JUh t, ly19

I»haj»	dali rm« ne
d«)j in praznikov.
U*ue4 dailj eicept 8undny« and Holiday».
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
(T

UmlnUkiin uprnvnUki prostori: Udar H l.itwii(UI« n*.
Offloa of publicntlon:
-Cr.7 Ho. latMiidalo »v*. T«l«phuu»: l.«wudaU> 4098.
LETO—YEAR XII.
C«an lista Kntcrrtl
irrr^j^^rt^: CHICAGO, ILI.., pondeljek, 2. junija (june 2) 1919.	00 ŠTEV.-NUMBF.R 129.
Y«nrlg.
PublUhad »od dUtributfd undfr prrmit (No. I4S) .utKori.ed by th. Act of Octob»r ti. 1917, on fil. at th. Po.t Offic. of Chicago, Ill.no.. Hy ord.r of tU PtmUmI, A. S. HurU.on. Po.lm.O.r G »a. m I
A« t rpiani« for mailing »t ipgcist rsl«. of poitag, prov.ded for in »vition I 103. Ait of Ott. 3. 1 UI 7. «ulho«Wd on Juu* 14, ISIS. '■ li■ ' -	- 1 ■■ ' ==: . sob
VVILSON JE ZAVRNIL PROTEST MALIH DRŽAV.
Predsednik je izjavil na plenarni seji, da ima velika peto-rica pravico zavreči zahteve malih narodov, ki "segajo predaleč." Jugoslovani nočejo odnehati. Nemško-avstrijska pogodba jc pobeljena. Severna meja Jugoslavije še ni določena.
Pari/, I. .i 11»t - W'cr;i j |»«> | •<. 1 • Iti«- j.1 bila plenarna seja zavez iiiškili delegatov, lu se jc i»:*\ ila s pogoji /a Nemško Avstrijo. Za stopniki Kuinunije, < Vhoslovaki je in Srbije so protestirali proti io»''kam v pogodbi, ki se tičejo pravic narodnost nili manjšin v novih republikah. Zastopniki so i/javili, »la torke kršijo suveren sivo njihovih držav in lahko po vzrnčijo notranje l>nje, izgrede in vstaje
Predsednik VVilson je odgovo nI, da ima velika petorica pravi .•u zavrniti proleste malih držav. Velik« petoriea je rekel je končala vojno iii radi 1<*ga se eu ti obvezano, du ne sme dovolili vsega, kar zalilevajo male države, kajti nekatere zahteve segajo predaleč in lahko izzovejo novo vojno. Dalje je dejal VVilson, da ue sme biti nikakršnega baranta lija /. ozirom na mir, ker barantanje ima vselej slabe posledice.
Na plenarni seji je bilo sklen jeno, da se pogodba izroči delegu tom NOJOške Avstrije v pondeljek 2. junija opoldne v grt^lu St Gcr main. '	;J
Končna rešitev rrfkegu vpra šania še ni dusVše|n. potov«
da	^vnlmdno,
mesto, toda rešeno še ni. koliko ozemlja nu zapodil bo spadalo k svobodni Keki. (jlavno vprašanj.' h- menda suče okrog islrske pro ge južne železnice, kdo <la bo koli trnliral to železnico. VVil.son bi rad dal ozemlje z onien jenu žele/, ni.-o Jugoslaviji, toda Italijani srdito uasprot u jejo.
•I n gosi o v a i is k a dclego.-iju je včeraj koiiferiralu pred začetkom plenarne seje /, ameriškimi dele gati brez VVilsona, ali do kakšne ua sporazuma ni prišlo. America ni so po konferenci izjavili, da bo Jugoslovani zelo trdovratni in da .iščejo popustiti ne zu las od svo jih zahtev.
1'ariz, I juii. Suinari.j mirov 'K pogodbe z Nemško Avstrijo. I-i s«. ga dobili zastopniki prizadetih, manjših držav, je značilen zaradi
•	•ga, ker manjkajo v pogodbi kar
1 n pugluvja in mnoge točke \ o talili poglavjih Naslovu za ua slovum sledijo le prazne struni, k i i/glcdajo kakor cenzuriran fran •■•»ski časopis, ali pa je pra/na strnn označena z bese.lami "Sle
•	leč-a klavzula je rezervirana
Izpuščene klavzule se večinoma nanaša ju na določitev južne nuj. I o i lučkah odškodnine in na v pra »an je j io I i t i č 11 i 11 pra vi«- Italije.
lučke, kolikor jih je, se pa na našajo na .Iruge meje, finam-c in ' ■'' i a ii 11' zadeve novih il rža v v " ■•v n ju i,izpadle \ v sl ro < »grške in 'danjc Nemške Avstriji Mnoge " . se ba v i jo z i lolo.-e 111 m i pra '■ aiiu za nnlo.luosl ne manjsp . v "v ili državah, druge točke «I • • * -■ -i jo, < I tt morajo nove <1 rža v e nI
"■li' i N. mško A v si rijo za i.....
'•i n' 111 no
I'' 'jodba ima pri dgovor iu p" sb di ustav a lige na i odo v I a • ' •' v pogodbi za Ne nn i |" N ,t •
*	štirinajst delov oziroma i»og'a
1 t I >i ugo pog la v i«' se ' n • nuj. • • hoslov a k i jo. k i JC dolm < i ' mi ek oč po č rt a h s ta re < > > • ' j' do. im je neka i to« i- i < /> ' i' a n i h /a po/iu-j« Nemila V ' '■i., obdrži mejo i rl i Š\ i< i m |.m
1»,, dai ;,k-. V o. a. i tu i i. mu <la n • • i i ' .i" ■i' za /• I' u z 11 • • I 11 / u a meja N einsk• V • »c ni dolo.-etiH V n. t<, i
*	< 1 i- i |«i I' a'i je so izpuš' < ' "» i im bodo po/neji k.. <
' I u i o -i 1 a \ i j.i mešane on
f ' 1 -mo (»ogla v ji i i ' ' >' '
»kikl trie, j»- prazno i O*-/« M • iCMI. I
GROZEČA STAVKA POLICISTOV V LONDONU.
Vlada noče pripoznati policijske unije in gro/i, da l>odo iz etibili službo.
Pon.Ion, I juii. V PumIonu. Piverpoolu m drugih večjih me slih Anglije grozi stavka polici slov Metropnliška policija v Pon dumi glasuje o stavki, medtem ko so policisti v Piverpoolu že o.l glasovali, <la stopijo jutri (pomle Ijek) v stavko. Govori sc, ila je večina lomloiiskili policistov za št ra jk.
Policisti zahtevajo povišanje plače in priznanje njihove orga iii/a«-ije V la.la je pri volji pnvi šali plačo. 11 oče pa priznati poli cijske unije in grozi policistom, da hodu . u I slo v Ijeni, ako zušt raj-ka jo.
Delavske organizacije su nblju bile policistom moralno in gmotno podporo, ako pojdejo v boj.
vvilson in 6e0r6e sta za koncesije.
stavka v kanadi se razširja kot požar.
Štiri mesta so se pridružila včeraj; vlada grozi z deportašo voditeljev.
STAVKAKJ1 1NVADIRAL1 PARLAMENT.
VVinnipcg, Man . I pni O ki ug 2000 šlrujkurjev in odpilšč* uili vojakov je včeraj korakalo po ulicah in po končani m obhodu so napolnili tukajšnjo prov iiicijaluo zbornico, v kateri so ndresirali Norrisa, predsedniku prov incijal lic vlade v Manilobi Množica je zahtevala, ila predsednik izjavi, zakaj se njegova vlada noče potegnili za delavce Norns je ud govoril, ila on ne more storiti ui česar dokler Strokovni delavski svet ue konča simpatiške stavke Njegove uailaljue besede so se iz gubi le med klici: "Punk! Kesi-gnirajte!" Tajnik notranjega ministrstva McDonald je imel v gunibnici majhno kanadsko zu stavi.-o. Par mož je skočilo proti njemu in mu iztrgalo zusluvico. Vojak, ki ga je hotel braniti, je bil bn-iijen ua sl ran
Delavci ni odpuščeni vojaki bodo v pondeljek ponovili demonstracije v zbornici,
Petlibrulge, Altu., I juu. V Gultu so se včeraj pripetili prvi izgredi. Nastal je boj med sluvka-jočimi rmlurji in policisti in na obeli straneh je bilo ranjenih več oseb.
Ottuvvu* < V-c" Genrrulna stavka sc rafšir^a v Kanadi kot prerijski požar. Kazni pusredovul ei in razsodniki niso uspeli, i)a bi Vstavili štrajk iu napor kanadske , \ Vlade, da bi naredila mir, je do ■laii^^rt	"^P^Kkui. V samem Toron
goje, medtem ko je Clemen ceau odločno za odklonitev vseh protipogojev.
8t1ri glavne sporne
toCke.
P iriz, I JUII Danes je /iianu, , i VVilson iu Plovil Geoge v o
I n a
tli počivu .'M»0 tovarn in delavnic in ui 1 12,000 do ;{0,00l) delavcev je na štrajku Moutreul je drugo večje uicMto, v katerem ima iz. bruhnili stavka vsak hi|i Novi štrajki so se pojav ili v Princ Al beri u, Sask , l,'ernicju, I' < Pelhbriilgu, Vila . Kran-loiiu Man . in v < 'obah u V si rudniki
vlada j e prijela ponarejevalce 2ivil.
Prodajali so lzpndeiui živila, pri me«avitli so živilom škodljiv« snovi in prodajali manj vrediui za pristno im por ti rana.
VVaahin^ton, D. C. Med naj
bolj nevarne profitarje spadajo po u a reja I c i živil, ki spodjedajo ljudsko zdravje s sprideiiiiiu živi li 'I i prolilarji ne prodajajo lc nn- vrednega blagu, ampak tudi /.asi rupljajo ljudstvo s slabimi /iv ili V lailni uradniki so izsledi Ii po poročilu v bolnega kemične ga biroja, ti.iioo takih prnfitar jev, ki zapadejo po zakonu kazni, njih blago pa zaplembi To so In b bolj nevarni ponarejalci živil, da je bila nujna potreba, <lu su nastopili vladni uradniki proti njim, ker jih je treba kaznovati, »la se iMavi trgovina s puiiarejc tiiiui in spritlemmi živili. Poroči lo nadaljuje, .la so bili izvršeni tudi manjši prestopki. Toda ilranke so sc podvrgle odredbam uradnikov, t ako ila ni Pilo I roba proti njim nastopili ua sodišču.
Prestopki se la/tc/aju skoraj Ila vse produkte. Med telili produ kli so smrdljive su rdele iz Mai na, spridcu sulniuii i/. VVashiugtu-ua, siihar, zmrziieiie oranže, iz Kalifornije, spri.lene citrone i/ Porto Uika itd. Obtoženi su bili i/.lelovalci patentiranih zdravil, ki zanesljivo" ozdravijo jetiko, influenen iu druge bolezni. Na prodaj je bilo tudi sprideno riei novo olje, boubunčki zoper ka m Ij, spri.len iu puiiarejeu jabulč • tik. Mumpanjec, sok i/, grozdja, briiijenevc, vino itd. I Največ, krivo, da nc živež spri« d i. ker ni prsvilno konzerviran. Ponarejalci se pa poslužujejo tU <li drugih metod Tako ua pr ni so našli vode le v vinu in mleku, ampak celo v posušenem ovočjil /a vinski jc.ih so prodajali na pi navaden jesili. kateremu ho oi um ali malo v uia, >la je dišal
'i!
t delavske ;cin naprai
popustili pri pogo jih za Nemec, medtem ko .je Francija odločno za tu, da sc za vrnejo Vsi prulipogoji nemške «lc j (ieorge je v zadregi t opozicije na An 1 ,iii gotov iiii k la v zu | pogodbe iu je pri pravl|.'ii za kompromis; VVilson
1-av uo tak..... povsem zadovoljen
/ mirov......i pogoji in nuna nn-
, 1(.mu, e.- se olajšajo V sV I lio, ibi se prej .loseže mir
Nemški prulipogoji se sučejo ol< ru" šinili glavnih točk, ki so odškodnina, plebiscit na Šlczkeni, dolina Saai naj ostane pod slive
i; om Nemeij..... takojšnji
spre |cm Ni im-ije v ligo držav \\ 11 so n in < Ieorge sta mnenju, diilo govoriti o teh štirih \ko SC trdno zavzameta teh ločk, te,bij ui bo moral < b •men ilošcu sentnnciil v N eni.' i uli.lib
v ('oba hlevajo mezdo
\ se
snovali.
u počivajo
rudarji za
, iajsi
nk in vi
,1"
. o V
ll,
pod
, a i
HOje J. i "clic i' na
na
po vinu
\ nek.il. nli \ 11 ili o i ui sl i pi n zdravju šl<m post a v a " l t o prime .i I »iiiu i opel napačnih | ,||| I O I 1 / II 111 c 11 I I ll
I"
ua .1"
aa uo ava i naprav
k o u 'z i rv irauili ži nn. sane snov i, ki II j i v c, dasii av no pl epov edlljc lllke so sc posluževali napisov , da so va Nekateri so ua av o prih pili listek, v c vrste Iz slabe ' moka ' ali
da
»i ugl so lili olje iz bom i im ua prit isnili listek /
lil se
n- Ka h
i spi.m* iii bo
orna <la s< •;iu uda! i ^ aiizu je.
