J I I 1 ■! I 1 fcstnina PFcimuRSKI DNEVNIK . , plačana v gotovini ^ bk- »»mi« i gmppo Cena 300 lir Letu XXXV. Št. 249 (10.468) TRST, sobota, 27. oktobra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK ie začel izhajati v Trstu 13. maia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 3. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. ^ 0vcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, NA SREČANJU D0R0TEJSKE STRUJE V MONTECATINIJU Pri iskanju podpore pred kongresom se Bisaglia ne ustraši protislovij Običajna meglenost glede pojmovanja narodne solidarnosti in napadi na Zaccagninijevo neodločnost pri vodenju KD MONTECATINI - Ob Nižanju , se osrednje »sivo ob moč- fri razširja in si popravlja r_?um. Poročilo, s katerim je vče-Bisaglia odprl srečanje doro icev, t)i mogi0 prebrati mnogo de-_7*ristjanov: narodna solidarnost, ^vložena z vljudnostjo, ki se prijaj bolj vzgojenosti, kot politiki, Pa vladati, kot je mogoče in K.^vljati pogoje za boljšo mož-1 vladanja, prizadevajoč si, da vrS -e manj nujno «komunistično Pmsanje*, kot je dejal minister !nbustrijo, morebiti da se pri-it' strankini levici, morda pa iz "(ume koketnosti. ««aRlia se je izrazil precej dru-fjiCe kot lani. Zdi se, da so raz-4* s Piccolijem izginile. Bržkone 4. . Posledica dveh srečanj, ki jih imel v preteklih dneh, skupaj “ Piccoli '•peottij, Ujem in Forlandjem, z An-ki bo drevi prisostvoval n^onalm konferenci struj, ki jo ....^“tavlja okrogla iniza v Monte-bililt11' ie jeseni 1978, ko .je in "or° že nekaj mesecev mrtev čin556 ^ razbijala «programska ve-*• ki je podpirala vlado, Bisa-f a proglašal konec «tretje faze* napovedoval začetek «četrte«, je v, ra.i zatrdil, da «je oživitev so-aijnosti nujna, ker ni doslej do-nobena druga možnost*. .Medtem ko je pred enim letom st‘1Val k revanši »sodobne mdu-n dske družbe* po črnih letih na-Pitlovanja levičarskih sil, je vče-1 Pozval strujo, naj prispeva k dU^Pju v KPI, toda «ne da bi era-i anahronistične in nekoristne '^Ploške plotove*. Prav tako je n.alistično vprašanje*, ki ga je kat srečanju obravnaval, C da se ustvarja «os» Bisaglia -n0a,n. včeraj omenil s premišije-^Praznostjo, celo z nekai kritič-ttjerri °stm* ’n določenim oddaljevanj*0 c*rugi strani je ponovi! napadi. na Zaccagpinija ki njego:y. na-. vodenja stranke, kar ne zame-• ampak dopolnjuje sliko. «Po-th,„?.'kan.ie pobud, zamude in nekaj Polnosti* je bil uvod k oceni, 1^ kateri je to krivo za zahtevo de s!°01abstičrem predsedniku vla-j,.' kot da ni bil ravno Bisaglia oht ta Predlog. Nazadnje pa še *Uo - 8 ^accaSniniju. da ie prepo- osvojii Piccolijev predlog o u-reformah, ki ga je ozna ,.za genialno preroškega. st''1 Pa izostala niti kritika na Fnn? .° desnico, «skupini stotih*, riuuaniju jn Don at Cattinu: «prav R>'da priznamo, da je tudi v naši Piar- nekdo, kj se sklicuje na tfl °l0ne recepte preživelih formul, v0rn S Pa odlaga na druge odgo-Za p'?1 *n težo sedanjih razmer*. &ke , aSl>° možnost «petstrankar-rpot jac*e n* blizu*, takoj nato pa . do večine narndnu solidarnosti harod, večine narodne solidarnosti težja*. Toda hodeč po poti tigluane solidarnosti, se ta politika ^ zamenjati z »golim zavez- vendar predlaga Bisaglia ko ploj ^njuje Cossigovo vlado kot ^ostalnega in negotovega rav-*Iuča J8 ?* Odgovor jc meglen in ni vL,.JPo. da ga razvijanje te teme Sitrar! takoj k razpravi o stranki. Politi^8.’ -k* danes nima «določn'h veči smernic*. Potrebna je tiai:!9, iniciativnost: glede inštitucio-tiTci vprašanj (Bisaglia jih je ko-dar,. 0Ttlen>l. ker bo o tem poročal Bleckf °brambni minister Ruffini), de „ mobilnosti delovne sile, gle-fiedo • rstva na(i dinamiko plač, stHi®i ,lskanja poti k «drugi indu-dustr'-1 rev°luciji (minister za in-hje V° 7'a8°varja močno razširja-niedhterc‘arnega sektorja), glede ra2jl r°dne opredelitve Italije (iz-l JL.I? upanje, da bi se v zvezi bi uZstrelki KPI vsaj vzdržala). Oživi. se ustvarili pogoji za tako P°bud KD, je treba v njej genn?11 ^centralno in široko konver-bj m0*’ ker «nj mogoče misliti*, da ti^ rP^da, kot v zadnjih treh lete,^ "1-odstotna večina*. «Zaradi gotavlT~ ie zatrdil Bisaglia — u-tnno‘^0 z zadovoljstvom, da glo-j?1 Prijatelji soglašajo danes 1978 • °Cene' ki »mo je februarja ie n12raz'b o pravem pomenu lini-stran^tedne solidarnosti za našo Parie.bruai'ja 1978 je bila skupščina lilo^ptentarnih skupin, na kateri je tijji0'Zr°kel svoj znameniti (in zad-Kpj l’PSeg, da so sprejeli večino s S,W «>saglia, ki je bil tedaj na-Kf) pravilno ugotavlja, da daje prav njemu. P.P. Novih osem točk draginjske doklade »k, Draginjska doklada Im 8 8°tovo poskočila za nadaljnjih *h i« Novembrskim, decembrskim PodiMriUai'skim plačam bodo zato bo j5Ja dodala 19.112 lir, od katerih rie ji8 ,teeba odbiti običajne socialah ^davčne dajatve. Tak povišek, v4J* ni dokončen, so izračunali Osnov- na se->’ pristojne komisije, na šltov 1 naraščanja življenjskih stro-b4 h v avgustu in septembru, tre-^ Pa počakati še na podatek Cossiga y težavah RIM — Na včerajšnji seji je vlada obravnavala, mimo odobritve nekaj manj pomembnih ukrepov, predvsem nekatere spremembe v državnem proračunu in vprašanje finančne ozdravitve ustanov, ki upravljajo državne soudeležbe. Proračunske spremembe, ki so jih odobrili, zadevajo skoraj 2.000 milijard lir večjega davčnega priliva (gre bržkone za «lavek na inflacijo*, ki ga doplačujejo odvisni delavci in uradniki s stalno plačo) ter za nekaj več kot 780 milijard drugili večjih dohodkov. Državnim ustanovam IR1, ENI in EFIM so sklenili dodeliti 3.000 milijard lir za delno kritje dolgov ki jih imajo do bank. Medtem se nad itak šibkim Cossigovim kabinetom KD PLI - PSDI, ki ne razpolaga v parlamentu z večino in se vzdrži zgolj zaradi «politič-nega* vzdržanja PRI in «tehničnega» PSI, zgrinjajo temni oblaki. Še z najožjimi zavezniki ni soglasja: s PSDI glede reforme pokojnin, s PLI pa glede trimesečnega obračunavanja draginjske doklade za javno osebje. PSI ji poleg vsega zameri, ker tega sporazuma s sindikati še ni uzakonila. Republikanci obsojajo splošno gospodarsko politiko vlade v celoti. Cossiga je zato odločil, da se bo v prihodnjih dneh sestal na posvete s strankami, ki omogočajo obstoj njegove vlade. najprej sporočili v ameriški prestolnici, kjer je zunanje ministrstvo izdalo kratko sporočilo, ki pravi, da bodo ZDA ostro reagirale na morebitno vmešavanje Severne Koreje v zadeve južnih sosedov. w Državnj udar sledi o|trim protestom in manifestacijam v drugem naj več jem mestu države, Pusanu ter v pristaniškem mestu Masan, zaraidi Katerih .je v teh mestih vlada zaprla univerzi ter proglasila izredno stanje. Pobudniki pro tirežimskih protestov šo bili predvsem univerzitetni študenti, ki so zahtevali konec Parkove diktature, ta pa je proti njim poslal vojsko ter izgnal iz narodne skupščine voditelje opozicije. V državi že nekaj let vlada predvsem med mla- nu MADRID — Prebivalci Katalonije in baskovskih dežel so se množično izrekli za statuta, ki priznavata avtonomijo deželama, v katerih živita največji narodnostni manjšini v tej državi. Istočasno s poudarjanjem pomena tako velikega števila glasov za statut avtonomije pa je treba opozoriti tudi na nizek odstotek prebivalstva ki se je udeležilo volitev. V Kataloniji se je na volišča podalo 59,49 odstotka volilnih upravičencev, v baskovski deželi pa 59,77 odstotka. Skratka, 40 odstotkov prebivalcev se ni podalo na volišča, kar je. še zlasti za Katalonijo, več kot je bilo pričakovati. Volilni izidi kažejo, kot že rečeno, na množično izrekanje za statuta avtonomije: v Kataloniji je glasovalo «da» 87,95 odstotka volivcev, v baskovski deželi ca 