AlillIVI XX »97 Pce ne in mtfuëik o puhlikucijnli in razslavah 279 ki ;o živela lnS področju jugo/aluidm, Mehike, Jezuili su si prizadevali, <|;i hi nomadske iiidiiancc naselili v stalna naselja, kjer so postavili cerkev, ki je skrbeia m spreobrnjenc indijanec. Vse to je zaradi prehrane m organiza« ije /ahievalo spremembo indijanskih navad, uveljavljanje poljedelstvu, vzposlavilev organi/.acijc dela in disciplino. Spreminjanje dotedanjih navad iiidijanccv ni Slo ve d mi hrc/. konfliktov in nasilja. Poljedelstvo jl pr našalo poleg pre/.r eija indijanccv, iiiisijonu Itidi profil Denar so porabili tako za ohlckc napol grlih iiidijanccv kol lndi /a vzdrževanje in izgradnjo novih cerkva, saj je moral za la sredsiva misijon večinoma poskrbeli sam. Jezuiti so skrbeli tudi /a šolstvo in lndi druge dejavnosii, kot npr. naravoslovne raziskave. Jezuiti .so lesno sodelovali s kolonialno državo, ki ic misijonarji iiïilj poklicala. Država je ščitila njihovo delovanje z nianjMiiii vojaškimi cnolauii, ki so bile prisotne v inejnili provincah. Golovo jc bilo pokri-stjanjenje iiidijanccv rengiozno liotenje Španske krone, vendar so liili nuHijoni no drugi strani uporabljeni tudi kol inslriiuienl vzpo.aavil vc oblasti v okoljih, kjer so se i/kazale druge metode osvajanja za neuspešne ali predrage. Ktiloniialna država ni pričakovala od misijonarjev le, da spreobrnejo indijanee, ampak tudi njihovo vključitev pod državno gospostvo kot uporabnih, delnvnili podložnikov ki plačujejo davke. Zaradi Sievilnili luidili kužnih epidemii, k so ves čas misi-jinov razsajale med indijanei, pa nikoli ni bilo moč doseči s strani države zažcljcnc produktivnosli. Tu |e hil |ikm vir sporov med jc/.tiili in državo. Jezuiti so se upirali prevelikemu izkoriščanju iiidijanccv in njihc vcmii pri si Iiiciii 11 delu v korisl privai nih posestnikov, ki g» je organizirala država. Uspeli jeztiilov pri leni jc hil le delen, 'fako tudi sodelovanje med jezuiti in državo n liiln hrc/. nasprolij in sporov. Državi so liili jezuiti sumljivi t ud zaradi prosveliicljskcga delo va nja Dejavnost jezuitov je pripeljala ponekod do vzporedne oblasli cerkve in kralja, pesehno v Paragvaju. zaradi česar jim je država očitala separatizem. Knjig* se c.redoioča na doprinos srednjeevropskih mkijonr.rjev pri izgradnji 11 i si jonskega sistema v ko-lonijalni Mciiiki. Za rad1' pomanjkanja .španskih jezu itov so pošiljali v uiisijnne tudi jezuite iz drugih provinc čeprav so imeli Španci do njih veliko nezaupanje Misijonarji i1/ Srednje L.'rope tvorijo v okviru misijonov donaj pregledne skupino. Prišli so rz pel i h provinc avstrijske, češke zgornjenen.Ske, zgornic n spodnje renske. Skupaj jih je bilo 89, Slirje pa so na pote umrli. Podan jn ločen seznam jezuitov iz Srednje fi.Ti.pe, grj^feki seznam. Dodatki: Scznair jezuitov, ki »e jih napačno povezuje z Mehiko. K.iraktcrizacija jc/.uitov po kaia logi 11 Mehiške provinci Srednjeevropski JJani lezuit ske ckspcdicije v Mcluki. Klimatske razmere v r-isi jonih. Delo jc opremljeno z imenskim in krajevnim indeksom. Malciž Košir Tarnata Griesser- Pečar, France M Do-linar, Rozmanov proces, Ljubljana, Družina 199b, 317 strani Oktobra l(>9fi je založba Družina v sodelovanju z, Zvezo zgodovinskih dri.