Poštnin« plačana T gotovini.
St. so.
Upravolitvo „Domovlne" v Ljubljani, Knatlova ulica 3 Uredništvo »Domovine«, Knaflova ulica 5/11, telefon 3122 do 3120
Izhaja vsak fetrtek
Naročnina ta tazemttro: četrtletno t Ola, polletno IS Din, celoletao St Dlti ca lata lemstro razen tmertkei četrtletno U Dla, polletno 24 Din, celoletno 48 Dtaj tmerlka letno I dolar. — Račno poštne Hranilnice, poJrnlnlee «IJabljanl, it 10-Tlt.
Ne pozabljajmo gluhonemih
Ljubljana je doživela v nedeljo poseben dogodek. V dvorani Šentjakobskega odra v Mestnem domu je številna množica občinstva gledala in poslušala gluhoneme, ki so igrali dve igrici. Bid je to dogodek, ki je pretresel Slehernega gledalca do dna duše in ga prepričal o neodložljivosti ene najbolj žalostno zanemarjenih nalog naše družbe: Pomagajte gluhonemim do živeljenja in dela, vrnite jim človeško dostojanstvo s tem, da jim pomagate do vrha razviti vse tvorne sile, ki spe v Slehernem človeku.
Večer, prvi te vrste v Jugoslaviji, je izzvenel v enodušno zahtevo, naj odločujoči činibelji brez odlašanja poskrbe za razširjenje gluhonemnice v Ljubljani in naj vobče poskrbe, da uodo vsi gluhonemi otroci kakor njihovi zdravi tovariši prišli vsaj do osnovnošolske izobrazbe, brez katere si ni mogoče misliti uspešne življenjske borbe.
V začetku sporeda je g. Ciril Sitar vimenu onih gluhonemih, katerim je usoda naklonila priložnost, da so se v zavodu z muko in potrpljenjem prebili do besede, v pretresljivih izvajanjih opozoril na vso brezupno žaloigro mladega gluhonemega človeka pred obličjem družbe in življenja. Poudaril je, da so vsi njegovi sotrpini dobri delavci, a vendar so jim vsa vrata do dela in življenja zaprta zaradi predsodkov, ki jih imajo o glu-
honemih zdravi ljudje. V Jugoslaviji imamo okrog 25.0000 gluhonemih, med njimi okrog 10.000 šoloobveznih otrok. A za vso to množico nesrečnih ljudi imamo v vsej državi samo štiri vzgojne zavode: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu in Jagodini. V ljubljanski glu-honemnici, ki je bila zidana leta 1900. za 50 otrok, je danes spravljenih pod Streho 111 obroik, a še vse več je onih, ki ne morejo čez prag te hiše, katera edina bi jim mogla pomagati. Vsako leto dobiva zavod okrog 50 prošenj za sprejem, a komaj po 10 do 12 je med njimi izvoljenih. Vsi ostali pa počasi ginejo za plotom v breme iin zasmeh občinam in ljudem.
Sledili sta še dve kratki igrici, znana šaljiva enodejanka »Zamorec« in vojna žalo-igra »Oče«. V obeh so nastopili sami gluhonemi igralci in igralke in njihovo predvajanje je napravilo na občinstvo najgloblji vtisk. Tu so gledalci imeli prvikrat priložnost, da so iz neposredne bližine pogledali v dušo gluhonemega človeka, ki je v vseh svojih odtenkih enaka duši zdravega, samo da je zunanji izraz gluhoneme® malo drugačen.
Vsa prireditev naj bo opomin javnosti, da moramo za svoje bedne gluhoneme brate storiti vse, kar jim pripomore do človeškega življenja.
Proslava $0 letnice
kmetijske šole na Grmu
Kakor smo že poročali, bo praznovala kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu v nedeljo 13. t. m. svojo petdesetletnico. Zavod se za ta pomembni praznik skrbno pripravlja. Po določenem sporedu se proslava začne že dan poprej s slovesno mašo zadušnico za vse pokojne ravnatelje, učitelje in učence v župni cerkvi v Šmihelu. Zvečer bo šolsko poslopje slavnostno razsvetljeno.
Glavna proslava bo v nedeljo. Začela se bo ob pol 11. s slovesno službo božjo v šmihelu. Nato bo ogled zavoda in njegovih naprav, skupno spominsko slikanje in nazadnje skupno kosilo. Ravnateljstvo je pripravilo obširno poročilo o razvoju in delu šole od ustanovitve dailje, M bo obsegalo precejšnjo knjigo in imelo zaradi odličnih sodelavcev svojo vrednost.
Grmska kmetijska šola v polni meri zasluži, da se njena zlata obletnica čim slovesneje proslavi, saj je od ustanovitve dalje edini kmečki strokovni vzgojni zavod v bivši Kranjski in poznejši ljubljanski oblasti za kmečke mladeniče bodoče gospodarje. Poleg tega je ta zavod med podobnimi ustanovami na slovenski zemlji edini, ki je bil čisto sdovenski tudi v bivši Avstriji. Ponosno število blizu 1000 absolventov, ki so v ogromni večini ostali zvesti svojemu poklicu in so danes po večini dobri gospodarji, je zadosti močen razlog, da se prosil ava čim slovesneje izvrši.
Vsi, ki so kdaj živeli pod široko streho grmskega gradu, so iskreno vabl jeni, da s svojo navzočnostjo povečajo sijaj slavnostne-' ga dne, pa naj bodo učitelji ali učenci. Ta dan bo njihov praznik.
Izidi občinskih volitev
V nedeljo so bile občinske volitve v 76 občinah dravske banovine. Občine Račna (srez Ljubljana), Krašnja (srez Kamnik), Smlednik in Naklo (srez Kranj), Radeče (srez Krško), Šmartno, Dob in Sv. Križ (srez Litija), Trebnje (srez Novo mesto), Kamna gorica (arez Radovljica), Škofja Loka (srez škofja Loka), Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Jurij pri Celju (trg in okolica), Velika Piresica in Polzela (srez Oelje>, Rečica ob Savinji (srez Gornji grad), Cerkvenjak in Sv. Benedikt (srez
Maribor levi breg), Hrastnik (srez Laško), Grajena, Sv. Miklavž in Slovenija vas (srez Ptuj) in Šoštanj okolica (srez SlOvenjgradec) niso imele volilne borbe, ker je bila v njih vložena le po ena lista, delno čista lista JRZ, delno sporazumna. Službena Agencija Avala je objavila naslednja uradna poročila (v. u. r= število volilnih udeležencev, gl. = število oddanih glasov, op. opozicijska kandidatna lista) s
Srez Ljubljana
Žalna: v. u. 510, gl. 372, JRZ 277, opozicija 95 glasov. Rudnik: v. u. 420, gl. 316, JRZ 153 op. 163* Preserje: v. u. 358, gl. 306, JRZ 168, op, 138.
Šmartno pod šmarno goro: v. u. 750, 606, JRZ 393, op. 213.
Grosuplje: v. u. 519, gl. 350, JRZ 274, opw 76.
Dolsko: v. u. 354, gl. 277, JRZ 203, op. 74» Dobrova: v. u. 677, gl. 502, JRZ 474, op, 28.
Dol: iv. u. 340, gl. 272, JRZ 208, op. 64. Podgorica: v. u. 265, gl. 231, JRZ 156, op. 75.
Srez Črnomelj Adlešiči: v, u. 392, gl. 324, JRZ 123, op. 201.
Gradac: v. u. 739, gl. 610, JRZ 352, op, 258.
Srez Kamnik Lukovica: v. u. 546, gl. 374, JRZ 339, op. 35. Vodice: v. u. 488, gl. 421, JRZ 337, op. 84«
Srez Kočevje Sodražica i v. u. 885, gl. 711, JRZ 392, op. 319.
Srez Krško Leskovec: v. u. 1473, gl. 955, JRZ 810, op. 145.
Srez Litija
Višnja gora: v. u, 688, gl. 505, JRZ 455, op. 50.
Polšnik: v. u. 499, gl. 294, JRZ 262, op. 32. Kolovrat-Mlinše: v. u. 298, gl. 244, JRZ 244. Kresnice: v. u. 407, gl. 291, JRZ 280, op, 11.
Srez Novo mesto
Crmošnjioe: v. u. 507, gl. 242, nemška lista 89, op. 153.
Velika Loka: v. u. 556, gl. 472, JRZ 238, op. 234.
Dvor: v. u. 355, gl. 282, JRZ 181. op. 101.
Srez Radovljica Koroška Bela: v. u. 1167, gl. 938, JRZ 398, op. I. 113. op. II. 427.
Srez Škofja Loka Stara Loka: v. u. 1170, gl. 910, JRZ 691, op. 219.
Srez Celje
Vransko: v. u. 787, gl. 619, JRZ 379, opi. 240.
Vojnik okolica: v. u. 588, gl. 449, JRZ 223, op. 221.
Št. Pavel: v. u. 749, gl. 535, JRZ 210, op, 325.
Sv. Jurij okolica: v. u. 1104, gl. 705, JR3 705.
Petrovče: v. u. 822, gl. 549, JRZ 376, op, 173.
Nova Cerkev: v. u. 533, gl. 329, JRZ 210, op. 119.
Dramlje: v. u. 439, gl. 365, JRZ 176, op. 189
Šmartno v Rožni dolini: v. u. 380, gl. 272, JRZ 209, op. 63.
Sre& Konjice Konjic« trg: v. u. 379, gL 343, JRZ 166» op. 177.
Srez Ljutomer
Veržej: v. u. 391, gl. 296, JRZ 256, op. 40.
Srez Laško Trbovlje: v. u. 4545, gl. 2666, JRZ 784, op. 1866, kompr. 16.
Srez Ptuj
Rogoznica: v. u. 604, gl. 366, JRZ 185, op. 181.
Ma jšperk: v. u. 616, gl. 470, JRZ 329, op. 141.
Osluševci: v. u. 417, gl. 289, JRZ 275, op. 14.
Sv. Andraž v Slov. goricah: v. u. 372, gl. 291, JRZ 206, op. 85. Kog: v. u. 480, gl. 369, JRZ 273, op. 96.
Srez Slovenjgradec Slovenjgradec: v. u. 354, gl. 323, JRZ 172, op. 151.
Velenje: v. u. 821, gl. 490, JRZ 377, od. 113.
Srez Gornji grad Ročna: v. u. 416, gl. 310, JRZ 172, op. 38. Ljubno: v. u. 835, gl. 523, JRZ 273, op. 250.
Mozirje okolica: v. u. 616, gl. 382, JRZ 344, op. 38.
Srez Šmarje Podčetrtek: v. u. 612, gl. 418, JRZ 322, op. 96.
Žetale: v. u. 617. gl. 376, JRZ I. 258, JRZ II. 42, op. 72.
Rogatec: v. u. 968, gl. 721, JRZ 333, op. 388.
Stoperce: v. u. 259, gl. 213, JRZ I. 177, JRZ n. 36.
Srez Maribor levi breg ščavnica: v. u. 734,-gl. 547, JRZ 356, JRZ kompromisna 191.
Jurovski dol: v. u. 767, gl. 536, JRZ 330, JRZ kompromisna'206
Srez Brežice Velika dolina: v. u. 554, gl. 353 (samo opozicijska lista). .
Slajenje vinskega mošta
pod nadzorstvom
Na osnovi nedavno objavljene odredbe o podeljevanju sladkorja brez plačila državne trošarine za slajenje mošta, je finančni minister izdal tele predpise: Dovoljenja za te-dajanje sladkorja brez plačila trošarine za vinski mošt iz državnih tvornic sladkorja ali pa iz posebnih skladišč teh tvornic, ustanovljenih v ta namen, bodo izdale finančne direkcije pod naslednjimi pogoji:
1) Izdan mora biti odlok banske uprave za slajenje vinskega mošta v tistem kraju.
2. Vinogradnik mora vložiti ko'kova-io prošnjo, ki jo mora brezpogojno prvo"iti: a) potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih in b' izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tvornice, odnosno skladišča si želi nabaviti sladkor.
Te prošnje lahko vlože tudi vinogradniške zadruge skupaj za svoje člane, odnosno vinogradniške občine s plačilom pristojbine za
vsakega prosilca po 25 Din. Toda prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov, odnosno vinogradnikov, z navedbo količine pridelka in količine sladkorja, ki si ga vsak zadružnik, odnosno vinogradnik želi nabavita.
Sklepe o dovoljenju uporab breztrošarin-skega sladkorja za slajenje vinskega mošta bodo dostavile finančne direkcije prizadetim vinogradnikom ali zadrugam • ali občini, državni tvornici in skladišču, odkoder se sladkor nabavi, in oddelku finančne kontrole ki je pristojen za nadzorstvo nad vinogradniki, odnosno nad zadrugo, ki oprav s"ajenje vinskega mošta
Slajenje se bo vršilo v navzočnosti organov finančne kontrole. Ti bodo ustrezajočo nabavljeno količino sladkorja pri vsakem lastniku raztopili v moštu in ;a.ko deaatu-rirani sladkor dali lastniku mošta na razpolago, da sam to roies sladkorin z moštom
doda moštu v ostalih sodih. Sladkor za sda-jenje se bo odpravljal iz tvornice ali za to določenih sMadišč po določbah, veljavnih za odpravo trošarinakega blaga, ki se zanj ne plača trošarina; označil se bo kot blago brez plačane trošarine. V ta namen dovoljene količine sladkorja se ne smejo rabiti za slajenje vina ali za kaj drugega, temveč le za slajenje vinskega mošta. V nasprotnem primeru se bo postopalo po členih 33. in 34. zakona o državni trošarini.
Zastran dobave sladkorja, cene, plačila in drugega naj se prizadeti obrnejo do državnih sladkornih tvornic v Bel ju ali čukarici.
Politični Dresied
Kakor poročajo angleški listi, je zadnje dni nastala
kriza angleške vlade zaradi nameravane poroke angleškega kralja Edvarda VIII. z gospo Simpsonovo.
Gospa Simpsonova jc ločena žena, hčerka ameriškega industrijca, in jo kralj pozna že dolgo let. Te kraljeve nameravane poroke z žuiio, ki ni kraljevskega rodu, pa ni mogoče splavati v sklad z angleškimi zakoni in ustavo Zato so se zadnji dni vršili o tem razgovori med kraljem in ministrskim predsednikom Baldwinom. Pisalo se je že, da se bo kralj odrekel prestolu, vendai še ni prišlo do od.očitve. Po neki vesti je gospa Simpsonova, ki šteje okoli 40 iet, dala novinarjem izjave, da je pripravljena se takoj umakniti, ako bi to pripomoglo rešitvi krize.
Londonski lisi i objavljajo podrobnosti o podpori, ki jo nud.' Nemčija generalu Francu. Posebni'dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, cia pričakuje Franco spet večje število neruskega voja»t"a
:e sedaj se bori na strani generala Franca nad 20.000 nemških vojakov Nemške čete sestavljajo oddelke pod poveljstvom nemških oficirjev Zlasti mnogo jih je v Sevilli. Nemške čete se ne bore samo na frontah, marveč vodijo tudi delo za obrambo Seville, ker računajo, da bodo madridske čete skoraj prodrle do tja. Angleški list Daily Hera'd' objavlja podrobnosti o re-
T0NE BRDflR:
19
¥elika ljubezen
ROMAM IZ PRETEKLIH DNI
2enska postava, houeča taKo pozno po vrtu, je zbudila njegovo zanimanje. Hotel je vedeti, kdo je in kam hoče.
Ko je dospel do ribnika, ki so ga obdajali visoki, gosti grmi, se je nemalo začudil, ko je zagledal ob kopalni hišici dve ženski postavi namestu ene.
