Foitnlna plačana v gotovlni Izhaja v pondeljek in potek ob 5. popoldne. Stane mesečno Din 7'— 2a inozemstvo Din 201—. Račun prj poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritliqe, desno. Telefon int. St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne, — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 78. Celje, ponedeljek 26. septembra 1932. Leto XIV. FRAN SVETINA: Organizacija jugoslovenske misli Problem Sredozemskega morja in ini Sredozemsko rnorje tvori danes s svojimi še nerešenimi vprašanji naj- aktualnejše poglavje današnje ev- ropsko politike, in še posebej naše zunanje. Problem SredozeniiSkega morja jo svetovno političen in ga je treba gledati z özirom na rešitcv in posledice v sedanjosti in bližnji ba- dočnosti. Številne knjige in publikacije raz- pi-avljajo o torn občutljvem vpraša- nju. Za nas je glavno, da vemo, da traja boj za nadvlado na Sredozem- skem morju že cela stoletja in v je- dru že od rimskih Časov. V tern bo- ju vodita Francija in Italija trajno barbo za premoč nad njim in za ev- ropski primat. Danes predstavlja Francija boga- to velesilo s svojo kolonijalno po- fcestja v Afriki, ki je zvczana z do- movino preko zapadnega dela Sredo- zemskega morja. Italiji pä to ni po Lodu, kajti zaradi svoje pozicije si svoji takozvano naravno pravico do njega. Zato naj bi bila druga Angli- ja> t. j. otok, ki je na severu zvezan s kontincntom, sicer pa ima značaj otoške države s kolonijami. Zato ho- če Italija. kclonij in to naravno v ne- posrcdni bližini, v Afriki, v kateri ima danes. le skromne pokrajino. Italija vidi v francoski Afriki ogro- men rezervoar, ki bi v slučaju voj- ne predstavljal za Francičo neizčrp- ne moči. Ne s'amo, da bi ¦ Francija dobivala vojake, neomejene bi bile tudi surovine za njeno industrijo. Teh Italija nima niti do-ma. Zato je velikcga pomena gi-adnja Transsa- harskc železnice od francoskega Ma- roka do Intlijskega morja, v kateri zopet vidi Italija novo nevarnost. Italija je to često povdarila svetu, stvarno pa so je pričela z vsemi si- lami oprijemati tega problema še!e v eri fasizma, ki si jc ustvaril sislem takozvanc obkioževalne politik?, ki gre za hegemonijo v vzhodni in cen- tral ni Evropi. To je znani sistem, ki deluje za popolno izolacijo Jugosla- vije in ki stremi za tern, da bi po- stavil proti Franciji blok držav pod italijanskim vodstvom. Odtod izhaja znano francosko-ita- lijansko nasprotje. Jugoslavia ni pri tern nič manj zainteresirana, kajti naS Jadran je del velikega Sre- dozemskega morja, do katerega pa po italijanskem in nemškem mišlje- iiju niinaioo prirodne pravice, niar- več le do Soluna. Tu zopet vidimo dvojno lice italijanske politike, ki je s svojimi intrigami in snubljenji z Grčijo hotela, da izgubimo vsako pravico do Soluna. Ko je šlo za po- večanjo naše solunske trgovskc ro- ne, je po padcu Pangalosa, padlo tu- di to v vodo. Italija ni sama. Verno jo spromlja in podpira Ncmčija. Odtod izvira tudi neke vrste prijateljstvo, ki naj pomeni za Nemčijo vrnitev njenih nekdanjih afriških kolonij, ki so da- nes v francoski posesti, za Italijo pa je izgovor, da bi mora.la imeti kot država zmagovalka večje pravice nego jih ima. Tako je zrasel krog nezaclovolj- nih, ki ga vodita Italija in Nemčija. Večno obljubljanjc manjšim drža- vam, kakcji' Madžarski, ;Bolgariji, Grčiji, Avsti'iji, Turčiji i. dr. ni ino- prlo zadovoljiti teh malih zavoznic in zato vidimo, da se vračajo v zad.njem času v sfcro nekakega poli- tic nega pomirjenja. Tombolj pa je prešla v ofenzivo Nemčija, ki s svojimi velikimi in ne- varnimi