...... i|.p!oi..ati.uu slalis.e s sv
mi protipogoji I, ,s| Miti se \ eda pl el ok UJ. gani/a I , I,odo pi ot i pogoj i do. . ta /a ; ,|ru/ij'
' Iol1 I
..ll H om or • l ra I •
V la.lni uradniki •■•
obdululžili Voditelje, da so izzval
generalno slavku kot sredstvo /.
revolucijo v Kanadi in slišijo s.	,,
grožnje, da bodo aretirani iii d.	| • • j,»\ n *'
portirani.	bazm ga
Toronto, < »nt Stav ka v t.
"	11 a Ili '»O lil ' sil b 11 II o o I j c ' Poleg I UI
mestu jc popolna Meščanski <,<l	)MK1| )(. |,d„ naslikana oljka ni pu
bor z županom vred bi rad pri	|,ia)imi i/, Italije S lako iiiivilui
prečil štrajk cest iiožcle/niških u	|m |Ml,,./M \ zbujali pri kon/u
hlilžbcncev. loda zadnji so imeli	m,.,,|di misel da se v posodi iiaha
včeraj shod iu se izrekli za simpa	|J( ..i^,,,,, u|je
liško slavko.	Tako našteva poročilo celo vr
Iteguui, Sask Vse unije v t. iii	..(,, s|eparij, k P u t i i i iii i sleparijo
mest u so glasovale za splusiio	|,iolilarji obiiiistvo
hIiiv ko iii stav kov ni odbor jc - K I <	pndilaiji j<'
liill. ila SC
Victoria, P Sl l okov ni d. lav veli. <la sc bodo I c k le za slav ko Vam-oll N . I P>
Iji so za
nI om 11
v k a zai iu ( '
iv \P i sv. t u k raje \ n
osno
.kh v 1111. I
'I lil a J.sli jI JC | IO/I t I IIIIIJI I/
Mi d nekate navadi da
pl od IJJI io obleki i/ pol V ol lic lil gll
ne obleke
Pol o. 11 o dol azil Ji nost
la ga
Po
jii.il« i
m i a ! 111
a si p m -I il V I I \
W v
■m
SNEG V COLORADU.
1^1 I lilo M. litem ko j /hodu V me r i k e z h v ludala v-. p,,mil i'»(» stopinj ), j' s ''' i |(||, goi s k ili motih iu
iinii'.'ii zapadb I sli. 'ga Pjui
i 'i n j.
siik nje
VS iu n i peg Man	1'IM- '
a t 11 aja -lav k a so sl a \ k ,i i ji • I moiisl i irali zadnji p. t. v vi kem obhodu J»" glav nih u!e i Kanadske vojaški oblasti so I, ' obvchči nc. da naj ]iiiprav1j.i dostlio st. v ilo milii ai j< v k< i s.
VN 111 u i pi š k i pob
llo/lt i po 11 U V lil I I h, leni! ole II. , i da ostani jo
/,| V Ci || lil I / sl ll lilijo pu hili
N ji iii .)' v ......
/dur. j« ' f|.i da ■ lena i o i u "su |i. . niso /a las bul |»i od ov aja k l ■ lov i I u s s
mir /a | I. bm u\
I o pa i J.
na i c jene /a v olne
m I a k o m ki
lioboto št li l bili I izgredov si, poiskali st i ki uo« • ju p
I L'l
.v i t
• < «1 lic -< piav
V buli p.ir 11-"
nalt.o I
I lil I jmli
obogati iijll prav ljudsko
11 di lc njih
'laki ljudje | >ist nega t o v za in«- i b ia 11 |.i b <• /1 v i I bi mol a ,|< m i t. I azni I- ol /il I- a jI i njih zločin
u i .e
t< li <
to.
I <
d ToTuTaj
ntrr
i. pa i j«
vepik požar v mornari 8kem arzenalu
ki jc ua
Norfolk. Va — «»g' nj
<1. 'a 1111 i /a v o«
I II 1 ,| C , lov od li'" ua sl. I Ifo.
1br/oja v 1 pred-' < 11
l/j.l
I. I.l-I lil'
ll.
nc 4 na an«LE*kem
t. k
li
. o i«
11 a v ».e
,r, h k cm :u /ena u, i s * 11 i- pu/ai Ki ,,gi o/al v. s .,i /. i al ! < -b i e ij' tudi par c k - pl'./1J va na . a ., Mirna i u š' i smrti r.i \ n:i< a/,,.,. |l. posod' Z« ( ga da j'
,., ,n . 11 a "si Pa j' no vi o .., M(llj. m N. kateiijM-ti m i / a d o b i i la b k H I«- , 'lorun!.. i .;, dro'" • j m ^ I r 1111 j gani/ifsl 1 <Dalj
d.i
j<
.po/
po
11 / I
Pl v m-
i m - k l
V lig 11 ja SiPi .
Obsedno stanje v Belgradu.
V glavnem mestu Srbijo jo tekla kri v bitki med delavci in vojaki. Aretacije v Sarajevu. Srbaka vlada jo poklicala domov avoje polke iz Ograke. Madžarski mo-narhiati ponujajo krono srbskemu Aleksandru. Nov naval na Budapošto.
STRAJK V PARIZU
Pariš, 1. junija. — Kovinski de lavci so sklenili da stopijo v stav ko danes zjutraj, ker delodnjal ei ue dovolijo osemurnegu dclav nik tt. /ostavkah! s jo nad 21MJ.1XJ0 delavcev.
Tajnik unije uslužbencev iiii pnduličui železnici jo na/.nanil, da bo v torek ustavljen ves obrat na poduličnih železiiicsh, ako družbe ne dnvtdijo vseli zahtev u službeneev.
so cij alisti on a vlada zadovolji rusko ljudstvo.
Ruski proletarijat bo odločilen faktor v novi ruaki državi, katera mora biti več ali uianj »ooijallstična in ne radikalna.
pn JI 11 i / v rili i ljud
\<
I i..
po
st I iiii
r' u" iu t n.
'ak o/v ai «• o I '
I n n j
I k.
11. fo I ' t\ I . I . f t. iii / ak i ju' < o
juii
t i Keiul J« j,m b lalom
I ' I \ ll|.|l|l|l ll . ,<>>1 milj je h \ /«'< 'ku itn. I mu j 11 li u ji mo i .i1 na i,- k . in od \ 11 u 11' i n «' I a
l i polet j«
Ilclsiugfurs, 20. maja. (Iz poročil Pr. lluiita). Ko sem pred kratkem sedel v gledališču v Mu
iVlt^Ipi v ofg ro^^ I	mi^ n^
in v katerem se še vidijo najčudo vitejše dramutiiiče izrazitosti,aeiu opazil v loži prve vrste tri tovs viirniškc delavke. Pogled na raz kušiio; ložo in tri delavke v njej ole je hipno napolnil s simpatija mi do velike revulucijc, kajti pn vedal mi je več, kakor bi moglo povedati turni komunističnih ko misa rje v.
Tovarniške delavke, ki su bile punižaiie iu ogoljufane vso svoje življenje, so zda j nadomestile ua pl h njeno ošabnimi, ki je prej se dela v tistih bogu i ili ložall pred menoj se je razgrnilo tivo poglav je v čmluvili knjigi revolucije Navadne dela vite, sedeče v lužah ki ho Inli* narejene /a velike kne /e in kurgilljt', so se liuloviile ilrauuiličlie uiiictuusti iiii odru, ki so jo srkale i/ bližine ne z naj višjih sedežev na /mlnji galeriji' Pile so ljudske deklice iu fina o kollea Jih je naredila še lepši Nek OČ su bile lačne izobrazbe iu umet nost i, a svet ni vedel lega, ni jihh ra/umel Ali jih ruzuine da iicn t
Naenkrat se je mnje veselje u llisknilo težki misli Kje bodo lil ljubke deklice, tri delavke v pri prosil beli obleki zopet si ib Ii uko sc vrne črna reakcija,
Kusl i ne/a.|uvuljni miljoni m pomislijo tega in /uto se mula I jll je slepa lu srdita lie/adov ol j nost miljoni In po/dravili i/pri membo ali lo ji vse. kar mislijo
Toda ena stvar je, o kateri se mori reči z v »o gotovostjo No lienit vlada ne obutane va/ v Ru ■iji, kuters ne bo radikalna, ve< ali nutnj norUliatična Kmet I... dobil /imljo in vso /e ml jo In nt" nihče mu lie i/bije iz glave te /n hlevi Delavec bo iuu-l svoj si ib / upi n s • v lov u ml in besedu pi i določanju mezde m ostalih pogu jev iii nihče ga ve/- ne oslepari /u lo iij'guvo zahtevo llilavski od bor \ tovarni ostane »ii ignil bo radikalu.i aktivno vlogo v *ivlj< n ju luske irulimtrije Po.|o'« vin
•	Im ps naj bo koinunisl n im ali ht|i>oa/ua, bo iiiorabi bi 11 v ladu
dik l «t ui a prol« * ar i Jn' i .1 tk t s' ur« nriMok rmiji ni
l. a j a' i dolg"
d d v Mlin 11 dllOlIlN si lil I.l1
iin v . 11 k i lil ' I *' I ;i % » U l »bo M osi. V I ki gll b|l I > I- 11 k om lini«! k 1.1 ii i/i' u t m ji v podporo vojne pn.ll K ob'uko
•	(Dalj* na d atr, I kol /
| V M 11 jllltl
' mor.
P
i m v /
du ^ I • U 11
Paril, 20. maja - Hrvaška kmečka stnuika, ki pruvi, da predstavlja miljon Hrvatov, je poalala la po italtjanakem mirovnem dele gatu apel na mirovno konforenoo sa ustanovitav ueodvisue republike, ki bi obsegala Hrvaško, Slove nijo, Bosno in Dalmaoijo.
Milan, 80. maja. — (United Plenu). V Belgradu, glavnem me Htu Bi bije, je raaglašeno obsedno »tanje. Pred nekaj dnevi je bilo v Bitru Je v u aretiranih več radi kalnih socialistov. Srbski žandar-ji so jih vrgli v aapor. Nato so socialisti v Belgradu priredili veli. ke demonitraoije ln prote*tne •hode proti poitopanju vlade v Sarajevu. Bili so iagTedi in krvavi boji med vojaki ia oiriUiti. Končno je irbilu vlada naglasi-la obiodno »tanje in poklioala domov več vojaških polkov ia Ogr. •ke. '
Zagreb, Hrvaška ,iil. maja. — Ogrska dcputuciju, zastopajoča Prmauotylja, predsednika ueotl-vI*iim stranke tu (Isbriels Ugrous, je pusetilu Itelgrad iu ponudila ogrski prestol srbskemu prestolo-naslediiiku Aleksandru.
Ilasel, I. juu. l« V»ršaya,W folijo, vdtr*0 FftlJffltT fltfffTTHil mesto Htsnlslav v vzhodni tlalhd ji. Poljaki so nuorožill ukrsjin-skn ganiizlju.
Kudsuj, P juu. — Ir. Ilelsing-fur»a poročsjo, da Jo finska vlads sklenila furiuuliio napovedati vojno sovjetski U.isljl, Datum vujne napovedi bo dolnčen po posvetovanju z zastopniki entente.
London, I juu. Itreužična In/oja v ka i/ Moskve se glasi, da so sovjetske čete pod prltiskuiil sovražniku l/praznile Takilovo iu •e uiiuikiiile ns desnem krilu ua čilo ob železnici l »reiiburg Sama ra
hudapešta, 27 lusja (Poroča A K Decker) Tukaj poročsjo ui mino, da jc lumiuiski general Dubija izdsl oklic, «Iti hoče okupirati vso Ogrsko, Daliiju Je pu-mulil ogrski sov jetskl vladi pogoje /n premiije, loda pogoji so bi 1 odlnli Mcillcin se je Pela Kun dogovoril s 1'ehl /u premirje. Ponudil jim je ves teritorij, ki gu zahtevajo ('.lu iiii severu iu do govorjeno je bilo, iltt tigri dajo ( Vliom U H i lokomoliv, t'eld pu G grom 10't vagonov premoga t'ehi so In 11 /sduvoljni, uli lieku uevld na dlplomal IČiiii roku je posegla vmes in s pogodbo ui bilo llič. Ko miinisli se /daj pi ipl ii v I ja jo na obrambo Ifinlapešte; kroginkrog lliesta kopljejo strelske jarke iii pn tem ib I u j< /apo»|ena vsa bur žoa/ija v iiicsiu Tudi bivše baru iii. e in pi of in p* iiioi a |o d .-Pili / lopato
LJUDSTVO V TEKASU OI.A-
BOVALO ZA PK0H1BI0IJ0 IN PORAZILO ZKNHKG VOLILNO PRAVICO.