štev Slovenije i/dala knjigo dr. Tauiare Griesser Pečar in dr. Franceta Marlina Dolinarja' Rozmanov proces Scr.lavljena je dvcli zgodovinskih eksperti/., k' ju jc naroči generali i državni tožilec Republike Slovenije zaradi obnove ka ženskega postopka proti tedanjemu ljubljanskemu škofi' dr. Grcgoriiu Rožnianu, k. ga je vojaško sodišče IV. jugoslovanska ari rade v odsotnosti obsodilo 'na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobi- 10 let po i/drža ni kazni ter zaplembe celotne imovine".-1 Vrhovno sodišče FLRJ v Beogradu je na pri'ožbo Rožinanovega branilca 30. avgusta 1946 sodbo v ccloli potrdilo in ga dodatne obsodilo Se na iz.guNi dr?a"ljanslva, izgube političnih in državljanskih pravic pa je znižalo na 5 let Knuga je vzbudila v slovenski javnosti veliko pozornost.To je povsem razumljivo c,ij je, kakor jr* v Razprava i It. Dulinarja jc nhjjvljcna Muli v jCfiinlnvinslcm ia\npi\u .*>1/iyWi, i(. 1,2 in X 29. ilcccmbi. jc pcticralni ilriavni lniilcc KcpuMikc .Sluvcnijc tir. ^nluti Druhnit vln/il /ahlcvn /a nhniiviicv piislnpka pri OLni7ncui siiilištu v Ljubljani, ki ju jc scnal ic^a Midiiia 25. scplcmhra IW(i zavrnil. Generalni ilriavni Uiiilcc se jr 1. januarja \W priili Iciiiu sklepu pril i/il. O nri ijb hn ikJ-liviiln višjT ljublj:ui\Lu Midiitc. Aihiv Ministrstva /a nnirunjc /mlcvc, I'nx.es Rn/nun KO/C. Ci lira m i pn T'jiii:in Gr cs.cr fcCar. Fmmfl Maiiin llulinar: Kužiiianiiv pnx.es, Ljubljana t'.Wi,s(r. IUS (mlslcj: Un.iniani;v pn *.cs) 28d Oceni in poročila y publikacijah ,n ra>.slavah AklllVI XX 1997 spremni he^edi napisal dr. Alojzij Sušlar, "medvojne zadržanje ljubljanskega Škofi dr Grcgorija Rožinana še danes sporno"4 Obe razpravi sla nastali samoslujno. v velik meri nL podlagi .siih virov .n liieraiure, a se v marr.ičcm razlikujeta5 Dr. Griesscr Pcearjova, ki je napisala prvih 190 od .117 struni celotnc publikacije, je svoje delo razdelila na 14 poglavij, v kalerih skuša činbolj sledili točkam obložnice. Avior druge razprave pa je ločil uvod od osrednjega dela, ki v osmih poplavi i h obravnava šliri večje vsebinske sklope; Rožmanovi politično prcpr.eanje pred okupacijo, njegovo delovanje v času italijanske in nemške okupa ije odne OF in vodstva KPS do škofa. Na začetka sla oba aviorja navedla kralek Rozmanov življenjepis, s lem daje dr, Do'inar namenil več pozornosti škofovi osebnosti, predvsem pa načinu njegovega pastoralnega dela. Prcdslavil ga je kot Človeka, "ki je znal z govorjeno besedo pritegnil: ljudi in omeeili njihova srca"/1 hkrati pa n.ij br bil ludi "presenetljivo rprejcmlji' za pobude svnje okolice", Elo"ck, ki sc težko odloča, ki vedno išče potrditev za pravilnost svoje odloeilvc, zaradi ee:iar "se |t lako rekoč po črki držal nauka papeževih okrožnic".7 Z razliko od njegovega predhodnika škofa Jegliča n-zagovarjal aktivnega polil icnega udcjsivovanja duhovnikov, ker je menil, da lahko le "prepričan in gl 3 bo k o veren katoliški laik zaslopa vcrr.kc in moralne norme let jniercsc Cerkve v peliličneni m slrankr.rskcm življenju".11 Medlem ko si je avionea prve razprave prizadevala za presojo proccsa predvsem na pravni csnovi, saj v prvih irch fK)glavjih govori le o ciljih procesa, neodvisnosti oz, odvisnosli sodslva preso janju dokazov, razlikovanju vrsl kolaboracii na podlagi domače in lujr liieraiure, značilnosiih zakonskih predpisov v