zahtevami no bo dosegla drugega, kakor novo nerazpoložonje proti sebi. Poscbno ulogo v francosko-itali- janskem nasprotju igra Albanija, ki je postala. glavna opora Italije na Balkanu. Ne le s strateškega, tudi a gospedarskega vidika pomeni Alba- nia za nas znatno izgubo, obratno i pa za Italijo glavno bazo za njone namere. Fnmcosko-italijansko nasprotje se najfoolj jasno kaže v stalnih zaiite- vah Italije po popolni pariteti na morju. Francosko brodovje v Sredo- zemskem morju bi moralo biti po italijanskih željah podrejenega zna- čaja, docim naj bi bilo italijansko v premoči in koncentrirano na njoiii vzhodni in zapadni obali. Nedavni veliki manevri italijan- skega vojnega brodovja so bili do- volj očita. demonstracija proti Fran- ciji, in posledica bo nova okropitev francoskega stališča. Francosko bro- dovje v Sredozemskem morju ima nalogo posredovati med domovino in kolonijami, ki so v primeri z itali- janskimi prcobsežne in zato potrob- ne primernoga varstva. Iz vsega navedenega je razvidno, da vodijoludi današnjo evropsko po- litiko smernice, ki izvira jo iz Sredo- zomskega trikota treh sil: Francija, Jugoslavia, Italija. Blok italijanske obkroževalne politike ni rodil zaže- ljcnega uspeha in edini siliv Evropi, ki danes vznemirjata svet, sta Itali- ja in Nemčija. Vse nepotrebno rož- ljanje in vznemirjanje teh držav in njihovih zavcznic ne more vplivati na Malo antanto in Francijo, ki si bo v spora/Aimu z Anglijo vedtio pri- držala odločilno besedo. To je za Italijo priroden tuš, ki jo miri, kajti Anglija je bila vedno spo- razumna s Francijo in več ali manj prijazna z Italijo. S tern se bo mora- la Itnlija. pi'ej ali slej sprijazniti. Da Italija ni bila kos tern nalogam, do- kazujo nedavna sprememba celotne njene diplomacije. Cilji so ostali isti — spremenila so se le pota. Pomožna akcija za brez- poselee v Celju in okolici V petek 23. t. m. od 18.15 do 19. se je vršila v sejni dvorani na mest- nein magistratu važna anketa o po- iiiožni akciji za zaposlitev in podpi- ranje brezposelnih in revežev v celj- ski mestni in okoliški občini. Anke- te so so udeležili narodni poslanec g. Ivan Prekoršek, predstavniki sre- skega načelstva, mestne in okoliške obcine, cerkve, Delavske zbornice, Borze dcla, javne kuhinje, industri- je, trgovstva, delavskih sti'o'ko>vnih organizacij, privatnih namežčencev t(]' zastopnikov in zastopnic huma- nitamih diušLev, skupno okrog 50 oseb. Ankcto je otvoril in vodil mestni župan g. dr. Goričan, ki je uvodo- m,a pozdravil vse udeležence. Nato je podal šef celjske ekspoziture J3or- ze dela g-. Toka.n izčrpen resoi-at o stanju brezposelnosti v Celju, okoli- ci in celjskem srezu, ki stalno na- rašča, in podčrtal potrebo skupnc pomožno akcijc za Celje in okolico. I Župan g. dr. Goričan je omenil, da j bo treba brezposelne zaposliti pri javnih delih, ki naj bi se izvedla v Celju in okolici. Za brezposelne naj bi sc nabirali prispevki^v donarju in naturalijah, potrebna je tuili asta- novitev ogrejevalnice. Akcijo naj vo- di poseben akcijski odbor. Lastnik tovarne »M'etke« g. Weinberger je prcdlagal, da bi naj podjetniki pri- spevali v podporni sklad 2 do 3% od vsote, ki jo plačujejo za mezde, enak skupni prisp'evek pa naj bi plaCevali j tu