90,29 odstotka. Oba statuta bosta morala sedaj v parlament za zadnje formalnosti, nakar jih bo podpisal kralj in bosta takoj stopila v ve- NEPREDVIDENI RAZPLET DOGODKOV PO OSTRIH MANIFESTACIJAH Državni udar v Južni Koreji Strmoglavljen diktator Park Oblast je prevzel ministrski predsednik Choi ■ Poveljnik vojske proglasil izredno stanje in policijsko uro ■ Protislovne vesti iz Seula SEUL — V Južni Koreji je prišlo sinoči do državnega udara, ki ga je po prvih vesteh izvedel ministrski predsednik Choi Kyli Hah. Strmoglavil je predsednika Parka, ki je bil na oblasti od leta 1961. V državi so proglasili obsedno stanje in v trenutku, ko piŠenSPffi Še znana’ usoda bivšega predsednika, čeprav se v južnnkorejskem glavnem mestu in tudi v NVashingtonu širijo vesti, da so ga ubili. Na splošno šo okoliščine državnega udara še povsem neznane, tudi zato ker je u-radni glasnik vlade v Seulu samo lakonično sporočil, da je v državi prevzel oblast ministrski predsednik, «medtem ko se je predsedniku Parku nekaj zgodilo*! Sicer so vest o državnem udaru v Južni Koreji ..................................um.i....mmiumin PO SPREJEMU PRISPEVKOV ZA VOLILNO KAMPANJO EDVVARD KENNEDY KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA ZDA Na primarnih volitvah se bo moral soočati s Carterjem za imenovanje uradnega kandidata demokratske stranke VVASHINGTON - Senator Ed-ward Kennedy je včeraj uradno sprejel prvi finančni prispevek za svojo volilno kampanjo in s tem tudi pred javnostjo potrdil odločitev, da se namerava spustiti v volilni boj za vstop v Belo hišo, najprej znotraj svoje stranke in, če mu bo uspelo prehiteti Carterja, na predsedniških volitvah. Včeraj mu je namreč skupina prijateljev izročila 75.000 dolarjev kot prispevek za organizacijo volilne kampanje. Po ameriškem zakonu pa osebnost, ki sprejema tovrstne podpore, postane tudi uradno kandidat za predsednika ZDA; če se premisli in ne predloži svoje kandidature mora ta denar vrniti. . . Kennedy ima sedaj deset dni časa, da sporoči pristojnim oblastem sestavo svojega «volilnega odbora*, ki sicer neuradno deluje že precej dolgo, vse odkar so se začele širiti govorice o njegovi možni kandidaturi. V VVashingtonu predvidevajo, da bo do registracije tega odbora prišlo v ponedeljek. Sedež odbora je v prestolnici ZDA, nedaleč od Bele hiše. . Govorice o možnosti Kennedyjeve kandidature za predsednika ZDA so se torej uresničile. V veliki meri je treba to odločitev pripisati Carterjevi nesposobnosti, da bi njegove konkretne zunanjepolitične pobude obrodile zaželene uspehe, odločilnega pomena pa je bila pri tem afera v zvezi s prisotnostjo sovjetskih čet na Kubi, ki jo je sprožil sam Carter a je postala v kratkem času nekakšen simbol njegove politične neučinkovitosti. Kennedy se je takoj spustil v volilni boj in že včeraj je odvzel Carterju enega njegovih najpomembnejših sodelavcev, 42-ietnega odvetnika Morrisa Deesa iz Alabame, milijonarja, ki si je še pred dvema mesecema prizadeval za ponovno izvolitev Carterja. Dees je včeraj dejal, da sicer Carterja še vedno spoštuje, a da se s Kennedyjem «bolje počuti*. Ta odločitev petičnega odvetnika, ki se s politiko ukvarja zgolj za zabavo, pa je simpto- NOV KORAK K DEMOKRATIZACIJI V ŠPANIJI / veliko večino odobrena statuta Katalonije in baskovskih dežel Nizka volilna udeležba - Deljena mnenja o političnem pome-statuta med baskovskimi strankami in organizacijami matična, saj bo verjetno marsikdo sledil njegovemu zgledu. V ZDA se torej obeta nadvse živahen volilni boj Od predsedniških volitev nas sicer loči še leto dni, vendar pa bodo odločilni trenutki volilne kampanje nekje sredi prihodnje pomladi, ko se bodo na primarnih volitvah predstavniki demokratske stranke odločali, ali bo njihov kan didat za Belo hišo Jimmy Carter ali Edward Kennedy. (bbr) RIM — Po navidezno neustavljivem vzpenjanju v preteklih tednih se je cena zlata, pod vplivom močnih prodaj ameriškega zaklada in okrepitve dolarja, občutno znižala. Včeraj je stala unča zlata v Londonu 374,80 dolarja, kar 17 dolarjev manj kot dan prej. dino in med najrevnejšimi sloji globoko nezadovoljstvo zaradi diktature Chung Hee Parka, ki se je vedno imel za »odločnega branilca svobodnega sveta* ter ljudi vedno opozarjal na ■skomunistično nevarnOstj,;- ki prihaja s severa*, v zameno pa je zapiral in' mučil ne samo levičarje ampak vse tiste, ki so se upali odločno upreti se njegovi diktaturi. V poznih večernih urah smo prejeli vest, da je ministrski predsednik Choi Kyu Hah, ki nadomešča predsednika Parka (katerega usoda je medtem še neznana) pooblastil generala in vrhovnega poveljnika vojske Chunga, da proglasi strogo policijsko uro na celotnem državnem ozemlju ter da prepove javne shode ali manifestacije. Izvedelo se je tudi, da je Ching ukazal zaporo vseh univerz in višjih šol v državi, tisk pa je podvržen strogi vojaški cenzuri. Vsekakor prihajajo iz Južne Koreje precej protislovne vesti, do kajšnja zaskrbljenost pa vlada v VVashingtonu, kjer ne izključujejo, da je bil predsednik Park celo žrtev atentata v mestu Taejon, kjer je bil včeraj na uradnem obisku. V VVashingtonu pa se je pod Carterjevim predsedstvom nemudoma sestal varnostni odbor ZDA. ki ocenjuje dogodke in položaj v Južni Koreji. (st) Kasneje so v Seulu uradno sporočili, da je bil predsednik Park ubit v atentatu, ki ga je izvedel načelnik južnokorejske obveščeva ne službe. V državi kljub napetosti pa ni prišlo do oboroženih spopadov. Tonija Negrija premestili v Fossombrone RIM — Padovanskega profesorja Tonija Negrija. ki je bil aretiran skupno z nekaterimi drugimi avtonomisti 7. aprila letos, so včeraj nepričakovano premestili iz posebnega oddelka za «politične» jetnike rimskega zapora Rebibbia v posebni zapor Fossombrone pri Pesaru. ijavo. V prvih mesecih prihodnjega leta bodo tako v obeh deželah volili krajevni parlament. Komentarji političnih predstavnikov o teh volilnih izidih so v glavnem ugodni. Predsednik baskovske nacionalistične stranke Carlos Ga-raicoechtea, ki je obenem tudi predsednik začasnega baskovskega deželnega sveta, je dejal, da je zadovoljen nad izidi in da bo njegova stranka, ki ima v baskovski deželi večino, pri upravljanju avtonomne dežele med drugim navezala tudi stike z baskovskimi pokrajinami v Franciji in se bo zoperstavila teroristični dejavnosti, ki jo izvaja ETA. Baskovska nacionalistična stranka upa. da bo teroristična dejavnost ponehala in da bo mogoče priti do političnega soočanja in dogovarjanja o problemih. To upanje izhaja tudi iz izjave predsednika baskovske vlade v izgnanstvu, Jesusa Marie de Leizaola, ki živi v Parizu. V intervjuju za dnevnik Hierro iz Bilbaa je ocenil volilne izide kot «veliko upanje in velik korak za dosego miru* ter je izrazil željo po čimprejšnjem povratku v domovino. Pač pa so padle kritike na statut od strani koalicije ekstremističnih strank Herri Balasuna, ki velja za politično oporo teroristične dejavnosti. Ta skupina je vložila priziv proti poteku volitev. Prišlo naj bi namreč do vrste «nepraviinos.i», med katerimi Herri Batasuna navaja predvsem monopol strank in skupin, ki so se izrekle za statuta avtonomije in ki so razpolagale z vsemi sredstvi javnega obveščanja. Dejansko se je, po mnenju te baskovske koalicije manjših ekstremislič_-nih skupin, izreklo proti statutu 45 odstotkov Baskov, pri čemer so seveda všteti tudi tisti volilni upravičenci, ki se niso podali na volišča. Povserii na dragi strani politične palete pa Je skupina »Fuerza nue-va», skrajno desničarska grupacija, ki pravi, da gre pri, statutu avtonomije za protiustaven in nedemokratičen sklep in poziva španskega kralja, naj ne »podpiše razbitja e-notnosti domovine.