Tista, ki je bila prišla z gradu, se mu je po postavi zdela podobna Elviri.
Kdo pa je bila njena tovarišica in kaj je pomenil ta tajni nočni sestanek?
Skrit za grmovjem, se je detektiv priplazil tako blizu, da je bil samo dva metra za njima. Stena kopalne hišice ga je čisto zakrivala.
»Ali ste že dolgo čakali?« je vprašala prva in Smit je takoj spoznal po glasu baronico Elviro
»Ne, baronica,« je odgovorila druga. »Četrt ure.«
»Ker ste torej prišli, mislim, da ste sprejeli mojo ponudbo, Pavla?« je dejala Elvira.
»Da. storiti hočem, kar želite!«
Ime Pavla, k; ga je izgovorila Elvira, je povedalo detektivu, kdo je druga postava. Slutil je tudi, o čem se bo govorilo in čutil se je srečnega, da mu je slučaj spet prinesel nekaj važnega.
Napeto je poslušal, ko je nadaljevala baronica Elvira:
»Veseli me, da ste se spametovali in da mi hočete pomagati dokazati nedolžnost mojega zaročenca. Vi to lahko storite, ker poznate pravega krivca. Al hočete pred sodiščem po- j vedati, da je vse res. kar je izvede! Kolarjev Jurij od vas?«
»Da, resnico hočem govorit' milost I jiva baronica toda samo pod -> pogojem.«
»Ali hočete imeti pk o v naprej?« i vprašala Elvira z zanič!ji. m glasom. Pet soč goldinarjev vam takoj dam.<
»Ne, za denar mi ni.« y urno odgovorila Pavla »Obdržite ga, baronica!«
»Kako7 Ne marate plačili ?« 'e začudena vprašala baronica.
»O tem se lahko še pozneje pogovoriva!« je odvrnila Pavla.
»Kaj to j želite?«
»Da mi vrnete moje pismo za gr Ta Hugo-na!« je odgovorila Pavla
Ta zahteva je Elviro očitno presene ila, ker ni takoj odgovorila Ker pisma ni več bi'o, ga tudi ni mogla vrniti. Tega pa ni s :ela povedati, ker potem ne bi imela več orožja proti dekletu.
»Pismo vam izročim,« je naposled odvrnila Elvira. »Toda šele potem, ko boste pred sodnijo izpovedali. Obljubim vam. da pismo ne pride v druge roke in da živa duša ničesar ne izve o njem!«
»Ali mi ne zaupate?«
»Saj je razumljivo, Pavla. Povejte zd^j vre po resnici, kar veste o groznem zločinu, ki se je zgodil na tem gradu.«
»Dobro. Zaupam vaš obljubi, baronica. Poslušajte. Kar je trdil Kolarjev Jurij, ni resnično---«
- »Pav;«t, kaj je to?« se je razburila Elvira. »Ali hočete še tajiti, da ste rekli Juriju jasno in razločno, da je grof Hugo pravi morilec ?«
»To "sera res rekla, ampak resnično ni. Ni res v tistem snvslu kekor je razumei Jurij.«
?>Moj ".og! Ne razumem tega,« je dejala F.vira. »Ali veste kaj zanesljivega? In hočete to — — —«
-Prosim poslušajte me. baronica!« jo je prekinila Pa'da Da, nekaj vem, in to je, da se sp'oh ni zgodi! zločin S^.ari grof ni bil umorjen!«
»Ne'* je vzkliknila Elvira silno presenečena
»Ne! Nihče, ni lt.->v nieeovt smrti!«
*To je neverjetno! Kako si to razlagate? Menda vendar ni samega sebe končal9«
»Da. nehote.« je odgovorila Pavla z mirno gotovosHo »Pt pogovoru s svojim sinom e stari grof vzel neko sredstvi ki naj bi pomirilo njegove ž:vce V razburjenosti pa je viil neko'iko strupa v kozarec!«
»Nebeški oče! Tako se je torej zgodilo!« je v dvomih odgovorila Elvira. »Ne, to ne more biti res. Kozarec, iz katerega je grof pil, je stal na mizi. Zdravniki so dejali, da grof ni moge' več postaviti kozarca nazaj.«
»Tega tudi ni storil. Kozarec mu je padel iz roke in je ležal na tleh,« je dejala Pavla.
»In kdo ie pobral kozarec? Kdo ga je postavil na mho7«
»To je storil grof Hugo. On je tudi nesel stekleničico s strupom v spalno sobo, da bi na ta način zbudil sum. da se ie zgodil z'očin «
Pavla je povedala vse to tako mirno, da se je Elvira začudila. Nehote se je stres a in
Bc&z imda xa Zefo -MvacHOdi xa Tv/^e ^edU
Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Radionom, ki varuje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
1.	Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-nobelo.
Schichtov
PP RADION
L N A NEGA P E RILA
krutaciji nemških vojakov za Španijo. Tako so na primer v Kasslu morali nastopiti vsi vojaki v svojih vojašnicah. Prišla je posebna komisija oficirjev, ki so izpraševali, kdo zna kak tuj jezik. Ker se je javilo le neznatno število vojakov, so jih nato pozvali, naj se javijo prostovoljci za neko važno nalogo v tujini. Od 1700 vojakov se jih je prijavilo samo 14 Naslednjega dne so se morali vojaki iz vse garnizije ponovno zbrati. Po zdravniškem pregledu so izmed njih izbrali 35 vojakov za tanke. 80 konjenikov in 40 vojakov za strojne puške Ti vojaki so dobili novo opremo in jim je bilo sporočeno, da odpotujejo v Genovo. Od tam so .jih i. ladjo prepeljali v Španijo.
Poročevalec »Daily Heralda« v Valenciji izjavlja po razgovorih, ki jih je imel z vodilnimi političnimi in vojaškimi osebami, da je dobil vtisk
da bo španska državljanska vojna trajala še precej časa.
Vlada v Valenciji je pripravljena za dolgo borbo. Čim daljša bo ta borba, tem bolj urejeno in učinkovito bo republikansko vodstvo. Največja izprememba. ki se pričakuje v prihodnjih mesecih, bo opustitev miličnega načina in ustanovitev redne republikanske vojske V Valenciji so ustanovili vojaško akademijo, ki bo dala tej vojski nov naraščaj oficirjev
Angleški parlamentarci, ki se mude v Madridu, da se na lastne oči prepričajo o načinu bojevanja, so poslali predsedniku angleške spodnje zbornice brzojavko, v kateri trdijo.
da je dobil general Franco iz Nemčije in
Italije velike količine bomb s strupenimi plini
S temi bombami namerava bombardirati Madrid in druga mesta, ki so v rokah španske vlade, ker je spoznal, da drugače ne more zlomiti odpora republikancev, kakor je tudi v Abesiniji bila dosežena zmaga v glavnem po zaslugi strupenih plinov. Ker general Franco bombardira ne le vojaške postojanke, marveč tudi nezaščitene kraje, pozivajo angleški parlamentarci predsednika angleške spodnje zbornice, naj nujno organizira mednarodno pomožno akcijo za preskrbo plinskih mask nezaščitenemu španskemu prebivalstvu.
Hugo se ji je zastudil še dosti bolj. Vzkliknila je prestrašeno:
»Če se je tako zgodilo, potem je bil on, lastni sin, priča, ko je oče izpil strup. To je moral vedeti — in on — to je nepojmljivo — je pustil, da se je to zgodilo?!«
»Grof Hugo ni mogel več preprečiti, ker je bilo prepozno,« je pojasnjevala Pavla.
»Zakaj ni mogel ? Ali ni mogel zaklicati očetu: »Stoj!« Podlež! To je prav toliko, kakor bi bil svojemu očetu podal strup.«
»Grof Hugo je šele potem razumel, kaj dela grof, ko je bil kozarec že prazen.«
»Odkod pa veste vse to tako natanko? Ali vam je to grof Hugo pravil, ali ste bili sami zraven?«
»Bila sem zraven. Bila sem z grofom Hu-gonom v sosedni sobi in sem vse videla.«
»In kljub temu ste molčali do danes! Dopustili ste, da so nedolžnega vrgli v ječo kot morilca!« je vzkliknila Elvira. »Molčali ste! Hm, zdaj vem, zakaj niste hoteli povedati resnice. Sokrivi ste!«
»Grof Hugo me je z grožnjami prisilil, da sem molčala,« se je branila Pavla. »Bala sem se, da mi ne bi verjeli. Da, tega se še zdaj bojim.«
Elvira je molčala. Razburjenje jo je premagalo.
»Prav lepo je to,« si je mislil prisluškujoči detektiv. »Ta povest je zelo zvito zmi-šljena, ampak jaz ne verjamem niti ene besede. Če fotografije ne bi bilo, da! Slika dokazuje, da je tvoja lepa povest izmišljotina.«
Detektivu je bilo jasno, zakaj je Pavla tako govorila in se tako obnašala. Hotela je
Elviri pomagati, da s tem sama nekaj pridobi in da se maščuje nad Hugonom.
Da pa same ne bi Lako osumili, ni smela povedati, da je Hugo podal očetu strupa. V tem primeru bi jo smatrali za sokrivo.
Detektiv si je misli, da Pavla ni bila priča zločina, da tisti večer sploh ni bila v gradu. Vse to si je morala izmisliti.
Elvira pa ni dvomila, da je resnično, kar ji je dekle pravilo. Poznala je Hugona, da je sposoben takega lopovskega dejanja. Sovražil je Stanka in je porabil to naključje, da je obrnil sum na njega.
Torej je postal stari grof žrtev nesrečne pomote. Nedolžnost Stankova se bo izkazala. Pa tudi Hugo ni morilec. Kako bi bilo to mogoče, da bi sin — čeprav je izprijen in brezvesten — tako hladnokrvno umoril lastnega očeta!
Elvira je mislila, da je naposled razvozlana strašna uganka in se je globoko oddahnila.
»Dobro«, je dejala baronica po dolgem molku. Pavla, bodite jutri pripravljeni. Sporočila vam bom, kadar vas bom potrebovala. Jaz in gospod Stanko se vam bova izkazala hvaležna, če boste vse to povedali pred sod-nijo in govorili čisto resnico!«
Pavla je še enkrat obljubila, da bo to storila. Naenkrat je nekaj zašumelo v grmovju, neka postava se je pokazala iz teme in se je sklonjena splazila brez glasu proti kopalni hišici.
Ženski nista ničesar opazili, detektiv pa je slišal sum plazečega se moža.
Ko je prišel neznanec tako daleč, da je mogel razumeti glasove, se je ustavil in po-
iskal skrivnega zavetja, da bi mogel p risi u« škovati.
Toda v tem trenutku je bil pogovor končan. Elvira se je skoraj zadela v detektiva s svojim širokim ogrinjalom. Pri kopalni hišici pa je bilo tako temno, da ni mogla ničesar opaziti.
Tudi neznanega došleca ni videla, ker ja bil skrit za gost grm.
Detektiv se ni premaknil, ker je slutil, da se bo tu nocoj zgodilo še nekaj zanimivega. Pozorno je gledal, ko se je Elvira oddaljevala.
Ko je baronica izginila proti gradu, se je! tudi Pavla odpravila proti domu. V trenutku pa, ko je stopila na trato poleg kopalne hišice, se je postavil pred njo neznanec.
»Kača! Tako me goljufaš?« se je oglasil srdit hripav moški glas.
»To je Hugo,« si je mislil detektiv. »To se mi je zdelo. Najbrž se bo ponovil oni prizor, ki se je pred kratkim odigral v gostil« niški utici, in jaz bom moral prevzeti vlogo Kolarjevega Jurija.«
Pavla ni bila posebno prestrašena in tudi ni mislila pobegniti Mirno je odgovorila,
»Kako mislite to, gospod grof? Vi ste ml naročili, naj pridem sem in tu sem vas pri« čakovala.«
»Mene? To ni_res. Pravkar si imela tajen pogovor z baronico. Ti me hočeš izdati, kača zvita!« je ogorčen vzkliknil Hugo.
»Baronica se je šla po parku izpreliajat in je mene našla tu. Od mene je hotela vedeti različne stvari,« se je mirno in hladnokrvno zagovarjala Pavla.
»Saj je bila že davi pri tebi! Kar pripo* znaj to! Kaj si ji pa izklepetala?«
Po vesteh iz Pariza
je nacionalistični general Franco zelo potrt zaradi neuspehov pred Madridom.
Pa tudi na drugih frontah so imele španske vladne čete zadnje dni pritlične uspehe, dasi ee sicer položaj ni mnogo izpremenil. Vladna vojska razpolaga zdaj z velikim številom letal in je te dni bombardirala iz letal Esco-rial. V Biibau je bila zaplenjena neka nacionalistična ladja.
V vrstah romunskih politikov je izzval veliko zadoščenje govor, ki ga je imel šef francoske vojaške misije v Romuniji "general Miitterhauser. General je dejal,
da bo francoska vojska v vsakem primeru branila rumunske meje in da se bodo francoski vojaki branili ramo ob rami z rumunskiimi. Rumunski politiki poudarjajo, da še ni bilo primera, da bi bil zastopnik kakšne vojaške sile dal take izjave. Mitterhauserjev govor se ima tolmačiti le z izredno napetim mednarodnim položajem, spričo katerega so jasne besede nujno potrebne.
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na ljubljanskem sejmu so se za kg žive teže trgovali: voli I. po 4.75 do 5, II. po 4 do 4.50, III. po 3.50 do 3.75, krave, debele po 3 do 4.50, klobasarice po 2 do 3, teleta po 6 do 7 Din. Prasci za rejo, 6 do 10 tednov stari, so bili po 100 do 200 Din za rilec. V Ptuju pa so se prodajali za kg žive teže: voli po 3.50 do 4, krave po 1.50 do 3, biki po 3 do 3.50, junci po 2.75 do 3, teleta po 3 do 4.50 Din. Konje so prodajali po 600 do 4000 Din.
SVINJE. Na ptujskem sejmu so bile debele svinje po 5.50 do 6.50 Din za kg žive teže.
SADJE. Cene sadju se polagoma dvigajo. Tako se zdaj dobe na ljubljanskem trgu jabolka od 4 Din dalje, hruške pa od 5 do 7 Din kg. Suho sadje velja od 5 do 7 Din. Orehova jedrca so po 17 ali 18 Din. Pomaranče mandarince so po 1.50 do 2 Din. fige pa po 6 do 8 Din.
»Nič. Doslej nisem še nič izdala,« je odvrnila Pavla, ne da bi bila v zadregi
Hugo «se je hripavo nasmejal in prijel dekleta za roko,
»Pazi se! Gorje ti, če me goljufaš! Marsikaj si že izklepetala onemu lopovu Juriju. Prav nič več ti ne morem zaupati!«
»Ali je to vse, kar ste mi hoteli poved.i-ti?« je vzkliknila Pavla, se rešila iz njegovih rok in stopila korak nazaj. »Izdajalko me imenujete? Če sem to, ste vi tega krivi. Ali me vi morda ne goljufate? Zvestoba za zvestobo! Izdaja za izdajo! Nisem take vrste, da bi se dala vleči za nos.«
»Vraga! Spet tako neumno govoriš?« je jezno dejal Hugo. »Ali ti nisem povedal čiste resnice? Vzamem naj te za ženo? To je blaznost!«
»Dobro. Potem vem, kaj imam storiti!« je odgovorilo dekle z mirnim glasom.
