Foitnlna plačana v gotovlni
Izhaja v pondeljek in potek
ob 5. popoldne.
Stane mesečno Din 7'—
2a inozemstvo Din 201—.
Račun prj poštno -čekovnem
zavodu št. 10.666.
Cena 1 Din
Redakcija in uprava: Celje,
Strossmayerjeva ulica 1,
pritliqe, desno.
Telefon int. St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifu.
Rokopisi se sprejemajo ob pondeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne, — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti.
Štev. 78.
Celje, ponedeljek 26. septembra 1932.
Leto XIV.
FRAN SVETINA:
Organizacija
jugoslovenske misli
Problem Sredozemskega morja in ini
Sredozemsko rnorje tvori danes s
svojimi še nerešenimi vprašanji naj-
aktualnejše poglavje današnje ev-
ropsko politike, in še posebej naše
zunanje. Problem SredozeniiSkega
morja jo svetovno političen in ga je
treba gledati z özirom na rešitcv in
posledice v sedanjosti in bližnji ba-
dočnosti.
Številne knjige in publikacije raz-
pi-avljajo o torn občutljvem vpraša-
nju. Za nas je glavno, da vemo, da
traja boj za nadvlado na Sredozem-
skem morju že cela stoletja in v je-
dru že od rimskih Časov. V tern bo-
ju vodita Francija in Italija trajno
barbo za premoč nad njim in za ev-
ropski primat.
Danes predstavlja Francija boga-
to velesilo s svojo kolonijalno po-
fcestja v Afriki, ki je zvczana z do-
movino preko zapadnega dela Sredo-
zemskega morja. Italiji pä to ni po
Lodu, kajti zaradi svoje pozicije si
svoji takozvano naravno pravico do
njega. Zato naj bi bila druga Angli-
ja> t. j. otok, ki je na severu zvezan
s kontincntom, sicer pa ima značaj
otoške države s kolonijami. Zato ho-
če Italija. kclonij in to naravno v ne-
posrcdni bližini, v Afriki, v kateri
ima danes. le skromne pokrajino.
Italija vidi v francoski Afriki ogro-
men rezervoar, ki bi v slučaju voj-
ne predstavljal za Francičo neizčrp-
ne moči. Ne s'amo, da bi ¦ Francija
dobivala vojake, neomejene bi bile
tudi surovine za njeno industrijo.
Teh Italija nima niti do-ma. Zato je
velikcga pomena gi-adnja Transsa-
harskc železnice od francoskega Ma-
roka do Intlijskega morja, v kateri
zopet vidi Italija novo nevarnost.
Italija je to često povdarila svetu,
stvarno pa so je pričela z vsemi si-
lami oprijemati tega problema še!e v
eri fasizma, ki si jc ustvaril sislem
takozvanc obkioževalne politik?, ki
gre za hegemonijo v vzhodni in cen-
tral ni Evropi. To je znani sistem, ki
deluje za popolno izolacijo Jugosla-
vije in ki stremi za tern, da bi po-
stavil proti Franciji blok držav pod
italijanskim vodstvom.
Odtod izhaja znano francosko-ita-
lijansko nasprotje. Jugoslavia ni
pri tern nič manj zainteresirana,
kajti naS Jadran je del velikega Sre-
dozemskega morja, do katerega pa
po italijanskem in nemškem mišlje-
iiju niinaioo prirodne pravice, niar-
več le do Soluna. Tu zopet vidimo
dvojno lice italijanske politike, ki je
s svojimi intrigami in snubljenji z
Grčijo hotela, da izgubimo vsako
pravico do Soluna. Ko je šlo za po-
večanjo naše solunske trgovskc ro-
ne, je po padcu Pangalosa, padlo tu-
di to v vodo.
Italija ni sama. Verno jo spromlja
in podpira Ncmčija. Odtod izvira
tudi neke vrste prijateljstvo, ki naj
pomeni za Nemčijo vrnitev njenih
nekdanjih afriških kolonij, ki so da-
nes v francoski posesti, za Italijo pa
je izgovor, da bi mora.la imeti kot
država zmagovalka večje pravice
nego jih ima.
Tako je zrasel krog nezaclovolj-
nih, ki ga vodita Italija in Nemčija.
Večno obljubljanjc manjšim drža-
vam, kakcji' Madžarski, ;Bolgariji,
Grčiji, Avsti'iji, Turčiji i. dr. ni ino-
prlo zadovoljiti teh malih zavoznic
in zato vidimo, da se vračajo v
zad.njem času v sfcro nekakega poli-
tic nega pomirjenja.
Tombolj pa je prešla v ofenzivo
Nemčija, ki s svojimi velikimi in ne-
varnimi zahtevami no bo dosegla
drugega, kakor novo nerazpoložonje
proti sebi.