  • no- či ali jutri vpad hladnejsega severo- zapadnega zraka, morda z nevihta- mi in dežjem; kakšno bo nadaljno vreme, je še negotovo. Celje in okolica c Celjski občinski svet bo imel v petek 30. t. m. ob 18. prvo sejo po počitnicah. Poleg poročil odsekov je na dnevnem redu tudi volitev v upravni odbor Mestne hranilnice. c Uradni dan Zbornice za TOI v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 4. oktobra od 8. do 12. do- po'ldne v pos votoval nie i Združenja ti'govcev za mesto Celje v Cclju. l{az- lagova ulica št. 8, pritličje, levo. c Začetek šolskega leta na trgov- ski nadaljcvalni šoli v Celju. Vpiso- vanje za solsko leto 1932/33 bo 2»>. in 27. t. m. vsakikrat od 18. do 20. K vpisovanju je prinesti zadnje žolsko izpričevalo. Vpisnina znaša 25 Din. V tot šolo se morajo vpisati in jo obiskovati vsi trgovski vajenci in pomočniki, ki so rnlajöi od 18 let, v mestu Celju in naslednjih krajih njega okolice: Babno, Breg, Gaber- je, Lava, Levec, Lisce, Medlog, Ostrožno, Polule, Spodnja Hut I in ja, Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad, Zavodna, Zg. Hudinja, Bukovžlak, Čret, Dobrova, Store, Teharje. V šol- skem letu se bodo poučevali neob- vezni predmeti: srbo-hrvatski jezik, stenografija, strojepis. Pouk v teh predmetih bo po 2 uri na teden, vsa- ko sredo od 18. (6. pop.) naprej in v nedeljo dopoldne. Obiskovati moreja ta pouk poleg učencev (k) trgovske nadaljevalne sole tudi drugi pripad- niki trgovskega stanu, če dokažejo potrebno predizobrazbo in se zaveže- jo ravnati ss po šolskem redu trgov- ske nadaljevalne sole. Ti obiskoval- ci placajo vpisnino 25 Din in mo- rejo dobiti, če končajo pouk z uspe- hom, potrdilo o obisku, na katerem bodo navedeni z uspehom obiskova- nL predmeti in stopnje pouka. Sol- nina za te predmete znaša za vse obiskovalce 90 Din. za vsak predmet za polletje (za strojepis za uporabo stroja Še 10 Din mesečno) in je plač- ljiva polletno vnaprej. — Vodja sole. c Slrokovna gostilničarska nada- ljevalna sola v Celju. Vpisovanje bo v torek 4. oktobra ob 14. v pisarni deške meščanske šole. Šolo s6 v smislu čl. 298. zakona o obrtih dolž- ni obiskovati vsi hotelirski, gostüni- čarski in kavarniški vajenci ter po- močniki, ki so m.lajši od 18 let. Pri vpisovanju plača vsak učenec 50 di- nar jev za šolske potrebščine. c Esperanto je umetno sestavljen mednarodni pomožni jezik s široko zasndvanim in napredujočim pokre- tom za njegovo uveljavljenje. Tudi P)ri nas v Celju iraa že mnogo pri- padnikov, vendar ga vsa javnost še ne pozna dovolj in smatra njegovo uveljavljenje kot nekaj, kar bo pri- nesla šele prihodnjost. To pa ne sme oistati tako! Esperanto je nujno ak- tualen in si ga s hitrim napredova- njem osvajajo posebno pripadniki vseh naprednejših manjših narodov, ki ne morejo gojiti hegemonističnih teženj za uveljavljenje in končno prevlado njihovega jezika kot med- narodnega občevalnega sredstva. To iz čisto praktičnih ozirov. Esperan- to pa ima tudi pripadnike zgolj ide- aliste in to na vseh delih zemljo, med vsemi narodi, ki ne vidijo v es- perantu samo praktičnega jezika, ampak pokret višjih vrednosti. Pvaz- voj jim daje prav in že vidimo, da se na ta pokret vežejo razni svetov- ni pokreti kakor pacifizem, katoli- eizem, prostozidarstvo itd. Jezik jim namreč nudi sijajno sredstvo za laž- je medsebojno razumevanje. Na ta način druži in spa ja. Zelo merodaj- ni Cinitelji so že tudi prepričani, da leži najbrž ravno v tem pokretu ključ za vsesplošno mednarodno zbližanje in pomirjenje. Sredstvo te- ga pokreta je seveda jezik. Za pouk jezika skrbijo povsod, kjer so osno- vani esperantski klubi. Tako tudi v Celju. Reflektanti za tak tečaj, ki se bo začel v prvi polovici oktobra, naj Štev. 78. »Nova Doha« 26. IX. 1932. Stran 3. se prijavijo tajniku kluba, ki bo v ta namen o'd 29. septembra do G. okto- bra vsak da:n ob 13. v pisarni Javne kuhinjo v Celju, Razlagova