socialistični jugoslovanski držav., /.akonilosti oz. Icgalnosli stare m nove jugoslovanske vlade v obdobju medj 2. svelovno vojno, pa avior druge razprave la vprašanja v iivodnem poglavju siccr nakaže, vendar skuša osvetlili dogodke bo1] i/, zgodovinskega vidika. V nadaljevanju oba pisca, večkrat v drugačnem zaporedju in z različno oblikovanim1 naslovi obravnavale Rožnianovo sodelovanje z meščanskimi stranki1,mi v predvojnem obdobju in njihove priprave na okupaero, razčleni ujela škofov odnos do i.alijanskih in nemških oblasti, njegov obisk pri .sokem komisarju Grazioliju ob koncil aprila 194), vprašliivo=.l vdanostne i/javc Mi-ssoliniju/1 sestanke meščanskih političnih slrank v nadškofijskem dvorcu v lelu ly42 in Rozmanovo vlogo na njih, sjiomcnico z dne 12 9. 1942. navajala številna Rožmancva posredovanja za i7.scljcnec, iniernirancc, zapornike, lalce, preganjane Rn/nunuv proces, sir. 'J. Se/nam viru v in lilerjlure sc nahaja nb kimni ra/pravc ilr Griesscr Pccarjcv-; (siv 'fVIK';). Rii7m-itiiw piijccs, sir. 201. R'i?mannv priiccs, sir. 2(12. Ri v man, iv pnK.cs, Mr, 2()t-2l)2. Sixlišče jc pn mi.cnju nt>ch avinrjcv upiišlcvaln piilviirjcni icksl Ic iijavc. Tu nuj bi tiiL prvmnir naii>enjena Gra/inliju, ki pa naj hi ju prircilil in prcn.istnvil v vilinnsinn i/j.-ivn Dutcju. duhovnike,"1 piedslavila njegov odnos do komunizma in OF slike v. Vatikanom, povezave z akademskim klubem Straža, škofovo zadržanje do oboroženih cnol, ki so sc borile proli Ot; (vaške siraže, slovensko do-mobransivo itd.), odnos do vojaških kuratov, udeležbo prt obeh domobranskih prisegah11 in njegovo vlogo v Narodnem odbrra v zadnjih dneh vojne na slovenskih lici). V zadnjih poglavjih pa sla namenila pozornost različnim leniani. Medlem ko je dr. Dolinar namer.il odhodu škofa iz domovine 5. maja 1945 Ic eno stran, pa dr. Griesser Pečarjeva Rožmancvo bivanje v A-Siriji od 5. inajr. 1945 do 4. marca 1948, ko jc odxl v Švico, predstavi v samostojnem pcglavjn z. na slovom Politika zahodnih zaveznikov in škof Ro/.man Več pozornosti pn je dr Dolinar namenil odnosu OP oz. vodstva KPS do Rtižmana,1' ki mu je pos/eli' obse/no sedmo oz predzadnje poglavje, ki gaje raz delil na šliri tlele: Pisma in opozorila OF Škofu Rozmanu, risi na Mrl ti,tla Mikuža Škufti Rozmanu, Pismo bdvarda Kocbeka šktifti RoŽnianii, Cankarjevo pi:;mo škof« Rozinami, Rozmanov odgovor llnrisii Kidriču Duhovniki in Osvobodilna fronta. Njune ugolovitve niso povsem enake V uvodnih poglavjih sta sicer oba avtorja izrazila skupne stališče, da sodni organ_ spl«h niso želeli ugolavljati konkretne krivtle obloženega, marveč naj bi bili hoteli tleseei le moralno obsodbo tako Rozmana kol posameznik.", kakor ludi cerkve kol u aanove. Čeprav je sodišče razcapalo z. obsežno dokumenlacijo, p? na> bi b lo uporabilo Ic /a škofa obremenilno gradivo.'