Poscbno ulogo v francosko-itali-
janskem nasprotju igra Albanija, ki
je postala. glavna opora Italije na
Balkanu. Ne le s strateškega, tudi a
gospedarskega vidika pomeni Alba-
nia za nas znatno izgubo, obratno
i pa za Italijo glavno bazo za njone
namere.
Fnmcosko-italijansko nasprotje se
najfoolj jasno kaže v stalnih zaiite-
vah Italije po popolni pariteti na
morju. Francosko brodovje v Sredo-
zemskem morju bi moralo biti po
italijanskih željah podrejenega zna-
čaja, docim naj bi bilo italijansko v
premoči in koncentrirano na njoiii
vzhodni in zapadni obali.
Nedavni veliki manevri italijan-
skega vojnega brodovja so bili do-
volj očita. demonstracija proti Fran-
ciji, in posledica bo nova okropitev
francoskega stališča. Francosko bro-
dovje v Sredozemskem morju ima
nalogo posredovati med domovino in
kolonijami, ki so v primeri z itali-
janskimi prcobsežne in zato potrob-
ne primernoga varstva.
Iz vsega navedenega je razvidno,
da vodijoludi današnjo evropsko po-
litiko smernice, ki izvira jo iz Sredo-
zomskega trikota treh sil: Francija,
Jugoslavia, Italija. Blok italijanske
obkroževalne politike ni rodil zaže-
ljcnega uspeha in edini siliv Evropi,
ki danes vznemirjata svet, sta Itali-
ja in Nemčija. Vse nepotrebno rož-
ljanje in vznemirjanje teh držav in
njihovih zavcznic ne more vplivati
na Malo antanto in Francijo, ki si
bo v spora/Aimu z Anglijo vedtio pri-
držala odločilno besedo.
To je za Italijo priroden tuš, ki jo
miri, kajti Anglija je bila vedno spo-
razumna s Francijo in več ali manj
prijazna z Italijo. S tern se bo mora-
la Itnlija. pi'ej ali slej sprijazniti. Da
Italija ni bila kos tern nalogam, do-
kazujo nedavna sprememba celotne
njene diplomacije. Cilji so ostali
isti — spremenila so se le pota.
Pomožna akcija za brez-
poselee v Celju in okolici
V petek 23. t. m. od 18.15 do 19. se
je vršila v sejni dvorani na mest-
nein magistratu važna anketa o po-
iiiožni akciji za zaposlitev in podpi-
ranje brezposelnih in revežev v celj-
ski mestni in okoliški občini. Anke-
te so so udeležili narodni poslanec
g. Ivan Prekoršek, predstavniki sre-
skega načelstva, mestne in okoliške
obcine, cerkve, Delavske zbornice,
Borze dcla, javne kuhinje, industri-
je, trgovstva, delavskih sti'o'ko>vnih
organizacij, privatnih namežčencev
t(]' zastopnikov in zastopnic huma-
nitamih diušLev, skupno okrog 50
oseb.
Ankcto je otvoril in vodil mestni
župan g. dr. Goričan, ki je uvodo-
m,a pozdravil vse udeležence. Nato
je podal šef celjske ekspoziture J3or-
ze dela g-. Toka.n izčrpen resoi-at o
stanju brezposelnosti v Celju, okoli-
ci in celjskem srezu, ki stalno na-
rašča, in podčrtal potrebo skupnc
pomožno akcijc za Celje in okolico.
I Župan g. dr. Goričan je omenil, da
j bo treba brezposelne zaposliti pri
javnih delih, ki naj bi se izvedla v
Celju in okolici. Za brezposelne naj
bi sc nabirali prispevki^v donarju
in naturalijah, potrebna je tuili asta-
novitev ogrejevalnice. Akcijo naj vo-
di poseben akcijski odbor. Lastnik
tovarne »M'etke« g. Weinberger je
prcdlagal, da bi naj podjetniki pri-
spevali v podporni sklad 2 do 3% od
vsote, ki jo plačujejo za mezde, enak
skupni prisp'evek pa naj bi plaCevali
j tu
no-
či ali jutri vpad hladnejsega severo-
zapadnega zraka, morda z nevihta-
mi in dežjem; kakšno bo nadaljno
vreme, je še negotovo.
Celje in okolica
c Celjski občinski svet bo imel v
petek 30. t. m. ob 18. prvo sejo po
počitnicah. Poleg poročil odsekov je
na dnevnem redu tudi volitev v
upravni odbor Mestne hranilnice.
c Uradni dan Zbornice za TOI v
Ljubljani za Celje in celjsko okolico
bo v torek 4. oktobra od 8. do 12. do-
po'ldne v pos votoval nie i Združenja
ti'govcev za mesto Celje v Cclju. l{az-
lagova ulica št. 8, pritličje, levo.
c Začetek šolskega leta na trgov-
ski nadaljcvalni šoli v Celju. Vpiso-
vanje za solsko leto 1932/33 bo 2»>. in
27. t. m. vsakikrat od 18. do 20. K
vpisovanju je prinesti zadnje žolsko
izpričevalo. Vpisnina znaša 25 Din.