* Skratka, izid referenduma sam po sebi še ne zadostuje za smotrno demokratično rast obeh manjšinskih narodov v Španiji. Vse sedanje o-cene pa so v veliki meri sad trenutnega vzdušja; treba bo počakati. avtonomni deželi tudi dejansko zaživeli ; šele tedaj bo mogoče dokončno oceniti domet teh ukrepov, ki pa so, "ljub vsemu, vendarle o-draz demokratične rasti španske države. (bbr) Ob izidu referenduma v Španiji Cossiga čestital Suarezu MADRID — španske tiskovne a-gencije poročajo, da je italijanski ministrski predsednik Cossiga poslal špenskemu predsedniku vlade Suarezu brzojavko, v kateri mu izraža čestitke za odobritev avtonomnih statutov Katalonije in baskovske dežele. V besedilu so Cossiga in člani italijanske vlade namemli Saurezu »posebno tople in občutene osebne čestitke za ljudsko odobritev statutov, ki predstavljata • novo in po-menmbno zgodovinsko etapo demokratičnega napredka, ki sii ga želi špansko ljudstvo*. Kampučijski otrok v begunskem taborišču na Tajskem. Lakota zanj — in za stotisoče drugih — žal nekaj vsakdanjega Z ODLOŽITVIJO GLASOVANJA 0 PREDLOŽENEM DOKUMENTU Evropski parlament «zamrznil» odločitev o dramatičnem problemu lakote v svetu V začetku novembra v OZN razprava o pomoči kampučijskemu ljudstvu Mednarodni rdeči križ išče zdravstveno osebje za begunska taborišča STRASBOURG - Uradni podatki o lakoti in podhranjenosti v svetu so zelo zgovorni in dramatični: samo letos bo umrlo 58 milijonov ljudi, katerih je 17 milijonov otrok: iajie 2Č0ft bo več kot 700 milijonov Ijhrti Uvelo v izredno remth pogojih , 70 odtiotkov svetovnega prebivalstva pa je podhranjenega. Kako misli Evropa reagirati na te m-gotovitve? Odgovor bi moral posredovati evropski parlament, ki je te dni na pobude radikalcev razpravljal o lakoti v svetu. V razpravi, ki je potekala v Strasbourgu, je bila poudarjena tr-'itev, da problem lakote ni naključen, ni naravna katastrofa. Demo- __________________r roletarski poslanec Mario Capanna 'da^statuta^začneta veljati in‘da bosta to s tem v zvezi podčrtal odgovor- Mimtiiiiii ......................................... DIPLOMATSKA «OFENZIVA* PALESTINSKEGA GIBANJA Ugiedm voditelj PLO na obisk® v Italiji KadfJoumi se bo srečal z Malfattijem m morda tudi s predstavniki političnih sil - Begin pred težko izbiro RIM - Velika diplomatska ofen-; no priznala PLO. čeprav obstajajo živa, ki jo .je že pred časom sprožila Organizacija za osvoboditev Palestine (PLO) z namenom, da bi države zahodne Evrope odločneje podprle palestinsko gibanje, se nadaljuje Po uradnem obisku v Belgiji je včeraj na povabilo zunanjega ministra Malfattija prispel v Italijo «zunanji minister* PLO in najožji Arafatov sodelavec Farouk Kaddoumi Kot znano se osrednja palestinska organizacija že dali časa vztrajno poteguje, da bi jo ne katere vlade zahodne Evrope uradno priznale, kar bi bi«z dvoma predstavljalo / veliko politično priznanje boju palestinskega naroda V tem trenutku ie sicer malo verjetno, da bi italijanska vlada formal- Strauss sprejel Hua Guofenga Tudi neuradni del obiska kitaj«kr ta minlslrskega predsednika Hua Guofenga se bliža koncu. Kitajski voditelj se je včeraj mudil tudi na Bavarskem, kjer se je sestal i deželnim glavarjem Franzom Josephom Straussom. (Telefolo ANSA - UPI) možnosti, da bo v bližnji bodočnosti zunanji minister Malfatti nova-bdl na uradni obisk v Italijo samega Arafata, kot so že naredile nekatere zahodnoevropske države. Prav obisk Dalestinskega lideria bi morala biti osrednja tema Dogovorov med Malfattijem in Kaddou-mom, ki se bo po vsej verjetnosti v Rimu tudi neuradno sreča, s predstavniki nekaterih političnih sil, ki se že dolsa leta borijo, da bi Italija priznala PLO, čeprav se je Evropska gospodarska skun-nost že večkrat izrekla za »boljše* odnose s palestinskim predstavništvom. V Izraelu pa se medtem še niso polegle polemike in tudi spori, ki jih je povzročil odstop zunanjega ministra Dajana. Doslej sta že dva ministra in sicer notranji minister Burg ter podpredsednik vlade Ya-din odklonila Beginov predlog, da bi zasedla moče* mesto, ki ga ie zapustil Dyan. Begin, ki je začasno prevzel zunanje ministrstvo, se toreja nahaja pred nelahko nalogo ali imenovati zunanjega ministra, ki bi nasprotoval vsakemu pogajanju s Palestinci, kot zahtevajo tako imenovani «jastrebi» ali pa na to mesto imenovati človeka, ki bi realistično gledal na palestinsko vprašanje in na miroljubno in pravično rešitev krize na Bližnjem Vzhodu. V Tel Avivu pa so urad no sporočili, da sta Egipt in Izrael dosegla sporazum glede cene nafte Sinajskega polotka. ki jo bo vlada iz Kaira prodajala židovski državi. potem ko bo slednja zapustila vse vojaške postojanke in naftna ležišča na polotoku. V Libanonu oa so sporočili, da bo v ponedeljek prispela na uradni obisk v Bejrut kitajska delegacija, ki jo bo vodil podminister za zunanje zadeve Ho Khine. Vest je prišla povsem- nepričakovano, saj se doslej ni pekingška vlada nikoli neposredno angažirala v bliž njevzhodno krizo, ampak se je o-mejevala le kometirati dogajanja nost «zahodnih kolonizatorjev in neokolonizatorjevv, ki so do dežel tretjega sveta ravnali kot »roparji, ki ponudijo žrtvi med ropom nekaj drobtinici). Dejansko morajo revne države potrošiti potomca finaadjtift Md, uresničevanju petletnega pla-*rmm, ki jim jih razvite države- -ma kot tudi o razvojnih perspekti- nost, da so se tuji novinarji seznanili z gospodarskim položajem Jugoslavije in še posebej Slovenije. Dr. Anton Vratuša je podrobno spregovoril o notranji in zunanji poli- nudi ja, za odplačevanj« obresti, kar pomeni izvažanja inflacije v nerazvite dežele, ki postajajo zaradi tega še revnejše. V Strasbourgu se je razvila dolga razprava, v kateri je med drugimi oosegi francoski filozof Henri - Levi/ izrazil bojazen, da bo diskusija kot vedno dala le upanje lačnim, boga-‘im pa mirno vest in ne bo pripeljala do nobenih konkretnih odločitev. Dejansko je skupščina včeraj zjutraj, ko bi se morala izreči o dokumentu, ki. je predvideval osem predlogov za rešitev problema lakote. z glasovi liberalne, demokri-stjanske, socialistične in komunistične skupine odločila, da se odpove glasovanju in dokument vrne v o-bravnavo parlamentarnih komisij. Poslanci so se s problemom lakote posredno spoprijeli včeraj še na zahtevo komunistične evropske skupine, ki je predlagala takojšnjo obnovitev pomoči v živilih za Vietnam in Kampučijo. Z a komuniste je dramatično ekonomsko in človeško stanje teh dveh držav «posledica tridesetletne vojne*, na kar bi morali pomisliti, po mnenju glasnika socialistične grupacije, ki je podprl komunistično zahtevo, »tisti Evropejci, ki jih še pogojuje maščevalni duh ob vietnamski zmagi nad Američani». Na predloa tfemokristjanske skupine. pa bodo verjetno počakali na izjave generalnega tajnika OZN V/nldheima. Organizacija združenih narodov se bo namreč, kot je včeraj uradno sporočil tajnika Waldheim se stala 5. novembra, da bi sklepala o ukrepih za pomoč kampučijskemu Ijitdstvu. V zvezi o tem velja še pripomniti, da je poslanska zbornica v Wa-shingtonu odobrila Carterjev predlog. da se Kampučiji nudi pomoč v človeške namene za znesek 25 milifard lir. Mednarodni rdeči križ pa medtem išče zdravstveno osebje (120 zdravnikov in bolničarjev), ki naj bi pomagalo desevtisočim beguncem, ki se iz Kampučije selijo na Tajsko, ki je poverila skrb za koordinacijo teh pobud organizaciji Rdečega križa in UNICEF. ________ (nf) SOFIJA — Delegacijo socialistične zveze Slovenije, ki jo na obi sku v Bolgariji vodi predsednik zvezne konference Todor Kurtovič, je včeraj dopoldne