-1 Poleg lega je sojenje spremljala močna medijska propa gantla, ki naj hi bila vzpodbujala nenaklonjenost javnosti do obloženih Zavajajoče naj bi bilo ludi dejslvo, da so Rozmanu sodili skupaj s predstavnikom oku pacijskin oblaki in visokim SS funkcionarjem Erv; nom Rtisencrjeni s poveljnikoma slovenskega domo-branslva Leonom Knpnikuni in Milkom Vizjakom, z upravnikom ljubljanske policije dr. Lovrom Haeinom m minisirom jugoslovnn ;ke vlade v begunstvu dr. Miho Kickoni. Vse lo naj hi dajalo procesa prol' Rož-mr.nu značaj političnega ii)o:itiranega procesa. Tudi škofov antikonvinb.em po mnenju obeli avtorjev ni protilcmaličcn. saj nij hi se bil ravnal povsem v skladu z nkro/nieo Pita XI, "Divini Rcdrmplors" z. dne 18. Paren 19.17 1 v kaler je papež razglasil, tla "je komiini/cm že v svojem bistvu zmola in nihče, ki 1'ncilvscm pri ilalijanskih nVupjfijslih iiblasich, saj naj hi imel pri nemških hislvcnn manj uspeh». " 20. aprila l'J44, aa llillcrjcv mjslniilan, in 30. januarja 1945, nh 12. nhlclnid llillcrjcvcga prcv/cinj itbhsli Dr. Taniara Gric.scr IVtar jc poilnihrejc ra/l i?ila le Kn/.-iiumiv mlnir. iln Osviihinlilne fnmie (sir. K3.102). Ki i Muka//a in inliluv sij nlra navcilla pismeni i i/javii Ivanke Tiiinšič, ki ju jc ilr. Oiilinar nlijavil v iclnli. Mali narixtncya hcrija Tunel« TnirHiu jc runircč i/juvilj, iiiiamiv prives, sir. Hi. Kivmnimv prix;cs, sir. Pnlcg lega je Rožman menil da sta tako fašistična vlada v Rimu kol ludi nacionalsc nalir.iicna v Berlinu prehodna pojava. Pogosto jc omenil, da bosta v [logledrcm času premagan.. Do takrat na naj b prebivalstvo preživelo čimbolj nedolaknjeno. V tem smislu sc jc v odnosu do okupatorja postavil na stališče: 'Dajte cesarju, kar jc cesarjevega in bogu kar jc božjega'".2" Več pomislekov:pa ima avlor druge študije Tudi on meni. da jc bilo neke vrsic sodelovanje škofa z okupacijskimi oblastmi r.ujno, in poudarja, da so b'li tovrstni medr.ebojni stiki "del diplomatske "gre", v kateri je vraka stran "hotela zase iztržili čim več". Vendar pa sc sprašuje, čc sc jc škof zavedal "nevarnosti takšne igre", pa ludi lega, "do katere mere mu določila mednarodnega prava dovoljujejo sodelovanj; z. okupacijskimi oblastnik i, da življenje na za>cdcncm ozemlju v Janin pogojih kolikor toliko normalne jTotcka".21 s, manj razjasnjen sc mu udi škofov odnos do oboroženega boja domobrancev in Ij i Novih predhodnikov v okvira vojaških enot .lalhanskc in nemške vojske, ki so se borile proti partizanskemu gibaniu, z nvzlogom, da je bilo le to popolno me. v rokih ko nitinističnt partije; "Z izbruhom revolucije so ;c odnosi med Komunistično partijo in Cerkvijo v Sloveniji še bolj zan-.lrili in šli v smer, k jc skoi Rožman v svojcm pastoralnem programu leta 1940 ni predvideval in nanjo ni bil pripravljen. Rcolueno na Slo verskem so izzvali poboji uglednih osebnosii katoliškega tabora na Slovenskem. Smer, z.a katero ;c ie med vojnn odločil del slovenskih katoličanov, pa jc bila na nek način posledica predvojne delitve duhov v katoliškem lahiiru. Ta delitev duhov jc dobila svojstven izraz v potencirani aklivnos.i katoličanov navzven v obrambo vere in Cerkve. Vsaj del le aktivnosti pa ni bil zakoreninjen v temeljnih vrednotah krščanstva.,, "■' Dr. Dolinar sicer meni, da >c "oborožen upor pniti oboroženi revoluciji z vidika mednarodnega prava nedvomno legitimna pravica ogroženega, ki ima pravico zavarovali svoje življenje in svojo p<: sest".'