V tot šolo se morajo vpisati in jo
obiskovati vsi trgovski vajenci in
pomočniki, ki so rnlajöi od 18 let, v
mestu Celju in naslednjih krajih
njega okolice: Babno, Breg, Gaber-
je, Lava, Levec, Lisce, Medlog,
Ostrožno, Polule, Spodnja Hut I in ja,
Spodnja Ložnica, Trnovlje, Zagrad,
Zavodna, Zg. Hudinja, Bukovžlak,
Čret, Dobrova, Store, Teharje. V šol-
skem letu se bodo poučevali neob-
vezni predmeti: srbo-hrvatski jezik,
stenografija, strojepis. Pouk v teh
predmetih bo po 2 uri na teden, vsa-
ko sredo od 18. (6. pop.) naprej in v
nedeljo dopoldne. Obiskovati moreja
ta pouk poleg učencev (k) trgovske
nadaljevalne sole tudi drugi pripad-
niki trgovskega stanu, če dokažejo
potrebno predizobrazbo in se zaveže-
jo ravnati ss po šolskem redu trgov-
ske nadaljevalne sole. Ti obiskoval-
ci placajo vpisnino 25 Din in mo-
rejo dobiti, če končajo pouk z uspe-
hom, potrdilo o obisku, na katerem
bodo navedeni z uspehom obiskova-
nL predmeti in stopnje pouka. Sol-
nina za te predmete znaša za vse
obiskovalce 90 Din. za vsak predmet
za polletje (za strojepis za uporabo
stroja Še 10 Din mesečno) in je plač-
ljiva polletno vnaprej. — Vodja sole.
c Slrokovna gostilničarska nada-
ljevalna sola v Celju. Vpisovanje bo
v torek 4. oktobra ob 14. v pisarni
deške meščanske šole. Šolo s6 v
smislu čl. 298. zakona o obrtih dolž-
ni obiskovati vsi hotelirski, gostüni-
čarski in kavarniški vajenci ter po-
močniki, ki so m.lajši od 18 let. Pri
vpisovanju plača vsak učenec 50 di-
nar jev za šolske potrebščine.
c Esperanto je umetno sestavljen
mednarodni pomožni jezik s široko
zasndvanim in napredujočim pokre-
tom za njegovo uveljavljenje. Tudi
P)ri nas v Celju iraa že mnogo pri-
padnikov, vendar ga vsa javnost še
ne pozna dovolj in smatra njegovo
uveljavljenje kot nekaj, kar bo pri-
nesla šele prihodnjost. To pa ne sme
oistati tako! Esperanto je nujno ak-
tualen in si ga s hitrim napredova-
njem osvajajo posebno pripadniki
vseh naprednejših manjših narodov,
ki ne morejo gojiti hegemonističnih
teženj za uveljavljenje in končno
prevlado njihovega jezika kot med-
narodnega občevalnega sredstva. To
iz čisto praktičnih ozirov. Esperan-
to pa ima tudi pripadnike zgolj ide-
aliste in to na vseh delih zemljo,
med vsemi narodi, ki ne vidijo v es-
perantu samo praktičnega jezika,
ampak pokret višjih vrednosti. Pvaz-
voj jim daje prav in že vidimo, da
se na ta pokret vežejo razni svetov-
ni pokreti kakor pacifizem, katoli-
eizem, prostozidarstvo itd. Jezik jim
namreč nudi sijajno sredstvo za laž-
je medsebojno razumevanje. Na ta
način druži in spa ja. Zelo merodaj-
ni Cinitelji so že tudi prepričani, da
leži najbrž ravno v tem pokretu
ključ za vsesplošno mednarodno
zbližanje in pomirjenje. Sredstvo te-
ga pokreta je seveda jezik. Za pouk
jezika skrbijo povsod, kjer so osno-
vani esperantski klubi. Tako tudi v
Celju. Reflektanti za tak tečaj, ki se
bo začel v prvi polovici oktobra, naj
Štev. 78.
»Nova Doha« 26. IX. 1932.
Stran 3.
se prijavijo tajniku kluba, ki bo v ta
namen o'd 29. septembra do G. okto-
bra vsak da:n ob 13. v pisarni Javne
kuhinjo v Celju, Razlagova ulica.. K.
c Opozorilol »Celjsko godbeno dru-
štvo jc pridobilo za svoj orkester od-
ličnega godbenika — bivšega člana
muzike kraljeve garde v Beogradu.
•Omenjeni gospod je sposoben pouče-
vanja vseh trobil, vijoline in vijole.