»Ne veš še, ne!« jo je zasmehoval Hugo. »Povem ti torej, da izgubiš življenje, če iz-rečeš eno samo izdajalsko besedo. Ali ne moreš biti pametno, dekle?« je glasneje nadaljeval. »Da se ne moreva poročiti, ti je menda jasno!«
»Lopov ste!« je ogorčeno kliknila Pavla. »In vrhu fega še neumen lopov, gospod grof. Lahko bi vedeli, da sem jaz sovražnica, ki vas lahko ugonobi. Domišljujete si, da me boste brcnili stran kakor psa Pa se motite. Tako kruto se bom maščevala, da se boste še bridko kesali.«
Skočila je stran in izgir^la v "temnem grmovju. še preden se je Hugo zavedel in planil za njo.
Filip Smit je še nekaj časa prisluškoval. Ker pa ni ničesar več cul, je odšel v grad.
Sejmi
13.	decembra: Gornji Logatec, Ljutomer, Mengeš, Mišji dol, Radovljica, Studeni-ce pri Poljčanah, Sv. Duh (srez Ljutomer), Sv. Peter pod Sv. gorami;
14.	decembra: Jurklošter, Žalec, Kostanjevica ob Krki, Višnja gora;
16.	decembra: Velika Loka, Videm ob Savi;
17.	decembra: Škocijan pri Mokronogu;
18.	decembra: Dolnja Lendava;
19.	decembra: Brežice, Teharje.
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
Vrednost denarja
1 holandski goldinar za 23.59 do 23.74 Din; 1 nemško mailko za 17.43 do 17.57 Din; 1 angleški funt šterling za 212.14 do 214.19 Din; 1 ameriški dolar za 43.05 do 43.41 Din: 100 francoskih frankov za 201.97 do 203.41 Din;
100 češkoslovaških kron za 153.23 do 154.34 Din; 100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din. Vojna škoda se je trgovala po 378 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem- kliringu po 8.47 Din, a klirinške nakaznice v lirah so se ponujale po 250 Din.
Drobne vesti
= Razveljavljene tiskovine Privilegirane agrarne banke. Privilegirana agrarna banka je izdala tiskovine, na podlagi katerih naj bi ji denarni zavodi izročili terjatve nasproti kmečkim dolžnikom. Te tiskovine pa so se izkazale kot pogrešrte in niso v skladu s predpisi ure Jb odnosno pravilnika o likvidaciji kmečkih dolgov. Zato je morala Privilegirana agrarna banka ustaviti nadaljnje razpošiljanje teh tiskovin in jih razveljaviti. Kakor poročajo iz Beograda, je Privilegirana agrarna banka izdala nove obrazce in jih razpošilja denarnim zavodom.
= Vinski sejem v Ivanjkovcili. Vinski sejem, ki ga vsako leto priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih, bo v torek 19. januarja. Letošnja zima in sneg v začetku oktobra sta imela za posledico, da so vinski mošti, ki so bili sicer spravljeni v lepem vremenu, le počasi vreli. Do dolo-I čenega roka pa bodo gotovo že popolnoma
Najti je moral ploščo in sliko. Sicer pa bo tudi Pavlina izpoved pomagala, da se osvobodi nedolžni Stanko, če drugega dokaza ne bo.
O tem je bila tudi Elvira prepričana in veselo upanje je vstalo v njenem srcu, ko je hitela v grad.
Pri zidu se je obrnila in zavila na dvorišče. Pri stranskih vratih je stal njen voz. Kočijaž je že čakal.
Elvira je stopila v voz in kočijaž, ki je že dobro vedel, kam naj pelje, je pognal.
Kočija je oddrdrala skozi vas in je čez četrt ure obstala na postaji.
Elvira se je odpeljala z vlakom v mesto, ker se je bila namenila obiskati Stanka v ječi.
Mislila je, da to ne bo zvezano s posebnimi težavami. Ko je prišla do sodnije. je ura odbila enajst.
Visoko zidovje je bilo temno, mračno. El-viri je vzdrhtelo srce, ko je s tresočo se roko pritisnila na zvonec ob vratih.
Stražnik jo je spustil noter. Bojazljivo je pogledala po dvorišču, ki je bilo obdano z visokimi zidovi. Vratar je pomolil sivo glavo skozi okno in jo vprašal, kaj želi.
Elvira pa mu ni odgovorila, ampak je hitela naravnost proti razsvetljenim vratom bližnjega poslopja. Slučajno je že prišla v oddelek, kjer so bili zaprti tisti, ki so bili že v preiskavi.
Opazila je odprta vrata, stopila čez prag in zagledala pred seboj starejšega moža v uniformi jetniških paznikov, ki je zelo začudeno strmel v visoko damo.
| razviti in čisti. Količina je manjša, a bago je dobro. Vinski sejmi v Ivanjkovcih so bili Vedno dobro obiskani in bo letos gotovo tudi tako.
DOPISI
DOVJE (Smrtna kosa). Pokopali smo ob veliki udeležbi znanega in podjetnega trgovca in posestnika g. Ivana Hudovemika, starega 59 let. Pokojni je bil znan kot dober gospodar in podjeten trgovec. Pri gradnji vodovoda je bil načelnik odbora in je zelo mnogo žrtvoval, da je bil vodovod dograjen. Bil je tudii predsednik za gradbo spomenika padlim vojakom. Po njegovi veliki zaslugi stoji danes ob cerkvi na Dovjem spomenik, kakršnih ni dosti na deželi. Rajni je storil še marsikaj dobrega v korist naši občini in raznim društvom. Bodi mu ča3ten spomin!
Domače raovostl
*	Skladatelj Emil Adamič f. V nedeljo zjutraj je preminil v ljubljanski bolnišnici eden izmed najplodovitejših in najbolj priljubljenih slovenskih in jugoslovenskih skladateljev, profesor glasbe v Ljubljani g. Emil Adamič. Štel je 59 let. Zaradi vnetja krčnih žil je moral že 19 novembra v bolnišnico V soboto zvečer jc bil še prav dobro razpoložen, ponoči pa se mu je stanje poslabšalo in zjutraj ga je zadela kap. ki ji je podlegel. Pokojnik se je rodil leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, kjer mu je bil oče nadučitelj. Očeta so potem prestavili na šentpetrsko šolo v Ljubljano Pri očetu, ki
ic bil hkratu šentpetrski organist, se ie Emil že v zgodnji mladosti učil osnovnih glasbenih pojmov, ki jih je pozneje izno-polnil Pokojnik je napisal nad 300 glasbeni hdel. s katerimi si je postavil med Slovenci traien spomenik
*	O enotnosti bivše KDK. Podeželski tednik bivših samostojnih demokratov -Narodno kolo« odločno zavrača razne vesti, ki se širijo po listih, češ da je bivša Kmetsko-de-mokratska koalicija pred razpadom, ker se
»Prosim, povejte mi, kje bi dobila gospoda inšpektorja?« je razburjeno vprašala Elvira.
»Gospoda inšpektorja zdaj ni tu,« je odgovoril uradnik. »Šele jutri, dopoldne se vr-ne.«
Elvira je bila razočarana. Uradnik ni vedel, kaj naj reče. Naposled se je Elvira odločila, da bi njemu odkrila svoj namen in se je daia spoznati.
»Jaz sem nadzornik Grčar,« je vljudno odgovoril uradnik. »Milostljiva baronica hoče govoriti z grofom. — Zelo mi je žal, da je to nemogoče. Obrniti se morate najprej na preiskovalnega sodnika ih od njega boste dobili dovoljenje.«
»Kaj naj naredim zdaj, ko je tako pozno? Moj Bog! Ali sem morala zastonj priti?« je žalostno vzdihnila Elvira. — Odgrnila je pajčolan, da je nadzornik lahko videl njea lepi, bledi obraz.
Stopila je bližje k njemu in ga pogledala s solznimi očmi tako milo, da ga je ganilo.
»Prosim vas, pomagajte mi! Saj ni nič nepravilnega, kaj ne? Govoriti moram s svojim zaročencem — tako važno je, da ne morem čakati do jutri Pustite me k njemu ali pa ga pokličite sem!«
»Prav rad bi to storil, milostljiva gospodična, toda ne smem,« je odgovoril nadzornik.
»Saj ne bo nihče tega vedel. Naredite enkrat izjemo,. gosj^kL Za vašo uslugo se vaai bom izkazala hvaležno.«
Nadzornik je v zadregi zmajal z glavo. Bil je mož mehkega srca, ki ga težavni poklic še ni utrdil. Ganile so ga prošnje in solze te lepe dame. Ni se mogel upirati. (DaljeJ
želi JRZ sporazumeti o rešitvi hrvatskega vprašanja samo z bivšo Hrvatsko seljačko stranko (radičevci) kot predstavnico hrvatskega naroda. »Narodno kolo« pravi, da so te vesti čisto neosnovane, ker je bivša KDK slej ' ko prej složna in enotna.
*	Pritožbe proti volitvam v zetski banovini. Po volitvah v zetski banovini so pisala glasila JRZ, da so bile občinske volitve tako svobodne, da ne bo vložena niti ena pritožba proti njih izidu. Vendar pa je bila vložena vrsta pritožb tudi proti volitvam v posameznih občinah zetske banovine. Upravno sodišče v Dubrovniku je že začelo razpravljati o vloženih pritožbah in je doslej razveljavilo volitve za občini Lukavsko in Trebijevsko, odbilo pa je pritožbe proti volitvam v občinah Lopudu, Hvaru, Preku, Prijepolju in Boljeničih.
*	Miklavž v snegu. V noči na sv. Miklavža je po vseh slovenskih krajih zapadlo precej snega. Pravijo, da je čisto v redu, če sv. Miklavž dobi malo bele obleke.
*	Vojaške knjižice. Vsak vojaški obveznik mora imeti vojaško knjižico in v njej potrjeno zglasitev svojega bivališča. Kdor te knjižice nima, bodisi da je še ni prejel ali pa jo je izgubil, naj se takoj obrne zanjo na svoje poveljstvo vojaškega okrožja Če knjižice še ni dobil, jo dobi brezplačno. Ce jo je pa že imel, pa jo je izgubil, mora vlogo za drugo knjižico kolkovati s kolkom za 5 Din ter priložiti en dinar v gotovini. Kdor do konca tega leta ne bo imel svoje vojaške knjižice v redu, bo kaznovan.
*	Sloveči roman »Dva človeka« mi je tako všeč, da naročam še en izvod, ki ga bom dala prijateljici za božično darilo. Tako je pisala zalložbi Vossavega romana »Dva človeka« prijateljica lepe knjige. Vezan v platno stane roman za naročnike »Domovine« 30 Din (drugače 34 Din), mehko vezan pa 20 Din (drugače 24 Din). Naročite se z dopisnico, da se vam pošlje položnica. Ko prejme založba denar, takoj odpošlje knjigo.
*	Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite za malenkostno plačilo pri Peru Francu, kapetanu v pokoju, Ljubljana Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din.
*	Ni večjega zaklada, kakor je zdravje! Človek spozna vrednost tega pregovora šele takrat, ko je zdravje izgubil. Takrat jadi-kuje in si ne ve pomagati. Ne pomisli pa, |
Sven EJlvestad:
V UI1JEK Hlllll II'
Kriminalni roman
»Gospod ataše Biley, začasno pri ameriškem poslaništvu v Parizu!« je predstavljala baronica, »gospod detektiv Asbjorn Krag!«
VI.
ČEVELJ IN" NJEGOV ODTISK
Ataše Biley je stopil k baronici in ji poljubil roko.
»Ljuba baronica Billejeva,« je dejal v zelo slabi norveščini, »ali ste se zaradi tatvine res obrnili na policijo?«
»Kaj pa naj bi storila, gospod ataše! Ves dan sem vas zaman čakala.«
»In jaz sem bil zaposlen samo z vami in v vašo korist, ekscelenca. Odkril sem nekaj, kar vas bo gotovo zanimalo.«
»Kaj pa, gospod ataše?«
»Tatu sem izsledil«, je odvrnil črnolasi državnik in porogljivo pogledal Asbjorna Kra-ga.
»Zelo sem radoveden,« je s ponarejenim mirom pripomnil Krag. »Kako se imenuje?«
»Vaš šef, gospod policijski predstojnik, bo zdaj pa zdaj prišel,« je odvrnil državnik, »in vam bo povedal, kdo je tat. Gospodu šefu kriminalne policije sem obljubil, da ne bom izdal imena. Saj ne vemo, na kakšne napačne poti vas je že kaj privedla vaša domišljija.«
da nam je dala priroda nešteto zdravil, da bi se jih posluževali in si z njimi lajšali bolečine. Zaradi tega bi morali imeti v vsaki hiši priročno knjigo, ki popisuje na poljuden način vsa ta prirodna zdravila in nas pouči, v kateri bolezni jih lahko uporabljamo in kje najbolj koristijo. Popisati mora, kako se zdravilna zelišča pripravljajo in koliko jih smemo jemati, da nam ne bodo škodovala, namesto da bi koristila. Le s tako knjigo bomo lahko živeli v zavesti, da si bomo znali pomagati, kadar bomo sami oboleli, ali pa kdo izmed naših dragih. Taka knjiga je izšla te dni v založbi »2ena in dom«. Popisuje nam nad 120 zdravilnih zelišč in ima manj znana tudi naslikana. Knjiga stane vzlic velikemu obsegu in mnogim Slikam samo 30 dinarjev, naročnice »Žerne in doma« pa jo dobe za polovično ceno 15 dinarjev, še bolj se jim bo izplačalo, če §i bodo naročile vseh 5 letošnjih . gospodinjskih knjig založbe »Žene in doma«, ki stanejo vse skupaj s poštnino le 37 dinarjev. Med njimi je »140 nasvetov za dom in kuhinjo«, kjer bo našla vsaka gospodinja pouk za vse težave, ki jo tarejo. Vsakdo bo vesel knjige »Kako si gradim svoj dom«, kjer je popisano vse, kar je v zvezi z zidanjem domačije in njeno opremo. Za zimske večere bo kakor nalašč knjiga »Za pridne roke«, v kateri je vse polno krojev in vzorcev za lepa ročna dela. Ze eno samo ročno delo, ki ga boste napravili po tej knjigi, Vam bo dvakrat povrnilo izdatke za vseh pet knjig. Razen tega pa dobe naročnice za Božič še lepi gospodinjski koledar za leto 1937, ki bo prinesel poleg razpredelnic za domače knjigovodstvo še dosti zabavnega in poučnega branja. Vsem čitateljem »Domovine« svetujemo, da nairoče za svoje žene afli neveste te knjige. Pišite še danes upravi »žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 8 d, da Vam pošlje brezplačno na ogled eno številko »Žene in doma« in eno knjigo.
* Ugleden gospodar se je zadušil v spanju. V nedavni noči se je v Pavlovi vasi zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal komaj 42 let stari ugledni posestnik Jože Vrstovšek, občinski odbornik. Ko se je Jože Vrstovšek zvečer vlegel k počitku, je gospodinja prinesla polno pločevino žerjavice in jo postavila na dve podloženi poleni na tla, potem pa je tudi ona legla. Sirota pač ni slutila, da ji bo
»Asbjorn Krag se je začudil, a je molčal. Niti slutiti ni mogel, kaj je prav za prav hotel doseči ataše s tem, da ga je skušal z omalovaževanjem zbosti. Ali je res odkril tatu? Mogoče je že. Ataše Biley je naprav-ljal vtisk zelo razumnega moža. Ker je že dalje časa bival v vili, je imel priložnost več videti kakor Asbjorn Krag.
Detektiv se je omejil samo na vprašanje:
»Kdaj pride moj šef?«
»V petnajstih minutah! Z vlakom!«
»Ali se pripelje sam?«
»Ne, z njim prispeta dva uradnika.«
»Eden izmed njih bo menda Harald Brede?«
»Da, slišal sem to ime.«
»Prav, prav,« si je mislil Krag, »petem bo zadeva kmalu pojasnjena.«
Ataše Biley je ponudil ekscelenci roko in oba sta šla iz sobe.