I t i I las, 'I i k	21 i iii se jr
višilo v državi I. mih splošno gin suvan jr u vpiašauju pi obibnije m ž'iiske volilne pruviei* Slelje glasov še ni koiUMOO, loda volilni j i/nI v 'JOM uk i a Jih je sledeil /N i /. u i k o volilno pravico I0'.l,i'iri2 g i a so v , pilili pa 121 H|'l /u pro liilu.ipi IP»,HJI glasov, piuli pa
107 17 H
i
VREME
I
I >an. s • 11 ^ in mogoč«, ne v ihte. blitdni-j. v tonk delooin otilaelio in liindo. j. I. Milni »« v rru/a|i«.|-111 \ i*' tov i
Hiilnčiii v/hod 'i H. n oi r«hoi| Is IV p Ml	r f J
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE LASTNINA »LOVENSKE NARODNE PODPORNI J1DN0T1
r^mf »flMov po dogovoru. Roko p ud m •• vralaje.
Nar t^nuia: Zodinj.n. drt.v. (izven Ch>c*go) l»CMa£94M ■ V m im pol UU in 11.00 z* tri mmect ; Ghic**o $6.60 no loto, »1.7» «• P«' Uta, ||.40 »» tri moooco, io f Inozemstvo »7.00.	__^_
NuLof m	kar	»tib • luU«i
"PROSVETA"
2007 Srn. Uwiiil* At.»u., Ckic.ga, Hll»eU._
Zakaj ie prišla revolu eifa v Evropi?
"THE ENLIGHTENMENT"
Orga« «f tb« SlffT.aic N. t ion al B«»«ltl S—Uty.
Owm4 bjr tk« Si«rr.aic National B«»«f>t S«cUty.
A4v«rtbiof rotoo on agr*«m«nt.
Ck tr«fo
Bubsr ription
$6 Lo,
: IJntted Ht«te« <«xeept Chicofo) »nd C«n«d« $4 por jroar and foreifn countrie« »7.00 per y««r.__________
Datum » oki.paaju a Pr. (Maja 30-19) pol.g T>i«|« im«n« in n«.|o»« p««i««i, da ran. j« • »•« dn.vora poteki« naročnin«. Ponovit« j« pr.tro-j«.—, da ~ w« »• mUtrl lut.	___________
JUNKERSTVO NA JAPONSKEM JE PREJELO HUD
UDAREC.
Svet napreduje počasi, toda napreduje kljub nazadnjaškim slami, k se povsod ustavljajo napredku. Japon-Hki militaristi niso verjeli nikdar, da je mogoče na Japon-Kkern omajati tla izvoljeni kasti. Danes delajo japonski militaristi dolge obraze, si manejo svoje oči in vprašujejo, če se je res moč japonskega junkerstva drobi. Liberalni elementi vriskajo veselja, da je tajni svet nadomestil vojaški* oblasti s civilnimi v nekaterih krajih.
Prva taka sprememba se je izvršila v Kvantungu, železnica*v južnem Mandžuriju pride pod civilno upravo in vojažka straža je podrejena civilnemu governerju. Militaristi so vsled teh odredb silno vznemirjeni in sodijo, da so to znamenja, da tudi Koreja in Formoza dobita civilno upravo. V liberalnem taboru pa vidijo, da prihaja čas, ko bo japonska kolonijalna politika popolnoma prosta vpliva militaristične klike.
Liberalci sodijo, da je z rušenje kajzerizma v Centralni Evropi povzročilo padec japonskega junkerizma. •Japonski militarizem je bil izdelan po pruskem militarizmu. Pred tridesetimi leti je bilo v nemških in avstrijskih polkih veliko japonskih oficirjev, ki so tam vežbali in študirali militaristično organizacijo. Ti oficirji so se vrnili domov in organizirali armado po pruskem sistemu. Vanjo prinesli tudi pravi junkerski duh, katerega so se navzeli, ko so študirali organizacijo nemške in avstrijske armade.
Liberalci pravijo, če bi se bil sedaj tajni svet ustavljal tem spremembam, da bi se njemu in višji zbornici tako omajala tla, da bi mogoče za vedno izginila.
Na Japonskem se niso le probudili delavci, ampak tudi industrijalci in trgovci so spoznali, da je aroganca junkerjev postala neznosna. Javno so kritizirali napake, ki so jih napravili militaristi v Sibiriji in ki so povzročile, da Američani niso hoteli z njimi sodelovati.
Junkerstvo na Japonskem je dobilo prvi sunek, ki pomeni, da junkerji ne pridejo nikdar več do moči, ki so jo imeli. In kadar se prične drobiti moč privilegirane kaste, se ta moč drobi dalje, dokler od te moči prav nič ne ostane. Japonski junkerji se seveda ne bodo umaknili brez boja. Skušali bodo, da si pridobe staro moč in vpliv. Ali njih trud je zastonj, kajti zakon narave je tak, da se v .sc razvija v popolnejše in boljše forme. Napredka niso mogli zadržati pruski junkerji in zadržali ga ne bodo japonski militaristi.
DEMOKRATJE VRAČAJO ŠILO ZA OGNJILO.
Dokler so imeli demokratje večino v kongresu, so lepublikanci kuj radi očitali demokratom, da so pacifisti in tla so zakrivili, da ni bila dežela pripravljena za vojno. Ti očitki so igrali v zadnjem jesenskem volilnem boju tudi glavno vlogo. Vsak kandidat, če mu je zmanjkalo stvarnih argumentov, j** zalučal svojemu nasprotniku v obraz, da je pacifist. Republikanci so zmagali in imajo sedaj večino v obeh kongresnih zbornicah.
Demokratje, ki so podlegli v volilnem boju, sodijo, tla so taki očitki zakrivili njih poraz.
Republikanci so izkoristili svojo zmago in so zbornici tako organzirali, kakor je seveda njim všeč. Demokratje h> se v tem času spomnili, kaj so jim očitali republikanci \ volilnem boju. pa mi i/.ja\ iii, da so republikanci na važna mesta \ obeh zbornicah postavili može, ki so nasprotovali vsem važnim vojnim odredbam. Vrnili so republikancem silo za ognjilo.
Republikanci |»a na te očitke niso držali križem rok in so zaklicali demokratom, da naj pogledajo sebe, preden komu kaj očitajo. Našteli so zopet hitro vse demokrate, ki so imeli važna me*la v kongresu, ki ho po njih mnenju nc\arni | •:•«-! f i -ti. Tako se ti očitki ponavljajo, dasiruv no se miro\ n;t i onfen nca bliža koncu in je za antensko ljudstvo setlaj najvazni im* vprašanje rekonstrukcije.
In zakaj ta prepir.' Zakaj taki očitki? Demokratična stranka lun dokazati. <la so piavi patrijotje le v njenih v i stali, ravno to pa bo« • republikanska stranka o sebi dopovedati ameriškemu ljudstvu.
Piše Paul Wallace Hanna.)
(Dalje.)
Ni treba ponovno opisa val i mezde, v kateri se nahajajo an-gl««.ške in franetjske politične skupine. .Medtem ko bi splošna revolucija rešila vse, grozi vsak poskus izolirane vstaje /. beraštvom. kajti Amerika in Anglija nc hi več »lajale kruha. Tako stoji po litični socializem mirno na mestu, medtem pa. boljševiška propaganda cvete po vsej Evropi.
Potomci h odo v zadregi, ko hodi. čitali ,kako so avlorji velike vojne in mešetarji tniru trobili o "demokraciji" in zahtevali "vlado večine", kjerkoli je ljudstvo v skrajnem obupu grozilo z revolto z namenom, da si samo pomaga; ravnotako se bodo čudili nafti potomci, ko -bodo čitali, kako so mirovni mešetarji hrupno pozdravili Orlanda, Paderevvskega in Scheidemanna proti onim, kateri ho zavrgli vero v demokratično prijateljstvo med praznimi, pol-praznimi in polnimi želodci. Kdiuo v sovjetski Rusiji je bilo drugače. Lenin je bil edini, ki je pri znal razredno vojno in da je on diktator v interesu demokracije — tiste demokracije, ki je Se ni in ki je bila odložena tudi v Kuri ji oh času njegove vlade. Vse druge vlade, ki so živele le s pomočjo bajonetov, niso hotele prit znati te resnice, pač pa so predrzno 1 rdile, da so demokratične in da eksistirajo po volji narodov.
Nemški grof Hermann Keyser ling je rekel leta 11)14 po izbruhu velike vojne: "Ideologija entente ho triumfiralo, pa naj zmaga kdor hoče. Vojna ho podrla militarizem. despot izein in liranstvo; nemško ljudstvo, kakor ljudstva zavezniških držav, ho zahtevalo, da se vresniči obljuba, da vojna prinaša svobodo."
Preteklo je pet let. Kaj danes pravijo Nemci? Profesor Hermann Schutnocher je izjavil pred kratkem v središču revolucionarnega vrtinca, v Berlinu sleddče:
"Danes spoznavamo, da je'bila svetovna vojna le zgodovinska p red dolm velike dobe, v kateri se Ifcvrši reorganizacija človeške družbe. Svet je danes politična praznota in v to praznoto pride doba kaosa — stoletje vojne med dvema gospodarski nt a sistemoma. Razredna vojna je tukaj. Boljševizem je zgodovinski iti ekonomski razvoj, ki pn ni socialističen. Svetovna vojUa ni prinesla nacionalistične zmage ali zmage tako* vanc demokracije, kajti demokracija in militarizem sta funda-incntalno zaščitnika kapitalističnega sistema industrije, na katerem je človeška družba trdno slonela leta 1016. Militarizem in demokracija. člana ene in islc buržo azne družbe, sta napadla drug druzega leta 1014 in po štirih letih vojne sta dosegla to, da sta oslabila drug druzega in to priložnost je izrabil socializem v Rusiji. da jc ustanovil vlado prole-tarijata. Ravno ta nevarnost zdaj grozi Nemčiji in ostalemu civiliziranemu svetu. Kn lenta lahko danes odpravi blokado, ali to ne ho rešilo Nemčije. Dati Nemčiji živila in vzeti njene ladje je brezpomembna gesta. Kdor hoče rešiti Nemčijo boljševizma, mora v polni meri vzpostaviti njen kapita-
(ieorge Washington leta 1777 dal na splošno glasovanje predlog za revolucijo iti vojno, bi ne bil nikdar prvi predsednik Združenih držav, kakor pravijo, da ne bi niti ostal več na krmilu, če bi danes uve«lel plebiscit v sovjetski Rusiji. Sila in "demokracija" sta it dosegli čudeže, ali če hočeta obstati drug poleg druge, se morata večkrat zlasati. To delata da nes.
(Nadaljevanje prihodnjih.)
DOPISI.
.. .i	, i	». ■ i -	-	■ g, —r—--—-
tko oni, kateri že ni imel te bo-|ja prihaja in mora priti in ne u
VAŽNO ZA DOPI8MIKE. — Prva seja izvrševedneg-a odbora S N. P. J. je sklenila, da dopisi ne smejo presegati ene kolone. Uredništvo pravico prelomiti tega zaključka.
Dopisniki, ki ne morejo obdelati predmeta v eni koloni, naj dopis rasdele v poglavja, ki jih naj ogna&jo a rimskimi številkami. Na pr. I., II. in III. Tako zaina-movani dopisi pojdejo zaporedoma po poglavjih v list.
iezni. Iz tega lahko vsakdo razvidi, da rudarjem ni postlano z rožicami, kakor si nekateri mislijo. Ako pa kak kaj potoži jn zahtevo sboljšanja delavskih razmer, ga pa takoj nahrulijo z boljševikoui in mu celo grozijo z deportacijo. Omenim naj že nekaj glede konference sodrugov v zapadni Petina. Po mojem mnenju so delali popolnoma pravilno, ker zahtevajo zgpetno združitev z A. S. P. M Morebiti ao Ali v avoji gorečnosti v^nekaterih točkah nekoliko predaleč, toda v glavnem imajo popolnoma prav, ako je vsaj moje mnenje. Raditega ni treba nobene razburjenosti od strani eksekutive S. S. Z. Vprašam samo, kaj mora napraviti kakih dva tisoč sodrugov v atomiljonski državi? Kadi tega bi bilo zelo u-mestno da se združimo in se držimo gesla * v slogi je moč."
Pozdrav vsem zavednim delavcem.
J. L.
r "t"	_ ..
stavijo jo naši nasprotniki ako se poslužujejo še takih sredstev vzhodu se je pru-elo zariti, kam »»e dani. Tja je obrnjena vsa naša pozornost. Upamo, da \ dvajsetem atoletju zašije tudi naiu solnce svobode.
Poročevalec.