sprejel sekretar bolgarske kmetijske ljudske zveze in prvi namestnik državnega sveta Fetar Tančev. Poleg vzajem nega obvestila o dejavnosti obeh organizacij so obravnavali tudi možnosti za raziširitev sosedskih odnosov med državama. Popoldne je jugoslovanska delegacija položila venec pred mavzolej Georgija Dimitrova, Dr. Anton Vratuša o gospodarskem stanju LJUBLJANA — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Anton Vratuša se je včeraj pogovarjal s tujimi dopisniki, akreditiranimi v Beogradu in na Dunaju. To je bila dobra prilož- vah Slovenije, odgovarjal pa je tudi na številna vprašanja, ki so zajemala vsa področja slovenske in jugoslovanske prakse. S tem pogovorom so tuji novinarji končali tridnevni obisk v Sloveniji, (dd) RIM — Sovjetska delegacija pod vodstvom ministra za zunanjo trgovino Patoličeva, ki Lo sklenila nov sporazun o gospodarskem sodelovanju z Italijo za petletje 1980 - 1985, se je včeraj srečala z ministrom Stammatijem. Razprava o odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo Poudarjena nujnost po zaščiti slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose Skupščine SR Slovenije je na seji, ki jo je vodil pi edsednik Bojan Lubej; obravnavala aktualna vprašanja odnosov med SFR Jugoslavijo in republiko Avstrijo. Komisija je poudarila pomembnost nadaljnjega razvoja politike dobrososedskih odnosov kot ene od trajnih usmeritev Jugoslavije. Z uveljavljanjem te politike, ki temelji na vsestranskem sodelovanju in odprtosti meja med različnima družbenoekonomskima in političnima sistemoma, je Jugoslavija že dala konkreten prispevek v prizadevanjih za dosledno uresničevanje sklepne helsinške listine. Komisija je ugotovila, da je prišlo do napredka v bilateralnih odnosih med Jugoslavijo kot neuvrščeno in Avstrijo kot nevtralno državo. Dosežena stopnja razvoja medsebqjnega sodelovanja je spodbuda za stalen in. konstruktiven dialog, ki bo pripoinogel, da se uspešnejše rešujejo še nekatera odprta vprašanja, kar je v interesu o-beh držav. Med vprašanja sodi predvsem zagotovitev vseh pravic, narodnostnima skupnostma, ki izvirajo iz državne pogodbe. Jugoslavija je življenjsko zainteresirana za obstoj in nadaljnji razvoj slovenske in hrvaške narodnosti, ki bosta z zagotovitvijo pravic, ki izvirajo iz avstrijske di-žavne pogodbe in z demokratičnim vključevanjem v družbeno življenje sosednje države, postali most povezovanja in prijateljstva med Avstrijo in Jugoslavijo. Izražena pripravljenost uradne Avstrije, da izpolni vse obveznosti iz državne pogodbe, kakor tudi tiste, ki izhajajo iz mednarodnega prava, v enakopravnem dialogu z manjšinskimi organizacijami dajejo perspektivo za ureditev vprašanj, ki so pogoj za ohranitev identitete obeh narodnostnih skupnosti. (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK 27. oktobra I97f ---------------- POLITIČNA DEJAVNOST NA DEŽELNI RAVNI V ODLOČILNI FAZI Stranke preverjajo svoja stališča pred skoraj neizbežno deželno krizo Včeraj se je sestal deželni komite PSDI, ki je razpravljal o izstopu stranke iz programske večine - V ponedeljek zasedanje deželnega komiteja KPI V Buttriu se je sinoči sestal deželni komite socialdemokratske stranke. Zasedanje je bilo zelo burno, zaključilo pa se je pozno v noč, tako da so nam njegovi zaključki še neznani. Zanj je vladalo v deželnih političnih krogih veliko zanimanja, saj so se razširile govorice, da bi moral PSDI na tej skupščini napovedati svoj izstop iz deželne večine, s čimer bi se formalno začela deželna kriza. Glavno poročilo je imel strankin deželni tajnik Bianchi ki je orisal stališča PSDI do vseh velikih deželnih problemov, s katerimi se mora soočati deželna vlada. Praktično je dejal, da ni enobarvni demokristjanski odbor izpolnil vseh nalog, ki so izhajale iz programskega sporazuma med šestimi strankami večine. Poudaril pa je, da socialdemokrati niso za razbitje sedanje koalicije, po njihovem mnenju se mora ta koalicija obnoviti, enobarvni odbor pa je treba zamenjati z večbarvnim. Diskusija, ki je bila mestoma zelo razburljiva pa je pokazala, da se velik del članov strankinega komiteja ni strinjal z tajnikovim posegom. Ta del je namreč predlagal, da bi že na včerajšnji seji stranka izstopila iz deželne večine; drugi del delegatov pa se je strinjal s tajnikovim posegom in predlagal, da bi strankini predstavniki to stališče obrazložili na sestanku predstavnikov vseh šestih strank večine, ki bo po vsej verjetnosti v sredo v Vidmu. Kot rečeno se je zasedanje PSDI končalo po zaključku naše redakcije, zaradi česar nam ni znano katera od dveh teženj je prevladala. Znaki krize so na deželi že dolgo časa zelo očitni. Skoraj vse stranke so namreč bolj ali manj očitno negativno ocenile dosedanje delovanje demokristjanskega odbora. Predvsem so mu očitale počasnost in neučinkovitost pri izvajanju programskega sporazuma, zaradi česar so nakazale potrebo, da bi moralo' priti v njegovih vrstah do sprememb. Socialdemokrati in republikanci so se odkrito zavzeli, da bi tudi sami vstopili v deželno vlado, kar pa je izzvalo odločno nasprotovanje komunistov in socialistov. Komunisti so namreč še enkrat poudarili, da je treba do njih končno prenehati z neupravičeno diskriminacijo ter da bi morali biti tudi sami neposredno zastopani v deželnem odboru. Dodali so tudi, da so doslej podpirali enobarvni demokristjanski odbor, drugačnih večbarvnih odborov pa ne bodo podpirali S»<4»odo prešli v opozicijo. Tudi socialisti so se zelo kritično izrazili o delovanju enobarvnega demokristjanskega odbora: govori se tudi, da je del nji- hove svetovalske skupine v deželnem svetu izrazil pripravljenost vstopiti v deželni odbor. Položaj je torej vse prej kot razčiščen; vodstva strank v tem zadnjem času pogostoma zasedajo; v zadnjih dneh je bila na sporedu cela vrsta dvostranski sestankov med šestimi strankami večine. V četrtek zvečer sta se v Vidmu sestali delegaciji krščanske demokracije in Slovenske skupnosti, v istem kraju, ki je postal pravo središče preverjanja in razčiščanja med šestimi strankami, pa sta se včeraj sestali delegaciji Furlanskega gibanja in socialistov. Stranke se zavedajo, da je v deželi veliko nerešenih problemov, ki jih enobarvni demokristjanski od- bor še ni rešil. S tem v zvezi velja vsekakor omeniti, da je predsednik deželnega odbora odv. Co-melli v radijskem intervjuju včeraj izjavil, da spričo številnih in velikih problemov v deželi, niso dovoljene pavze pri delu deželnih organov. O možnosti in posledicah krize se ni hotel izreči, ker to prepušča politikom in strankinim deželnim tajnikom, je dejal ter pristavil, da si je vedno prizadeval, da bi bila zagotovljena upravna kontinuiteta. O deželnem političnem položaju bo v ponedeljek razpravljal tudi deželni komite komunistične partije, ki se bo sestal v Trstu ob 9.30. Glavno poročilo bo imel strankin deželni tajnik poslanec Cuffaro. S povišanjem glavnice z ene na deset milijard lir MILJSKA LADJEDELNICA DOBI SVEŽEGA KISIKA «Reši Ive ni načrt» orisal deželni odbornik Rinaldi Mogočna manifestacija delavstva na Trgu Marconi Demokratičnemu prebivalstvu milj- | bomikove besede sprejeli z zado-ske občine, zlasti pa seveda 450 ne- voljstvom, saj pomeni predlog, ki posredno prizadetim delavcem ladjedelnice «Alto Adriaticom se je včeraj dopoldne odvalil težak kamen s srca. Med izredno delavsko skupščino v prostrani jedilnici tega o-brata je deželni odbornik za industrijo Rinaldi sporočil, da je bil sestavljen načrt glede dokončne rešitve žgočega problema o nadaljnjem obstoju in razvoju ladjedelnice. Po tem načrtu se glavnica vzpne z ene na deset milijard lir, in to ne le