-1 Vendar pa pravi tudi; "V času, kc sc jc celotna livrnpn združila v boju proti fašističnemu in nacističnemu nasilju, jc seveda pravno in moralno vprašljivo kol manjše zlo' sprejeti orožje od okupatorja in sc na njegovi strani l>o.iti proti komunizmu. S tem so dejansko domobranci v occh prr linacisličnc evropske in ameriške koalicij- poualjševah in do nck.e mere krepili moč nr;ističnega vojaškega stroja. To dejstvo jc postalo usodno za oceno domobranskega gibania na Slovenskem v očeh zahoanih zavez, ikov, RuJinaniiv priiccs, sir. 47. Zanimivu b: hitu vedel , kaj jc Valikan menil " umcomrui upiin'bc lega ¡;csla v ijkralni siuiaciji. saj Dr. Griči ser Pečarje ta nii sir. I iS2 navaja slcilcic besede i/ nekega Hillcrjcv-ga iika/a: Ki) jc Vjlikan nemški vladi spnrtiiil, da /a i»* vnjnc ac mj.'"UT'C.,,'i ti'>bcnih p-jlilifnih ozemeljskih srircmtmh. .sc jc ¡ivliiMiantnii pnsliivil /unaj vseh uradnih zve/ s področji, ki sil bil.i iy.ly piikljui"cna ali zasedena " UiiJdii.-irHiv priiccs. sir. 211. 22 Rn?iiianiiv priiccs, Mr. 202 *2(0. Riiiiiunuv priiccs, sir. 7KH. 282 Ocene m poročila o publikacijah in ra/stgvah ARHIVI XX 1997 ko sc po domohranski prisegi, 20. aprila 1914, dome hraneč dokončno odpisali kot svoje možne zaveznike.'"2*' Zato je še posehej vprašljiva škofova prisotnost ob domobranikili prisegah na ljubljanskem stadionu, čeprav jc mašcval le nb prvi prisegi. "Se holj nerazumljivo" se zdi dr, Dolinarju "škofovo lavnanje ob drugi zaprisegi domobrancev, "Í0. januarja I94/i. Ob tej priliki je maševanje odkloni!, po ziav Riv;c-nerja, zaradi bole/ni. Udeležil pa se je slavnostnega mimobiida domobranskih čel pred uršulinsko cerkvijo na Kongresnem trga. Škofov zagovor, češ da je prišel, 'da bi videl domobranec', ni prepričljiv. Če ¡e bil bolan za mašo, bi lahko ostal 'bolan' ludi za 'parado'"."5 Poleg lega naj bi "škofova navzočnost pri mimohod« dorrobransk'h Oct pred najvišjimi nemškimi oficirji dala povod za mnoge .špekulacije". Izrabil na i b¡ jo h I ludi general Roscner, saj "je na zaslišanju izjavil, daje škof Rozman na 'parado prišel 'z izrecnim namenom, da ga slovenski narod ftdi in da pekaže, da soglaša z. nemško polili ko'".2fl Dr. Dolinar poudari ludi dejstvo, da domobranci, ne glede na lo. kakšne namene so imeli, "niso mogli biti slovenska vojska", ■Slovensko dmrobranstvo je bilo namreč oblikovano kot pomožna policijska enota pod vrhovnim poveljstvom generala licscncrja, ki je moral nsehno odobrili "vsako akcijo" in "vsako spremeniho v sestavu", Zc 20. oktobra 1943 je Róscncr kljub pro testom slovenskih častnikov ukinil Glavni inšpek.orat slovenskega domohranstva in ga nadomutii z. Organizacijskim šlahom, "ki m hil več samostojno povelj sivo, ampak organ, ki je po navodilih nemškega okupatorja organiziral doinobr i vstvo in skrbel za /.va-janjc posameznih nalog".27 Te odvisnosti domo-b. anee v od nemškega okupatorja naj hi se hil zavedal tudi škof Rožman, saj "se je pa lastni izjavi dal natančno poučiti o vsebini prisege." Ta pa naj hi bila jasno odražab "pravno in dejansko odvisnost" domobrancev, in sicer ne glede na to, "ali so pri::egli Hitlerju ali ne, -*li so prisegli 's figo v žepu a!i ne" Posebno vprašanje predstavlja Rozmanov odnos do vojaških karalo v Nekoliko presenetljiva je vse'iina škofove spomenico poveljniku slovenskega domo-hranslva z. dne K. januarja 1944. Dr. 0'icFscr Pecar-jeva je navedla le izsek, Jr. Dolinar paje dokument objavil v celoti,3(1 ker po njegovem mnenju 'odseva razhajanja glede organizacije doirobranstva v samem vodstvu in ker na nek naem ludi pogojuje škofo-o odločitve glede domohranecv vse dc konea vojne ' ' Naipomcnljivejši del se glasi: "Doir.ohranslvo je v(¿ ska pros'ovoljcc". ki so se priglasili predvsem iz. idcinih napib.