Collinsburg pri West Newton,
Pa. — (Konec.) Skoraj iz vseh delov širom Amerike priha jajo poročila, da delavci v raznih industrijskih podjetjih zahtevajo osemurni delavnik To je popolnoma pravilno, kajti tudi delavec potrebuje por ur na dan za svoje razvedrilo in za čitanje. Toda ako se ozremo na rudarje, kate ri morajo delati v rudnikih glo boko pod zemljo v vedni smrtni nevarnosti, v slabem zraku in velikokrat v vodi, lahko pridemo do zaključka, da so rudarji upravičeni do šest urnega delavnika. Nekateri stvari ne razumejo, ugovarjajo, češ potem Immuo pa manj zaslužili, ako bomo manj časa delali. To je prazen izgovor, kajti gledati moramo, du imamo isti zaslužek za šest urno delo, kot ga i-rnamo za osem urni delavnik, razumno da tolik, da se vsak rudar-lahko pošteno preživi. Rojaki, ki ste zmožni angleščine v pisavi, pišite v glasilo organizacije U. M. W. of America v tem smislu, da naj rudarji zahtevajo šesturni delavnik. da bodo naši voditelji vedeli, da zahtevamo skrajšanje delavnega časa. Brez skrili smete povedati, da je delo v jamah trdo in nezdravo in sploh tako, da je na miljone ljudi na svetu, kateri 'bi niti eno uro ne delali v rudnikih. Ker so razni stroji za kopanje rude že toliko izpopolnjeni. «la smo lahko brez strahu, da nc bo primanjkovali premoga in razne rude, tudi ako 'bi delali le štiri ure na dan. Tn s tem bi bilo veliko pomagano toliko tisočem in tisočem brezposelnih delaveev, kateri sedaj nimajo dela in ne zaslužka.
Kar se tiče delavskih razmer v tukajšnji okolici, so dobre in slabe. Dobre so v toliko, ker delamo zadnje čase vsaki dan. Pred nekaj časoru smo delali le p«> 4 <!o 5 dni v tednu. Toda akoravno pre-mogokopi obratujejo vsaki dan, s«* splošne ilelavske rabmere niso nič /.boljšale, kajli zaslužek je relo majhen v primeri z današnjo draginjo iu- se delavec komaj si^iomuo preživi s sc«lanjem zaslužkom. Prvi vzrok slabega zaslužka je, ker so vsi prcinogoko-pi prenapolnjeni z delavci in drugi. izredno slabi prostori. Ker se
v tukajšnji okolici dela vsaki lističu i i u«1um1 rijalni sistem; do-j,|aM j,. )M>kaka vaba za vse brez-kler je ta *i«tem v Nemčiji oslab ijM»*eliie <lclavce in radi tega jako I jen, toliko časa je Nemčija iaro vili ji. v te kraje kal dela in za-čena milosti in nemilosti nekapf Ulužka. 1>el«Nlaja1« so 'ega j*ko talisiirne revolucije. Ali zdaj je | V(>M.|ia U,.r im«jo dovolj delaveev vsaka rešitev prepozna Mir je na razpolago in seveda skoro vsa-prepozen in živež je prepozen. A-1 k«l«» dobi delo. Kadi tega delata merika. polna živil in dela — An ,|WI lllojn v ,.,„.,„ prodoru v ks tflija, dobro založena in Francija. | torem hi moral delnti samo eden. dobro nasičena, je že prepojena j juriužku Hta pa oba prikraj z "boljševizmom."	šana. Veliko je tudi proatorov, v
Schumnclter jc lahko zagrizen | katerih je j«-ko slal» sjrop in vetl-nemški šovinist, tinla njegove be j no in vedno poda kamenje na tla sede so zanimive < lovek.. ki u katerega mora delavec največ-
iii i rit. i na \«'asili dobre vizije. Tudi ni vredno p«»!»ijali njegove trditve, da je "demokracija fun-damentnlcn rnščitnik ka^utalistič-nega sistema industrije," ako pre 'iiislinio. kakšno demokracijo i mamo danes in če si irbljeinO iz alnve tisto demokracijo, katera hi Ulik<» hibi pa j«* ni Mogoče enkrat pride
Nmeričmii. ki vrruj«-jo v sila io >%i tu ii 1 premislijo svojo rgodo-vino. ninisjo razlogov ra nn^pro tovanje innnjšinskiin diktaturam, če so tr diktature sredstvo ne predks Prirnana vgn«|ovinsVa
krat premetati zastonj ali pa d<i-hi jako slabo plačo za to «lelo. IN»-tem mi nekateri prostori jako mokri in v teh prostorih si delavci največkrat pokvarijo svoje zdravje Ako se v«mIii nahaja na tleh. s«> iste že lahko obvaruje z gumi jest imi čevlji. Toda križ je. nko voda teče od stropa In v nekate rili prostorih teče voda o«l *tr«>-|U». kut hi dež lil iti da je «|els vee rel dan moker, kot bi «|e1sl
Wasson, 111. — Kar se tiče delavskih razmer v tukajšnji okolici so izredno slabe. Izmed 25 pre mogokopov obratuje komaj osem in še ti po dva ali pa celo en dan v tednu.
Premogari v rovu "Waaaon Coal Co." št. 1. smo zastav kal i 26. maju. V naslednjih vrsticah naj bo pojasnjena cela zadeva:
Nekako pred šestimi meseci je Hary Evanc (Joal Co., premogo kop ft.lv Equality navidezno bankrotirala setoda z namenom da opehari delavce za približno osem tisoč dolarjev. Kodi tega jc organizacija U. M. W. of Ameri ea, oziroma nje odborniki vložila tožbo proti Hary Evanc in drugimi lastniki za izplačilo zagatale mezde delaeem. Z<f vsa imena idružabnikov ]>ri omenjeni pre-mogarski družbi ne vem, veni le toliko da sta dva zeta M. Z. Was-Hona, lastnika premogokopa, v katerem smo zastavkali.
Po petmesečni obravnavi jc sodišče končno razsodilo da mora družba izplačati zaoatalo mezdo v najkrajšem času. Toda predno je sodišče izdalo svojo razsodbo je Hary Evanc dal prepisati vse .svoje imetje na M. C. Wns*ona z nakano, da mu ne pridejo do živega in da delavce opehari za o-ntenjene tisočake? Na to jc Hary Evanc vložil priziv na višje sodišče, ker so od njega zahtevali toliko poroštva, kolikor mora plačati delavcem. Poroštvo jc podpisal za njega M. C. Wasaon, lastnik rova, v katerem smo sedaj nn stavki.
Hary Evanc jc delal nam delavcem že precej sitnosti, ker jc prodajal delo razitim delavcem. Na ta način je prodal tudi nekemu Slovencu delo, za kar se še danes lahko sramuje. Po več let nem takem biztieesu je bil zasa-Čen, obtožen, spoznan krivim, ka znovan in pregnan od tukaj .
Tak je položaj delavstva v tukajšnji okolici. Delavci v \Vas-son Coal Co. rov št. 1 smo stopili v stavko iz simpatije do delov-, cev v rovu Kquality, da prisilno izkoriščevalec delavskega razreda. da se jitn čimprej izplača pošteno zasluženi denar.
Razumno, da je vse meščansko časopisje nn strani premogarsikh baronov, ter nas imenuje vse, samo poštene delavce ne, ker se borimo za pravice naših bratov ter jih branimo, kalikor nam dopuščajo <lane razmere. Tako se je pripetilo ko so delavci zastavkali 24. maja v Murph.vsboro. III. | Delavci namreč niso bili sigurni radi njih plače, ker superinten-dent nima nobenega premoženja v Združenih drŽavah in so zahtevali, <la položi poroštvo. In ker on ni storil tega. so delavci za-stav kali. Toda list 'Daly Regi-«ter" je takoj piaal, tla so delavci, kateri stavkajo, boijševiki in da edino ti delajo nemir. Sicer imajo itak vsi mir ličen* k i listi to navado, da psu jejo vsakega poštenega delavca kateri se poteguje za svoje pravde z vsemi mogočimi imeni. In seveda s tem je rešen tKilJševizem.
V spornimi «o mi š«» besede, kn tere je izgovoril pr«»d*e<lnik de la vitke stranke na rii<Klu v Kldo-rado :
Zaprli so Mooneva in še več drugih delavskih v«»diieljcv. Vtaknili so jih z« omrežje kot naj-
Imperial, Pa. — Posebnih n«. vic nimam poročati iz naše preaio-garske naselibne. Prvo, kar maram poročati, je vreme, katero je menda prišlo iz tira, ker že skoro celi mesec dežuje. Nekateri hočejo vedeti ,da je mesec maj najlepM mesec v letu, letos bo pa menda najbolj deževen. Mogoče je pa ne boški kučegazda izročil vreme ka-ieinu drugemu, kateri še niuia no bene izkušnje, kako regulirati vreme in mesto aolnca pošilja dež na nas uboge Zemljane. Na ho že kakor hoče ,upanje imam, da bomo imeli še dosti lepega vremena.
Kar se tiče delavskih razmer, so se iste nekoliko zljoljšale in pre-mogokopi v tukajšnji okolici ko pričeli obratovati s polno paro.. Poleg tega je posaal tudi premog boljši in je pričel raje goreti, kot je prej. To se razvidi iz tega, ker niso več tako izbirčni, kot so bili nekaj časa nazaj.
V tukajšnji okolici ni sedaj posebno težko dobiti delo, seveda kakšno, to je vprašanje. Kdor hoče biti črn kot premog, moker iu mogoče dobiti še revmatizem, naj le pride sem. Delo dobi vsakdo gotovo, .toda ne verujem, da ho zadovoljen ?
Na društvenem polju tudi še precej dobro napredujemo, ker so se pričeli rojaki zav«*dati.
Kampanja za J. K. Z. tudi Se precej dobro napreduje, akoravno sO postali nekateri rojaki precej boječi in nekateri že celo obupali, ker vidijo, kako barantajo z našimi slovcnskipii pokrajinami in da se ne ozirajo na narodnostne principe prav nič.
V resnici je to precej slabo znamenje za nas, toda ne sinemo, ne ustrašiti tega, ampak še tem po-gumnejše iti na delo in delati po programu in načrtu JRZ., dokler ne bo naš narod rešen vseh pijavk in vsakega iniperijalizina. Sedaj imamo že popoln dokaz, da, ako »e sami'ne bomo rešili in osvobodili, nas tudi drugi ne bodo. Vsakdo gleda le na svoj lasten dobiček in lastno korist. To lahko iz-poznamo iz zgodovine jugoslovanskih narodov. Stoletja in stoletja so bili zasužnjeni od Nemcev, Turkov in Madžarov. Kdo jih je osvobodil? Nihče drugi kot sami. Bojevali so dolge in krvave boje stoletja in stoletja in marsikateri na* Ip-ednik je padel v teh bojih. In niso obupali akoravno so bili popolnoma zapuščeni.
Kavno tako moramo tudi mi posnemati nase prednike in tem intenzivnejše delovati, čim hujši odpor bodo pokazali naši nasprotniki. Ne smemo obupati in pušk«; vreči v koruzo, ampak podvojiti moramo naše moči in delati toliko časa, dokler ne bo naš narod popolnoma prost in svoboden. N« smemo zapustiti naše rojake, ka-leri šc vedno bijej«> Imj za svobodo in ga šc Imdo, dokler nc bodo svobodni uli pa vsi podlegli v tem pravičnem boju. Toda ni misliti, da bodo, kajti nko prej niso. ko so se bojevali stoletja in stoletja proti najhujšim sovražnikom, tudi sedaj ne bodo.
In mi ameriški Slovenci ne sni«1 mo na noben način zapustiti naii" bratov in sester v njih pravičnem boju in moramo jitn pomagati, dokler lic bodo dosegli proste in svobodne republike, za katero se rnv-not ako bojujejo kot za osvoboditev od sovražnih iraperijalistof zasedenih krajev. Marsikateri M-med nas bo oilšel v staro domovino in prepričan sem, da ho vsakdo rsjeliival v republiki, kot p«
.. i.-i.k..!______kit: ..t: Lr%!ifvitii.
<-rl dan zunaj oh najhujšem osli
vo In v 'skih prostorih m«»ra jo I večje tločlnee. T»xla zaprli nis«» delati dan na dnn. dokler si ne njih naukov in njih duh še živi nakopljejo lw»le*ni. katera g«med nami. Dclsvei širom sveta, resnir« je dn je le tretjin* arne skn ne spremi v prersni grob, organizirejmo se strokovno in riških kolonistov izvedla *evo'n spremlja in trpinči eelo živi je-j politično, vtopajmo z roko v ro »•ijo rn neodvisno«! iu p«tdpit»lf |nje. . , IMavri imenujejo to ho .ki skupno, ker le * tem dosežemo vojno pr«»ti Angliji. Ako bi bil'tesen revmatkem in »rečen je la-'to, ze ker *e bojujemo K vel uri-
v kakšni monarhiji ali kr^jevini.
Apeliram na one rojake, kateri so finančno bolje podkovani, da prispevajo v blagajno za 4KZ. ne zapuste te organizacije, katera se irudi .da pribori svobodo na šini rojakom v stari domovini. Resnica je. da *e nahajajo nekateri roja k i v *lobih finančnih rs*-merah radi slabih delavskih mt-tn««r, toda nekateri pa še niao tak«' •m slabem in hi Jahko ponisg* 1 gmotno .1K Z. Rojaki, sko v»m J* •nar svoboda vaših rojakov v starem kraju, ne zapustite tr orK*" oiz.acije sredi njenega dela.