z zajetnim prilivom potrebnih finančnih sredstev iz javne blagajne preko finančne družbe Friulia, ampak tudi s primernim prispevkom zasebnega podjetništva. Na skupščini sta spregovorila tudi sindikalist Capozza v zastopstvu kovinarske zveze FLM in komunistični poslanec v rimskem parlamentu Cuffaro. Sindikalni krogi so od- PROTEST PROT! OKROŽNICI MINISTRA ZA ŠOLSTVO Stavka slovenskih in italijanskih (lijakov višjih srednjih šol v Trstu Protestna manifestacija po mestnih ulicah in pred šolskim skrbništvom ■ Predstavniki slovenskih dijakov predložili šolskemu skrbniku protestno resolucijo Dijaki slovenskih in italijanskih višjih srednjih šol so včeraj stavkali iz protesta proti zadnjim ukrepom ministra za šolstvo Valitutti-ja. Za en dan so se iz šolskih predavalnic preselili na mestne ulice, da bi ponesli svoje zahteve najprej med prebivalstvo in jih naposled orisali tudi samemu šolskemu skrbniku, ki je ob zaključku manifestacije' sprejel njihovo predstavništvo. Oceniti včerajšnji »poulični* dan tržaških dijakov, ni lahka stvar. Vsaj na prvi pogled bi si namreč marsikdo že spet predstavljal, da so srednješolci oklicali stavko le, da bi se za en dan znebili pouka. Argument, ki bi podkrepil tako mišljenje, je že sam protest dijakov proti predvidenemu podaljšanju učnih ur od dosedanjih 50 na 60 minut. Kazalo bi torej, da so dijaki stavkali zgolj zato, ker nočejo v bodoče ostati dalj časa v šolskih prostorih (kot to predvideva ministrska okrožnica). < __ Taka predstava- zeli-pdenpstav-lja namen stavke. Včerajšnji protest namreč ni bil le »muha*, ki so si jo 'izmislili tržaški dijaki, da bi se sprehajali po ulicah, namesto da bi greli šolske klopi. Dva tisoč in več slovenskih in italijanskih dijakov, ki so protestirali po Trstu, je bila le kaplja v morju vseh srednješolcev, ki so istočasno stavkali po vseh italijanskih mestih. Če je prišlo do takšnega množičnega protesta po vsej državi, očitno pomeni, da je v kolesju italijanskega srednješolskega sistema nekaj zaškripalo. Verjetno je bila Valituttijeva o-krožnica, ki predvideva podaljšanje učnih ur na 60 minut, »klasični* povod, ki je pripomogel, da se je latentni konflikt med dijaki in šolskimi inštitucijami sprevrgel v manifestativnega. V srečanju s šolskim skrbnikom prof. Luigijem De Roso so predstavniki tržaških dijakov (slovenske dijake so zastopali Danjela Birsa za. licej »Prešeren*, Sara Košuta za trgovski zavod «Ž. Zois* in Marko Predan za učiteljišče 1,# Karavanke. V domu družbenih ^ ganizacij na Podljubelju bo najj sledilo družbeno in tovariško sI* Čanje. V nedeljo zjutraj ob 8.30 bo memoracija pri spomeniku na bl“ belju z nastopom zamejskih teC. tatorjev jn pevskega zbora Kurij8 ter domačega zbora Peko. Pred \ ključkom gostovanja se bodo tje podali še na krajši izlet P1 Gorenjski. -bS' Fiat 500 od zadaj trčil v rltmo V Ul. Vergerio je včeraj dopjj, dne fiat 500 od zadaj silovito v fiat ritmo. Zaradi nenadnega f nepričakovanega sunka si je sopj! nik v ritmu, 61-letni Antonio CiP°‘ Ione iz Ul. Giusti 9, zlomil levo mo, udaril pa se je tudi po leV® < delu prsnega koša. Po prevozu rešilcem Rdečega križa v bolnico so ga sprejeli na ortop^ skem oddelku s prognozo okrevari v 30 dneh. V nesreči se je lažje poškodov®" tudi voznica fiata 500, 21-letna Pj natella Sirza s Senenega trga * (udarila se je v glavo in koleno J? bo ozdravela v 10 dneh), medij", ko je bila voznica ritma, Cipolloj’*, jeva žena Ciara Di Stasio, neP škodovana. Ena izmed številnih značilnosti, ki so mnogo let označevale slovenske vasi in tudi večje trge, so semnji. Dandanes so to že prava red- Na začasni svobodi še dva obtoženca stečaja «Cassa delNstria« Še zadnja dva obtoženca stečaja «Cassa dellTstria*, videmski finančnik Luigi Alberti in Antonio Pal-mieri, sta zapustila koronejske zapore. Preiskovalni sodnik dr. Grassi ju je namreč po pogledu prošenj njihovih odvetnikov izpustil na začasno svobodo. Alberti, ki ga priznavajo za naj večjega krivca za stečaj banke («crack» presega 9 milajard lir), je morai pred izpustitvijo položiti kavcijo v višini 300 milijonov lir. Razstave V galeriji Tealro romano bo d® nes, 27. t.m., ob 18. uri otvorit® razstave Giannija Sartorija. Razst® va bo odprta do 5. novembra. . V prostorih «Centra BarbacS® (na istoimenskem trgu štev. 4) ^ do danes ob 18. uri odprli razstav° del Avstrijca Kristjana Schweifurt?r ja in Jugoslovana N. Tahirovič®' Razstava bo odprta do 19. noveri" bra. V galeriji Tribbio bo danes, 27- * m., ob 18. uri odprtje razstave F®1 via Monaia. Razstavljal bo do 9. ^ vembra. V galeriji alla Corsia Stadion danes, 27. t.m., ob 18. uri odprU, razstave Giulia Dagiata. Razstav!]8* bo do 15. novembra. V galeriji il Mandracchio razst®f” lja do 31. oktobra Maria Leti®1® Steppan. V galeriji Rossoni razstavlja 31. t.m. Alferio Coalutti. PRIMORSKI dnevnik verdi jevp*r' 1®- uri ponovitev Verdi-^nusa^D6 *B*®cded'c)*' Abonmaji ^OSSETTI KrJ"tri-.28. t.m., ob 20.30 premiera Kreh1erJeVe^a *B funzionario ^vDlTORIJ Va 27. t.m., ob 20.30 predsta-Lutke Viktorja Podrecce«. Ju-'Casc t:m'. ob 10.45 predstava za po1)0f,l di Risparmio» in ob 16. uri Jon VniT" 15.30 «Campione». Grat an®li Barvni film-Tf., ,e,° 16-30 rUn assassinio sul , ere*. Prepovedan mladini pod Peni etom- PfCe *®-®0 «Le ad della notte*. < lHj„nepovedan mladini pod 14. letom. ' brT" 16-00—22.00 «Capitan Har- > Piloni' Barvni film-' “ran»maticD 15.00-22.00 «Le ra fil 2e del porno show». Barvni ^omPrepovedan m^ac^n* Poc* 2kln"° 16-00 «Moonraker — opera-lU0(1’e sPazio». R. Moore. r. 1110 16.30 «Eivis il re del rock* AurnPVn! fi,ra- do a 16.00 «1855 — la prima gran-rv r^pina a' treno* Sean Conne-Panit„.rvni film r' 16 30 «Citta in fiamme*. vCVni fi>m- Ein 'n Veneto 16.30 «Un uomo in Prepovedan mladini Pal 'Milje) 16.00 «Battaglie nella ( AldobSsia*- JADRANSKI KOLEDAR 1980 Cena zbirke v prednaročilu GORIŠKI DNEVNIK 27. oktobra 1979 samo do 31. oktobra Po 1. novembru 16.000 lir 22.000 lir Naročila in predplačila na upravi PD v Trstu |n Gorici, preko pošte na tek. račun št. 11/5374 'n pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika. Gledališča Vltev za občinstvo. f Čestitke ROMEO MALALAN je 24. oktobra v,- «.iv vvua bLtupvua c ta Ari,,3*' Barvni film za vsakogar. £°n 16.00-22.00 «Sybil». Joanne Hib « ard- Sai'y Sield. 16.00—22.15 «Sabato, domenica Fo 3nerdl». A. Celentano, Edwige j,retiech -16.30 «Dottor Jekyll e gentile ®elsior Ptoil3.3*' B- Villaggio, E. Fenech WJ*r«n 16.00-22.00 «Ogro». Volontfe Angela Molina. PD KOI.ONKOVEG (Ženjan 46) danes’ 27'. oktobra 197(), fcitiv Ul* Predavanie z diapo- *°la nekdaj in danes Nastop; Srečko Šuman. Vabljeni Odbor Koncerti Tržaško italijansko - avstrijski kulturni krož.ek bo v sodelovanju s Krožkom za kulturo in umetnost priredil koncert Osterreichisches Kammeratrio, ki bo danes popoldne ob 18. uri na sedežu Krožka za kulturo in umetnost, Ul. San Carlo 2. E ofske vesti Glasbena matira - Trst obvešča pevce otroškega pevskega zbora pod vodstvom Igorja Kureta, da so vaje vsak ponedeljek ob 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma. boljše mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 SlOVENSKI taborniki V ITALIJI r°d modrega vala ^tri, 28. t.m., bo ob 10.30 p. Prostorih Scščeve hiše na r°seku OBČNI ZBOB Primorec - Trebče karjana odprtje razstave sli- ^ANNUa carlija kralja k* bo V MIRAMARU potrebujem osebo za hišno pomoč enkrat tedensko. Telefonirati na tel. št. 22-44-07. POKLICNI trgovec, Slovenec, Uče v Gorici (Italija) honorarno zaposlitev v popoldanskih urah (po 16. urj). Ponudbe poslati na upravo PD pod šifro «Vesten». DRUŠTVENA gostilna na Opčinah