Prosimo starše, da prijavijo licence,
ki imajo ve.selje za pouk na navede-
nih instrumentih, ki pa se ne šolajo
že na tukajšnji Glasbeni matici,
»Celjskemu godbenemu društvu«.
Prijave sprejcma in vsa pojasnila
daje g. učitelj Ivo Petrak, Celje, Sod-
nijska steza 3/1 nadstr. — Odbor
CGD.
c Mestna kopališča ob Savinji se
zapro v petek 30. t. m. Osebe, ki ima-
jo shranjene tamkaj kop&lne obleke
in slično, se pozivajo, da pridejo do
navedenega roka po nje h kopaliski
strežnici odn. kopališkima mojstro-
ma, ker mestna občina po poteku te-
ga roka odkl an ja vsako jamstvo.
c V celjski bolnci so umrli: v so-
boto 24. t. m. 49-letni mesarski po-
močnik in bivši celjski gostilničar g.
Peter Bračič s Sp. Hudinje in 7G-let-
na občinska reva Katarina Kunštko-
va s Huma ob Sotli, v nedeljo 25.
t. m, 53-letni vladni kancelist v pok.
g. Fric Presinger iz Celja, zaveden
narodnjak, ki je služboval do svojo
upokojitve na sreskem načelstvu v
€elju, v ponedeljek 26. t. m. pa 86-
letni občinski revež Jernej Avbelj iz
Grušovelj pri Rečici ob Savinji. N.
P- v m.!
c Poskus samomora. Na Bobovem.
pri šmarju si je 74-lctni hlapec Ju-
li j Taborne po nekem prepiru v jezi
¦s koso odreza) tri prste na levi roki
in se porezal po obeh rokah. Prepe-
ljali so ga V celjsko bolnico.
c Otroka je pustila v uradu. V po-
nedeljek 20. t. m. zjutraj je prišla v
celjsko ekspozituro OUZD neka žen-
ska s Teharja z dojenčkom. Rekla je,
iici-
ja aretirala nekega P., absolventa
puškarske sole v Kranju, in nekega
okrog 14 let starega dečka, ker sta
kradla kokoši. Zaplenili so jima de-
set ukradenih kokoši. P. je imcl pri
sebi tudi rokopis nekega romana in
risbe, ki jih je sam napravil. Oba pri-
jatelja perutnine so vtaknili v za-
por.
c Nesreče in nezgode. V ponede-
ljek 26. t. m. opoldne je padel 28-1 et-
ni železniški ključavničar Ivan Va-
lenčič, ko je popravljal ogrodje na
železniškem podvozu pri hotelu »Po-
šti« v Celju, z lestve na tlak. Pri
padcu je dobil notranje poškodbe. —
V St. Vidu pri Grobelnem si je v ne-
deljo 25. t. m. posestnik Ivan Zobec
pri padcu zlomil levo nogo. — V Lan-
deku pri Dobrni je padel 51-1 etni te-
sar Martin Razgor v soboto 24. t. m.
z lestve, ki je bila prislonjena k
skednju, ter si zlomil levo roko in
si jo obenem izpahni! v komolcu. —
67-let.nega nočnega čuvaja Štefana
Hojnika iz Celja je v nedeljo i25. t m.
na cesti podrl neki kolesar. Hojnik
je dobil lažje poškodbe po vsem te-
lesu. — Vsi poškodovanci se zclravi-
jo v ceijski bolnici.
c Izguba. V soboto 24. t. in. opol-
dne sta bila v mestu izgubljena dva
v robec zavita zlata prstana.
Za bolne na örevesih, ki trpijo
vsled motenj prebave, zamašenja,
hemoroidov in njih posledic, kakor
glavobola, omotic itd., je Saxlehner-
jeva naravna grencica HUNYADI
JANOS prava blagodat. Že 70 let iz-
vrstno preizkušena, klinično in
zdravniško sijajno odobrena in pri-
poročena tudi za daljše zdravljenje
s pitjem vode, za nabiranje maščobe,
kronična obolenja ženskih spolovil,
zagatenje krvi, kožne izpuščajo itd.
Neprekosljiv učinek! Pazite na eti-
keto z rdečim srednjim poljem! Do-
biva se v vseh lekarnah, drogerijah
in boljših trgovinah.
Sokolstvo
Sokolske župne tekme v
lahki atletiki za 1. 1932.
CELJE, 26. septembra.
VČeraj od 8. do 12. dopoldne so se
vršile na Glaziji lahkoatletsko tek-
me celjske sokolske župe. Vreme si-
cer ni nagajalo, vendarpa je bilo tek-
movanje otežkočeno vsled deževja,
ki ga je bilo prejšnje dni dovolj. Tek-
movanje se je vršilo v troboju (ob-
vczno) in peteroboju. Troboj jo ob-
segal skok v daljino, m.et krogie in
tek na 100 m, peteroboj pa poleg te-
ga še skok y višino in met diska. V
peteroboju je bilo 28, v troboju 50
tekmovalcev.