Frank Tmhn. tajnik okr. org JKZ št.71.
POGLEJTE VA DATU* polj« svoje adrese na ' ProeveU ' ln prepričali ae bosta, še vam )• »•
NOVO IZ JUGOSLAVIJE.

Slučaj biskupa Mahniča
\Yushington, K ( • ~~ Zunanji informacijski urad države Srbov, Hrvatov iu Slovencev v Washiug-loiiu, J>. C., je dobil sledeči uradni kabel gram iz Belgrudu:
"lz verodostojnega vira je se-duj znano, du je bil biskup Muli-nič žrtev grde italijanske prevare. Ko so Italijani zusedli otok Krf, kjer se je biskup Mnlmič nuhujjd, so se Italijani odločili, da o<T-sfrunijo. Z oziroin nu urudno br-zojuvko iz 1'ulju so mu zapoveda-I i, du mora zapustiti svojo škofijo iu du se lahko odloči zu drugo. Biskup se je odločil za nadškofijo Seuj. Kudi tegu se je ukrcul na nek italijanski torpedni rušilec s katerim bi ae imel prepeljali v Seuj. Toda, mesto du bi gu prepeljali v Senj, kamor je bil namenjen, so gu Italijani preverili in odpeljali v Ancono in od tukaj v Rim, kjer se še danes nahaja. Sicer je svoboden, toda je pod de-lektjvskim nadzorstvom. — (Kaj pa je z drugimi italijanskimi nu-silslvi v zasedenih krajih. Gotovo ui vse v redu tudi v ust a lili Krajih, (»p. ured.)
Strajk krojaških pomočnikov v Zagrebu. — Krojaški pomočniki v Zagrebu s«» pričeli z mezdnim gibanjem, kakor se poroča iz-Zagreba 21 .marca. Zahtevali bodo povišanje plače in ako delo-dujulci ne ugode tem zahtevam, bodo slopili v stavko. Sedaj zaslužijo okrog 1500 kron. Kakor se domneva krojaški mojstri ne bodo pri volji povišati plače, ker izjavljajo da dovolj zaslužijo v primeri z drugimi pomočniki, ka-leri zaslužijo samo sedem do o-semsto kron. — Pravijo, ako u-gode 1em zahtevam, da bodo ta ko j zahtevali drugi pomočniki povišanje plače in na ta način lahko izbruhne splošen štrujk. — To so navadne fraze vseh delodajalcev. VnI imajo podobne izgovore, kateri pa ne drže.
A pranji reforma za nekatere dele Jugoslavije. — Uradni list. rtržftVe' STT.S Je prlobčtt agrarno reformo za nekatere dele Jugoslavije, katera ima sedem točk, v katerih se v obče peča z razlastitvijo velikih posestev, katere potem dobijo državljani te nove države.
V prvi točki sc večinoma peča z velikimi veleposestvi v liosniji in Hercegovini, 'Icr v Črni Gori iu nekaterih delih Srbije. Vsa ve-leposcstva v teh krajih se razde-le med najemnike, kateri so dosedaj obdelovali polja in so svobodni. Kajti v llosniji in Hercegovini, Orni Gori iu Srbiji so imeli nekateri veleposestniki, takoime-novani 'age" velika posestva, kn-leru niso sami obdelovali, ampak so imeli najemnike, katere so ime iiovuli "kmete" ki niso bili svobodni. Bil je nekak kolonijulni sistem. Vsa ta posestva se glasom te reforme ra/.dele med najemnike, kateri postanejo svobodni in prejšnji lastniki dobe ravno!olik del. kukor drugi. Za odvzeta zemljišča se jim pa plača, za kar garantira država.
Iste reforme se izvršijo v drugih delih nove države SI IS, kjer je še takoimcnovaui kolonijulni sistem, kakor n. pr. v Dalmaciji. Isiriji in Goriški.
Vso velika veleposestva v teritoriju nove države SI IS se ra/la st i jo ter rozdelc med dr/^vljaiic kateri hc hočejo Im vit i s kmetijstvom in ki nimajo dovolj, da In e preživeli nn sedanji kmetiji. I'rednost Imajo pri tem Invalidi, vdove iu sirote padlih delavcev, vojaki in prostovoljci, kuteri so • borili za svobodo iu ujedinje nje Srbov. Jlrvutov in Slovencev.
Razlastijo se tudi vsa fidejko-i omisns posestva, vss „poeestvs, katera merijo od 100 do 500 jo-hov kutern so v najemu ali ku-t« r iii.so obdelena ali vsaj deloma obdelana. Vsa tH posestva so motajo takoj razdeliti in odškodnina se bo določila zakonitim po tom.
Posestva, katera je lastovala linlmburška dinastija ali člani te dinastijo ne razlante ill razdele »od državljan«, istotako pose 'va, katera so bila darovana ino '•-riM-em zs usluge, kstere ao nS "dlli buUburškf dinastiji in ka V '»-rs M. nem prišla v tretje roke Nsl večji gozdovi preidejo » d»/i,vtu» Ust. Državljani pra i« <» do lesa za kurivo In stav l>o.
Toliko v splošnem o ti refori
EDINO SOCIALISTIČHA VLA-BA BO ZADOVOLJILA RUSKE MASE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Shod se je vršil uu dvorišču veli-ke tovarne in bil sem v družbi Tumakega predsednika Vse ruske unije iudustrijalnih delavcev. Toifiaki ni boljševik iu rudikulei ga nazivajo ruskega Oompersa. Toda mož je pošten in star revo-lucijonar, ki je prebil letu in letu v carjevih ječah in sledovi teh mučnih let se mu še danes poznajo na obrazu. Tomski je danes zu poslen po 1K do 20 ur dnevno pri težavnem delu reorga nizi ran ja ruske industrije kot poverjenik v department u zu ekonomijo boljše viške vlade. Velika industrijlna organizacija, katere predsednik je on, je močan jez proti Trocki-jevim fanatikom in poleg rdeče armade je danes najmočnejša organ izuri ju v Rusiji.
romski je v sporazumu s tovarniškim odborom aranžiral shod. Tovarniški odbor je vez med dravskim dircktoratoni v tovarni in zunanjim svetom. Direktorij, ki upravlja tovarno, sestoji iz petnajstih mož. Eno tretjino di-rektorijev izvolijo delavci v to-varni, drugo tretjino krajevna unija, in ostulo tretjino imenuje vrhovni gospodarski svet v Moskvi, ki je bil nedolgo tega organiziran in potrjen na kongresu sovjet o v.
Ko je tovarniški odbor dovolil, lu se lullko vrši shod, so bili delavci v tovarni pozvani, da se snidejo nu dvorišču. Pridružil sem se. govornikom in zasedel prostor iialesenem »siru. Prvi je govoril Tomski.. Komaj je odprl usta, so nekatere ženske med poslušalci zavpile: Kje je kruh? Kruh je, kar hočemo, kruh!"
Tomski je potrpežljivo umolknil, kakor mora biti potrpežljiv človek, ki je prebil polovico svojega življenju v ječi r.a revolucionarne ideje. Kn so poslušalci utihnili, je nadaljeval govor z mirno in mehko besedo. Ali njegove besede se niso posebno prijele poslušalcev in le t upata m je k«lo zaploskal, ko je končal.
Zu njim se je dvignil Novo-mirskij. velik in koščen mož, ki je bil štiri leta Tomskijev sojetnik v Pet ropa vlovski trdnjavi v Petrogradu. Novomorsklj, ki ni boljševik, je bil nekaj let v Ameriki. Njegov glas je močan in tresoč in tukoj v začetku je obsul delavee z besedami, ki so jim šle do srcu. Govoril je med drugim:
' Kol čuk vam prinaša novo knu-to in pognal vas bo nasaj v staro sužnost. On vum morda prinese mir in red, toda to bo carjev red gole sablje in zavozljane knutc. Okusili ste, kaj se provi biti sum svoj gospodar v tovarni in pri svojem delu in to hočete zdaj zavreči? Ako ne podpirate voj"* proti Kolčaku, boste dobili nekaj, česar ne marate in vi sami Čutite
dn ne marate."
Govoril je pravi revolucionar — ne fanatičen komunist, pač ps duša, ki ve, kaj je najboljše v tem času. Pozneje ml je dejal Tomski:
" Delavci bi radi irpremembo vlade, ali ko pride nova vladu in če nc dobijo, kor zahtevajo, ali če izgubijo, kar jim j«' revolucija prinesla doslej, bodo začeli novo revolucijo, in revolucijo se bodo ponavljale toliko časa dokler ne pride njihov dan."
STAVKA V KAKADI SE RAZ-8IRJA KOT POŽAR.
POGODBA Z NEMŠKO AVSTRIJO JE PPREUENA
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Dane« se je izvedelo, da vpra aanj* Istre še ui rušeuo. Orlando
«e je zediuil, da postane Reka ne odvisno mesio, toda imeti mora italijansko vodstvo iu diploma-lično zastopstvo. IJoyd t Jeorge, <'lenieneeau iu celo polkovnik llouse so odobrili to zahtevo, toda Wilson je hil proti. NVilson zahteva, du se polotok lstru ruzdeli uu dva delu in zapudni del pripu-de Jugoslaviji tuko, du bodo Jugoslovani imeli železnico. Ituliju-ni so odklonili načrt, češ da nu tu način bi prišla Trst iu Pulj v nevarnost topniškega bombardiranja z jugoslovanske meje; dalje je rekel Orlando, da se gospodarska celota Istre ne more deliti, pri volji pa je dati Jugoslovanom že-lezuico, u ozemlje ostune italijansko. NVilson je zopet odklonil ponudbo nakar so Itulijšni ponovno zahtevali, da pride v poštev londonska pogodba. Zadnji torek je NVilson govoril eno uro proti londonski pogodbi. Orlando je odgovoril, du je bila pogodba sklenjena ob času, ku so bile tujne pogodbe popolnoma pravilne in dodul je, du londonska pogodba ui nič slulišu, kakor je pu sedim ju pogodba z Nemčijo.
SlsM livol
»vilne betoni, ligi h melsdij je. trpeče in povzročajo to' ko potrto« štvone bolesni. ValndUf.i
Ue. ki »o boli Iko potrlo.t, , Vtl«J tete je
tr«ba Ukojino zdravljenje. Med drugimi zdravili, pripravljenimi sa taks »lučaj« ss je
SEVEM'S NERVOTON
(Ssvsrov Nsrvoton) mnogokrat ob-nstsl kot najboljši pripomočsk. Priporočamo ga v »m kot sredstvo v •lučaju duftsvns potrtosti, InsomnUs aH iigube »panja, nervozno izčrpanje ali onemoglost, hittsriie in nsrvos no»U »ploh Ojate oslabele 11 v jih poživlja ln Uko odeta ve« živ<
Sni
odgnati bolszni. Naprodaj v vssh lekarnah. Cena $1.iS.
w i si VI IIA ( O čl o Alt MACIIIS, iovva
POTREBUJEM
'LIGA MORA IN BO ODPRA-VILA VOJNO," PRAVI WILBON.
Pariz. — Predsednik VVilson je nu Spominski dun govoril nn pokopališču Suresues blizo Pariza, na katerem je pokopanih veliko število ameriških vojukov. Pran« oske žene in dekletu so okiiičule ameriške grobove in nu groblju je bilu zbrana veliku množica ljudstva.
Predsednik je dejal v svojem govoru, da mrtvi, ki tam leže, niso umrli zastonj. Dosegli so, du je prišlu liga držav, ki .mora in ho preprečilu vsuko nudaljno vojno. Rekel je tudi, da pride dun, ko se bodo sramovali vsi tisti, ki danes oponirajo ligi držav.
DIAZ SE JE PRIDRUŽIL BAN DITU VILLI.
Organizirana zarota proti Mehiki; Villove čet« ao bile tepene.
E1 Paso, N. Mex. — Poveljnik vladnih mehiških čet Rseobsr v Jusrezu je sporočil v soboto, da je generul ('astro premagal Villove čete v Santa Andresu, 4!> milj južnozapsdno oil glavnegs mesta ČMvave. Bitka je trajala 24 ur. Villu je izgubil polovico svojega, moštva. <
Ju ar 9», Mehika. — Tukaj javljajo, da so se sešli v taboru gen. (,'arrera na meji držav Nuevo Le on in ('ouhuile vsi voditelji upor niškega gibanja proti vladi pred sednika Curroii/.o. Povabljen je bil tudi Feliks Diaz, nečak znanega staregH tirana Diuza, ki je vladni Mehiko M let z železno pestjo. Zbor upornih voditeljev hoče Izvoliti začasnega predsednika mehiške republike, ker le rsčunsjo, da bo ('s r ran za poražen v vstaji.