išče gostilničarja. Pismene ponudbe poslati na p.p. 2005 — Opčine 34160. ZAPOSLIM 15-16 let starega vajenca peka - slaščičarja. Elviro Jerman, Ul. Garibaldi 72, Ronke, tel. 777106. PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genovh 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah Telefonirati na tel. št. 55-040 'od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820-191, pbvešča, da1 ’ ! ii$i, nd^Hufra {^freS^novJfti' oblek in plaščev''Vseh ' Vrst. Pripočoča - 'se odjemalcem PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na nafto v dobrem stanju'. Ugodna cena. Telefonirati na tel. štev. 227143. ELEKTRONSKE - TV igre po trn varniški ceni lahko kupite v trgovini TV - elektrogospodinjskih strojev COI,JA ALDO, Kontovel 134 - tel 225 471 NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovini nadomestnih delov za kmetijske stroje. Telefonirati na tel. št 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v .iajem v dolinski ali miljski oblini. Tel. 228603 — od 16. do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehaničrn stroko Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega .jezika in opravlje ne vojaške obveznosti. Telefonira ti na št 68-812 SHOD AKTIVISTOV JE BIL V KATOLIŠKEM DOMU TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA INŽ. GRAZIATA Splošna gospodarska vprašanja Goriške v razpravi na včerajšnjem zborovanju CISL Tajnik CISL Padovan je spregovoril tudi o notranjih organizacijskih vprašanjih Dobri odnosi z drugimi sindikati in s sindikalno organizacijo Nove Gorice V svojem uvodnem poročilu na včerajšnji organizacijski skupščini aktivistov CISL v dvorani Katoliškega doma se je pokrajinski tajnik CISL Giovanni Padovan dotaknil predvsem dveh vprašanj: gospodarskega ter političnega položaja na Goriškem in notranjih organizacijskih vprašanj, ki so vezana tudi z vprašanjem sindikalne enotnosti. Pred približno 250 delegati raznih sindikatov in tovarn je Padovan zelo jasno prikazal današnji politični in gospodarski položaj na Goriškem. Kriza, negotovost, pomanjkanje delovnih mest za mlade, to so vprašanja, s katerimi se mora vsa javnost soočati. Položaj na Goriškem ni zelo različen od onega v vsej državi. Pri nas imamo poleg vsega še vprašanja, ki so vezana na obnovo od potresa porušene sosedne Furlanije. Izgublja svojo vrednost vloga podjetij z državno udeležbo. Tukajšnja bančna podjetja so se odpovedala vlogi pospeševalca raznih pobud. To velja še zlasti za tako javno banko kot je goriška hranilnica. Draginja je v Gorici bolj občutna kot drugod v Italiji. Sindikat zaradi tega zahteva, je dejal Padovan, da se javne oblasti, izvoljeni organi in delodajalci zavedo tega položaja in poiščejo izhod iz njega. Prav tako je treba najprej podpreti tiste gospodarske panoge, ki bodo lahko dale zalet tudi drugim pobudam. Pri tem je bil Padovan kritičen do proste cone in tudi do nekaterih drugih pobud. Ko je prešel na vprašanja posodabljanja notranjih struktur sindikalne organizacije, je govornik dejal, da mora biti sindikat demokratična organizacija, da morajo pobude prihajati z baze. Posamezni strokovni sindikati morajo biti. samostojni, to pa ne onemogoča v sindikatu sodelovanja med raznimi strokami in področji. Kar se tiče porazdelitve sindikata na ozemlju goriš-ke pokrajine je Padovan dejal, da se aktivisti sedaj ogrevajo za , razdelitev Goriške v dve področji, s sedežema v Gorici in Tržiču. Prej so bila štiri taka področja v Krmi-nu - Gradišču in v Gradežu, pa ni objektivnih razlogov, da bi ti obstajali. . i, Padovan je omenil tudi dobre odnose, ki jih ima njegova organizacija in s tem v zvezi tudi enotna sindikalna federacija s sindikati iz Nove Gorice in iz vse Slovenije. Dejal je, da^o ntj teh stikih spoznali jugoslovansko’realnost, ki je precej različna,, od-»italijanske. Vendarle se prav na tak način ne le spoznavamo, marveč tudi razumemo, cenimo in spoštujemo. Njegovemu poročilu je sledila izčrpna diskusija. Zvečer je prisotnim odgovoril Guido Bracchi, član o-sredniega tajništva sindikata CISL. Naj ob zaključku našega poročila omenimo še, da je CISL dala nalepiti v mestu in na podeželju dvojezične plakate z opozorilom na včerajšnje zborovanje. v . r danes, 27. t.m., ob 20.30 ljudskem domu v Trebčah, k ''delovala bo otroška folk-0 3a skupina PD Tabor z Slovensko planinsko društvo se zahvaljuje družini Štekar za sodelovanje, gostoljubnost in pomoč ob nedavnem društvenem prazniku kostanja. NOVA CVETLIČARNA V BAZOVICI ULICA IGO GRUDEN 48 «nHnmiiiHHlw>n|**uulaulllIlin,Ma Včeraj - danes Ba«es, SOBOTA, 27. oktobra 17,0) Vzjde ob 6.37 in zatone 6$ vJT Dolžina dneva 10.25 — Lu-jJ* °b 12.27 in zatone ob 22.12 n> NEDELJA, 28. oktobra Vr SIMEON M ji* Jeraji najvišja temperatu-Urj . swpinj, najnižja 3,8, ob 18. % zračni tlak 1017,8 veter 32 km vzhodnik-66 ^vzhodnik s sunki burje do a«bo ‘ ^ uro, vlaga 38-odstotna, “šho ?al° Pooblačeno, morje razgi-lemperatura morja 16,2 stop. ANTONIJA ‘ tR°JSTVA IN SMRTI Jj, SO SE: Alessio Albertel- Clark10?60’00 Viglioclia, Thomas (Jturk, aterina Martina. Sn. C7.|rt*na i HOU; D( 'g, »ft* *>: 67-letna Ines Marti-‘i.Vd p' petri, 79-letna Elda Barto-61, 9i,r?sol°. 65-letni Albino Arma-?0|hin; „a Maria Iacomin vd. Gia-Nhj r' 62-letni Ga vino Spiga, 60-‘son R«0 Polst, 70-letni Giuseppe ’ 66'letni Giovanni Rigotti, 88- letni Emilio Molini, 80-letna Ida Ballaminut, 50-letni Maurizio Furlan, 75 letni Bruno Neri, 85-letna Giuseppina Barut vd. Sancin. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul Mascagni 2, Ul. Felluga 46. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica tel 226-165; Opčine: tel. 211-001 Prosek: tel. 225-141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. kovali vsak po lastni viziji, razne zanimive skice in osnutke partizan-1 skih spomenikov. Tehniko risanja so si gojenci izbirali po želji. Dela so v naslednjih dneli pregledala posebna komisija. Naknadno pa bodo vsi izdelki razobeseni na stenčasu v domski dnevni sobi. Najboljši izdelki bodo nato uokvirjeni ter razo-bešeni po raznih prostorih zavoda. Do 30. novembra poslati predloge za priznanja Pokrajinski inšpektorat za delo obvešča, da 30. novembra poteče rok, do katerega je treba vložiti predloge za podelitev priznanj za zasluge na delu v letu 1980. Predloge lahko pošljejo podjetja, sindikalne organizacije, kmetijsko nadzomištvo ter tudi delavci, oziroma upokojenci sami. Nasloviti jih je treba na deželni inšpektorat za delo v Trstu, Ulica sv. Frančiška 27. Poleg potrdila o rojstvu, potrdila o državljanstvu ter izjave o dobrem vedenju, je treba predložiti tudi krajši življenjepis s podatki o delovni dobi ter o prizadevnosti in zaslugah na delovnem mestu. Za podrobnejša pojasnila je na razpolago urad inšpektorata za delo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi danes, v soboto, 27. torija v Ulici Roma oktobra, ob 20.30 v dvorani avdi- KONCERT KOMORNEGA ZBORA IZ NOVE GORICE Vodi ŠTEFAN MAVRI Stiki gor iške hranilnice s slovenskimi denarnimi zavodi Vloga hranilnice pri kreditiranju zasebnih in javnih gospodarskih pobud - Podpora zavodov ISIG za organizacijo mednarodnega shoda o obmejnih stikih m o evropski integraciji Na sporedu so polifonske in narodne pesmi. VABLJENI! Delovanje goriške hranilnice v zadnjem letu je bila tema pogovora, ki ga je predsednik upravnega sveta tega denarnega zavoda inž. Gelserino Graziato včeraj, letos že drugič imel s predstavniki tiska. Pojasnil je posege na športnem, socialnem in kulturnem področju, za katere je namenila 275 milijonov lir. S tem zneskom so pospeševali delovanje zanimivih športnih odsekov, 100 milijonov lir so