Asbjorn Krag je vzel klobuk in šel čez dvorišče v upraviteljevo stanovanje.
»Reči vam moram, da se mora skrivnostni vozel zdaj razvozljati,« je začel, »sicer boste še vi deležni nevšečnosti.«
»Da, morda me bodo celo tatvine obdolžili.«
»To se pač ne bo zgodilo,« je rekel Krag. »Tat je že odkrit.«
»Tako?« je mirno menil upravitelj. »Kdo pa je?«
»Niti ne slutim.«
Stener se je odkritosrčno začudil.
Vprašal je:
Kaj ga niste vi izsledili?«
»Ne, ne, tako daleč moja preiskava še ni napredovala,« je smehljaje s® rekel Krag.
| mož to noč za vedno zaspal zaradi zastruplje-nja z ogljikovim monoksidom. Drugo jutro je prišel najstarejši sin v spalnico gledat, zakaj ne gre oče konje krmit. Na sinovo klicanje se v sobi ni nihče odzval. Sin je tedaj natančneje pogledal po spalnici. Našel je očeta ž« mrtvega, mati ob njem pa je le še kazala znake slabotnega življenja. Telefonirali so po zdravnika dr Pečka, ki je prihitet in poizkusil vse, da bi Vrstovška vrnil v življenje. Toda ves trud je bil zaman. Gospodinji je zdravnik hitro dal injekcije. V teku dneva je bila potem globoko nezavestna prepeljana v brežiško bolnišnico.
* Petletnica avtobusne nesreče v Medlogu, V torek 8. t. m. je poteklo pet let, odkajr se je zgodila na železniškem prelazu v Medlogu tik Celja strahovita nesreča, ko je savinjski vlak v megli zavozill v mestni avtobus in ga zdrobil. Nesreča je zahtevala 13 človeških življenj, 15 oseb pa je bilo po večini hudo ranjenih. Smrtne žrtve so bile: 40 letni tajnik Kmetske posojilnice Ivan Krajnc, 70-letni zasebnik Ivan Krajnc iz Žalca in njegova 65-letna žena Ana, 68-letni posestnik in krojaški mojster Ivan Krefl iz Braslovč, 46-letna posestnica Frančiška Pristovškova iz Drešinje vasi, 60-letni upokojeni rudar Filip Posedel iz Zabukovce in njegova žena Bri-gita, 40-letni vinogradnik Anton Svet iz Brežic, 50-letna mizarjeva žena Ana Strahova!* kova iz Žalca, 30-letni posestnikov sin in lesni trgovec Anton Dobuik iz Čepelj pri Vranskem, 36-letna gostilničarka in rudarjeva žena Marija Zupančeva iz Megojnic pri Grižah, 33-letna tovarniška delavka Otilija Dobelškova iz Št. Pavla pri Preboldu in 52-letni trgovec in posestnik Andrej šepec iz Donje pušče pri Zagrebu. Nesreča je prebivalstvu še vedno živo v spominu. Kljub tej grozni nesreči in številnim drugim nesrečam na omenjenem kraju pa železniška uprava še do danes ni na železniškem prelazu v Medlogu namestila že davno potrebne zapornice.
* Smrt na poti iz cerkve. Žrtev nesreče je te dni postal na kamniški progi posestnik Jakob Zvržina z Želodnika pri Dobu. Zvr-žina je šel zjutraj v cerkev v Groblje. Ko se je vračal čez železniško progo, ga je vlak podrl in popolnoma razmesaril. Klobuk je ostal na odbijaču lokomotive. Ko se je vlak ustavil v Domžalah, je strojevodja šele po
■ga
»Zasluge za razikritje tatu ima — državnik Biley.«
Frank Stener je stisnil roko v pest. »Prekleti lopov,« je zašepetal. »Možak je vohun, hkratu pa edini človek, ki nekoliko sumi, da sem jaz skrivni zaročenec gospodične Konstance. Možak bi jo namreč sam rad dobil. Tudi mislim, da je o moji zvezi s Konstanco govoril milostljivi gospe. Gospa seveda tega ni verjela, ker se ji je to zdelo višek nemožnosti in predrznosti. Sicer me pa baronica ceni in je že večkrat pohvalila mo« je delo.«
»Ali niste rekli, da je Biley vohun?« je vprašal Krag. »Kaj ste s tem mislili?«
»Brez dvoma je vohun, saj sem ga zasačil, ko je prisluškoval pri vratih.« »Aha! Pri katerih vratih?« »Pri baroničinih. Davi zelo zgodaj pa semt ga videl pred oknom knjižnične sobe.«
»V vrtu?« je vprašal detektiv, ki je bil postal nenadoma zelo pozoren. »Kaj je delal tam?«
»Zdelo se mi je, kakor bi bil prisluškoval. Obraz je imel tesno pritisnjen na okenski okvir in se je nekajkrat naglo sklonil k zemlji, kakor bi se bil hotel skriti, da ga ne bi mogel kdo od znotraj videti.«
Asbjorn Krag je šel k oknu in pokazal na neki prostor.
»Ali je stal tam?« je vprašal. »Da, prav tam! Pred tistim oknom. Za njim je knjižnica in v tej shranjena skrinjica z dragulji.« Krag je resno prikimal. »Biley se je sklonil, ste rekli, kakor bi s« bil bal, da ga ne bi bil videl kdo od znotraj?«
tem klobuku spoznal, da se je pripetila nesreča. Orožniki so odšli na kraj nesreče ter ugotovili, kdo je ponesrečenec. Pokojni Zvržina je bil priljubljen. Blag mu spomin!
*	Smrtna nesreča. Te dni se je v Celju smrtno ponesrečila 53 letna raznašalka časopisov Elizabeta Zmaharjeva. Spotaknila se je namreč na stopnicah, padla in udarila z glavo ob tla, da ji je počila lobanja. Bila je na mestu mrtva. Žmaharjeva je bila vrsto let vestna raznašalka »Slovenskega Naroda« in »Jutra«. Bila je vdova in zapušča eno preskrbljeno hčerko. Bodi ji ohranjen blag spomin!
*	Smrt pod vozom. Te dni se je zgodila huda nesreča. Gospodar Anton Lap z Zidanega mosta je vozil steljo iz gozda. Pri tem sta mu pomagali njegova žena in dekla. Naenkrat se je voz, poln stelje, prevrnil in pokopal pod seboj vse tri. Dolgo časa ni nihče mogel klicati na pomoč, ker so bili vsi trije pod vozom. Šele Lapova žena, ki sc ji je po dolgem trudu posrečilo rešiti se izpod voza, je doklicala pomoč ki pa je bila za deklo Rozaliio Brinovčevo iz Dolge njive že prepozna. Dobili so jo pod vozom mrtvo. Gospodarja so precej poškodovanega rešili živega in je upanje, da ostane pri življenju.
*	Možu je slediia v smrt. Pred dnevi je Umrl za kapjo natakar Velike kavarne v Mariboru Franc Schmidt, ki je bil komaj leto dni poročen s 34-letno Adelo. Stanovala sta v Studencih in je bil njun zakon zelo srečen. Nenadna smrt mladega inoža je ženo tako potrla, da mu je sklenila s1editi v smrt. Zav-žila je večjo količino lizola in so jo mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. Žaloigra mladih zakoncev je zbudila mnogo sočutja.
*	Smrt upokojenca, ki je prejemal 70 Din na mesec. V Hrastniku je umrl v 79. letu starosti g. Adelino Savioci, delavec kemične tvornice v pokoju. Pokojnik je bil vesten raznašailec listov v Hrastniku. De1 al je v kemični tvornici 28 let in je prejemal zdaj 70 Din pokojnine. Bi:l je sicer italijanski državljan, a se ni hotel vrniti v Italijo, ker so si njegovi trije sinovi pridobili naše državljanstvo. Naj v miru počiva!
*	Velik požar v Mokronogu. Te dni ziu-traj je nastal ogenj v sladišču mokronoške tvornice usnja Domače delavstvo in mo-
»Vsaj zdelo se mi je tako.«
»Ali se je sklonil globoko k zemlji?«
»Da?«
»Ali si lahko mislite, da je morda kaj iskal na zemlji?«
»Da, tudi to bi bilo mogoče. Zdaj, ko ste me vprašali, se mi to zdi celo prav verjetno.«
»Veste, kaj je iskal?« je vprašal detektiv in krepko prijel upraviteljevo roko.
»Ne, niti ne slutim.«
»Vam bom pa jaz povedal. Iskal je odti-ske vaših čevljev.«
padel na bližnji stol. Za nekaj trenutkov je
Upravitelj je prebledel.
»Bodite pozorni, možak vam pripravlja hude neprijetnosti,« je vzkliknil Krag. »Sodim, da je zmožen vsega.«
»Rad bi me osramotil kot tatu...!«
Asbjorn Krag je trenutek premišljal.
»Morda,« je rekel, »bomo že videli... bomo že videli...
Upravitelj se je prijel z obema rokama za glavo.
»Aha, zdaj razumem,« je vzkliknil, »zdaj razumem ...«	,
»Kaj razumete?« je vprašal detektiv.
»Moj drugi par ameriških čevljev ...«
»Vaš drugi par čevljev?«
»Da, ponoči mi je izginil drugi par...«
Asbjorn Krag je prisluhnil.
»Seveda, Biiey mi je čevlje ukradel, in sicer tisti par. ki sem ga ime! obutega, ko sem obiskal svojo nevesto Konstanco v eks-celenčini knjižnici.«
Detektiv Krag je začel globoko zamišljen »topati po sobi gor in dol.
»Čisto nedvomno,« je reke!,« vas je lo-
kronoška gasilska četa sta mogli le omejiti požar in obvarovati pred plameni ostale zgradbe. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno.
*	Velik požar na Dravskem polju. Predzadnji ponedeljek je bil na Dravskem polju spet velik požar, in sicer v Apačah, občina Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Goreti je začelo pri posestniku Martinu Kelcu in se je požar razširil še na gospodarski poslopji Martina Zajca in posestnika Matevža G o", ca. Vsem trem posestnikom so zgorela gospodarska poslopja do tal, Matevžu Golcu pa tu-\ di hiša. Nekai ur pozneje je nastal ogenj na drugem koncu ste vasi, in sice- pri pos;st-i-ku Ivanu Klanjšku, kateremu je zgorela domačija do tal.
*	Samomor v duševni zmedenosti. Te dni so našli 35 letnega Franca Česna, poslovodjo tvrdke Honigmann v Celju, v njegovi sobi mrtvega. Poleg njega je ležal samokres, iz katerega je bil sprožil 12 nabojev, ki so mu preluknjali glavo, prsi in roko Zapustil je poslovilno pisrno, v katerem pravi, da sta ga gnali v smrt živčna in želodčna bolezen. Pokojn-k ie bil značajen in od'očno nacionalen mož. Bodi mu ohranjen blag spomin!
*	Velik požar v Rušah. Nedavno je nastal ogenj v gospodarskem poslopju tvornice za dušik v Rušah in zajel dvoje velikih gospodarskih zgradb in avtomobilsko garažo Sumijo. da je bil ogenj podtaknjen.
e Požar v Rečici ob Savinji. Nedavno zjutraj je začel goreti kozolec posestnika Krum-paenika Janeza po domače Oplotnarja. V kozolcu sta bila shranjena slama in seno. Kozolec je do tal pogorel. K sreči je bil posestnik zavarovan.
*	Nočni požar. Nedavno zjutraj je začel goreti skedenj novomeškega mesarja in posestnika Goleša, ki je stal b'izu ženske bolnišnice. Gasilci so požar omejili, da S3 ni razširil na bližnje poslopje. Iz vseh znakov bi se dalo sklepati, da je nekdo nalašč za-žgal.
*	Sam je zakrivil svojo smrt. Nedavno se je zbralo v Rotovnikavri gostilni v Legnu več fantov, med njimi tudi 2oletni Maks Potočnik, Žagar iz Dovž, in Cestnik Maks. Med Cestnikom in Potočnikom se je vnel prepir, ki je trajal ves večer. Proti polnoči se je
Potočnik začel odpravljati preti domu, da bi se izognil morebitnemu pretepu. Takrat pa je Cestnik zavihal rokave in rekel pred vsemi gosti: »Ali grem v špital, v arest ali pa bom mrtev.« Potočnik je takoj po teh besedah šel iz gostilne, za njim pa je skočil Cestnik, da bi ga pretepel. Med tem čason pa ss je že Potočnik oborožil zunaj s cepinom. Ko je priteikei za njim Cestnik z lato v rokah, ga je Potočnik udaril s cepinom po glavi in ga prevrnil po tleh. Cestnik je obležal nezavesten. Potočnik je poklical ostale goste iz gostilne na pomoč, sam pa je šel spat. Cestnika so spraviti v bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne zaradi strte lobanje umrl. Potočnik se ja sam prijavil in js po zaslišanju priznal orožnikom dejanje. Zagovarjal pa se js s silobranom. Pokojnega Cestnika slikajo vse priče kot prepirljivca.
*	Ogenj. V Apačah na Dravskem polju je izbruhnil ogenj v skednju posestnics Ka.ar.'-ne Vukove. Skedenj, ki je bi! poln sena je pogorel do tal.
*	Dve delavnici ukradenih koles. Tatvine koles so zavzele v zadnjem času v Mariboru in okolici velik razmah. Zdaj se je posrečilo odkriti kar dve predelovalnimi ukradenih koles. Orožniki so prišli v Po1 jčanah na sied tatovom, ki so imeli lastno dclavnico in celo sk adišče ukradenih in delema žs predelanih koles. Tri tatove so že zaprii. vršijo s:> pa nadaljnje poizvedbe. Drugo tako delavnico so odkrili orožniki pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah. Zaplenili so veliko število koles, v gnojni jami pa so našli za cel kup starih plaščev in gumijastih zračnic od ukradenih koles.
" Ujeli tatovi čebel. Zadnje čase so v Domžalah in okolici ukradli tatovi več panjev čebel. Tako so bile ukradene čebele posestniku Valentinu Pavliju v Domžala.i. Takrat storilcev, niso mogli takoj dobiti, zdaj so pa po stopinjah čevljev izsledili brate Andreja, Viktorja in Feliksa RihtaHeve. Bratje so namreč v noči na 17. oktobra ukradli panj čebel tudi Josipu Vrhuncu, postajnemu načelniku na železniški postaji v Jaršem pri Mengšu. Orožništvo iz Domžal js izvršbo na domu Rihtarja hišno preiskavo in pri tem našlo čevlje, katerih stopinje so ss našle pri čebelnjaku Pavlija. Potem so orožniki pre-g edali tudi Rihtarjev čebelnjak in našli panje in čebele, ki sta jih lastnika Pavli in
pov zapletel v mrežo, ki jo bo težavno raztrgati. Izhod je samo eden.«
»Kakšen ?«
»Pravega tatu moramo odkriti!«
Zunaj v predsobi so se zaslišali koraki in kmalu je prihajajoči potrkal na vrata.
Mlad mož odločnih kretenj je vstopil.
»No, vidiš,« je veselo vzkliknil Asb:orn Krag, »stari prijatelj inženjer Fjeld. Kako prideš ti sem?«
»Ti pač nisi spoznal mojega glasu na telefonu,« je rekel prišlec smehljaje. »Nas'av-Ijen sem namreč pri Ktauseju in sem izdelal risbo za skrinjico gospe baron ce.«
»Kakor nalašč,« je vzkliknil Krag in veselo stisnil prijateljevo roko. »če bodo le prijatelji na delu, se bo vozel še prej razvozlal.«
V	tem trenutku se zasliši s ceste ropot voza, in ko je Krag pogledal skozi okno, je videl, kako so stopili z voza njegov šef, Ha-rald Brede in še eden izmed detektivov.
