineta. Za torek je sklicana seja predsedstva češkega enotnega kluba, kjer se bo določila nadaljna taktika. Dejstvo, da se dr. Kramar brzojavnemu pozivu ministrskega predsednika barona Bieneriha, naj pride takoj na Dunaj, še sedaj ni odzval, je jako značilno za stališče Čehov napram Bienerthu. Pri zadnjih pogajanjih s Fiedlerjem, je dr. Fiedler ministrskemu predsedniku izjavil, da bi Čehi v slučaju, ako bi bili zadovoljni s sestavo novega kabineta, nikakor ne ovirali rešitev budgetnega provizorija, bančne in rekrutne predioge in srbsko-avstrij-ske predloge. Zborovanje čeških narodnih socija-listov v Pragi. Praga, 8. januarja. Na sklepčno sejo zborovanja čeških narodnih soci-jalistov so dospeli tudi brzojavni pozdravi iz Ljubljane, Trsta in Pulja. Na shodu je poslanec Choc poročal o * Mvanju stranke in njeni nadaljni la.u.id. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna", Ljubljana. Izvod samo 4 vinarje. Maii oglasi. Gostilna s koncesijo se odda na Sv. Peira cesti št. 5. 3/3—3 E - aa»tuo meblovana : oba e odd od 15. januarj.'1, za enejja ali dva gosooda. Kje, pove inse atni oddelek .Jutra*. ’ 4/3—3 S n'e za eno ali dve osebi se takoj kupi jo. Fonudbe sprejema inseratni oddelek .Jutra*. 8,3 -2 Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvelov, raz > enih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 /Popravila se točno, so- lidno in ceno izvrše, ! Kolesarjem! = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dob"em s.anit», za časa rabe pa se ognili mnogim si.c/kom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pre-gledati očisliti ter v primerno fempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, ptimeien prostor pa da na razpolago = brezplačno —■—'™" tvrdka špecialua trgov'na s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. uvoz ka velepražarna. j* Nova podružnica v Ljublja Šelenburgova ul. 7 Fran Krapeš. i Enonadstropna e HIŠA z lepim vrtom v Ljubljani se takoj proda. Več pove inseratni oddelek »Jutra". ? I ? I K O ?0 ? Najboljša jjffg sedanjosti: zlata, srebrna, tula, ? I ? I K O ?0 ? nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! ? I ? 1 K O ?0 ? Tovarniška varstvena znamka: * IK O tt. ? i ? I K O ? O ? MM Česky hostinec v Terstu A Češka gostilna v Trstu Hotel in restavracija ,Bavarski dvor' Dunajska cesta št. 29 bo priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v neposredni bližini kolodvora. Restavracija je moderno urejena. Mir in točnost zajamčena. Za obilen poset se priporoča Štefan Bergant lastnik. VI prihranite denar? Automatični namizni tiri^irrnlnik (poraben tudi kot p VIL Ig » n „ gospode 99 99 99 99 99 99 » 60--» 15-„ 60-. „ 40--- 40*. Otročje obleke pod vsako ceno! Angleško skladišče oblek 0. Bernatovič. ------- I^jnl>ljaiia, Mestni trg- S. Telefon interurban štev. 129. Valjčni mlin v Domžalah I. BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. : Poštne hranilnice št. 49.086. : { : Telefon štev. 135. : Giro račun Avstro-ogrske banke. T Število zadružnih članov čez 600. Stanje hranil vlog sklepom 1909 I Varnostni zakladi sklepom 1909 : K 3,700.000. j : K 160.000. : GLAVNA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Pisarna: Kongresni trg štev. 15, Ljubljana sprejema in izplačuje hranilne vloge in jih obrestuje po 43|4°|0 od dne vložbe do dne vzdige brez odbitka rentnega davka. Uradne ure od 8.—12. dopoldne in od 3.—6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Na razpolago so domači hranilniki. Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo A a NfUnižje cene! TURK «1 BRATA ROJINA. mC: Ljubi) anska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica. štev. 2. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in oa tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 45 2 0.