Rezultati tekem so naslednji:
Člani:
Peteroboj: 1. Celje 2. vrsta 8.644.53;
2. Celje 1. vrsta 7.078.68; 3. Velenjo
5.644.77,
Troboj: 1. Celjo (vrsta Gaberje)
3.630.10; 2. Žalec 1. vrsta 3.341.50; 3.
Celje (vrsta mesto) 3.185.75.
Posamezniki v peteroboju: 1. Ma-
rek Evgen, Celje 2.760.37; 2. Marek
Ivan, Celje 2.670.77; 3. Urbančič
Adolf, Celje 2.353.92.
Posamezniki v troboju: 1. Jüng-
ling Albert, Sevnica 1.280.05; 2. Sta-
niC Rudolf, Celje 1.238.50; 3. Gobec
Radovan, Griže 1.156.70.
župni rekordi za 1. 1932: Met kro-
gle: pviai'ek Evgen, Celje 11.73 in. Met
diska: Žabkar Drago, Velenje 31.90
metrov. Skok v višino: Marek Ev-
gen, Celje 1.65 m. Skok v daljino:
Marek Evgen, Celje 5.71 m. Tek na
100 in: Urbančič Adolf, Celje 11.8
sekund in Marek Ivan, Celje (za prs-
no razdaljo za Urbančičem).
Moški naraščaj:
Troboj (obvezen, udeležba 45): 1.
Celje (vrsta mesto) 6.429.50 točk; 2.
Celje (vrsta Gaberje) 5.776.15; o. 2a-
lec 5.455.
Posamezniki: 1. Petrak Marjan,
Celje 1.794.25 točk; 2. Rock Ivan, Šo-
štanj 1.592; 3. Valenčič Edvai-cl, Ža-
lec 1.557.75.
Župni rekordi: Met krogie: Lati-
novic Nikola, Celje-Gaberje 10.75 m.
Skok v daljino: Petrak Marjan, Ce-
lje 5.45 m. Tek na 60 m: Petrak Mar-
jan, Celje 7.8 sekund.
Rezultate ženskih oddelkov bomo
objavili pozneje.
x Lcp uspeh celjskega sokolskeya
naraščaja v Beogradu. Saveznih te-
kem za državno prvenstvo v odboj-
ki, ki so se vršile v nedeljo 25. t. m.
v Beogradu, se je udeležilo 16 po-
stav, med katerimi je celjski sokol-
ski naraščaj zasedel drugo mesto.
Podrobno poročilo o tej zanimivi
tekmi bomo objavili prihodnjič.
Sport
SK Atletik : SK Soštanj
4:0 (2:0)
CELJE, 26. septembra.
S prvenstveno tekmo med SK At-
letik in SK Šoštanjem iz Šoštanja, ki
se je odigrala včeraj dopoldne na
igrišču SK Atletik pri »Skalni kleth<,
se je pričelo v Celju jesensko prven-
stveno' tekmovanje v II. razredu.
Tekma, ki je privabila na igrišče
okoli 150 gledalcev, se je končala z
rezultatom i : 0 (2 : 0) za Atletike.
Mlačna, mestomia (zelo enostranska
igra ni nudila nmogo. Bil jo pač
nižjerazreden nogomet, ki ni mogel
nikogar preveč navdušiti. Šoštanj-
čani so biJi Atletikom šibak nasprot-
nik. Raztrganost med posameznimi
deli je bila glavna hiba moštva, pri-
družilo pa se je še pomanjkanje
starta, pri nekaterih celo pomanjka-
nje osnovnega znanja. Na uspeh s
tako igro pač niso mogli računati in
so se zato o'mejili le na obrambo.
Bilo je sicer v vsej igri troje resnej-
Sih napadov; v glavnem pa je vra-
tar Atletikov lahko počival. Glede
na premoč Atletikov, ki so pa pred
nasprotnimi vrati vse preveč okle-
vali, so lahko Šoštanjčani z rezulta-
tom kar zadovoljni. Atletiki so za-
bili prvi gol po desnem krilu v 5.
minuti, nato pa razen proti Šošta-
nju prisojene 11-metrovke, ki jo je
vratar lepo ubranil, ni bilo ničesar.
Sredi polčasa je padel za Atletike, s
sodelovanjem obrambe Šoštanja, še
drugi gol. V elrugi polovici igre so
igrali skoro ves čas na polju »Sosta-
nja«, žoga pa je našla pot v mrežo
le dvakrat. Kljub zmagi so igrali At-
letiki slabo in jim s takšno igro pro-
ti močnejšemu nasprotniku ne bo šlo
vso gladko. Sodil je g. Svetek.
t Kvalifikacijska nogometna tek-
ma med SSK Celjem in SK Slova-
nom, ki bi se morala po odredbi LNP
vršiti v nedeljo 25. t. m. ob 16. v Ce-
lju, je bila od LNP preklicana. SSK
Celje je protestiralo proti razveljav-
ljenju prve in odreditvi nove, tretje
tekme. Ta protest bo menda ugodno
rešen. V tem slučaju preide SSK Ce-
lje takoj v podsavezno ligo.