VII.
DOGOVORJENA IGRA
V	tem se je pokazal tudi Biley na balkonu vile. Državnik se je začel pogovarjati s Haraldom Bredejem, med tem ko je šef stopil proti Kragu.
Gospodje so se napotili v ve'iko dvorano.
Na pragu je Krag presenečen obstal.
Prostor je bil v vsej naglici izpremenjen v nekako sodno dvorano. Vanjo so postavili veliko mizo in mnogo stolov. Celo pregrajo za priče so postavili.
»Občudujem vaš veliki dar za aranžiira-nje,« se je obrnil Krag na državnika, »res imam občutek, kakor bi bil v sodni dvorani. «
»To je potrebno,« je odvrnil Biiey, »ker postane čiovc-k nehote resnejši in resnico-ijubnejši, še se mu pr os or napravi bo j svečan.«	.
Sef kriminalne policije je zasedel najod-! ličnejši prostor v. dvorani, da bo vodil zasii-I ševanja.
»Za koga pa sta onale dva stola?« je vpra-| šal Krag.
»Kaj ni cisto v redu,« je odvrnil Bilev, j »da je pripravljen za ekscelenco udoben se-: dež?«
| »A drugi stol je namenjen gotovo družab-nici,« je sklepal Krag. »Zadaj za oba stola se boste postavili vi, kaj ne? Ah mi še ne ! marate povedati, kdo bo nastopal kot ob-: toženec?«
j Vse je v dvorani utihnilo, ko je vstopila gospodična Konstanca. Videti je bila objokana, a Krag je opazil izraz odločnosti v njenih potezah.
Gospodična Konstanca je setlla k oknu. Obraz je imela napol obrnjen k veliki mizi, napol pa tako, da je lahko videla okna upravnega poslopja
Asbiorn Krag je takoj razumel, tla je bilo dogovorjeno brzojavljanie '/ očmi med ; upravnim poslopjem in »sodno dvorano«.
Še enkrat so se vrata odprla in v dvorano ie prijadrala stara ekscelcnca, oprta na roko svoje družabnice.
Preti začetkom zasliševanja je dejal šef kriminalne policije:
»Dovoljujem si začeti zasliševanje. Prosil bi gospoda Bileyja, da nam podrobneje

Vrhunc spoznala za svojo last. Vsi trije so bili aretirani in oddani sodišču v Kamniku v zapore.
*	Smrtno nevaren vbod. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 26-letnega hlapca Jakoba Lovača, doma iz Št. Jurija pod Kuimom. Lovač je služil v Vodah pri Trbovljah. Usodnega dne je zašel v prepir in ga je posestnikov sin zabodel z nožem v prsi. Lovač je v bolnišnici premini 1.
*	Otroško trupelce v gnojnici. Na travniku posestnika Josipa Cergolja v Dravljah so našli trupelce deteta moškega spola, ki je prišlo na travnik z gnojnico vred. Policija je uvedla poizvedbe, da dožene, kdo je otrokova mati, ker je prepričana, da gre za detomor.
*	Sleparstvo s hranilnimi knjižicami. Na ptujskem sreskem načelstvu je bil nastavljen kot pripravnik 32 letni Konrad Čeh, po rodu od Sv. Lenarta v Slov goricah. Čeh je znan veseljak in je potreboval za svoje zabave precej denarja. Da pride do denarja. se je vrgel na nakup in prodajo hranilnih knjižic. Prepotoval je ves ptujski srez in kjer je izvohal človeka, ki ima tako nji-žico, je takoj naredil pogodbo, da odkupi hranilno knjižico za 80 do 85 odstotkov na mesečne obroke po 1000 Din Na ta način je nakupil več hranilnih knjižic, katerih znesek presega 100.090 Din. Izvabljene knjižice pa jc takoj prodal za 50 odstotkov in denar porabil za sebe. Ker se pogodb ni držal, so ga osleparjeni prijavili sodišču. Ko je Konrad Čeh izvedel, da je prišlo njegovo sleparstvo s hranilnimi kniižicr-mi na dan in da je uvedena proti niomu sodna oreiska-va. ie zapustil svojo službo in izginil neznano kam.
*	Vlom sredi mesta. V eni zadnjih noči je bil izvršen vlom v mantifak+nrno trgovino Davorina Goloba v Celin. Neznanci so 7. vetrihom odprli vrata in odnesli manufak-tu-nerfa blaga za nad 38000 Din.
*	St1"! 'livevi rt"»p£Č',va~>;-> ponire;e.7i"h krvanoev. TVpd troinbo""1'^. nV—^nim sodiščem <ila b!,'r. oHrojetiia	delavec Ivan KTeHč iz JnHevskesra vr^a ni 10 mei^oe." in 25 cVii siVwiT8 zapora in »»•» -'"-"•u-o č-^t-Mh prgnnr. 7a 4veh le* in ^'avec Jo-sio H'-"T»h ,Tjwig<i-i»|f<vr^ Tip f--, ir>f.4»-ce z^oora nV> •»"roj-
obrazlbži izsledke preiskave, ki jo je napravil na lastno pest.«
Asbjorn Krag se je dvignil:
»Gospod predsednik,« jc rekel, »rad bi pred začetkom še nekaj malega pripomnil.«
»Prosim! «	»
»Ker bo menda več uslužbencev ekscelen-ce zaslišanih kot priče, bi bilo po mojem mišljenju potrebno se temeljito prepričati o zanesljivosti teh oseb.«
»Mislim,« jc menil Bilev, »da so nadaljnje okolnosti za pojasnite\ zadeve čisto nepotrebne. Na tem papirju, ki ga vidite v moji roki, imam zapisane rezultate svoje preiskave. Dokazi proti obdolžencu so neizpodbitni. Razen tega vas moram, spoštovani gospodje in dame, opozoriti, da je moj čas zelo odmerjen . .«
Pri teh besedah je gospod državnik po tegnil elegantno zlato uro iz žepa. Ko je Asbjorn Krag zagledal to ure, se mu je zazdela tako čudno znana.
»V nekaj urah moram biti že spet v mestu,« je nadaljeval Biley, »ker se moram skupno z drugimi poslaniki in osobjem poslaništev udeležiti slovesnosti v cerkvi Od rešenika.«
»Zato je gospod ataše žc zdaj oblečen v slavnostno obleko,« je pripomnila ekscelenca. »V svoji ročni torbici ima odlikovanja, ki si jih bo moral pripeti za cerkvcno slav-nost.«
Toda Absbjorn Krag je branil upravičenost svojih zahtev in predsednik je seveda podpiral naziranje svojega tovariša.
»Ker menim, da bo gospodična Wcissman-nova zelo važna priča,« je zdaj nadaljeval
*	Brat je razklal bratu glavo. Vasica Bre-gansko selo, ki stoji ob meji med dravsko in savsko banovino na robu Gorjancev, je doživela razburljiv dogodek. Sprla sta se brata Tone in Andrej Godec in je Tone postal žrtev pretepa. Prepeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer je umri. Rana na glavi mu je bila smmtna. Trije bratje so živeli na domačiji. Starši so jim pomrli. Kakor pripovedujejo vašoani, so vsi trije bratje tudi sicer radi iskali prepira in grozili mirnim vaščanom.
*	Požig. Nedavno zvečer je neznana zlobna roka zažgala dva vinska hrama na Ponikvi: posestniku Martinu Hembringu s Ponikve i;n Jožetu Tomšotu iz Velike Doline. Hrama sta bi", a pod eno soreho. Poslednjemu je poleg posode in drugih predmetov zgorelo tudi 500 litrov vina.
*	8entil,:sk» mori ec razkrinkan. V Mariboru so aretirali 231c'nega Singerjevega uslužbenca Kar'a Adfesrja. Kupoval je namreč v Mas' skovi trgovini smučarsko obleko, pa je blaga iničarka ueotoviia, da je hotel p'ačati s tisočakom, ki je Ml vze1. u-norienemu šemt-iljskemu pismonoli Ludviku Žunku. Aretirani Adler je pri zasliševanju naposled prznal roparski umo-.
*	Obsojen ubijalec. Mariborski mali kazenski senat je obsodi! 211etnega Vincenca špan-dla iz Loškega vrha na štiri leta stroge Ta zapcua in na izrubo častnih državi jarkih pravic za dobo dveh let, ker je 13. oktobra letos v Ose':u zabodel z nožem v trebuh Antona Majerja. ki .ie naslednji dan umrl, v mariborski bolnišnici. Pri razpravi je Špandl vse prignal, izgovarjal pa se je s silobrar.ocn.
*	Hišo mu ie zaženi. J^edai ^o zvečer je nabita,1 požar pri posestniku Detičku Ivanu na Stanovskem pri Pcr.ičanah. Kakor pripoveduje sam. ga je malo pred nesrečo obiskal neznanec in ga prosil za prenočišče. To mu je on odklonil, češ da ima le eno posteljo. Neznanec je nato šel na seno. Kmalu zatem pa je začelo goreti, zato Detiček domneva, da mu je popotnik iz maščevanja zažgal. O tujcu tedaj seveda ni Mo več ne duha ne s,1 v ha
*	Trafiko je opIenM. V noči na petek je b:Vo vlomljeno v tira.fiko pri poljčanskem kolodvoru. Neznanec je odprl okence š silo in ni?'' o z dri'go leseno lato, na ka+ero je naime-sVil aH žebelj ali kak drug špi^ast rnred-met, ekozi rcno nabadal tobak in zavojčke cita- |
Kiari, »bi rad slišal mišljenje ckscelence o njej.«
Mara ekscelenca je pela slavospeve na svojo družabnico.
»Kako dolgo je v vaši službi?« je vprašal Krag.
»Dve leti,« je odvrnila baronica »Ne morem je več pogrešati Meni je naravnost ganljivo vdana izmed vseli mojih uslužbencev mi je najzvestejša.«
Družabnica jc glasno zajokala
»Potem pride na vrsto druga važna priča,« je dejal Krag, »namreč upravitelj gospod Frank Stener Kaj pravi ckscelenca o njem?«
Baronica jc odvrnila:
»Stener je tri leta upravitelj na mojem posestvu. Prav ničesar nimam proti njemu.«
»Ali ni ckscelenca morda prav posebno zadovoljna z niim?«
»Da, res je Šc nikdar prej nisem imela tako sposobnega upravitelja..«
»A'i je zanesljiv?«
»Zf-lo zanesljiv in vesten.«
»Ali tudi zvest?«
»Da zaupala bi mu brez oklevanja naj večie denarne zneske Zvest ie kakor zlato.«
»Ali ima ckscelenca posebne dokaze njegove zvestobe?«
»Da,« je dejala »v več primerih, v katerih bi me manj pošten upravitelj lahko one har'1, se ie gosnod Stenrr izkazal za pošte njaka od pet do glave. Od niega bi se ne ločila rada.«
»Prav,« je odvrnil Asbiorn Krag. »Ali ste vse to zapisali, Jaerven?«
»Tu je zapisano,« je rekel mladi detektiv
ret. Izvlekel je na ta način iz trafike za 750 Din cigaret in tobaka.
*	Roparski napad. Poročali smo že, da se v okolici Kamnika potikata dva zlikovca in napadata voznike in trgovce. Te dni se je zgodil nov primer. Neka gospa iz Ljubljane se je mudila v Mengšu. Ko je opravila svoje delo, se je napotila peš proti Kamniku, da obišče teto. Na cesti se je pripeljal za njo s kolesom neznan človek in jo prijazno nagovorili. Ker se je neznanec zdel sumljiv, je neopazno vzela iz torbice bankovce in jih stlačila v nedra. Neznanec je postajal vedno bolj vsiljiv in je naposled zgrabil njeno torbico. Pričela sta se ruvati, toda napadalec je z vso silo potegnil za torbico in jo odtrgal, da je napadenki ostal- samo ročaj. Nato je sedel na kolo in se hitro odpeljal. Zadeva je prijavljena orožništvu.
*	Mrtvorojenček v potoku. Nedavno so našli šolarji v Biserjanah pri Sv. Juriju ob Ščavnici v potoku truplo novorojenčka. Raz-telesenje je dognalo, da je bil novorojenček še nedonošen mrtvorojen. Takoj po najdbi trupelca se je začelo šušljati, da je dete rodila neka dekla, ki je te dni nenadno umrla — najbrž zaradi izkrvavitve po porodu, ker si je nasilno odpravila plod. Uvedena je preiskrr a, da se dožene, koliko so te govorice resnične, in se ugotovi, kdo je vrgel trupe1 ce v potok.
*	Oplenjena trgovina. Tik velenjske pošte ima Jcžko Kovačič trgovino z mešanim blagom. Kakor običajno je njegov brat Anton te dni ob sedmih zjutraj odprl trgovino in opazil, da so trgovino obiskali nepoklicani gosti. Kakor se je doenalo, so tatovi odnesli za približno 10.000 Din raznega blaga. Orožniki imajo že s'ed za vlomilci.
*	Vlom. Kljub temu, da so orožniki iz Podlehnika v Halozah šele pred kratkim izsledili večjo vlomilsko družbo in jo spravili pod zapahe, Hailoze še nimajo miru pred vlomilci. Pred dnevi so se vlomilci spravili nad vinsko klet posestnika Franca Nikla v Korenjaku ter mu odnesli kar cel sod vina. Vlomili so še v stanovanje ter odnesli obleko in perilo. Za vlomilci še ni sledu.
*	Cigani so ukradli dva konja. Po Dolenjskem se že nekaj časa k1 a/ti ciganska družba, s katero izginjajo kokoši in druge reei. Kaže pa, da se ta ciganska tolpa ne omejuje samo na perotnino. V nedavni noči je izginil
I Jaerven ki je vršil posle zapisnikarja, in j pokazal popisano polo.
»Ali želite še podatke o drugih pričah?« je vprašal predsednik
»Ne, hvala,« je odvrnil Krag, »ta dva sta najvažnejši priči. To mi zadošča« Gospod Biley jc povzel besedo Vzravnal se je v položaj, ki sc mu je zdel učinkovit, in rekel:
»Kakor je gospod policijski inšpektor že poučen, sem sam izvršil preiskavo Odkril sem tatu in nameravam imenovati njegovo ime. Spoštovani gospodje, m"ož, ki je ukradel ekscelenci diamante, je upravitelj Frank Stener. Prosil bi navzočne policijske uradnike. da ga aretirajo «
VIII.
ZASLIŠEVANJE
Trajalo je precej časa, preden se je ekscelenca toliko pomirila, da so lahko nadaljevali zasliševanje.
»Kako strašno presenečenje!« je vzkliknila »To ne more biti mogoče «
»Imam dokaze.« je odvrnil Bilev in vihtel svoj papir po zraku
Asbiorn Krag je mirno sedel na svojem stolu, kakor bi ga to ne bilo nič brigalo. Kričavi Bileviev nastop ni na videz prav nič učinkoval nanj
»Pokažite dokaze prosim.« je rekel »Da, predložite dokaze « je ponovil predsedujoči policijski šel »Vprašal bom svojega detektiva, ali smatra aretacijo Franka Stenerja za potrebno«
»O tem ne more biti dvoma,« je zatrdil Biley.	(Dali<->
lep konj posestniku Jakobu Papežu v Hi-njah pri Novem mestu. V isti noči je bil ukraden v Hinjah konj tudi posestniku Francu Hočevarju.
*	Obsojen požigalec. Mali senat v Mariboru je obsodil 221etnega viničarjevega sina Ivana Fekonjo iz Negove na dve leti in dva meseca robije, ker je zažgal gospodarsko poslopje Ivana Kuharja na Negovskem vrhu. Obtoženec je po požigu pridno pomagal gasiti. Ni še bilo pogašeno prvo poslopje, ko je obtoženec že zažgal hišo posestnice Alojzije Jostl pa so ga pri tem zalotili. Fekonja je že kot šolar zažgal neko hišo.