namenili za nakup sodobnih naprav za bolnišnice, sredstva pa bodo prispevali tudi za decembrski mednarodni shod znanstvenikov o obmejnem prometu in evropski integraciji. Predsednik Graziato je drugi del svojega izvajanja posvetil predstavitvi najpomembnejšega delovanja hranilnice in sicer delovanju oddelka za zemljiške kredite in za javna dela, oddelkov, ki jih hranilnica napaja s svojimi sredstvi. Goriški denarni zavod se tako predstavlja z zelo širokim razponom specializiranih dejavnosti. Ob tej priložnosti je bila poudarjena njegova vloga pri kreditiranju javnih in zasebnih podjetniških pobud. Kakor izhaja iz statistik, zadovoljuje hranilnica 50 odstotkov povpraševanj po kreditih v goriški pokrajini. Njen uveljavljen položaj pa ilustrira tudi podatek časnika «11 Mondo», ki v številki od meseca julija piše, da je goriška hranilnica med vsemi i- talijartskimi hranilnicami po vlogah na 30. mestu, po nepremičninah pa na 16. Goriška hranilnica je vedno u-stregla vsem kreditnim zahtevam, zlasti zahtevam po ugodnih kreditih. V prvih devetih mesecih tega leta sta oddelek za zemljiški kredit in za javna dela izplačala posojila v znesku 60 milijard lir, rotacijski sklad pa je finansiral 24 milijard lir. Pomemben napor vlaga zavod za modernizacijo svojega poslovanja, zlasti z uvajanjem elektronike, ki bo povezala vse urade na območju pokrajine, v katerih je zaposlenih okoli 300 oseb. Graziato je govoril tudi o stikih, ki jih ima goriška hranilnica z novogoriškim, slovenskimi in jugoslovanskimi denarnimi zavodi ter njenih prizadevanjih, da v duhu Osima spodbuja gospodarsko povezovanje med obema sosednjima področjema in republikama. Ločniški most: še eno leto? .... ..........'■ Risarski natečaj v Dijaškem domu V tem tednu je bila v Slovenskem dijaškem domu «Simon Gregorčič* v Gorici zanimiva pobuda, pri kateri so bili soudeleženi sko-ro vsi gojenci doma, od najmlajših osnovnošolcev pa do višješoleev. Domska skupnost je namreč priredila risarski natečaj na temo: «Par-tizanski spomenik — kot si ga sam zamišljam*. Pobuda je navezana na iniciativo Odbora za gradnjo spomenika v Štandrežu, ki je razoisal natečaj za osnutek tamkajšnjega spomenika, ki bo postavljen na glavnem trgu. Risarski natečaj v Dijaškem domu se je pričel v ponedeljek, 22. t.m., zaključil pa se bo v četrtek. Gojenci doma so se številno odzvali pobudi, ter v teh štirih dneh izobli- Romantika starih časov v Cergolyjevem romanu «Čeprav sem bil leta 1918 ko je Avstrija razpadla, komaj deset let star, spoštujem to državo, katere cesar je vstajal ob petih zjutraj vsak dan in sedel za delovno mizo v svoji pisarni točno ob šestih. O današnjih podobnih osebnostih je bolje, da sploh ne govorimo. Čutim se ■ navezanega na preteklost, saj se je šestdeset tisoč mož iz teh naših krajev borilo z avstrijsko uniformo na raznih frontah, dobilo tudi najvišja cesarska odlikovanja za svojo hrabrost, medtem ko je borih 2.050 zbežalo čez mejo, dezertiralo, in to očitno manjšino imenujemo "volontari giuliani Tako je v četrtek zvečer v goričkem avditoriju tržaški pesnik in pisatelj Carolus Cergolp odgovoril nekaterim ljudem, ki so ga spraševali, zakaj v svoji knjigi «11 com-plesso dellimperatore» tako hvali Avstrijo, zavrača pa Italijo. In takih rezkih odgovorov avtorja je bilo kar precej, ker so hoteli biti nekateri, ki so posegli v razpravo, skrajno polemični. «V Avstriji seveda ni bilo vse v redu — je dejal Cergolp — jaz pa glodam m našo preteklost, m to državo sredi Evrope, s čustvenostjo in romantiko. Istega mnenja so številni v naših krajih.* Avtorja sta predstavila goriški župan De Simone (srečanje z avtorjem je organizirala goriška občina) in pisatelj Ferruccio Foelkel (avtor knjige o tržaški Rižarni), ki je tudi strokovni sodelavec v milanski založbi Mondadori. ki je izdala Cergolpjevo knjigo. Knjiga se je že dobro plasirala. Prodajajo jo v vsej Italiji, v denar gre bolj kot knjiga kateregakoli italijanskega, še tako znanega pisatelja. Kritiki so jo sprejeli z mešanimi občutki, najboljša recenzija je bila objavVena v dunajskem dnevniku "Die Pres-se". V pičlem mesecu in pol jo doživela že tretjo izdajo. >r*i. > SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZVEZA. SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE KONCERTNI ABONMA ZA SEZONO 1979 - 80 30. oktobra 1979 — Slovenski komorni orkester, dirigent Anton Nanut. Koncert bo v deželnem avditoriju. 14. decembra 1979 — Slovenski oktet. Nastop bo v deželnem avditoriju. 221 januarja 1980 — Koncert violinista Žarka Hrvatiča v palači Attems, pri 'klavirju Aleksander Rojc. 27. marca 1980 — Recital pianistke Dubravke Tomšič v deželnem avditoriju. 8. maja 1980 — Koncert pevskega zbora Consortium Musicum iz Ljubljane v deželnem avditoriju. IZVEN ABONMAJA (vstopnice s popustom za abonente) 8. in 9. februarja 1980 gostovanje solistov, zbora in orkestra mariborske Opere v Kulturnem domu v Trstu. Cene abonmajev: Redni 8000 lir — Mladinski 4000 lir. Abonmajske izkaznice so na razpolago v pisarni Glasbene matice v Gorici, Ul. Malta 2 in na sedežu SKPD «M. Filej*, Placuta 18. I DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna AUa salute, Ul. C. Cosulich 117, tel. 72-480. SALON HIŠNE OPREME GORICA 27. OKTOBER 4. NOVEMBER 1979 na SEJMIŠČU «ESPOMEGO» Tainištvo BIVVU — PUBBLICITA' Korzo Italia št. 101 Tel. (0481)87466 GORICA mm trgovinska zbornica Za industrijo OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO V GORICI 27. oktobra NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ Padec britanskega funta in pomiritev cene zlata O bliskih Foglavitna vest, ki so jo zabeležila valutna tržišča prejšnji teden, je padec britanskega funta za približno dva odstotka, tako da velja zdaj okrog 1.750 lir ali 2,11 dolarja. Glavni vzrok za ta pojav je bil sklep britanske vlade, da sprosti trgovanje z valutami. Tako se je veliko angleških operaterjev odločilo, da zamenja funte za druge, trdnejše valute, predvsem za marke in švicarske franke. Za britansko valuto je sicer značilno, da zadnje čase precej niha in sicer kar v višini 10 odstotkov, kar za trdno valuto sicer ni običajno, še pred dobrim desetletjem je bil funt priznana svetovna valuta, potem pa je bil razvrednoten in po osvoboditvi večine britanskih prekomorskih ozemelj je zgubil status svetovne valute in ostal sicer trdna, a v bistvu le evropska valuta. Med letošnjim poletjem se je funt precej ovrednotil in sicer zaradi govoric o bogatih naftnih ležiščih v Severnem morju, zaradi katerih naj bi postala Velika Britanija dejansko neodvisna glede energetskih virov. Kmalu pa se je izkazalo, da ta ležišča petroleja ne obsegajo predvidenih količin. Tako se je funt kmalu spet razvrednotil, vendar se je držal na dostojni ravni zaradi ugodne gospodarske konjunkture, ki jo je obljubljala no va vlada po državnih volitvah Opazovalcem pa je bilo jasno, da ovrednoteni funt ne more vsto piti v evropski valutni sistem, če prav misli vlada prav na Uk ko rak. V tej luči si je mogoče raz lagati sedanjo valutno sprostitev ki naj bi bil prvi korak k manj šemu razvrednotenju ter k liberalizaciji valutnega poslovanja, ki ga poznajo v veliki večini držav EGS. Zlato se je sicer trenutno pomirilo okrog 380 -390 dolarjev za unčo in sicer zaradi objave sklepa ameriške vlade, da odslej ne bo več prodajala rumene kovine na mesečnih dražbah, ampak samo na občasnih dražbah, ki jih bodo sproti naznanili. Tudi količina zlata bo sproti objavljena, pač v skladu s trenutnimi potrebami tržišč. V glavnem operaterji menijo, da bo U pomiritev le začasna. Pri tem pa si niso vsi edini, kam se bo zlato zamajalo. S. ednjeevropski