Kino
Mestni kino Celje. Ponedeljek 25.,
torek 26. in sreda 27. septembra ob
20.30: »Ena noč na rivijeri«. Razkoä-
na zvcčna opereta po romanu Alfre-
da Macharda »Žena za eno noč«. V
glavnili ulogali Friedl Haerlin, Wal-
ter Janssen, Oton Wallburg, Adela
Sandrock, Pavel Morgan in Albert
Paulig. Film se odlikuje z dobro vse-
bino, izvrstno glasbo in lepim pet-
jem. Predigra: najnovejši zvočnižur-
nal.
Glasovi
iz občinstva
Brezsrčno mučenje konj
Na produ na ovinku Savinje pod
Starim gradom lahko dan za dnem
opazujemo silno trpinčenje konj.
S proda stalno vozijo gramoz in pe-
sek za nove stavbe. Če konji ne mo-
rcjo potegniti voza z mesta, se jih
lotijo kar po trije možje z lopatanii
in jih bijejo, kamor lopata pade. Ta-
»Franc Jožefova« grenčica odprav-
lja motnje v prebavi, glavobol in ob-
loženje jezika.
PIERRE BENOIT:
21
KÖNIGSMARK
Zgodovinski roman
Poslovenil Boris Rihteršič
§ 7. — Ponovitev: O življenju v Lautenbnrgu
Ötirikrat na teden poučujem vojvodo-nasled-
nika; dve uri zgodovine in po eno filozofije in knji-
ževnosti. lakrat grem v njegove sobe na desnem
ikrilu palače, ki je, kakor sem že povedal, določen za
njegovega očeta, medtem ko je levo krilo pridržano
samo za veliko vojvodko Auroro.
V delovni sobi vojvode Joahima vise po stenah
Kiepertovi zemljevidi, najboljši, kar jih sploh je,
razen tega pa še dve'sliki. Ena kaže velikega voj-
vodo, druga pa njegovo prvo ženo, rojeno grofico von
Tepwitz, pošteno Bavarko z Luthroviin križem, ki je
ümrla pred kakimi ti-emi leti. Vojvoda Joahim ji je
podoben kakor jajco jajcu.
Težko bi dobil pridnejšega uČenca, kakor je
mladi ncmški vojvoda. Zna žo marsikaj, toda, po
nesreči, vse po istem kopitu. Ne bi se prav posebna
Cudil, če bi po smrti velikega vojvode postala država
Lautenburg ozemlje cesarstva.
Ljudje, ki jim v življenju ni ničesar manjkalo,
si domišljajo, da je brezskrbno življenje dovolj, da
je človek srečen. Jaz sem srečen. Samo na svoja pre-
davanja moram misliti. Dve ali tri priröfine knjige,
ki jih tu ne poznajo, izvrstno služijo s^vojemu na-
tnenu.
Srečen sem, sem vam rekel. Te dni sem malical
pri velikem, vojvodi. Trikrat sem med tem kosil pri
polkovniku Wendlu. Njegova'zena je bila z menoj
ies prijazna. Posodil sem ji nekaj knjig, ki sem jih
bil prinesel s seboj in so bile namenjene veliki voj-
vodki. Dobra ženska je in prav mi bo hodilo, če bom
s polkovnikom prijatelj.
Navadno kosim s Cyrom Beckom, Kesslom in
glavnim štal)om. Od časa do' časa prihaja tudi mali
Hagen. Drugi se posmehujejo, ko ga zagledajo, in
pravijo, da mu je velika vojvodka danes dala do-
pust. Zvečer se vsi razgube: gospodje imajo družabne
zveze v mestu. Ostajam sam s profesorjem in časih,
ne vselej, z molCečim Kesslom. Ce govori Cyrus Beck,
samo zabavlja. Njegov učenec ne napreduje. In na-
posled, to ni posel zanj. Ah, koliko boljši je bil po-
kojni veliki vojvoda Rudolf! Kako je razumel sta-
rega profesorja! Menda mu kot geografu ne bi našli
cnakega.