*	Oborožen vlomilec ujet. Zvečer je orož-niška patrulja iz' Vodic v Kosezah pri Šin-kovem turnu naletela na zloglasnega zločinca Betona Ivana iz Grada pri Cerkljah in njegovega tovariša Zupanca Staneta. Zupan-cu se je posrečilo pobegniti, med tem ko sta nevarnega Betona orožnika obvladala in dobro zvezala. Našla sta pri njem samokres, ki je bil nabit, žepni nož, britev, škarje, žepno električno svetilko, lepo damsko dozo za puder z ogledalom, volneno čepico in denarnico s 160 Din. Oba sta osumljena tatvin 27. oktobra v Tunjicah pri Klanjškovi Mariji in 8. septembra pri Francu Bo'ku, kjer je bilo ukradenih 12.000 Din. Beton Ivan taji udeležbo pri tatvinah in se zsrovarja, da z Zupancem sploh ni bil nič v stiku. Ljudje pa so hvaležni orožnikom, da so spravili nevarnega zločinca za zapahe.
*	Na poti okradena. Ob torkih in sobotah vozi iz Trzina mesarica Kmetičeva Antonija v Kamnik meso. Te dni sta jo na poti med Mengšom in Kamnikom dva neznana zlikov-ca okradla. Pritihotapila sta se za vozom in ji pobrala okrog 25 kg mesa in slanine. Na isti način je bila okradena trgovka Frančiška Jagodic iz Kamnika, kateri so med vožnjo v Domžale prerezali rjuho in ji pokradli za okrog 2000 raznega manufakturnega blaga.
» Vlomilci streljajo. V šmarski in kostrev-niški dolini so ljudje razburjeni zaradi dogodka pri priljubljenem županu in trgovcu g. Josipu Strmanu v Mali Kostrevnici. Šmarski župan ima posestvo, in trgovino na koncu kostrevniške doline nad Šmartnim. Bilo je že proti jutru ,ko je začul gospodar praskanje pri kletnih oknih. Tiho se je splazil k oknu v prvem nadstropju, kjer ima spalnico, ga odprl in prisluškoval. Pri linah ob kleti je opazil sumljive sence. Da bi se bolje raz-gledal, se je g. Strman sklonil s samokresom v roki na okno. V tistem trenutku pa so ga vlomilci pred hišo že opazili in strel je pretrgal ozračje. Streljal je eden izmed vlomilcev, strel pa k sreči ni zadel. Preden so pritekli domači, so se napadalci že izgubili. Dogodek je bil takoj javljen orožnikom. V teku jutra pa so se oglasili še drugi posestniki iz kostanjeviške doline, ki so imeli po-nači vlomilce na obisku. Pri gostilničarju Lovšetu v Mali Kostrevnici so tatovi vlomili v klet, pobrali ves kruh in nrkaj prigrizka, iz soda pa so natočili vina. Tretji vlom je prijavil posestnik Blaj. ki ima tudi mlin, žago in kovačijo. Vlomilci so vdrli v delavnico in so odnesli precej orodja. Vzeli so mu tudi pogonski jermen.
*	Vlom v župnišče. Nedavno ponoči je neznan vlomilec obiskal župni urad v Nev-ljah. Vtihotapil se je skozi okno v kleti, odkoder je šel nemoteno v prvo nadstropje, kjer je pisarna župnega urada. Ukradel je blagajno s 25 hranilnimi knjižicami in 2000 Din gotovine. Blagajno je potem razbil, vzel denar, a hranilne kniižice razmetal po bliž-nem mekinjskem gozdu.
*	Vino za pšenico in turščico. V slavonske vasi so začeli iz Dalmacije pošiljati vino v zameno za pšenico in tirrščico. Med slavonskimi kmeti vlada veliko zanimanje za to zamenjavo, kar je razumljivo, saj si tudi oni radi privoščijo čašo dobrega vina, a kaj, ko nimajo denarja, da bi ga kupili. Tako bo pa pomagano enim in drugim.
* »Spomini iz Sibirije«, polni zanimivih dogodkov iz svetovne vojne, ki so jih naši čitatelji tako radi čitali, so izšli v knjigi. Stanejo samo 12 Din. Naročajo se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani.
POPOTNIKOVA TORBA Smrt kremenitega moža
L e m b e r g pri Šmarju, novembra
Dne 18. novembra je preminul v Lember-gu blizu Šmarja pri Jelšah v častitljivi starosti 92 let gostilničar in posestnik g. Janez Lorenčak. V svojem življenju je preizkusil vso trnjevo pot našega človeka. Rojen med vinskimi goricami na Videršniku je moral že v zgodnji mladosti v svet, kjer se je izučil v kovaški obrti. Nato je moral k vojakom, kjer se je udeležil tudi avstrijsko-pru-ske vojne. Po končani vojaški službi se je naselil v Lembergu. Tu si je z vztrajnim delom pridobil lepo premoženje. Mladost, preživljena med veselimi goricami, mu je dala šegavosti in dobrotljivosti, težavna obrt pa kremenitost značaja.
Vztrajen in pošten si je pridobil neomajen ugled med svojimi soobčani. Kot prvi svetovalec takratne trške uprave je 1. 1883. obnovil lemberško občino, pri kateri je nato deloval v istem svojstvu. Od 1. 1892. pa je Lembergu županoval z malim presledkom vsega 30 let. V tem času so zgradili v Lembergu lepo trirazredno šolo.
Za njegove zasluge ga je občinski odbor 1. 1S16. izvolil za častnega občana. Dolga leta je bil tudi načelnik in odbornik okrajnega šolskega sveta. Zadnja leta svojega življenja je prebil v skrbni negi svojih hčera. Iz svojega skoraj stoletnega življenja je vedel povedati mnogo zanimivega, posebno o lemberški zgodovini. Bodi mu ohranjen časten spomin!
Starček umorjen
v lastni sobi
Velika dolina, novembra.
Nedavno ponoči je postal žrtev zavratnega umora Martin čudič, 79-letni starček iz Ko-ritnega v občini Veliki Dolini v brežiškem srezu. Kakor pripovedujejo, je pokojni čudič usodnega dne popoldne pil v zidanici s sosedi. V istem hramu je popivala še druga družba na drugem koncu; z njo je bil tudi posestnik Janez Novoselič iz Koritnega. Družbi je ločila samo stena. Vino je stopalo v glave. Prišlo je do prerekanja. Menda je že tedaj grozil Novoselič staremu čudiču, ker mu je vse mogoče očital. Pozno zvečer je šel Martin čudič spat v svojo sobo. Ničesar hudega sluteč se je mirno vlegel v posteljo in ugasnil petrolejko. Kmalu nato je morilec tiho odprl okno. Stopil je v nizko sobico in navalil na starčka, ki je bil nasproti močnemu napadalcu brez moči. Napadalec je nad njim razbil svetiljko, ga zvalil s posetlje na tla v črepinje petrolejke, pokril glavo z blazino in neusmiljeno udarjal po starčku z neznanim trdim predmetom. Tako je dobil starček več ran na glavi. Napadalec mu je tudi zdrcTbil nekaj reber. Nekatere podrobnosti je stari Martin čudič povedal drugi dan, ko je bil spet pri zavesti. Kakšen je bil napadalec, pa ni vedel povedati, ker se je grozodejstvo izvršilo v temi. Svojo žrtev je napadalec tako razmesaril, da je že drugi dan podlegel poškodbam.
Orožniki iz Ribnice so bili takoj na delu. Napravili so obsežno preiskavo. Kmalu so aretirali nekaj osumljencev. Aretirana sta bila tudi oba Martinova sinova. Kmalu pa se je izkazalo, da sina nista kriva. Po drugi govorici pa je možno, da ima tu politika svoje prste vmes. Pokojnik je bil zagrizen Mačkov pristaš, siten človek in vzlic visokim letom nasilen. Zato je padel sum na Janeza Novoseliča, ki
sta si bila posebno huda nasprotnika. Novoseliča so orožniki odvedli s seboj. Kakor pa je soditi po okoliščinah, napadalec ni nameraval starčka ubiti do smrti. V ostalem bo preiskava dognala, kdo je krivec in ali je Novoselič res prizadet.
s>ME KMUESK1 GLASNIK
Krogla je prišla iz njega. V Brekovici živi invalid, ki je pred 20 leti dobil strel v glavo. Krogla je prebila čelo in se zarila med možgane, da si zdravniki niso upali izvršiti operacije. Leto dni je trajalo zdravljenje po raznih vojaških bolnišnicah, dokler ga niso smrti zapisanega poslali domov. Vedno ga je bolela glava. Pred nekaj leti pa so bolečine prenehale in invalid je čutil, da mu krogila leze v vrat. Letos pa ga je začela boleti desna noga. Ker mož ni imel denarja za zdravljenje, je vzel nož in prereza! nogo na tistem mestu, kjer ga je bolelo. Našel je kroglo. Zdaj je zdrav.
NAŠI NA TUJEM
Iz kolonij naših ameriških rojakov
Cleveland, novembra.
Blizu Coudersporta se je v gozdu smrtno ponesrečil Janez Bančan iz Gorenje vasi pri Cerknici. S Tonecom Modicem sta pripravljala v gozdu les za kemično tvornico, pa je padlo podžagano drevo na Bančana.
V	premogovniku v Frontierju se je smrtno ponesrečil Janez Marinac iz okolice Slovenske Bistrice. Plast kamenja ga je podsula, da je bil takoj mrtev.
V	Chicagu je Jože Oklešen v prepiru ustrelil svojo ženo Berto, potem pa še sebe. Žalo-igro je zakrivila pretirana moževa ljubosumnost. Zakonca Oklešenova zapuščata tri otro-čičke, ki jih je vzela zaenkrat v oskrbo policija.
Newyorška policija je aretirala Jakoba Pezdiča, ki je ubil Karla Matuno in vrgel njegovo truplo v kanal. Mož zločina ni tajil in je zatrjeval, ko so ga aretirali, da je bil Matuna njegov hudobni duh in da se ga jo moral odkrižati. Pezdič je star 58 let in je doma iz Pcdnarta. Najbrž ga bodo vtaknili v zavod za blazne zločince.
V	Evelethu je umrl Matija Oražem, star 70 let. Nadalje so umrli: v Hundingtonu Franc Heranan, v Little Falsu Jože Kolar iz Dolenjega Logatca, v Frontenacu Jože Kernc, star 78 let, doma iz Zagrada pri Skocijanu, v Rockspringsu Marija Berlogarjeva, stara 50 let, doma iz okolice Zidanega mosta, v Brunswioku Franc Debelak, po domače Ul-čar, star 73 let, v Sheboyganu 571etni Jože Žagar, ki ga je vzela jetika.
Iz Meerbecka (Nemčija). Nenadno je preminul v Meerbecku 78 let stari rudar v pokoju Blaž Flis iz St. Jungerte pri Galiciji blizu Celja. Letos februarja je umrla njegova žena Ivana rojena Alrakova, marca pa pokojnikov zet Ivan Primožič iz Dola pri Hrastniku. Zakonca Flisova. sta 1. 1933_, obhajala zlato porokb. Pokojnikom bodi lahka tuja zemlja!
Iz Bottropa (Nemčija) nam pišejo: Pred dnevi je preminil član Jugoslovenskega narodnega društva in zvest bralec »Domovine« g. Franc Kladnik. Štel je 64 let in je bil doma iz Zagorja ob Savi. V Nemčiji je živel že 37 let. Zapušča ženo in 7 doraslih otrok. Naj mu bo lahka tuja zemlja, žalujočim pa naše sožalje! Dne 15. novembra smo imeli zborovanje, ki sta ga obiskala tudi zvezni predsednik m izseljenski komisar iz Diissel-dorfa. Nadalje so prišli predsedniki bratskih društev iz Gladbecka, Marla, Stoppenberga in Osterfelda. Letos bo v Bottropu obdarovanje otrok na starega leta zvečer ob pol 18., a pred tem ob 16. bo zborovanje, ki naj se ga člani polnoštevilno udeleže.
EAD30 LJUBLJANA
od 13. do 20. decembra
Nedelja, 13. decembra: 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.30: Telovadba (15 minut za ženske, 15 minut za moške; vodil bo profe:3or Marjan Dobovšek). 9: Čas, poročila, spored. 9.15: Solistični koncert na flavti — (Bernard Filip; pri klavirju profesor Lipov-Sek). 9.45: Verski govor (p-rior Valerian Učak). 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 11.15: Prirejanje izložb (Stane Megu-šar). 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica gresta po svetu (zvočna slika). 12: Nekaj koračnic (plošče). 12.15: Koncert slovenskih, pevskih zborov iz Sel in iz Radiš na Koroškem. 13.: Čas, spored, obvestila. 13.15: Kar želite, to dobite (radijski orkester). 16: Fantovska ura: Krščanski gospodarski in družabni red, predavanje in razgovor (ravnatelj Franc Gabrovšek). 17: Kmetijska ura: Smotrno sadjarstvo (Flego Anton). 17.20: Za kratek čas (plošče). 18: Finžgar: Razvalina življenja, ljudska drama v treh dejanjih, igra li bodo 6'ani radijske igralske družine). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Slovanska ideologija, pokret in ideologiika (Vajko Savič iz Beograda). 19.50: Slovenska ura: koncert tamburaškega orkestra in predavanje Ob obletnrci Franceta Grafenauerja (France Uršič). 20.30: Koncert tambutaškega orkestra. 21: Cvetje z domačih poljan (koncert radijskega orkestra. 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Vese1 nedeljski večer, (radijski orkester).
Ponedeljek, 14. decembra: 12: Zvoki iz daljnih dežel (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Koncert baletne godbe (plošče*. 14: Vreme, borza. 18: Zdravniška ura: O prehrani sploh: Življenje v stradanju in obilju (dr. Brecelj). 18.20: Veseii dnevi v Kijevu (venček Ukrajinskih pesmi-—plošče). 18.30: Slovenska narodna pesem (France Marolt). 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Početki narodnopolitičnaga življenja v Podravju (»rofesor Fran jo Baši. 1&.15: Zanimivosti. 20: Pevski koncert Edvarda Kovača s spremljevan jem radijskega orkestra (vmesne točke bo izvajal radijski orkester). 22: Čas. vreme, poročila spored. 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester).
Torek, 15. decembra: 11: Šolska ura: Bo-ž;ič in novo leto v verovanju slovenskega ljudska (Vinko Moderndorfer). 12: Iz Dvor-akovih skladb (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvesti'a. 13.15: Re-produciran koncert na wurliških orglah. 14: Vreme, borza. 18: Pojdimo v daljni Orient (plošče). 18.40: Zmaga ponolne vdanosti Alahu (Franc Terseglav). 19: Čas. vreme, poročila, soored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Gospodarski značaj Jugoslavije v raznih dobah (dr. Mtfan Marinkovič v Beogradu). 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Koncert zbera balalajk »Ruste«. 20.50: Koncertni plesi (plošče). 21.15: Klavirski koncert profesorja Antona Trosta. 22: Čas, vreme, poročila, snored. 22.15: Jugosloven-ska operetna glasba in spevoigre (radijski orkester).