(Nudaljevanje s 1. strani.) bor po zgledu v NViimipegu, kote remu se je pridružilo 10,000 ine-lcjc. ščunov. Odbor je izjavil, da nje-1 ■ gn naloga je, skrbeti "zu red in ,„jr." Centralni stavkovni odbor jc poslal brzojavko ministrskemu predsedniku Bordcnu. v kuteri ga opozarja na sklep mirovne konference v Parizu, da je delavcem priznana pravna "kolektivnega
Švica proteetira proti blokadi.
Beril, 1. jun. — Zvezna Švicar-sku vlada je objavila poročilo, v katerem se pritožuje, da zavezniki nore jo olajšali blokade proti Nemčiji, dasi rov no je Avlea stori ln vae, da bi jih pridobila zu olsj šanjc Rviearaka vlada j«' v ovoji zadnji noti zagrozila eiitenti, da bo "-.postavila svobodo ovoje iik-
takoj KM) uli še več Slovencev in Hrvatov doma iz Gorskog kotara, ki se uuhnjujo po Raugu, Minn., v Calumetu, Mieh., Chieagi in Joliet, III., Mihvuukee, NN'is. iu v Kunsus City, Knns. Potrebujem izurjene ljudi v izdelovanju »log, imenovanih unglcškc iu francoske dužice 42 ger — 3ti ger in Pipe stoves. Cena jej 4-- M ger r.u 1000 komudov *75.0<), 42- il« ger t>2 inčev z.n KHMJ komudov ^>5.00, in xu IMpe sto Ve« pu # 1120. Dober suh kruj brez močvirju x zdravo pitno vodo. Gozdu je zu dve leti, dober les. Garuiitiramo $10.00 nu dan in povrnemo vozne stroške, kuteri delu pri nns eno leto. Ogla si jo se naj samo tisti, ki so vešči v tem poslu. Zu uudoljuu pojasnila pišite na:
T0NY PAVLlO, 204—87th Ave. W
Now Duluth, Minn.
RAD BI IZVEDEL
za Lovrenc Galičiča, pred i:J leti je bival v Vale, Kans., potem ps je odšel nekum v držuvo Illinois, kam to ne vem .On je bolj majhne postu ve, star Jc okrog 00 let. Ker pa on ue zna Čituti, zato prosim uljudno vse rojake ako kdo ve, zu ujegu ,dn iii 11 nuj to sporoči, on je moj stric, če le kdo ve kje nuj mi naziiuui njegov naslov vsake« mu druge vol je povrne vse stroške. Lovrenc Galičič je duma v starem k raju v llluvčujih njivah, nad *kofjo Loko. Moj nuslov je: Valentin Galičič, P. (j. Engelvilic, Kunsus.
ZAPRTNIOA SLABA PREBAVA.
Bulgarskečajne tablete sc vži-vsjo s precejšnjim uspehom proti zoprtuici, slabi prebavi, za kisli želodce, ohlstne nerednoatl, iu bolečine iui jetrih. Bulgurake čaj ne tablete čistijo kri in izvrstno delujejo nu čiščenju črev, Te so svetovno najboljše rcditeljiec za oho spola. Nor jene iz čistega raznovrstnega zelišču. Zdravi kri iu redijo život. Aest zavojeev navadno zaddMuje pri zdravljenju za prt niče in stanejo le pet dolarjev. En zavoj stane en dollor. Zastopnikom damo 12 zavojev zo devet dolarjev.
So prijazno za vživonje Morvel Medicine Compuny, ti Bldg. 11 t Pourlh Ave., Centrol P.O. II. Ml, •Pittshurgh, Po. Pošli te nam 4e v znamkah (za vojni davek pri vso kem en zavoj naroČilu). Se ne prodavajo v lekarnah.
NE ClTAJTE TEGA AKO STE POPOLNOMA ZDRAVI.
pogajanja.	.
Stavkovni odbor je zagrozil. Uajj bo zasegel avtomobile tovarnar-jtv profltarje* in onih, M * J^S
ga nI "I rs jo proti stavka rjem. I»s j jr iismernvo delsvskl odlmr določiti, koliko živil se sme dostaviti bogataškim »lojem.
NVoshington. D. C. - Kanadski dslsvaki »odilelp «o brzojavili Samuelu GomperaU, ds naj Strokovno orgsnizlrsno delavstvo v Združenih državah pruko.i us
por..... de 1,-rem t Konad. • mi«
na!n-niini Nia»kau«i Ako m- s r . imajo of L odzove, tedoj to pomeni rla 1okrog trt rn.ljone delavcev nd-
Ako pa trpite v*led slaW inbolne krvi ali osleMlh živcev, ako soe popolnoma »mučeni in ulrijeni, utrujeni »m! preveli kego delo. pre«|olglh ur, oko m- poČmile utrujeni v julro ks dsr ste vstali. Ako ste s|ald v hrbtu, oko zapušča spomin, ali če m- smatrate do niste mož ali ženo f ot Id morali biti zdro vi in močni, tedaj bi vi morali lakoj pričeti vlivati sledečo sestavino.
HERBV1N — FOR R1CH RED BLOOD
To čudotvomo zdravilo zelo priporočljivo rs oslabelr ljudi. To zdravilo vam povrne, veselje, energij«, iu ponovi življenje vaših živeev. Po uporsbl jen ju t'ga zdravilu nekaj dni boete h valežni dnevu ko ste prvikrat čttali ta ogla«.
Prodaje «e pod jamstvom pri;
THE HERBVIN MEDICINE COMPANY DEPT 0. PITTBBURGH. PA
t ena eu zavoj $1 00 dovolj /a en u.e«e' zdravljenja.^ ^»t zavojev s polnim zdravljenjem stani p« IMKI ■ sli pa znamke se
Gotov denar.

Podporna JednoU.
rljeae I 1004
lakorp. 17. junija 1007 v drkesi lll.no,.
GLAVNI STANi 2687-59 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922.
Izvrševalni odbor.
Ckli ag*.
UPRAVNI ODSEK. PSEDSCDNIKi VImcmc CaaJSar, sost-ss S*. UwaS«l« A v«., cttk«««, IU. POOPREDSEDNIKi AhIm llrMt. S«« 140, i •non.Sur«, P«. TAJNIKI J»K« V..4»cW*r. ITUA S«. I«wn4«l. A v... Ct|l««S^ 10. TAJNIK SOlNliKEUA ODDELKA i P«ul	SSSV-SS S. UvaS^« A»
SI AGAJNIK. Ant«« J. T,rWu».,. |H 1, CU.r». UL UPRAVITELJ OLASILAi FHln U*4tmm. isst-ss S*. U«sd«l« A v«., CkkM«. IU.
POROTNI ODSEK. JU« A»Sr*IU, pr*4..«lHik. Iiu* ssi, CMiontburi, Pn. J«S« U«4»i wi»mi. 4os Hay SI., S^rln«tt«IS. III. Martin Ž»U.nifc«r. B«a its. Raik.no«. osi«. Jm. RaOUak. Rn 4.U. S«,Uho«. P«.	-r
Frank Somrak, ssoo Praaaar Av«M Cl.v.la,,d. OS In.
BOLNIŠKI ODSKK.
OSREDNJE OKROŽJE i Paul R«ra«r, nr^UaSHUi, SSS7 SS S. lnwn«UU Av., t kUM- IU VZHODNO OKROŽJE i S u dol I PUuriak. Mu. 43«. RrMaavUU. Pa.
Anlo« Ha4lt.li. S«a ts. VVkl. Itav««. Pa. ZAPADNO OKROŽJE i Aaioo SoUr, Saa 104, Urnaa. Kana., aa Jwga«aan4.
Lao Kukar. U«a S4S, GUkart, Ml««., aa eeveeneapaS
Nadzorni odbor.
Matt PatrnvM, prad*»4«Ui. I4SIS Ifela Ava.. CalUnw«n4, OSI«. Jakak AmbiatU, 4IS Plarca St.. ZvaUtk, Mina. Jan Kalan. SIOI Si. Clalr Ava.. Clavalanrf, Okla.
Tiskovni odbor.
Vlaaana Canjkar, Jaia Amkrnill I« Matt PatravM.
I"
ZDRUŽITVENI ODBOR. PaaOSZONIKi Frank Alal. 1114 S«. Cra«f«r«l Ava„ Cklcaan. IS. Jaka Tr4alJ, Baa I SI, lnwra«ca. Pa. ^ Jaika Ovan, S4S E«i*lwa«rf. D.tralt, M lak. J««. Skuk. 1101 Z. S>. St.. ClavalanS. Okla. Marjf Udov«. I «44 S«. Rac In« Ava.. Cttoaf«, III. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. f. J. Kam. SSOI St. Clalr Av«., Cl.v.Uad, OSI«. ODGOVORNI UREDNIK "PROSVZTSHi J«4a Zavartnlki POZOR I ~ Vaa Sanama |ia4ll)atva In atvarl, ki aa U4«Jn gl. tovrtovalaa«« adkara la iaSnata anlak. naj aa Majajo na aa.lavi joka V.,d.,kar, MST-SS S«. U-ad.l. Av«., Cklaaf«, UI.
Vm anSava bala lik« s«4eara naj m m«U«J« Paul Bar««rju. tajnika MaUka«a aSSalka v gl. uradu.
Va« pri talka «laSa »aalavanja v «1. lavrlavalnani adkarn aa aaj M*U«j« M. Patravllu. aradaaSnlku ^adiurnagn adkata, 4l|ar naalav }a •(ara). 1
V«l prilivi na «1. para 1*1 aSaak m naj pailjaj« nn aa^vt Jate AmkrMI«, »na SSI, Caaanakuri, Pa.
Vm prltaik« prati nraSnlltvu (lailla m naj palljaja prad*a**a Utkava.«. adkara
VlacM« Canjkar Ju.
Val daplal tn dni«I aplal, aaananUa, aalaal, nara4«lna Is apUk vaa. kar |a v avaal (laallam JaSnata, naj aa pnlUJa na nMlavi "Praavatn", SSST-SS Sa. Lanadala A v«., Cklaaf«, III.
it^aaiaiaaai
NAJCENEJŠA, NAJGOTOVEJlA IN NAJBOUSA POT ZA POŠILJANJE DENARJA
v Avatrljo, Slovnnljo, Hrvatakn la Dellaaslje Js
PO KABLOGRAMU 100 KRON ZA 97.80.
Prlstoiblns kobloframs ss vaško pollljstsv In svoto J« 92.110 s puAtnlnn vred. /.ahtovajto na banki, da ■e va* ilutiur putlje po ksblosrsmu, ln ako vant banks ne •turi ti»ao, potom gu polljlt« tism ds vs ml odpoAlJsnni napiuj po kuhlogramu.
Imamo volna listka so vsa parohrodns črte. Pilit« nam ss pojasnile in kadaj pernikl od-plovejo.
EMIL KISS, bankir,
131 SECOND AVE.,	NEW VORK, N. V.
Uatanovljmiu prod 20 lati.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Amkriko in 0tani Ksaj
5227 Butlor St PitUburgh, Pa.
Hprajatna Tolbe, dala Pooklaallla, Kupne pneodb«, Polne
Uala(PAA08E) | Irllrja dolgova tukaj I« * »Uram kraju, lavrluj« VSA v NaUrako alrnko •padaMa dnla le pnlnlk 10 let na latam meate.
VAPEBDK.
"Prosveta" piše zs blsgostsnja ljudstva. Ako se strinjaš k njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. —- V zalogi imam vse za vsskdanje potrebščino po zmerni ceni.
ANTON ZORNFK, Herminie, Pa.
V vojnovardsvalnlh Ja denar najboljšo lalolso.
POZOR!	POZOR!
Isšal js novi obširni rsnik
Domačih Zolittnih Zdravil
(prlporo/anih |»o ftupnlku Knalppu) l'idwg vsekava sdrsvlls je ns krat ku rsululeno, se ksj In pi lavni ■« rabi,
Ta eanlk bo vodnik zdravju.
Pilita ponj Ae denss. Pošljem gs
breiplslnu.
MATH. PEZDIR,
Sns 771, Cllt Hsll ate. NEW VORK, H. V.
i kateri bo k Vslemu
IV 'Im okrog m	{ u & MoRtJ fH" sli p« ZMMkV ee se lebl-«. psi
i lllfverjam^. ds tuTo'zalilo. 1
Rojakom ss priporoča
JOHN NEMETH STATE BAMK
IISUT-and Ave., Ntw Vork,
Corner 2nd Ave. ln 88. ulica.
1'oAiljamo tlfnnr v ntaro domovino in odpravljamo potnike /.a v ntaro domovino.
PiftiU* na za vsa pojasnila. Naznanite nam kedaj in n katerim vlakom pridete v New Vork, da vaa lahko naA človek počaka na postaji (Dipi).	m
Ne pozabit«? na&e^a naslova: 9 '
JONN NKMKTH STATE BANK
I §97 — 2nd Ave., Commr 2. Ave. im U. ulica, New York, N. Ya
NASELJEVANJE VOJAKOV NA DRŽAVNIH ZEMLJIŠČIH,
Načrt bo predložen kongresu da g« odobri in dovoli potrebni denar; tajnik za notranje zadeve zahteva tri miljone dolarjev za izvedbo načrta.