ulica.. K. c Opozorilol »Celjsko godbeno dru- štvo jc pridobilo za svoj orkester od- ličnega godbenika — bivšega člana muzike kraljeve garde v Beogradu. •Omenjeni gospod je sposoben pouče- vanja vseh trobil, vijoline in vijole. Prosimo starše, da prijavijo licence, ki imajo ve.selje za pouk na navede- nih instrumentih, ki pa se ne šolajo že na tukajšnji Glasbeni matici, »Celjskemu godbenemu društvu«. Prijave sprejcma in vsa pojasnila daje g. učitelj Ivo Petrak, Celje, Sod- nijska steza 3/1 nadstr. — Odbor CGD. c Mestna kopališča ob Savinji se zapro v petek 30. t. m. Osebe, ki ima- jo shranjene tamkaj kop&lne obleke in slično, se pozivajo, da pridejo do navedenega roka po nje h kopaliski strežnici odn. kopališkima mojstro- ma, ker mestna občina po poteku te- ga roka odkl an ja vsako jamstvo. c V celjski bolnci so umrli: v so- boto 24. t. m. 49-letni mesarski po- močnik in bivši celjski gostilničar g. Peter Bračič s Sp. Hudinje in 7G-let- na občinska reva Katarina Kunštko- va s Huma ob Sotli, v nedeljo 25. t. m, 53-letni vladni kancelist v pok. g. Fric Presinger iz Celja, zaveden narodnjak, ki je služboval do svojo upokojitve na sreskem načelstvu v €elju, v ponedeljek 26. t. m. pa 86- letni občinski revež Jernej Avbelj iz Grušovelj pri Rečici ob Savinji. N. P- v m.! c Poskus samomora. Na Bobovem. pri šmarju si je 74-lctni hlapec Ju- li j Taborne po nekem prepiru v jezi ¦s koso odreza) tri prste na levi roki in se porezal po obeh rokah. Prepe- ljali so ga V celjsko bolnico. c Otroka je pustila v uradu. V po- nedeljek 20. t. m. zjutraj je prišla v celjsko ekspozituro OUZD neka žen- ska s Teharja z dojenčkom. Rekla je, iici- ja aretirala nekega P., absolventa puškarske sole v Kranju, in nekega okrog 14 let starega dečka, ker sta kradla kokoši. Zaplenili so jima de- set ukradenih kokoši. P. je imcl pri sebi tudi rokopis nekega romana in risbe, ki jih je sam napravil. Oba pri- jatelja perutnine so vtaknili v za- por. c Nesreče in nezgode. V ponede- ljek 26. t. m. opoldne je padel 28-1 et- ni železniški ključavničar Ivan Va- lenčič, ko je popravljal ogrodje na železniškem podvozu pri hotelu »Po- šti« v Celju, z lestve na tlak. Pri padcu je dobil notranje poškodbe. — V St. Vidu pri Grobelnem si je v ne- deljo 25. t. m. posestnik Ivan Zobec pri padcu zlomil levo nogo. — V Lan- deku pri Dobrni je padel 51-1 etni te- sar Martin Razgor v soboto 24. t. m. z lestve, ki je bila prislonjena k skednju, ter si zlomil levo roko in si jo obenem izpahni! v komolcu. — 67-let.nega nočnega čuvaja Štefana Hojnika iz Celja je v nedeljo i25. t m. na cesti podrl neki kolesar. Hojnik je dobil lažje poškodbe po vsem te- lesu. — Vsi poškodovanci se zclravi- jo v ceijski bolnici. c Izguba. V soboto 24. t. in. opol- dne sta bila v mestu izgubljena dva v robec zavita zlata prstana. Za bolne na örevesih, ki trpijo vsled motenj prebave, zamašenja, hemoroidov in njih posledic, kakor glavobola, omotic itd., je Saxlehner- jeva naravna grencica HUNYADI JANOS prava blagodat. Že 70 let iz- vrstno preizkušena, klinično in zdravniško sijajno odobrena in pri- poročena tudi za daljše zdravljenje s pitjem vode, za nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolovil, zagatenje krvi, kožne izpuščajo itd. Neprekosljiv učinek! Pazite na eti- keto z rdečim srednjim poljem! Do- biva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Sokolstvo Sokolske župne tekme v lahki atletiki za 1. 