Kessel izpije svojo kavo in mirno odvrne:
»Geograf, ki ni vedcl, kako se ravna s topom
17. milimetrov.«
Cyrus ga skoraj užaljeno vpraša:
»Ali torej bolj cenite sedanjega velikega voj-
vodo?«
»Nisem poznal Njegove Visokosti velikega voj-
vode Rudolfa,« mirno odgovori Kessel. »Vem samo
to, da je dolžnost velikega vojvode, da je veliki
vojvoda, da pozna topništvo, laliko in težko, in da
pusti naposled geografe, da v miru delajo.«
Cudno je, da se profesor pritožuje Kesslu, čeprav
se ga boji, in ne meni, ki sem Francoz. Rečem vam,
da lojalnosti teh ljudi ni mogoče preračunati.
Mi smo zadovoljni samo takrat, kadar smo v
opoziciji. üni pa so s svojo duševnostjo in cesarsko
zastavo, ki je v ostalem lepa, taka jagnjeta, da so v
primeri z njimi Panurgovi jarci domišljavci in
uporniki.
Podnevi najbolj uživam, če se sprehajam po
Lautenburgu. Lepe nemške uniforme me navdušu-
jejo. Disciplina, ki ji ni enake, me malce vznemirja.
Godba 182. polka igra dvakrat na teden na kraljevem
trgu nasproti gledališču. Zabava me dražestna ne-
spretnost maldih deklet, ki jih srečujem. Spominjam
se in potrjujem resničnost besed, ki jih je stari ko-
njeniški general von Dewitz rekel svojemu poboč-
niku:
»Ta mlada dekleta so pleme, moj dragi prijatelj,
in človek jih z veseljem gleda! To niso polženske,
to so matere! Jamičim za ves njihov rod! Glejte to
svetlolasko, ki prihaja mirao! Glejte te rdeče obraze
in to hojo! Vsak korak meri meter in dvajset. Za
starega vojaka, kakor sem jaz, je to prava naslada;
uživam, kadar jih gledam.«*
Tudi jaz uživam, tudi jaz se naslajam in se pri
tem dovršenem popisu njihovega namena spomi-
njam besed francoskih Castnikov iz Casov Sedana,
tistih, ki so podpisali »obvezo« in bili v Nemčiji
ujeti:
»Ce prosite Nemko, naj sede, bö legla!«
Zdaj je že siv in žolt večer; gostilne so razkošno
razsvetljene. Mimo gre cvetličarka. Nocoj moram na
večerjo k polkovniku. Kako bi bilo, Ce bi prinesel
gospe von Wendel šopek spominčic? . . .
I. 1.
W. Meyer-Förster; Baron von Heidenstamm.
Stran 4.
»Nova Doba« 26. IX. 1932.
Štev. T8.
ko trpinčcnjo konj so jo dogodilo tu-
di v soboto 24. t. m. Ljudje so so
zoražali nad početjem surovežev.
Varnostno obi as t prosimo, da posveti
tudi temu kraju pozornost ter pri-
raerno pouči take voznike, kako je
treba ravnati z ubogimi živalmi.
Grdo petje
Iz neke male gostilne v neki ozki
ulici v Celju sili že često predpoldne
ali v zgodniih popoldnevmh urah kri-
čavo petje na ulico. Tarn prepeva vse
povprek, moški in ženske, in tako na-
robe, da je včasi zelo režko spoznati
napev. To prepevanje brez smisla in
lepote bi bilo na vsak način treba
preprečiti. Kajti, prvič je res grdo, in
drugič menda ni treba, da bi eni brez-
poselni presedeli dopoldne ali popoldne
v krčrni, dočim drug» niti toüko ni-
majo, da bi si kupili kruha. Pa že za-
radi Ijubega miru bi bilo treba na-
praviti red. G.
Dopisi
Premovanje živine v Vitanju. Dne
14. t. m. je trg Vitanje obhajal prav-
cat kmetski p.raznik. Na razstavnem
prostoru se je dvigal slavolok z napi-
som »Cast kmetskemu dtlu in uspe-
hu !«. Agilni predsednik sreskega kme-
tjjskega odbora g. Lojze Križnič je v
vzpodbujajočih besedah pozdravil pre-
ko 400 oseb, ki so prihitele na to pri-
reditev, in je podal smernice, ki si jih
je začrtal kmetiiski odbor glede živi-
noreje. Vzpodbudil je množico k vztraj-
nemu deiu, ne glede na težke gospo-
darske razmere. G. Ivan Nemec, kme-
tijski referent, je obrazložil pomen pri-
reditve in nalogo živinorejskih društev.
— Na premovanje je bilo prignanih
50 krav in telic ter 6 bikov. Razde-
ljenih je bilo 12 nagrad v skupnem
znesku 1000 Din. Živinorejsko selek-
cijsko društvo v Vitanju je na to svojo
prireditev in na svoje uspehe lahko
ponosno.
Književnost
Gonan Doyle: Boj v megli (Bas-
k c r v i 11 s k i p e s). Roman. Zalo-
žil konzorcij »Nove Dobev v Celju.
Poslovcnil Boris Rihteršič. Str. 166.
Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni-
no vrecl Din 19.—. Konzorcij »Nove
Dobo« v Celju je izdal kot tret jo knji-
go sloviti detektivski roman »Boj v
megli« (»Baskervillski pes«), eno naj-
boljših del sira Conana Doyla, zna-
nega avtorja detektivskih romanov.
V tern romanu nam slika pisatelj
usodo mladega anglcškega plemiča,
ki mu nepiestano grozi skrit sovraž-
nik, zalirbten morilec. Povest je pre-
pletena z izredno napetimi prizori,
ki se o'digravajo na velikem moevir-
ju, kjer preži srnrt in strasi fanta-
stična pošast — ogromen pes, ki mu
ljudjo pripisujejo nadnaravno moC.
Slavni detektiv Sherlock Holmes re-
si z vclikimi napori in z izredno bi-
stroumnostjo težko zagonetko in raz-
krije nevarnega zločinca. Ta roman
je visek, kar nam more nuditi dobra
detektivska zgodba, in jo zato tudi
zaslovel po vsem svetu. Vsakomur
ga toplo priporočamo. Knjiga je iz-
ttla v okusni oprcmi in se naroča v
apravi »Nove Dob.'« v Celju.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
V LASTNI HIŠI
NÄR0DNI DOM
Glavnica in rezerve nad
Din 14,000000'—
Kupuje In pro-
daijo devize in
valute
Izdaja uverenje za
izvoz blaga
Sprejema hranilne
vloge na knjižice in
tekoči račun ter nudi
za nje popolno var->
nost in ugodno
obrestovanje
Podružnici:
Maribor, Šoštanf
Dnevno sveže pražena kava, praži
se v novem modernem električ-
nem pražariu.
Kfsrol Loibner, Celje
Kralja Pcfra o. 17. — Pri „Zvoncu"
Delikatese, specerija, semena.
Dobro ohranjena, lahka, napol pokrita
kocijas
s konjsko opremo na prodaj. Naslov
v upravi lista.
Bukavo oglje
vilano, kakor tudi braSko, za likanje, za ko-
vaCe, klpparje ltd. nudi po nizkih cenah
Ivan Srebotnjak, Sv. Peter v Savinjskidolini.
70 leten kmet se hoče poročiti s svojo
60 letno nevesto. Vsa okolica govori o
tern, slednjič pa se poroka razbije. Ne-
ke^a dne vpraša neki znanec ženina,
zakaj se ni poročil. »Nevestni starši so
bili proti poroki«, se odreže ženin.
Franjo Dolžan Zac««-4
kleparstvo, vodovodne inštaiacije, sfretovodne naprave
Prcvzema usa v zgora] naucdene stroke spadajoča dela in poprawila. — Cene zmerne.
Postrežba točna in solidna !
Telefon 6t. 243
Cenena prodaja damske k&nfekcrije!
Due 3., 4. in 5. oktobra
se bodo v hiši ge. Vajtove, Celje, Kralja Petra
ccsta štev. 29, p r o d a j a 1 i :
Razni krzneni damski plasLi in jope iz koiuhovine,
vcilneni damski plašoa f«ne kako«o«ti in w moderni izvedbi
kakor tudi boe in ^azno kvzno.
To blago se bo prodajalo po čudovito nizkih cenali,
zato naj v lastnem interesu nikdo ne zaniudi te jrilike!
K. Vrcčič
Celje, Kralja Petra o. 29
Boljš^i gospa
(upokojenka) išče malo prazno sobo za
takoj ali s 1. — 15. oktobrom. Naslov
v upravi lista.
Prodajatko
za delikateso, ki je že delala v te{
stroki, iSčem. Vpraša se v Mariboru,
Aleksandrova 17.
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnern zavodu, ki že obstoja 64 let
Celjska mestna hranilnica
V CELJU, KREKOV TRG C" Sastni palači pi*i kolodvoru>
Prihrankom rojaknv v
Ameriki, denarju nedo-
ietnih, ki ga vlagojo
sodišca ter natožbam
cerkvenega in nhčin-
skega denarja pnsuefa
posebno pažnjn.
Hranilnica daje poso»
jita na zemljišHa pc
nejnižji cbrestni mert
Use prošnje rešu}e
brezplačm).
Za hraniJne vloge jamči polcg S^ »m f fällß z vscra * premoženjem
pr^moženja hraxiünice 3w sSa^^t ¦ -'%ijw \n vso davčno močjo
Ljubljanska kredif nn banka
Usfanovljena I900
podružnlca Celje, Aleksandrova ullca
Cenfrsla v Ljubljani
Ustanovljena I900
Delniska gJavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.—
Brzojavt: Liublianska banka Telefon: 76
PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj,'Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto,
Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik, Zagreb
Se prjporoča za vse bančne posle.
Urejujfe M«do P»«ulk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Döbe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina., — Oba v Celju.