Wa»hinffton, D. C. — Načrt za naseljevanje dosluženih vojakov io pomorščakov, ki ga je izdelal mr. liane, tajnik za notranje zade ve, He predloži kongresu v nekaj tednih, da ga odobri in dovoli potrebni denar.
Lgnov načrt je precej obsežen. Po tem načrtu ne bodo lahko naselili na neobdelanih zemljiščih vojaki in pomorščaki, ki imajo veselje do poljedelstva. Farme bodo opremljene h potrebnimi poslopji. Nove naselbine bodo podobne vu-sem z vsemi napravami za socialno življenje. Preden se bodo vojaki in pomorščaki naselili na teli zemljiščih, bodo morali pomagati
Za svo-
štirideset do osemdeset akrov, Žl-žinorejske farme od osemdeset do sto šestdeset akrov, za pridelovanje sadja od petnajst do dvajset akrov iu za pridelovanje vrine zelenjave od pet do dvajset akrov.
Na vsaki farmi bo hiša z vsemi potrebnimi gospodarskimi poslopji. Okoli farme bo narejena ograja in mimo njih bodo vodile dobre ceste. Vsaka farma bo opremljena s p<4rebnimi stroji in orodjem; vsaka farmarska občina bo imela tudi vse večje poljedelske stroje. Kjer bodo konji potrebni, laaio splošna občinska la »t.
Vlada bo nastavila eksperte, da bodo nadzorovali delo, du bodo farme pravilno obdelane, tako da bo farma nosila lastniku dobiček.
Zu pripravljalna dela bodo potrebovali tri od štiri leta. Vsak naseljenec bo v tem času prejel mezdo za storjeno delo. V tem času bo po sodbi tajnika za notranje zadeve vsak naseljeno«' zaslužil toliko, da bo lahko plačal prvi obrok ua farmo, obenem se pa tudi naučil poljedelstva. Farma z vsemi poslopji in drugimi potrebnimi rečmi bo stala okoli pet tisoč do larjev. Za odplačevanje farmi bo naibiže določenih štirideset
pa mladi še vselej odklonili. Sedanji spor pa dokazuje, da je vaak kompromis nemogoč, kajti vprašanja, ki globoko posegajo v go-spodarst vo ljudstva se ne dajo premostiti s kompromisi.
(*'e se ta spor spremeni v očiten boj med obema frakcijama v stranki, tedaj so dnevi republikanske stranke kot najmočnejše stranke šteti. Voditelji v stranki občutijo to resnico, čeprav akuša republikansko časopisje otnalova ževuti ta spor, in zato se trudijo doseči nekakšen sporazum, ki bo držal saj za nekaj časa.
PODRAŽITEV MOKE JE NE POTREBNA.
sto obresti. Vlada bo določila stro W določbe, da se špekulantje m bodo mogli polastiti teli farni.
SL08NA STAVKA TELEGRA PISTOV OROZI.
VVasbinglon, I). C. — S. J. Ko-iienkauip, predsednik mednarodne unije trgovskih telegrafistov, jc odobril ultimat, l<l jc bil poslan telegrafskim iu telefonskim druž bani v Atlanti, (lu., da morajo do pondeljka opoldne sprejeti nazaj v službo okrog sto telefonist k, u-ko ne, tedaj bodo stopili telegrafisti v splošno stavko. Omenjene telefonistke so bile odstavljene zaradi tega, ker so stopile v unijo.
1'nija trgovskih telegrafistov šteje 900,MO članov. V zvezi s to unijo je tudi 200,000 železniških brzojavnih uslužbencev.
SPOR V REPUBLIKANSKI STRANKI SE NI KONČAN.
spremeniti divjino v polji je delo bodo prejemali mezdo, po-j|,.|. Plačati bo treba j>o štiri od leg pa še poduk v umnem polje delstvu.
Zdaj je šc 4.r»0,000,000 akrov ne obdelanega sveta. Od tega sveta nameravajo pripraviti za naselje vanje tri miljone akrov.
Ko je bila vojna končana, jc bi lo pod orožjem štiri milijone mož. Okoli 1,200,000 moŽ je prišlo s farm. V vladnih krogih računijo, du polovica teh mož potrebuje vladno pomoč. Dalje menijo, da se komaj polovica teh mož naseli na farmah in da ima res veselje do poljedelstvu. Torej ostane okoli tri sto tisoč mož za naseljevanje. Od teh mož bodo rabili okoli polovico za pripravljanje sveta in zgradbo nasellšč.
Tajnik za notranje zadeve zahteva, da mu kongres dovoli tri sto milijonov dolarjev za izvedi-tev načrta. Mr. liane izjavlja, da Združene države n« bodo prav nič izgubile, ko bodo plačane farme.
Združene države ubatoje iz 4H držav. Vsaka država ima še precej sveta, ki je uporaben z.a poljedelstvo, če no pravilno pripravi. V novoangleških državah jc precej zapuščenih farm. Vse te farme se . dajo spremeniti v rodovitne farme, če se zemlja pravilno obdeluje. V srednjezapadnlh državah je veliko izsekanih šum. Zemlja jc rodovitna, toda izpuliti jc treba štnre in posekati iu sežgali grmovje, gotove kose sveta pa znova pogozditi. Ob morskem obrežju in v južnih državah jc pa na milijone akrov inočvirnutega sveta. Ta svet jc treba s kanalizacijo osu šiti in poljedelec bo imel najrodo vitnejši svet. Na zapadu ko tudi ogromna, zemljišča, ki čakajo na naprave za umetno namakanje zemlje, da sc spremene v rodov it nu polje Torej je sveta še veliko, ki čaka le pridnih rok. Ali tc roke morajo imeli tudi podporo, da ga spremene v rodoviten svet.
Saiiioposelu sc razume, da <h> služen vojak ali pomorščak ne more postati farmar, dokler nima farme Ali preden se la svet lahko spremeni v farme, mora naselje nik
New York, N, Y. — Julius
Itarnes, zvezni žitni upravitelj, iz javlja, da je nepotrebno podražiti moko, čeprav vlada zalaga Kv ropo s pšenico. Zaloge pšenice so tako velike, da je najmanjša podražitev nepotrebna.
USODEPOLNI DAN OANE.
ZA POD

Indianapolis, Ind. — 27. maj je
bil usodepoln dan za podgane miši in druge škodljive glodave v državi Indiani. (Jovernor namreč izdal proklamaci jo, da dne 27. muja prirede splošen lov ua škodljive glodavce v državi. V proklamaclji je povedal, kako škodljivi so glodavei, posehn nodgane, ki so poznane kot raz našalke raznih bolezni.
Farmarji in meščani so se oc zvali guvernerjevi proklamaclji in so pobili škodljivih glodavcev kolikor so jih dosegli.

Z ognjem in mečem.
- Zgodovinski roman. Polaki spiaal SlmnkUwim>lct. — Poslovenil Podrmvtkl.
te
PRIVLAČNA P0VE8T.
Washington, D. 0. — Pri volitvi predsednika senatnega finančnega odseka so zmagali starinski republikanci, O izidu volitve ni bilo nobenega dvoma, kajti znano je bilo, da starino ne pi\ uste od senatorja Peurosa i/. Pennsjdvanije. Pri volitvi jc Pcuroac prejel štiri in trideset glasov, nasproti je pa glasovalo osem progresivcev. ••
Strankina seja jc hila javna. Z izvolit v ijo setnatorja Peurosa predsednikom finančnega odseka jc boj v republikanski stranki ta-kn daleč končan, da je določeno, kdo bo predsedoval senatnemu finančnemu odseku, ui pu popolno-ma končan. Prngrcsivcl sn že izjavili, da se lahko pripravijo starinski senatorji iui odločen odpor od strani progresivcev, ko pridejo nu dnevni red davki.
Senator Porah, ki vodi opozici-|o proti senatorju Penrosu, je dejal na seji republikanske stranke, da ne nastopa proti senatorju Penrosu. ker ima napram njemu osebno mi/njo. V/roki za opozici jo so stvarni, kajti on ima popol
imet i tudi delo, da sc lahko j ,„,„„, druge lia/ore o davkih kot preživi Našeljenik sam nima j senator Peni ..se N jegovi nazori sredstev, da bi svet obdelal iu na s«« tako ločijo od Penrortcjevili knl njem postavil potrebna poslopja Kajti znana je resnica, če pride ta skupaj dva reveža, sta dva n* veža. če jih pride tisoč, jc torej ti soč rcvežev. Da se naselijo doslu ženi vojaki, morajo torej imeti1 naučili odsek in INidporo In kdo drugi naj da t<> senator Pen rose. podporo, če je ne bo dala država 'j Senator Korali jc javno ragrn Treba jc napraviti naprave /a /i!, da pride dn razkola v republi-umetno namakanje zemljišč, ir.pu jkanski stranki, če bo repuhlikan-liti je treba štore, odstraniti skale.|Nka stranka zagovarjala staro /graditi nabiralnike za v odo. J davčno metodo. I/javil je. da so sploh je treba izvršiti vse potreb jprogrcsivei radi tega zahtevali
no.- m dan. Povdarjul je, da je sedaj najvažnejše vprašanje, kako se plačajo ogromni vojni stroški. Iloiah je ohsojul davčno predlogo, ki jo )«• »prejel demokratični fi i jo je podpiral
po prngre-
no delo. da se lahko naseli sto pet ,„uio strankino sejo. da to pove deset tisoč našeljenikov To del«. d<> javim
je treba, da ua izvrši država \a Senator Kenvon iz lovve je po seljmiki izvršujejo ta pripravljal vda. jal. da je'»matur Morah um drla /a naseljevanje, za *\"jc | *,.,|N| to, kar mislij delo pa prejemajo mezdo Delo bo si\oi seuatoi )i uvršeno v velikem obsegu in po |/j„v.- progi e*i\nih senatorjev trebnvali bodo vsakovrstne delov 0„\ore. da s.- je prepad med sta ne moči Pri takem projektu nc miiii iii bodo delali le inženirji, ampak tu sttanki
di tarni rok.Hlclci. pisjiijj. risarji pride	kmalu v stranki do
voniiki in drugi delavci Vsakdo pop..In. «« razkola Stari *e kr«, bo lahko opravljal delo, kakeršne \ i *,. drže starih nazorov, posebno
vle,|c davkov in so. oilnc r.ikono daji mladi s,, /a sorirtliie reforme iu da s«* nalože dav ki imnvitioi lju d«m T,, I... i obe ftak. iji v re|>u druge blik inski stranki m zategadelj ne iot e koin, 111 k' n ,i • i n,
Tuscon, Ariz. — V tukajšnji
okolici kroži še vedno vest, da se nahajajo neodkriti bogati zlati rudniki, ki so jih nekoč posedovali jezuitje. Zlatoiskalci in rudarji iščejo takozvauo "izgubljene rudnike", ki se morajo nahajati nekje blizo- Tumacocorija, kjer je bila nekoč misijonska postaja. Ta postaja je zdaj v razvalinah. Nad teniipodrtinami je nastavljen za varuha neki Frank Pinckley, ki sedaj izjavlja, da je našel sledi, kje je zakopano zlato.	,
Njegova povest je napravila med zlatoiskalci in rudarji veliko drvenje in vse z napetostjo posluša, če pridejo nadaljni glasovi o odkritih zakladih v .javnost. Beseda zlato ima še vedno privlačno silo in na tisoče ljudi je pripravljenih rlskiratl zanj svoje zdrave ude, ali celo svoje življenje.
Gorovje okoli misijonske postaje so prehodili že večkrat zlatoiskalci in rudarji. Vsi soglašajo v tem, da leže v zemlji bogate plasti zlate rude. To dejstvo je menda vplivalo tudi ua jezuite, da so v tej divjini zgradili svojo misijon sko postajo. Divjina samauasehi ni imela privlačne sile za jezuite, ravuotako tudi ue oudotni divjaki, ker takrat, ko so gradili mini jonsko postajo, so bili divjaki še tako gosto naseljeni v Ameriki, da jezuitom ni bilo treba hoditi v te divje kraje, da jih spreobrnejo. Ampak zlato jc bilo tiata privlač ua sila, ki je nanje učinkovala, da so šli v divjino.
Zlatoiskalci iu rudarji se to rej ne motijo v tem, da je zlato privabilo jezuite v te divje kraje, ali velika zmota je, če sotlijo, da so jezuitje zakopali velike iiino žilic zlat i iu da ne vedo, kje je to zlato zakopano. Kdor sodi, da ao bili jezuitje res tako neumni, ne pozna zgodovine tega reda.
DANIEL8 NE ZAGOVARJA P0MN0ŽITVE VELIKIH LADIJ.
|f a jr mi*./en v r»it i
Po načrtu tajnika /n notranji »mlete bo farma obsegala jsiv pre .'no do »rsidesel akrov »vrta Ne katrre I nt no- bodo \rčje manjše \ eliko*t fatmr bo o,Iv is na od kiaia m pridelka, ki ne b,. na nji pridelav al No pr farme /n p<>< apluAan pridelek bodo obsegali od jal
Waihington, D. 0. — Mornariški tajnik Danjels je izjavil, da je nepotrebno zgraditi več glavnih ladij, kot jih obsega program izza
lela IP16. 1
Nekel je. da je treba Združenim državam |>okazati, da verjamejo v
ustavo lige narodov, odkar so iui-mladimi v republikanski j » ijatirale ligo uarttdov, na ta na« zopet pričel širiti in dslčin, tla ne odohre zgradbe desetih
okiopiijač in desetih križarjev, ki jih jc (predlagal mornariški department preti več meaci..