-iv za borbo proti komunistični revoluciji. Če le ideic, ki so pač tudi versko-nravniga značaja, obiedijo, nuino začne upadali horbenost in navdušenje, ki je pri prostovoljcih bistvenega pomena, s tem pa se zrahlja ludi disciplina. Zaradi tega je treha nmno vzdrževali idejne nagibe nepretrgoma v prvotni moči in jasnosti, kar je predvsem delo kuratov' VpraSanic škofovega odnosa do domobrancev jc verjetno nasploh n; ibolj sporno. Dr. Dolinar pravi, ua je bil glede domobrancev .škof Rožman "očitno v hudi zadregi. Na eni strani je odobraval njihov oborožen hoj proti komunistom, na drugi strun, pa i je nenehno preganjalo vprašanje, ee delajo prav"/-* Ob knneu knjige p;; tudi napise da je škof "do smrti iskal ixlgovor na vprašanje, ali je on osebno in ali jc katoliška stran med drugo svetovno ravnala prav". Čeprav je oh koncu svojega zagovora v nemškem jeziku,ki gr> jc napisal poleni, kn je iz. sredstev javnega ohvcščanj." izvedel o obtožbi, zapisal, "da bt itidi v drugo vse to več ali m^nj enako storil",-1'1 pa kasneje očitno v pravilnost svojega ravn mja ni bil več tako prepričan. Morda jc k lcmu pripomoglo tudi dejstvo, da mu "papež Pij XII takoj po vojni ni omogočil osehnegn srečanja z njim, v katerem hi nji hihku pojasnil svoje poglede in svoja stališča ter navedel razloge, zakaj jc z.apostil s vojn škofijo".3 5 Oba avtorja se strinjala, da ho na več vprašan) mogoče iKlgovoriti šele takrat, ko bodo dostopni Vatikanski arhivi (raziskovalcem jc danes na voljo le gradivo do leta 1922), vsi t.i. emigrantski arhivi (npr. arhiv dr Milic Kreki) ali če bodo najdeni dokumenti Gcstapa, kijih zgodovinarji št vedno zaman iščejo. Knjiga |C sicer nastala kot strokovna ckpcrtiz.a, kj naj hi 1190(0vila opravičenost oz. neupravičenost oh-tožh proti ljuhljar ¡kcnin škofu, vendar pa jc v mr,o gočem presegla okvir, ki bi ga narekovalo zgolj proučevanje Rozmanove dejavnosti v vojnem času. Seznanila nas namreč ni le z medvojnim dogajanjem na slovenskih tleli, saj jc posegla še v ohdolijc po/.nih tridesetih let, polno napetosti in sluten j bližajoče se vojne, osvetlili pa jc ludi čas po končani 2. svetovni vojni, ki so ga v precejšnji meri zaznamovali piav tovrstni sodni procesi. Vendar pa se odgovor na marsikatero vprašanje še vedno skriva v nuaku dvomov in negotovosti. Kako jc natančno potekalo delovanje slovenskih meščanskih strank v medvojnem času in kakšni so bili nameni njihovih predstavnikov? Ali je bilo res tako majhno število duhovnikov, ki eo kakorkoli podpuali O F? Kakšni razlogi so vodi'i zahodne sile, ko so sc odločale o izročanju tistih oseb, ki jih jc jugoslovanska vlada proglasila za vojne zločince? Kaj bi pokazala pravna študija na nsnovi mednarodnega prava in v primerjavi s tovrstnimi procesi v orugih državah',' In Se hi lahko naštevali Mateja Je rt tj 24 Rui mani iv nriKcsir. 2NK-Rnímannv rnKCN sir. 2?n«miv priiccs, sir, 2X9. Ri'ínwnnv priKcs, sir. KKi. ' finJmannv priiccs. sir. 276 27K. RiiTinaniiv p;i>ccs, sir. 27ii. IT ■ Ru/nianiiv pniccs. sir. In) ir 277. Trbl jc v nbch grm*lih cnaV.ii podirlun. t 1 fiiiJiitimiv pniccs, sir 2tW. ' R'iîinaniiv pr.iccs. sir 102. ■ ■ Rn/itunu 1/ priKC\, sir. 317.