1932. CELJE, 26. septembra. VČeraj od 8. do 12. dopoldne so se vršile na Glaziji lahkoatletsko tek- me celjske sokolske župe. Vreme si- cer ni nagajalo, vendarpa je bilo tek- movanje otežkočeno vsled deževja, ki ga je bilo prejšnje dni dovolj. Tek- movanje se je vršilo v troboju (ob- vczno) in peteroboju. Troboj jo ob- segal skok v daljino, m.et krogie in tek na 100 m, peteroboj pa poleg te- ga še skok y višino in met diska. V peteroboju je bilo 28, v troboju 50 tekmovalcev. Rezultati tekem so naslednji: Člani: Peteroboj: 1. Celje 2. vrsta 8.644.53; 2. Celje 1. vrsta 7.078.68; 3. Velenjo 5.644.77, Troboj: 1. Celjo (vrsta Gaberje) 3.630.10; 2. Žalec 1. vrsta 3.341.50; 3. Celje (vrsta mesto) 3.185.75. Posamezniki v peteroboju: 1. Ma- rek Evgen, Celje 2.760.37; 2. Marek Ivan, Celje 2.670.77; 3. Urbančič Adolf, Celje 2.353.92. Posamezniki v troboju: 1. Jüng- ling Albert, Sevnica 1.280.05; 2. Sta- niC Rudolf, Celje 1.238.50; 3. Gobec Radovan, Griže 1.156.70. župni rekordi za 1. 1932: Met kro- gle: pviai'ek Evgen, Celje 11.73 in. Met diska: Žabkar Drago, Velenje 31.90 metrov. Skok v višino: Marek Ev- gen, Celje 1.65 m. Skok v daljino: Marek Evgen, Celje 5.71 m. Tek na 100 in: Urbančič Adolf, Celje 11.8 sekund in Marek Ivan, Celje (za prs- no razdaljo za Urbančičem). Moški naraščaj: Troboj (obvezen, udeležba 45): 1. Celje (vrsta mesto) 6.429.50 točk; 2. Celje (vrsta Gaberje) 5.776.15; o. 2a- lec 5.455. Posamezniki: 1. Petrak Marjan, Celje 1.794.25 točk; 2. Rock Ivan, Šo- štanj 1.592; 3. Valenčič Edvai-cl, Ža- lec 1.557.75. Župni rekordi: Met krogie: Lati- novic Nikola, Celje-Gaberje 10.75 m. Skok v daljino: Petrak Marjan, Ce- lje 5.45 m. Tek na 60 m: Petrak Mar- jan, Celje 7.8 sekund. Rezultate ženskih oddelkov bomo objavili pozneje. x Lcp uspeh celjskega sokolskeya naraščaja v Beogradu. Saveznih te- kem za državno prvenstvo v odboj- ki, ki so se vršile v nedeljo 25. t. m. v Beogradu, se je udeležilo 16 po- stav, med katerimi je celjski sokol- ski naraščaj zasedel drugo mesto. Podrobno poročilo o tej zanimivi tekmi bomo objavili prihodnjič. Sport SK Atletik : SK Soštanj 4:0 (2:0) CELJE, 26. septembra. S prvenstveno tekmo med SK At- letik in SK Šoštanjem iz Šoštanja, ki se je odigrala včeraj dopoldne na igrišču SK Atletik pri »Skalni kleth<, se je pričelo v Celju jesensko prven- stveno' tekmovanje v II. razredu. Tekma, ki je privabila na igrišče okoli 150 gledalcev, se je končala z rezultatom i : 0 (2 : 0) za Atletike. Mlačna, mestomia (zelo enostranska igra ni nudila nmogo. Bil jo pač nižjerazreden nogomet, ki ni mogel nikogar preveč navdušiti. Šoštanj- čani so biJi Atletikom šibak nasprot- nik. Raztrganost med posameznimi deli je bila glavna hiba moštva, pri- družilo pa se je še pomanjkanje starta, pri nekaterih celo pomanjka- nje osnovnega znanja. Na uspeh s tako igro pač niso mogli računati in so se zato o'mejili le na obrambo. Bilo je sicer v vsej igri troje resnej- Sih napadov; v glavnem pa je vra- tar Atletikov lahko počival. Glede na premoč Atletikov, ki so pa pred nasprotnimi vrati vse preveč okle- vali, so lahko Šoštanjčani z rezulta- tom kar zadovoljni. Atletiki so za- bili prvi gol po desnem krilu v 5. minuti, nato pa razen proti Šošta- nju prisojene 11-metrovke, ki jo je vratar lepo ubranil, ni bilo ničesar. Sredi polčasa je padel za Atletike, s sodelovanjem obrambe Šoštanja, še drugi gol. V elrugi polovici igre so igrali skoro ves čas na polju »Sosta- nja«, žoga pa je našla pot v mrežo le dvakrat. Kljub zmagi so igrali At- letiki slabo in jim s takšno igro pro- ti močnejšemu nasprotniku ne bo šlo vso gladko. Sodil je g. Svetek. t Kvalifikacijska nogometna tek- ma med SSK Celjem in SK Slova- nom, ki bi se morala po