Sreda, 16. decembra: 12: Slavne pevke (plošče). 12.45: Vreme, poročila, 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Vse moeroče, kar kdo hoče (plošče po željah). 14: Vreme, borza. 18: Mladinska ura: Prazgodovinska najdišča (profesor Srečko Brodar); Ročna dela: Kako si naredimo jaslice (Zdravko Omerza). 18.40: Racionalizacija industrije (Avgust Kuhar) 19: ("-as, vreme, poročila, snored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Vorašanje socialnega in okoininskepa zavarovanja trnovskih in p-i vatlih nameščencev kraljevine Jiieo3'aviie (Djordip n^.rd^evič iz Eeograda). 1950: Uvod v orenos. 20: Prenos opere iz gledališča v Ljubi »ani (v I. odmoru glasbeno nredavanje — Vilko Ukmar; v II. odmoru čas, vreme, ooročila. spored).
Četrtek, 17. decetrbra: 12: Vsakemu svoje (plošče). 12.45: Vreme, poročila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Razne zborovske
pesmi (plošče). 14: Vreme, borza. 18: Skladbe komponista Ailbouta (igra radijski orkester). 18.40:.Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19: čas, vren-e, poročila, spored, obvestila. 10.30: Nacionalna ura: Sokol. 19.50: 10 minut zabave: Včeraj in danes — prizorček (Vinko Bitenc). 20" V svitu božiča (orgelski koncert učencev Stanka Premrla na konservatoriju v Ljubljani; prenos iz stolnice). 21: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Citraški trio »Vesna«.
Petek, 18: decembra: 11: Šolska ura: Premog — pogled v davnino (razgovor z ucenci; vodil bo Miroslav Zor). 12: Slovenski biseri (plošče). 12.45: Vreme, poroiila. 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Kviicert radijskega orkestra. 18: Ženska ura: Pomoč otroku pri jezikovnem pouku (Dara Peganova). 18.20: Maurice Ravel: Valček (koreografska pesni-
V visoki starosti 86 let je pretekli petek umrl v svoji vili v Monte Carlu Bazil Zaharov, eden izmed najbogatejših ljudi na svetu, gotovo pa najbogatejši mož v Evropi, ki so ga splošno nazivali »skrivnostnega moža Evrope«.
Bazil Zaharov je bil med najvplivnejšimi člani mednarodnega finančnega sveta fn je veljal za nabogatejšega moža na svetu. Po rodu je bil Grk iz Carigrada, kjer se je rodil 1. 1850. Tu je postal najprej gasilec. S 34 leti je prišel v Atene, kjer je dobil službo v neki trgovini. Pozneje je bil natakar, nato pa dalje časa brez posla. Njegov sorodnik, ki je bil vratar v nekem hotelu, ga je zaradi njegovega znanja jezikov priporočil angleškemu indu-strijcu Vickersu za tolmača, ko je potoval po Balkanu zaradi dobav orožja. Sprejel ga je začasno v službo in pred svojim povratkom v Anglijo mu je ponudil mesto potnika pri svo-
ŽENSKI VESTNIK
Za kuhinjo
Peščena torta. Mešaj, da narase, sedem dek sirovega masla, 15 dek sladkorja v prahu in tri rumenjake. Nato primešaj od pol limone naribano lupinico, 12 in pol deke mo ke in slabo osminko mrzlega mleka. Stolci trd sneg treh beljakov. K snegu primešaj še 12 in pol deke moke, katero pa prej zmešaj z enim ovitkom pecilnega praška. Zdaj primešaj sneg k testu in vse skupaj narahlo zmešaj. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, posuj z moko, zlij noter testo, raz-ravnaj in spcci. Pečeno torto pusti, da sc v posodi shladi. Hladno tvrto (če hočeš, jo prerezi in nadevaj z mezgo) po vrhu potresi z vanilijevim sladkorjem Lahko jo pa tudi obliješ s poljubnim ledom.
Drobno pecivo. Mešaj, da narase. 10 dek sladkorja v prahu in eno jajce. Nato primešaj za noževo konico stolčenega cimeta, stolčenih žbic, od cnc limone naribano lupinico, a za slabo noževo konico pepelike, naribanega muškatnega oreha in popra. Ko si vse to dobro premešala, primešaj še 10 dek moke. Testo stresi na desko in ga zmesi Nato testo za prst na debelo razvaljaj in z majhnimi obodci zreži Pecivo zloži na pekačo. Pekačo nato postavi na hladno, kjer naj stoji tako 24 ur. Nato vsak kos na pekači obrni in deni peči v neprevročo pečico, da se lepo zapeče. Med pečenjem pe civo zelo narase, zato ga ne smeš preveč nagosto zložiti na pekačo. Ko je pecivo pečeno, shrani ga na suhem prostoru To pecivo mora čakati vsaj teden dni, da se zmehča, šele tedaj je prav dobro.
Vanilijevi keksi. Mešaj, da narase, 15 dek sirovega masla. 15 dek sladkorja v prahu in dve jajci. Na desko pa stresi pol kile ostre, suhe, bele moke. V moko zlij zmešano sirovo maslo, dodaj še en ncciTni in en vanilijev zavitek, pet žlic mleka, žlico ruma in od pol limone naribano lupinico Testo dobro umesi in razdeli na več hlebčkov.
tev; plošče). 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). 19: Čas, vreme, poročila ,spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: BožaKne-ževič in naša doba (dr. Dušan Stojanovič iz Beograda). 20: Prenos koncerta Ljubljanskega godalnega kvarteta. 22: čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 19. decembra: 12: Plošča za ploščo pisana zmes. 12.45: Vreme .poročila. 13: Plošča za ploščo pisana zmes. 14: Vreme. 18: Za delopust (plošče*. 18.40: Pomen našega rudarstva za narodno gospodarstvo (Viktor Gostiša). 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Kmetijsko gospodarstvo Jugoslavije v letu 1936. (Ivo Zoričič iz Zagreba). 19.50: Pregled sporeda. 20: Pojdimo v Celje po veselje (obisk mikrofona v celjskem mestnem gledališču). 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Cimermanov trio.
jem podjetju. Tako je Zaharov prišel v Za-padno Evropo. Pri podjetju je kmalu postal glavni ravnatelj in je začel sklepati kupčije tudi na svoj račun. Bil je menda največji potnik za industrijo orožja in municije na svetu. Pri vseh vladah si je znal najti svoje agente, tako da je nekoč angleški izdajatelj listov lord Beawerbrock o njem dejal, da mu je usoda narodov šport in da so načrti vlad njegova tajnost. Pozneje se je pričel baviti tudi z drugimi posli. Postal je solastnik igralnice v Monte Carlu, glavni delničar angleške delniške družbe Vickers in po njej eden izmed voditeljev koncema Vickers-Maxim-Schneider-Creuzot. Sodeloval je tudi pri francoskih in angleških družbah za pridobivanje nafte in naposled je imel vpliv na dolgo vrsto svetovnih bank. Politično pa se mož nikoli ni uveljavljal.
Hlebčke pa tenko razvaljaj in z obodci zreži. Kekse zloži na pekačo, z voskom poma-zano, in jih peci približno 10 do 15 minut, da se lepo zapečejo. Izrezano testo primesi k naslednjemu hlebčku, spet razvaljaj, iz-reži in tako dalje, da vse testo porabiš. Kekse, ko jih zložiš na pekačo, z vilicami ali s pletilno iglo nekoliko nabodi. Pečene kekse shrani v pločevinasti ali stekleni posodi. ~
Keksi druge vrste. Na desko stresi pol kile moke. V moko pomešaj en zavitek pecilnega praška. V skledi pa mešaj, da narase. 10 dek sirovega masla, štiri jajca, četrt kile sladkorja v prahu, zavitek vanilije-vega sladkorja in malo cimeta. Nato zamešaj v moko, dodaj še osminko litra kisle smetane in vse skiiDaj umesi v testo. Testo tenko (za nožev hrbet) razvaliai, izreži z obodcem kekse in sneci. Dela i isto tako kakor z var>n;;ev;Tvi; keksi
Praktični nasveti
Cesto so vzrok hiranju cvetlic lončnic gliste, ki objedajo korenine. Na preprost način jih preženeš takole: K»lo divjega kostanja skuhaj v dveh litrih vode Vre naj pol ure, nato pa postavi hladit. Mrzlo kostanjevo votlo odcedi in z njo zalij lončnice. Čez nekaj minut se bodo gliste zrinile na površino in jih z lahkoto poloviš in uničiš. Obenem pa služi kostanjeva voda kot gnojilo za lončnice
Domače mazilo proti ozeblinam V posodi raztopi en del belega voska in en del rastlinskega olja Topi počasi pri zmernem ognju, ker se olje ne sme razbefiti Ko se prične vosek v oliu topiti, mešaj toliko časa, da se ves vosek stooi Najbolje je. če prej vosek drobno zrežeš Potem postavi na stran in preden se mazilo prične trditi, ga zlij v kak lonček za mazila in pokritega shrani. Ce imaš ozebline, tedaj namazi mazilo na platneno krpico in položi na ozeble-no mesto Zavij še z drugo krpo da se mazilo ne premakne. Najbolje je. da to narediš zvečer, ko greš spat.
N&JftcsgatepI Evroftec Je umrl
1
[j]
t\v«unt Bcaua	^^
CC IMI i C GC 0
Ker me je jezilo, sem legel na trebuh poleg konja, ki sem ga bil privezal ob pri-tljikav gaber. Solnce me je grelo v hrbet, jaz pa sem se zagledal v lepi svet. Ko sem tako ležal, prihaja ban mimo. »Ej,« mi zakliče smeje se, »llija, čemu tukaj na trebuhu ležeč zijala prodajaš?« — »Vaša milost,« tako sem mu odvrnil, »rajši bi se bil!« — »Le počakaj!« mi je ban zaklical
Dolgo ni bilo treba čakati. Naenkrat se je vzdignil hrušč in vrišč, kakor da so iz pekla utekli vsi vragi. Turek nas je prevaril in prelomil premirjel
»Vrag jih vzemi!« je zaklical Marko in udaril s pestjo po mizi, oči pa so mu zablis-nile kakor divjemu mačku, »pa saj ste mu to povrnili.«
»Vraga smo mu,« je nadaljeval llija. »On nas je Niti več prav ne vem, kako je vse skupaj bilo. Samo videl sem, kako so se Turki kakor mravlje valili iz gozda. Zahrbt-niki so sklenili mir tako dolgo, da jim je prišla na pomoč njihova velika vojska. Skočim na konja, pograbim kopje, kapa mi zle-ti z glave, pa kaj za to, gologlav sem udaril na Turčine. Bliska se, kadi, grmi, drugega ne vidiš kakor kopja, sable in strelice; vse se je zgnetlo v velikanskem klobčiču, če ni padlo med nas kako železno jabolko in nas razbilo. Banova sabla je švigala kakor blisk. Jaz sem naravnost pobesnel. Od kraja se ti lasje res malo ježijo, ko se greš igrat s svojo glavo, pozneje pa postaneš prava zver. Naši jezdeci so jahali preko grmovja, mrtvih konj in ljudi kakor vragi, Štajerci pa so mlatili po Turkih, da je od hribov kar odmevalo. Naenkrat — najrajši bi bil zajokal! — vidim, kako naši pešci beže pred Turki. Zajci strahopetni! Vrag jih vzel! Metali so od sebe puške, naboje, torbe in klobuke, kakor da si jih nasejal. Z golimi sablami smo jih pognali nazaj in na lastne oči sem videl, kako je ban strclcu razklal glavo. Zaman! Bežijo, bežijo in potegnejo še nas seboj. Turki pritisnejo od spredaj, od leve, od desne. Bilo jih je kakor prosa. In tako so nas zahrbtniki s prevaro pobili.«
»In ti?« je vprašal Marko
»Jaz sem se z ostalo četo umikal proti gozdu. Skoro bi se bil rešil. Toda na mojo nesrečo je bila krogla zadela mojega konja. Padel sem, zadel ob štor in izgubil zavest. Ko sem se zavedel, sem videl, da sem ujet. Lepa sreča! O svoji usodi nisem imel niti časa razmišljati. Zgonili so nas skupaj kakor živad in okovane peljali iz Dubice v Banjo luko, Drinopolje in v Carigrad, kjer je turški cesar. Med potom so nas slekli do golega, nas tepli z biči, za posteljo so nam dajali trd kamen pod milim nebom, za hrano mrvico črnega, trdega kruha. Okovi so nas žulili do krvi, polovica nas je med potom polegla. Moj Bog, koliko sveta sem siromak prehodil, pa nisem videl skoro ničesar drugega ko svojo nesrečo. Toda vsega zla še ni bilo konec. V Carigradu so nas zmašili v neko smrdljivo luknjo, pozneje pa so nas hoteli porazdeliti po ladjah, kjer bi naj prikovani veslali do smrti. Postalo mi je kar temno pred očmi. Prišel je dan, ko bi naj odšli na ladje. Zapeljali so nas bili na dvorišče. Jaz se zvijem in skrčim, kakor pravi Lazar in začnem stokati. Med tem je prišel pred nas starec, Turek, oficir ali kaj, in mi je rekel po hrvaško: »Kaj ve-kaš, strahopetec?« Kakor da me je strela zadela! Kako tudi ne, ko sem med samim tujim lajanjem začul domačo besedo. »Hudo me zvija, gospod,« odgovorim Turku, »kolje me in boli, da ne moiem stati na nogah.« — »Odkod pa si, gjaur?« — »Hrvat sem, spoštovani aga, s posestva Fran-kopanov.« Turek se zamisli, me pogleda po strani in reče par turških besed stražniku.
10
PUIT
Ne vem, kaj mu je rekel, ali stražnik me je proti večeru peljal z dvorišča na ulico in po tesnih ulicah do visoke palače. Tu je zaploskal, me oddal vratarju zamorcu, ta pa me je peljal h gospodarja v zgornje sobe. Bil je prav oni stari Turek, ki me je nagovoril hrvaško. »Poslušaj, gjaur!« je rekel starec, »na ladjo ne boš šel; moj suženj si, delal boš na vrtu.« Pomislite samo, gospod župnik, kako srečen sem bil Takoj sem pozabil svoje težke okove, pozabil, da stojim pred svojim gospodarjem in ker sem se tako razveselil, pa sem vprašal starca: »Ali si tudi ti, spoštovani aga, našega rodu in naše zemlje sin?« Starec je pobledel, zardel, naglo okrenil glavo in mi zamahnil z roko: Jldi!« Od tedaj ga nisem več videl. Živel sem samo za visokim zidom, kjer sem zalival cvetje in pulil plevel. Moj Bog, kako prazno delo za junaka! Od dolgega časa in od jeze sem včasih cvetju sekal glave, kakor da so turške. Sužnji so s šejkom večkrat šli v mestne trgovine kupovat razne stvari za gospodarja. Na neki taki poti sem se seznanil z beneškim mornarjem, ki je govoril hrvaško, ker je bil Dalmatinec. Povedal sem mu svojo nesrečo. On pa reče: »Za to bi se našla pomoč, rojak!« »Kako?« »Z denarjem se tukaj vse doseže. Razmišljal bom o tem.« Črez nekaj dni ga zopet srečam in on mi reče: »Tu imaš steklcnico žganja, močnega kakor da ga je skuhal sam vrag. Daj ga vratarju in vrtnarju, dokler ne bosta pijana ko živina. Pred dvorom pa te bom čakal jaz!« Tako se je zgodilo. Obema pijancema sem dal piti. Pijača ju jc vrgla, jaz pa vzamem sekiro in razbijem svoje okove, da sem bil ves krvav in jo uberem skozi vrata. Dalmatinec je bil mož beseda. V mraku sem se z njim privlekel do njegove ladje in črez dva dni nas je veter že odnesel proti našim krajem. Ko so me moji ljudje zagledali, so se čudili, kakor mrtvecu, ki je vstal iz groba Jaz pa sem rekel, da sem živ in da mi je sedaj teh šal dovolj. Trikrat Bog pomaga, četrtič pa bi se prav lahko prismolil hudič. Zato sem pustil vojaščino, toda od onih dni se me drži priimek »Prebeg«, ker sem trikrat pobegnil iz turške suž-nosti.«
»Boga mi, junak si, še veCji od mene,« je pripomnil Marko, ki je z občudovanjem gledal Ilijo. »Škoda, da si odložil puško, saj matere ne rodijo vsak dan takih sinov. Pa bi šel zopet nazaj!«
»Kaj neki tukaj snubite mojega moža, Marko,« je Kate živahno vzkipela in prijela Ilijo za roko
»Ne boj se, ljuba Kata,« se je llija mirno nasmehnil, »dovolj sem v svojem življenju pretrpel, sedaj si hočem pri svojih ljubih odpočiti!« — Uskok je sklonil glavo in se zamislil.