PKOHIBICIJONlSKA PREDLO OA PODPISANA
Jefferaon Ottjr, Mo — Oover-
i I...| \ str.mkl na'ner Oarditer je |>o<|pisal predlo-koi da ena frakcija g«». ki prepoveduje . izdelovanje.
Ili/r ^t.ni s., ,e večkrat ponti juvaiahja iu prevažanja opojnih i mladim kompromis, ki so ga' pijač.
"Saj tudi zato grem t je; da bi ga našel odvrne gluho Hkretuski.
"Kako, aamo radi tega?"
"Naj se izvrši božja sodba mej nama."
"On se s teboj ne spusti v boj, marveč ukaže ubiti ali prodati Tatarjem."
Zato sem sedaj mej komisarji, v njihovem spremstvu."
"Daj Bog, da mi rešimo svoje glave; kaj bi še potem govorili o spremstvo!"
"Komur že življenje preseda, temu bode zemlja lahka."
"BolBj se Boga, Jan, saj se ne gre za samo smrt; ona itak sauia nikomur ne uide; todu lahko te prodajo na turške galere."
"Mar misliš, dragi moj, da iui bo t um hujše nego mi je sedaj?
"Vidini, da te je prevzel obup, in da nimaš zaupanja v previdnost Božjo."
"Motiš se! «Jaz pravim samo, du mi je težko živeti na svetu; toda že davno sem se vdal v voljo Božjo. Ne prosim, ne stokam, ne hijeni z glavo ob steno; hočem pa, dokler sein živ, spol-niti svojo dolžnost."
"Toda bolezen te razjeda kakor strup."
"Gospod Bog pošilja bolezeen, da razjeda človeku, u pošlje pa zdravilo, kadar sam boli oče".
"Ne smem ugovarati takemu« odgovoru", odvrne lovec. V Bogu je edina rešitev, za nas in za vso ljudovlado. Kralj je šel v Čenstohovo, nemara tudi pri najsvetejši (lospej kaj dosežejo, drugače poginemo mi vsi."
Nastane zopet tišina, samo skozi okna so se neprestano slišala vprašanja: "Kdo je?"
"Tako, tako", nadaljajuje lovec čez nekaj ča*a. "Mi vsi pripadamo »bolj mrtvim nego živim. fte smejati so se odvadli ljudje v poljski državi, povsod čuješ samo ječanje, kakor stok vetra v dimniku. Tudi jaz sem mislil, da nastanejo boljši časi, dokler še nisem prišel sem z drugimi; sedaj pa vidim, du je bilo prazno moje u-panje. Kazvaline, vojska, glad, moritev in nič druzega. . ."
Skretuski molči, goreč plamen na ognjišču je osvetljeval njegovo shujšano, zasanelo, res nobno lice.
Naposled dvigne glavo ter reče z. resnobnim glasom:
"Vse je nečimernost, ktera preide, ne zapu-Mtivfii sledu za seboj."
"Govoriš kakor menih", reče lovec.
Skretuski ne odgovori nič; sumo veter čedalje žalostneje tuli v dimniku.
XVII.
Drugo utro so komisarji in ž njimi gospod Skretuski, zapustili Novo Sclo; bilo pa je njih potovanje prav žalostno, na vseh postajah jini je pretila smrt in zasraiuovanje, če hujše od smrti, zlasti, ker so komisarji v svojih osebah zastopali veljavo in veličanstvo poljske Ijudovlu-de. Vojvoda Kisel je do dobrega zbolel, da so ga moruli na prenočiščih ua rokah nesti s sani v hiše. Levovski zakladnik se je zalival s solzami radi sramote, ki je zadevala domovino. Brišov-ski je isto tako zbolel vsled bedenja in prevelikega dela, torej ga je nadomeščal Skretuski, ki je vodil dalje to nesrečno karavano sredi napadov tolpe, sredi zaničevanj, groženj, prepirov in boja.
V Belogradu se jc komisarjem znovič zdelo, tla je napočila njihova poslednja ura. Lopovi so ubili bolnega Hristovškega, umorili gospoda Gnjazdovskega iu le prihod metrupolita na razgovor z vojvodo je zabranil pripravljeno klanje. V Kijev celo niso hoteli pustiti komisarjev. Knez Četveriuski se je vrnil dne 11. svečana od llmelnickega brc?: vsakega odgovora. Komisarji niso vedeli, kaj jim je početi, kam se obrniti? Na vrnitev ni bilo misliti, ker so jiiu pot zagra-dile tolpe vstajnikov, ki so samo čakale na razdor pogodeb, da bi pomorile poslance. Te so postajale vsakega dne predrznejše; ovirale so hojo komisarjem ter zapirale cesto, grabeč za uzde konje dragoncev in nietajoč kosove ledu in gruče snega ua vojvodove sani. V Gvozdovki sta morala Skretuski in Doneč napeti vse sile, da sta razpršila nekoliko sto mož broječo tolpo pro-stakov. Znovič so poslali k llmelniekemu poslance, namreč gospoda praporščaka Novograškega in Sm.jarovskega, da bi pregovorili lietmana, naj pride v Kijev, da sc dogovore; vojvoda je imel le malo upanja, da bodo odposlanci kaj o-prnvili; bilo je sploh komaj pričakovati, da bi mogli priti k hetmanu. Toda dokler se ti ne po-vrnejo, morali so komisarji roke križom držeč gledati tolpo, ki jc morila ln mučila jetnike o-
bojega spola; utapljali so jih v presekah na le. du, polivati z vodo na mrazu, zbadali z vilami ali z živih rezali meso. Minilo je osemnajst t a kili groznih dnevov, predno je prišel odgovor <„] Hinelnickega, da ne more priti v Kijev, du pu
hoče v Perejeslavju čakati vojvodo in komisar j«.
Nesrečni poslanci so si svobodneje oddahni, li, misleč, da je sedaj konec njih bede. Pre|* Ija vši se v Tri polu čez Dneper, so se odpravili i,a prenočišče v Voronkovo, od okder je bilo sumu šest milj do Prerejeslavja. Hmelnicki jim j,. prj. šel naproti, kakor bi hotel s tem skuzati kraljevemu poslanstvu, toda kako se je >,pre-menil od onega časa, ko je začel javno ra/la-a-<i svoje krivde!
Imel je s seboj precejšnjo število konj, pol-kovnikov in esavlov in vojaško godbo /. bum-u-koui in rudečira praporom, kakor kak samostojen knez. Komisarska karavana je takoj,obstala* Hmelnicki skoči k sunem, v katerih se je peljal vojvoda, gleda nekaj časa v njegovo postarano obličje, potem šele nekoliko privzdigne klobuk ler reče:
'Klanam se vam, gospodje komisarji in i(.|,j vojvoda! Bolje bi bilo že popreje začeti z me-noj dogovore, ko sem bil še manjši ter še nisem poznal svoje moči. Ker vas je poslal kralj k meni, vas sprejmem s hvaležnim srcem na svoji zemlji."
"Zdravstvujte gospod hetinun!" odvrne vojvodii, "njegovo veličanstvo kralj nas je poslal, du t i izrazimo njegovo kraljevo naklonjenost. ter odločno pravico".
"Zahvalujem se za kraljevo ljubezen do me ne; kar pa se tiče pravice, sem jo že dosegel s pomočjo tega le na vaših vratovih (pri teh hese-duh je udaril po sablji. Pu še več si je odmerim,* če ne vstrežete mojim zahtevam*"
"Ne pozdravljaš nas prijazno, gospod uporniki bet man, nas, kraljeve poslance."
"Ne bom govoril o tem na mrazu, — pride ugodilješi čas", odvrne hladno Hmelnicki. 'Tu-sti me, gospod Kisel, na svoje suni; hočem vaiu skuzuti čast in peljuti se z vumi."
S temi besedami skoči Hmelnicki s konju ler stopi k aanem. Vojvoda Kisel se pomakne nu desno, puMtivši prazno mesto na levi struni.
Hmelnicki to videti, se zumruči ter reče:
"Daj mi prostor na desni strani!"
"Sern senator ljudovlade."
"Kaj meni mar senator! Potočki je prvi se-nutor in kruljevi hetman, pa je moj jetnik in ga lahko z drugimi vred, če hočem, ukažem natakniti na kol." .
Bledo Kislovo lice pokrije huda rudečica.
"Nadomestujem kraljevo osebo/'
Hmelnicki se zmrači še močnejše; toda pre-maga se ter sede na levo »tran, mrmrajoč:
"Naj jc kralj v Varšavi, a jaz v Rusiji. Kakor vidim, nisem vam še dovolj trdo stopil na vaše vratove."	<
Kisel nič ne odgovori, lc oči dvigne proti ne-
bu.
Outi že sedaj kuj ga čaka; prav jc imel, ko si je mislil v tem trenutku, če je pot k llmelniekemu bila Golguta, bo poslovanje z njim suma muka.
Konji odrinejo proti mestu, v katerem je gromclo dvujseit topov in kleukali vsi zvouovi. Nuj bi si poslanci ne mislili, da se godi njim na čast, obrne se Hmelnicki k vojvodu ter reče:
"Tako sprejemam vse, tudi druge poslance, ki dohajajo k meni."
Hmelnicki jj« govoril resnico; res so pošiljali k njemu poslance, kakor h kakemu samostojnemu knezu. Vrni vši sc izpod Zumostja, ko je(še živel v njem vtis volitev in poraženja njegove armade po Hlevski vojski, ni bil hetman ni polovico tako ošaben, nego sedaj. Ko so ga pa prebivalci Kijeva sprejeli z. bakljami in zastavami, ko ga jc tamošnje učiliŠče (akademija) pozdravljala kol "Mojzesa služabnika, rešitelja in osvoboditelju iz. jarma Lahov, kateremu j«* ime Bogdan — to je od Bogu dani"; ko so gu pro glasili z.a "nepremagljivega vojskovodjo", je po besedah kronista "ta zver začutila svojo moč . res si je začel doni išl jo vati, da je strašansko um čan in mogočen, du imu dovolj trda tla t>nd noga mi, knkošuih poprej ni imel.
Inozemska poslanstva so s svojim molčanjem priznavala njegovo mogočnost in samostojnost; stalna prijaznost Tolarjev, poplačana večinoma z naropanini in nugrabljenim plenom po dovolje nju tega narodnega vodja — mu je za gotovi js la podporo proti vsakemu sovražniku. Kadi te>{a je Hmelnicki, priznavajoč še pod Za most jem o-bla»t in voljo kraljevo, vir jen sedaj V svojem napuhu iu zavedajoč se svoje moči, nereda v ljud« vladi in nesposobnosti njenih vojskovodij, hil pripraljen dvigniti roko celo na samega kralja, sanjajoč že sedaj v mračnej svoji duši, ne o koza škili svobodah, nc o vrnitvi starih avobodšem Zapornžž.ja, nc o pravicah, marveč o samostojni kneževini, v knežji kapi iu žezlu.
Prvi In na|boI|&I Specialist za Slovence
Zdravi kitra la najino moikm ia lanska. Pojdita k ajamu.
Akm i«m. Mm JnmII luSta* Mm«« Im.L. prUlt* k mmml 4m vm ar*cl«U» aa X R.r •Mtrtfnl m»Uml, • «>•«•*• .^VI*1	"ri	«1 l».te h .t a jo trn Sn.fl .Sr.flhl. SI
K iSrh	'T*'T^". "LS!*• ^ P"»M ■Sr«vl|Mi>«. F.nah« malin« »Ima vaibl mnI...........
D* O^rmu. ik.	km h ur. U, pr.viu« ,<lr.vU««L <
IM m	V eitt.WtS». Ml favartat* SUvmsSI >*.0< trn M Ukb. »o/— r....m.-..

Dr. O*kom« u,p*ino i« hitro adravl. m
•S«rU lo
MoJa*
'•^JEZT*«*' ti- m
T*|m S alfi. rtvautliM, gtavataal, HrvNMa t. kila. Sala<tM	ttiaa U ffrta.
S«at*«aaja fcraaalafaa.	|
KaSarloataall ta^aaao Imata, aa laSka kmkrU atarvata mi	^
Profesor Doktor VV J. Osborne, SpecijalUl j
lit Smllhllcld Slrccl	(draao aadalroplc) a
lo Otala Dira.	PITTSauaCM. TA-	■
N-4*l>a aS ta Sa 8. — frlaois ta
rr»aW4aa>a ao a«r«fo ^ UraSoa ora aa« • «Mro 4, • a tafU	mM. Padla oo oa| ara.l mt
mmmmmm*mmmmmmmmmmi