odredbi LNP vršiti v nedeljo 25. t. m. ob 16. v Ce- lju, je bila od LNP preklicana. SSK Celje je protestiralo proti razveljav- ljenju prve in odreditvi nove, tretje tekme. Ta protest bo menda ugodno rešen. V tem slučaju preide SSK Ce- lje takoj v podsavezno ligo. Kino Mestni kino Celje. Ponedeljek 25., torek 26. in sreda 27. septembra ob 20.30: »Ena noč na rivijeri«. Razkoä- na zvcčna opereta po romanu Alfre- da Macharda »Žena za eno noč«. V glavnili ulogali Friedl Haerlin, Wal- ter Janssen, Oton Wallburg, Adela Sandrock, Pavel Morgan in Albert Paulig. Film se odlikuje z dobro vse- bino, izvrstno glasbo in lepim pet- jem. Predigra: najnovejši zvočnižur- nal. Glasovi iz občinstva Brezsrčno mučenje konj Na produ na ovinku Savinje pod Starim gradom lahko dan za dnem opazujemo silno trpinčenje konj. S proda stalno vozijo gramoz in pe- sek za nove stavbe. Če konji ne mo- rcjo potegniti voza z mesta, se jih lotijo kar po trije možje z lopatanii in jih bijejo, kamor lopata pade. Ta- »Franc Jožefova« grenčica odprav- lja motnje v prebavi, glavobol in ob- loženje jezika. PIERRE BENOIT: 21 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris Rihteršič § 7. — Ponovitev: O življenju v Lautenbnrgu Ötirikrat na teden poučujem vojvodo-nasled- nika; dve uri zgodovine in po eno filozofije in knji- ževnosti. lakrat grem v njegove sobe na desnem ikrilu palače, ki je, kakor sem že povedal, določen za njegovega očeta, medtem ko je levo krilo pridržano samo za veliko vojvodko Auroro. V delovni sobi vojvode Joahima vise po stenah Kiepertovi zemljevidi, najboljši, kar jih sploh je, razen tega pa še dve'sliki. Ena kaže velikega voj- vodo, druga pa njegovo prvo ženo, rojeno grofico von Tepwitz, pošteno Bavarko z Luthroviin križem, ki je ümrla pred kakimi ti-emi leti. Vojvoda Joahim ji je podoben kakor jajco jajcu. Težko bi dobil pridnejšega uČenca, kakor je mladi ncmški vojvoda. Zna žo marsikaj, toda, po nesreči, vse po istem kopitu. Ne bi se prav posebna Cudil, če bi po smrti velikega vojvode postala država Lautenburg ozemlje cesarstva. Ljudje, ki jim v življenju ni ničesar manjkalo, si domišljajo, da je brezskrbno življenje dovolj, da je človek srečen. Jaz sem srečen. Samo na svoja pre- davanja moram misliti. Dve ali tri priröfine knjige, ki jih tu ne poznajo, izvrstno služijo s^vojemu na- tnenu. Srečen sem, sem vam rekel. Te dni sem malical pri velikem, vojvodi. Trikrat sem med tem kosil pri polkovniku Wendlu. Njegova'zena je bila z menoj ies prijazna. Posodil sem ji nekaj knjig, ki sem jih bil prinesel s seboj in so bile namenjene veliki voj- vodki. Dobra ženska je in prav mi bo hodilo, če bom s polkovnikom prijatelj. Navadno kosim s Cyrom Beckom, Kesslom in glavnim štal)om. Od časa do' časa prihaja tudi mali Hagen. Drugi se posmehujejo, ko ga zagledajo, in pravijo, da mu je velika vojvodka danes dala do- pust. Zvečer se vsi razgube: gospodje imajo družabne zveze v mestu. Ostajam sam s profesorjem in časih, ne vselej, z molCečim Kesslom. Ce govori Cyrus Beck, samo zabavlja. Njegov učenec ne napreduje. In na- posled, to ni posel zanj. Ah, koliko boljši je bil po- kojni veliki vojvoda Rudolf! Kako je razumel sta- rega profesorja! Menda mu kot geografu ne bi našli cnakega. Kessel izpije svojo kavo in mirno odvrne: »Geograf, ki ni vedcl, kako se ravna s topom 17. milimetrov.« Cyrus ga skoraj užaljeno vpraša: »Ali torej bolj cenite sedanjega velikega voj- vodo?« »Nisem poznal Njegove Visokosti velikega voj- vode Rudolfa,« mirno odgovori Kessel. »Vem samo to, da je dolžnost velikega vojvode, da je veliki vojvoda, da pozna topništvo, laliko in težko, in da pusti naposled geografe, da v miru delajo.