»Da! Človek je zamašek,« je rekel napo-* sled, »ki plava po vodi. Voda ga meče sem in tja. Srečen, kdor priplava k bregu. Ali ni tako, sveti oče!«
»Človek modruje, Bog gospoduje. Božja milost je velika in dobrega človeka ne zapusti,« je odgovoril župnik.
»Kako pa si prišel sem?« jc vprašal uskok
»Popolnoma slučajno. Te kraje sem poznal že od prej. Doma v Ribniku mi je vse pomrlo razen brata Nikole, s katerim pa se ne morem prav pohvaliti. Ban me je odvezal tlačanstva in mi dovolil da lahko stražim, kjer hočem. Prišel sem služit Henigovcem po priporočilu gospoda podbana Ambroža — tega bo devetnajst let. Nazadnje so mi dali to zemljo in ker je bila pusta, sem rekel: llija, oženi se! Prilika se je kmalu našla. Nekoč sem za gospodo šel na Štajersko v Pišece, v hišo nekega Ozvalda, ki je od gospode kupoval vino. Pri Ozvaldovih je služilo lepo dekle, ki je sedaj — moja žena. Zaslepila mi je oči, pa sem jo vprašal: »Ali
bi šla z mano, Kata?« In ona je slekla črno štajersko krilo, obula opanke in oblekla ro-kavce. Tako sva se našla tako sva se vzela, o pustu je bilo tega ravno devet let, in, Bog ve, niti v sanjah še nisem obžaloval, da sem iz Stajerke naredil Hrvatico.«
»To je prav lepo! Bog vam daj srečo! Bog vas živi!« Uskok je vzdignil vrč: »Krasen človek si, llija, in če ti je prav, pa se poljubiva in bodiva si pobratima!«
»Hočem, Marko!« je odvrnil Uiia in mu podal roko.
»Na zdravje junaško, na zvestobo junaško, dragi llija! Tukaj položim roko na glavo tvojega sinka in ti prisežem pri Bogu in pri svetem Niklu, da ti bom brat v sreči in nesreči, brat tvoji ženi, oče tvoji deci. Moja desnica bo tvoja pomoč, moja junaška zvestoba bo tvoj ščit. Če te izdam, naj mi Bog ne cla sreče, ne meni. ne mojemu zarodu. Ti pa. sveti oče, blagoslovi!«
»Obljubljam ti zvestobo pred Bogom!« je odgovoril llija.
»Amen!« ie končal župnik z blaženim obrazom in blagoslovil stara junaka v nova pobratima.
V.
Zraven stare mestne hiše in nasproti samostanu stoji dvorec knezov Erdodov. Sem se je prvega dne avgusta I. 1564. na naglem pripeljal ban Peter s svojega posestva Ze-lina. Pač zaradi kakega nujnega posla. Slabe volje, na hrbtu prekrižanih rok in s sklonjeno glavo hodi Peter sem in tja po prostrani sobi. Svetle, modre oči, so mu venomer uprte v kamenite plošče tal. Zdaj pogla-di z roko dolgo svetlo brado, zdaj gre z njo preko kratkih las in visokega stisnjenega čela, ki mu včasih zatrepeče.
Lice mu je nekoliko ovelo, porumenelo; mnogo je preživel, po svetu. Zamišljen je, neka skrb ga tare. Nič mu ni mar za to, da je njegova dolga, višnjevkasta suknja zaprašena, da gumbi iz turkisa niso vsi zapeti, da so njegovi visoki črevlji iz surove kože blatni — niti ženske ne vidi, ki z otokom kakih treh let v rokah sedi pri oknu na pisani skrinji. Stara mora biti nad sedem in dvajset let. Nekoliko debelušna je, polna in rdeča; njene oči kakor črne črešnje, samo duše ni v njih. Poteze njenega obraza niso lepe, čelo ne kaže uma, toda v debelih ustnicah in kratkem nosu je nekaj, kar pravi, da je ponosna, celo ohola. Kako bi tudi ne bila? Saj je banica, druga žena Petra Erdoda in hči slavnega junaka Ivana Ala-piča z Velikega Kalnika. Umna ni, toda mogoče nekoliko pretkana kakor vse Evine hčere. Pozna se ji, da je banica, velikašinja, dasi je pravkar prišla s potovanja. Ogrnje-na je v plašč iz črnega damasta, po robovih obšitega s kunovino. Pod plaščem se vidi gosto nagubano krilo iz rdečega kalmuka, izpod katerega silijo prekrižane precej velike noge v zašiljenih črevljih iz rumenega usnja. Pod vratom je plašč spet z dvema vliti ma, srebrnima ploščama. Na eni vidiš polovico jelena nad polovico kolesa, grb Erdodov; na drugi se dviga železna roka iz krone in maha s sabljo proti zvezdi, — grb Alapičev. Majhna baržunasta kapa, preve-zena z biseri, ji pokriva obilne lase. S sklonjeno glavo se je banica zagledala v svojega otroka, ki ji sili iz naročja, in gladi zlatola-so glavico. Milo gleda mati sinčka, malo se nasmehne, nekaj kakor čustvo švigne preko njenega lica. Menda zre v tem malčku jamstvo svoje sreče. Naenkrat vzdigne glavo, odpre malce široka usta, se zagleda v bana in reče:
»Gospod Peter, drug moj! Kaj Vam je? Od Zelina do Zagreba nisem čula od Vas niti besedice, sedaj pa hodite po sobi nem in zamišlien. kakor da tukaj ni Vašega sinka, niti Vaše žene. Kaj Vam je?
»Gospa Barbara.« je odgovoril ban, stopil k gospi in pogladil sinčka, »ne izprašuj me. Take skrbi niso za žensko glavo, za njih je treba železne, moške glave.«
Nenadoma nas je za vedno zapustil

A: »Torej si se vendarle zaročil, prijatelj. Gotovo se je vnela med vama vroča ljubezen.«
B: »Da, imam jo tako rad, da ti z besedami tega niti povedati ne morem.«
A: »No, mi pa povej s številkami!«
NA RAZSTAVI
A: »Kako vam ugaja ta slika? Ali ni to slika znanega bankirja?«
B: »Ni mogoče, ta vendar nikoli nima rok v lastnem žepu ... «
PRI VEDEŽEVALKI
Vedeževalka gleda v kavino vsedlino v skodelici in vzdihne: »Bojim se neke osebe, ki stoji prav v bližini in pri kateri vse kaže na veliko razočaranje!«
»Tudi jaz se bojim: Zdaj šele vidim, da nisem vzel s seboj prav nobenega denarja!«
NERODNE2I
Nekje v Ameriki imajo pokopališče, na katerega vratih je izobešena tabla z napisom: »Na tem pokopališču se pokopavajo samo v tem mestu živeči mrtveci«.
NI BILO POTREBNO
U: »Zakaj nrste briljantnega prstana, ki ste ga našli na cesti, oddali policijski stražnici?«
B: »Ker sem smatral to za nepotrebno.«
U: »Na kakšen naein pa?«
B: »Saj je na prstanu zapisano: ,Za večno tvoj'!«
\'A POLICIJI
Gašper: »Gospod komisar, želel bi govoriti z lopovom, ki ste ga pravkar aretirali.«
Komisar: »Zakaj?«
Gašper: »Ta človek se je vtihotapil v spalnico moje žene tako spretno, da se ni zbudila Želel bi, da mi izda to skrivnost ...«
posestnik, občinski svetovalec, ustanovni član prostovolj. gasilskega društva
v Pišecah.
Pogreb se je vršil 4. XII. iz hiše žalosti, Pavlovavas št. 21.
Pokojnemu bomo ohranili trajen spomin, njegovim ostalim naše iskreno
sožalje.
PISECE, dne 4. decembra 1936. PROSTOVOLJNA GASILSKA ČETA	OBČINSKA UPRAVA
PIŠECE	PISECE
MALI OGLASI
ZA ZIMO PO ZNIŽANI CENI! sukno, barhet, obieke, pletenine. V trgovini
ANTON SAVNIK, ŠKOFJA LOKA Proda se
malo kmečko posestvo v Strahomerju p. Ig. Novozgrajena hiša sestoji iz stanovanja, hleva in velike delavnice pripravne tudi za obrtnik?. Pod isto streho je še svinjak, listnjak in stranišče. Poizve se v Mestni hranilnici ljubljanski med uradnimi urami.
HUBERTUS
nepremočljiv, temnosiv in v različnih barvah po Din 250,— ter vsa druga oblačila po neverjetno nizkih cenah pri PRESKER-JU. Ljubljana
Sv. Petra c 14
Kupuj domače blago!
novosT s Samo Din 49*30
dt-.uZ.jK*> Afiker-ai*
Pr*r< tviivu »trcj D >f»r» kVHliUrl* |«-|t k r o m i » • n »krinr
3 1>U*UI-4D« Ipil a-uui.o
Din 49 30
3i -p.»11 i(ta 1
OKvnUjrnilili tauld
■D
(Rau um)
Din «9 5J
',»nt.*-vajie "errk ki vam i*oAljt tM-i nj irv i»"ttiiiae
orn+to
i milu L3U313ANA 6
Lastna p roti kotirana tovarna
ur v S/.c
X Konji izpodrivajo avtomobile. Avstrijski listi pišejo, da je tamkaj konj začel izpodrivati avto, čeprav je doslej vsakdo mislil, da bodo avtomobili kmalu iztrebili konje. Zlasti mlekarne in pekarne so v Avstriji začele uporabljati konje, ker je treba pri razvažanju mleka in kruha večkrat postajati Zaradi tega so stroški za konjsko vprego mnogo manjši kakor pa za vzdrževanje avtomobila. Ker so začeli tudi vozovom konjske vprege dajati kolesa z gumijastimi obroči, zdaj konji mnogo več potegnejo kakor poprej. Ker pa Avstrija sama nima več dovolj konj, jih je začela uvažati, zlasti iz Jugoslavije in Madžarske. V prvi polovici letošnjega leta je bilo iz Jugoslavije v Avstrijo uvoženih 2176 konj, iz Madžarske pa 1402.
X Brezžična oddajna postaja pod zemljo.
V Melniku, češkoslovaškem vinskem središču, so zgradili z zneskom 26 milijonov češkoslovaških kron novo kratkovalovno oddajno postajo. Vsa naprava je pod zemljo v betonskih zgradbah, ki so varne pred bombami. Ta postaja se bo uporabljala v prvi vrsti za prenos poročil v nemškem jeziku.
Za smeh in kratek čas
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik: »Mnogo sočivja morate jesti.«
Bolnik: »Sočivje mi ne diši. Ali bi mogel jesti vsa: na svoj način?«
Zdravnik: "Seveda. Kakšen nač n pa je to?«
Bolnik: »Sočivje bi dajal svinji in bi potem jedel svinjino.«
zakaj SO RIBE NEME
A: »Ali veš. zakaj so ribe neme ?«
B: »Kar potisni glavo pod vodo in poskusi govoriti, pa boš vedel zakaj.«
PRI ZDRAVNIKU
Zdravnik prebudi bolnika, ki je v čakalnici na stolu zaspal.
»No, kaj želite, gospod?« ga je vprašal.
»Nespečnost me muči, gospod doktor«, je odgovoril bolnik.
LJUBEZEN
ZANIMIVA KNJIGA
ZDRAVILNO VPLIVA
NA MISLI IN NA ŽIVCE
Vi vsi, ki v težkih bojih za obstanek In v velikih skrbeh ne morete poslati svojih misli v čudoviti svet fantazije, se boste ob čitanju velezanimivih knjig iz „Jutrove" knjižnice saj za kratek čas
umirili in odpočilj.
Na razpolago so naslednje knjige:
1.	Jean de la Hire: Lucifer, fantastični roman v šestih delih. 1924. 273 str.
2.	Maurice Leblanc: Tigrovi zobje. Iz francoščine prevel F. J o. 1924. 217 str.
3.	Veridicus: Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 str.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau). Roman. 1925. 419 str.
5.	James Oliver Corwood: Onkraj pragozda. Roman. 1925. 129 str.
6.	Gustave le Rouge: Misterija. Roman. 1925. 177 str.
7.	Oskar Hubicki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1926. 320 str.
8.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 str.
9.	Oevre Richter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 str.
10.	Rene la Bruyere: Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 str.
11.	Zevacco: Papežinja Favsta. Roman. 1927. 194 str.
12.	J. O. Corwood: Lov za ženo. Roman, 1927. 194 str.
13.	E. G. Seliger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugoslovena. 1927. 291 str.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman 1927. 92 str.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 str.
16.	Stanley Weyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 1928. 233 str.
17.	Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18.	Michael Zevacco: V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462. str.
19.	Marcel Priollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 str.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 str.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 str.
22.	Artur Bernede: Belfegor Pustolovski roman. 1930.
23.	Staroslav. Gostilne v stari Ljubljani.
24.	Melik: Do Bitolja in Ohrida.
25.	France Podlipnik: Jelarjevi čuvaji.
26.	Frank Heller: Blagajna velikega vojvode.
Globoko znižane cene knjigam so sledeče:
Posamezne knjige:
Broširane Din 10.— Vezane Din 18.—
Skupina 5 knjig:
Broširane Din 40.— Vezane Din 70.— Izbira poljubna
Skupina 10 knjig:
Broširane Din 70.— Vezane Din 130.— Izbira poljubna
v Ljubljani
Nadalje nudimo našo pestro, poljudno znanstveno in zabavno tedensko revijo »Življenje in svet« v zvezkih, za ko mpletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo.ter francoščino za samouke po Din 30.—. V navedenih ce nah je upošteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nobenih drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim. ki bodo obenem z naročilom nakazali tudi denar.
Tudi BOŽIČEK bo otrokom letos znatno cenejši kupoval knjige
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koš veselja in radosti:
27.	Prigode porednega Bobija,
28.	Sinko Debelinko,
29.	Prigode gospoda Kozamurnika.
30.	Janko in Stanko,
31.	Skok, Cmok in Jokica,
32.	Bratec Branko in sestrica Mica,
33.	Sambo in Joko,
34.	Osel gospoda Kozamurnika,
35.	Vrtismrček in šilonoska,
36.	Popkins,
37.	Jelarjevi čuvaji,
Posamezna knjižica stane Din 12.— Pri odjemu 5 knjig Din 50.— Pri odjemu vseh 11 knjig Din IOO.—
»Tarzan", 2 knjigi, I. in II. del, stane sedaj samo Din 30.—
Cenjene naročnike knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejn številke knjig, ki jih naročijo in čitljiv naslov. Važnn je, da obenem, ko nam bodo vposlal naročilnice, že tudi nakažejo po pošti odpadajoči iznos, tako da bomo mogli knjige hitro In točno razpošiljati. Naročilnice je v kuverti poslati na naslov: Uprav-ništvo »Jutra« v Ljubljani. Knafljeia ul. 5.
Upravništvu „JUTBA"
Podpisani naročam sledeče knjige: (navedite samo številke knjig) —
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev. 11842.
Knjige pošljite na naslov:---------------------------------