« Cudno je, da se profesor pritožuje Kesslu, čeprav se ga boji, in ne meni, ki sem Francoz. Rečem vam, da lojalnosti teh ljudi ni mogoče preračunati. Mi smo zadovoljni samo takrat, kadar smo v opoziciji. üni pa so s svojo duševnostjo in cesarsko zastavo, ki je v ostalem lepa, taka jagnjeta, da so v primeri z njimi Panurgovi jarci domišljavci in uporniki. Podnevi najbolj uživam, če se sprehajam po Lautenburgu. Lepe nemške uniforme me navdušu- jejo. Disciplina, ki ji ni enake, me malce vznemirja. Godba 182. polka igra dvakrat na teden na kraljevem trgu nasproti gledališču. Zabava me dražestna ne- spretnost maldih deklet, ki jih srečujem. Spominjam se in potrjujem resničnost besed, ki jih je stari ko- njeniški general von Dewitz rekel svojemu poboč- niku: »Ta mlada dekleta so pleme, moj dragi prijatelj, in človek jih z veseljem gleda! To niso polženske, to so matere! Jamičim za ves njihov rod! Glejte to svetlolasko, ki prihaja mirao! Glejte te rdeče obraze in to hojo! Vsak korak meri meter in dvajset. Za starega vojaka, kakor sem jaz, je to prava naslada; uživam, kadar jih gledam.«* Tudi jaz uživam, tudi jaz se naslajam in se pri tem dovršenem popisu njihovega namena spomi- njam besed francoskih Castnikov iz Casov Sedana, tistih, ki so podpisali »obvezo« in bili v Nemčiji ujeti: »Ce prosite Nemko, naj sede, bö legla!« Zdaj je že siv in žolt večer; gostilne so razkošno razsvetljene. Mimo gre cvetličarka. Nocoj moram na večerjo k polkovniku. Kako bi bilo, Ce bi prinesel gospe von Wendel šopek spominčic? . . . I. 1. W. Meyer-Förster; Baron von Heidenstamm. Stran 4. »Nova Doba« 26. IX. 1932. Štev. T8. ko trpinčcnjo konj so jo dogodilo tu- di v soboto 24. t. m. Ljudje so so zoražali nad početjem surovežev. Varnostno obi as t prosimo, da posveti tudi temu kraju pozornost ter pri- raerno pouči take voznike, kako je treba ravnati z ubogimi živalmi. Grdo petje Iz neke male gostilne v neki ozki ulici v Celju sili že često predpoldne ali v zgodniih popoldnevmh urah kri- čavo petje na ulico. Tarn prepeva vse povprek, moški in ženske, in tako na- robe, da je včasi zelo režko spoznati napev. To prepevanje brez smisla in lepote bi bilo na vsak način treba preprečiti. Kajti, prvič je res grdo, in drugič menda ni treba, da bi eni brez- poselni presedeli dopoldne ali popoldne v krčrni, dočim drug» niti toüko ni- majo, da bi si kupili kruha. Pa že za- radi Ijubega miru bi bilo treba na- praviti red. G. Dopisi Premovanje živine v Vitanju. Dne 14. t. m. je trg Vitanje obhajal prav- cat kmetski p.raznik. Na razstavnem prostoru se je dvigal slavolok z napi- som »Cast kmetskemu dtlu in uspe- hu !«. Agilni predsednik sreskega kme- tjjskega odbora g. Lojze Križnič je v vzpodbujajočih besedah pozdravil pre- ko 400 oseb, ki so prihitele na to pri- reditev, in je podal smernice, ki si jih je začrtal kmetiiski odbor glede živi- noreje. Vzpodbudil je množico k vztraj- nemu deiu, ne glede na težke gospo- darske razmere. G. Ivan Nemec, kme- tijski referent, je obrazložil pomen pri- reditve in nalogo živinorejskih društev. — Na premovanje je bilo prignanih 50 krav in telic ter 6 bikov. Razde- ljenih je bilo 12 nagrad v skupnem znesku 1000 Din. Živinorejsko selek- cijsko društvo v Vitanju je na to svojo prireditev in na svoje uspehe lahko ponosno. Književnost Gonan Doyle: Boj v megli (Bas- k c r v i 11 s k i p e s). Roman. Zalo- žil konzorcij »Nove Dobev v Celju. Poslovcnil Boris Rihteršič. Str. 166. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vrecl Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobo« v Celju je izdal kot tret jo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detektivskih romanov. V tern romanu nam slika pisatelj usodo mladega anglcškega plemiča, ki mu nepiestano grozi skrit sovraž- nik, zalirbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se o'digravajo na velikem moevir- ju, kjer preži srnrt in strasi fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudjo pripisujejo nadnaravno moC. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z vclikimi napori in z izredno bi- stroumnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zločinca. Ta roman je visek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in jo zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- ttla v okusni oprcmi in se naroča v apravi »Nove Dob.'« v Celju. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje In pro- daijo devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var-> nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanf Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražariu. Kfsrol Loibner, Celje Kralja Pcfra o. 17. — Pri „Zvoncu" Delikatese, specerija, semena. Dobro ohranjena, lahka, napol pokrita kocijas s konjsko opremo na prodaj. Naslov v upravi lista. Bukavo oglje vilano, kakor tudi braSko, za likanje, za ko- vaCe, klpparje ltd. nudi po nizkih cenah Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini. 70 leten kmet se hoče poročiti s svojo 60 letno nevesto. Vsa okolica govori o tern, slednjič pa se poroka razbije. Ne- ke^a dne vpraša neki znanec ženina, zakaj se ni poročil. »Nevestni starši so bili proti poroki«, se odreže ženin. Franjo Dolžan Zac««-4 kleparstvo, vodovodne inštaiacije, sfretovodne naprave Prcvzema usa v zgora] naucdene stroke spadajoča dela in poprawila. — Cene zmerne. Postrežba točna in solidna ! Telefon 6t. 243 Cenena prodaja damske k&nfekcrije! Due 3., 4. in 5. oktobra se bodo v hiši ge. Vajtove, Celje, Kralja Petra ccsta štev. 29, p r o d a j a 1 i : Razni krzneni damski plasLi in jope iz koiuhovine, vcilneni damski plašoa f«ne kako«o«ti in w moderni izvedbi kakor tudi boe in ^azno kvzno. To blago se bo prodajalo po čudovito nizkih cenali, zato naj v lastnem interesu nikdo ne zaniudi te jrilike! K. Vrcčič Celje, Kralja Petra o. 29 Boljš^i gospa (upokojenka) išče malo prazno sobo za takoj ali s 1. — 15. oktobrom. Naslov v upravi lista. Prodajatko za delikateso, ki je že delala v te{ stroki, iSčem. Vpraša se v Mariboru, Aleksandrova 17. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnern zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG C" Sastni palači pi*i kolodvoru> Prihrankom rojaknv v Ameriki, denarju nedo- ietnih, ki ga vlagojo sodišca ter natožbam cerkvenega in nhčin- skega denarja pnsuefa posebno pažnjn. Hranilnica daje poso» jita na zemljišHa pc nejnižji cbrestni mert Use prošnje rešu}e brezplačm). Za hraniJne vloge jamči polcg S^ »m f fällß z vscra * premoženjem pr^moženja hraxiünice 3w sSa^^t ¦ -'%ijw \n vso davčno močjo Ljubljanska kredif nn banka Usfanovljena I900 podružnlca Celje, Aleksandrova ullca Cenfrsla v Ljubljani Ustanovljena I900 Delniska gJavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavt: Liublianska banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj,'Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb Se prjporoča za vse bančne posle. Urejujfe M«do P»«ulk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Döbe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina., — Oba v Celju.