bankirji in londonski ooeraterji (brokers) so mnenja, da lahko doseže že v nekaj mesecih kvoto 500 dolarjev za unčo, ameriški tržni izvedenci pa so bolj pesimistični in nazna nja.jo padec vrednosti zlata na 350 dolarjev za unčo. V Milanu je gram zlaU vreden 10.500 lir, 'v Švici pa 20,7 franka. , 0v Golar se je trenutno pomiril in velja zdaj okrog 830 Ur ali 1.8 marke. Negativno je U teden vrli val a na dolar podražitev surovega petroleja v nekaterih državah, utrdila pa ga je odločitev ameriških bančnih zavodov, da povišajo obresti na posojila najboljšim klientom (prime rate) na 15 odstotkov. Operaterjem je na dlani, da bodo z ameriško valuto še težave, predvsem zaradi energetske krize. Zavedajo pa se tudi, da ima vlada ZDA v rokah veliko ukrepov, s katerimi lahko trenutno reši dolar. Povedati je treba tudi, da podpirajo dolar tudi druge centralne banke, predvsem nemška Bundesbank ter švicarska narodna banka. Švicarski frank se je ta teden sicer nekoliko zamajal in je zlezel pod 500 Ur za enoto, vendar si je kmalu opomogel. Glavni vzrok tega pojava je treba iskati v nizkih obrestih, ki iih nudijo švicarske banke ter v porastu nenalo-Ženih kapitelov v frankih ob u-stalitvi cene zlata. Švicarski pod jetniki sicer tarnajo, da je ob ta ko visoki kotaciji franka izvoz iz te državice skoraj nemogoč ter namigujejo centralni narodni banki. naj ne pusti, da bi frank prekoračil 500 lir. Ura je bila ta teden precej stabilna, vendar mnogi mislijo, da je tako stanje le umetno, ker so na notranjepolitičnem in gospodar skem področju še vedno velike težave. (srs) NAKUPNA CENA TUJIH VALUT Ameriški dolar Kanadski dolar Nemška marka Holandski florint Belgijski frank Danska krona Švedska krona Norveška krona Francoski frank Italijanska Ura Angleški funt Irski funt Švicarski frank Avstrijski šiUng Japonski jen Avstralski dolar španska peseta Portugalski eskudo Jug. dinar - maji - veliki Grška drahma Trst Celovec Ziirich Beograd 26. 10. 25. 10. 25. 10. 26. 10. 825,5 12,75 1,65 18,58 685.— 10,70 1,41 15,52 455.— 710,5 92,6 1029,48 412.— 640,5 83,55 931,27 28,- 42,9 5,63 62,74 155.— 241,5 31.8 349,94 195.— 299,5 39,5 439,15 162— 254,— 33,5 371,59 194,— 301,9 39,6 439,25 — 1,52 1,965 2,24 1758,- 27,26 3,58 39.16 1640.— — 492.— 771,2 — 1116,38 63,5 -— 12,88 143.35 O ,u 865.— 1,85 20,33 11.3 18,8 2.41 15,- 22,- 3,3 - 38,- 55,- 7.9 37,- 56.- 7,9 18,25 30,- 42,42 Ste morda vedeU to, da bo samo tekom današnjega dne po svetu divjalo 2000 neviht z nevarnimi bliski? To je izračunal neki ameriški znanstvenik, ki se ukvarja s strelami. O strelah in bliskih je sploh odkril zelo zanimive stvari. Bliski so lahko beli, rdeči, rumeni, modri in zeleni. Barva je odvisna od sestave zraka, če je zrak zelo vlažen, postane blisk rdečkast. . Straia udari dvakrat. Visoko občutljive kamere pa so pokazale, da lahko neko mesto strela zadene v delčku sekunde kar o-semkrat. Bliski so nezaslišano vroči: izmerili so temperaturo do 28.000 stopinj — to je skoraj štirikrat več kolikor znaša temperatura na površini sonca. Toda vročina izgine v manj kot desetinki sekunde. Kako nevarni so lahko bUski, se je pokazalo lani v Ameriki. Strele so zanetile 10.000 gbzdnih požarov, ubile 125 ljudi, ranile pa 500. Večina izmed njih so bili igralci golfa, V Ameriki imajo kot posebnega fenomena logarja Roya SulUvana. Sedemkrat ga je že zadela strela m je vedno preživel. S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Hlevi se počasi praznijo na pašnikih raste robida Mladi zapuščajo zemljo in sp raje zaposlijo v tovarni Ko v eni ali drugi vasi na Gornjem Bujskem umre starejši človek, »odidejo* kmalu po njegovi smrti iz hleva tudi krave, koza ali osel, na katere je starec bil tako trdno navezan. Mlajši člani družine namreč nimajo ne smisla in niti časa, da bi se ukvarjali z živalmi. Zato jih čirrjprej prodajo, da ne bi imeli z živino dela, posebno sedaj, ko starega očeta ni več. V družinah, kjer še živijo starejši ljudje, so v hlevih tudi krave, vol. osel, koza, ovce itd., medtem ko mlade družine ne vzgajajo nitj kure. Mladi iščejo svojo življenjsko varnost v tovarnah, ki jim zagotavljajo osebni dohodek in pokojnino, nasprotno pa je za starejše ljudi garancija življenja še vedno zemlja in z, njo tudi živali. Tudi otročadi je sedaj na vasi zelo malo in otroci, ki tam živijo, nimajo časa, da bi pasli TEure, “pi-' ščance in pora ne'kot nekoč. Pe- rutnina se podi sama po dvorišču, gospodinja ,jf ti' pE fSfi' vrže kako zrno, vse to je seveda premalo, saj živalim primanjkuje zelenjave, torej vitaminov, tako da ena kura tčupa* drugi perje, kar zelo prizadeva njihov zunanji videz. S kravami se dogaja isto, ker niso dovolj na paši. Starejši ljudje, ki so se z njimi ukvarjali, jih ne morejo sedaj gnati predaleč od hiše, ker jih noge ne ubogajo več, tako da jih pustijo vedno na isti livadi pred domačijo, kjor krave sploh nimajo več kaj muliti. Te- lice in junice so vedno v hlevu, ker bi jim na paši starejši človek ne mogel slediti, saj bi mlade in močne živali veselo tekale in skakale po pašniku. _ Tako torej. Že zdavnaj so minili časi, ko so mladi fantje in dekleta gnali krave ali ovce na pašo in ob tem iskali vedno novo pašnike. S kosom polente ali kruha in sira so, ostajali ves dan na prostem in pazili na živali, pri tem so si izmislili raznovrstne igre. se zabavali, si pekli krompir v pepelu. nabirali robidnice in drugo sadje. In tudi živali so se v tej pisani družbi igrale, saj je domača žival zelo družabna. Takih prizorov ni več videti., .Sedaj opazimo lahko le starejšega moškega ali žensko, ki pazi na eno ali dve kravi in še to tik ob cesti nedaleč od vasi. Ob tem so krave tudi privezane, da ne bi mogle ne kosi stare trave. Vse je zaraščeno, neobdelano in dobri sončni pašniki so sedaj skoraj neprehodni. Mladim se seveda navezanost starejših na živali zdi zelo čudna stvar. Vendar kdo ve, če nimajo stari ljudje pravzaprav prav v svojem prepričanju, da je človekovo življenje tesno povezano z življenjem narave. T. F. Sovjetskim znanstvenikom je u-spelo z genetskimi posegi vzgojiti ‘ , " ■--------* .J“-‘ ovce, katerih krzno je najrazliČ- kdo stopa po cesti, se mu takoj približajo in ga čudno opazujejo. Bo tem lahko sklepamo, da je žival željna družbe in se počuti o-samljeno. Vse manj je na vasi ljudi, ki se ukvarja z. živinorejo in lahko mirne duše trdimo, da je danes na Gornjem Bujskem prav gotovo več avtomobilov kot krav in volov. Ovce, koze in oslički pa so prava redkost. Pa tudi narava, kot da je spremenila svoj videz. Spomladi niso pašniki več tako zeleni kot nekoč, ker nihče Divjanje po cestah Prezgodaj so bili zadovoljni vsi tisti Japonci, ki so verjeli, da bo konec divjanja skupin mladoletnikov na motociklih Bosozoki po japonskih cestah, ker so sprejeli odločne policijske ukrepe. Z začetkom jeseni so se znova pojavile skupine vročekrvnih mladih motociklistov, ki jim pravijo nu Japonskem Bosozoku. Morebiti jih je nekaj manj, so pa zato drznejši in med njimi so številni novi člani. Bosozoki s, se v začetku leta nc koliko potuhnili, in sicer zavoljo novega zakona o prometu, ki je bil sprejet na Japonskem ob koncu lanskega decembra. Po tem zakonu so motociklistom lahko takoj odvzeli vozniško dovoljenje, če so divjali, plačati so morali tudi visoke denarne kazni, divjaki pa so po tem zakonu lahko obsojeni tudi na zaporno kazen do dveh let. Najnovejše divjanje po japonskih cestah pa jc opozorilo, da so se Bosozoki samo potuhnili in »reorganizirali*. Zdaj je že 380 skupin, ki štejejo kakih 19 tisoč članov. Najbolj skrbi policijo in javnost na Japonskem dejstvo, da je polovico tega članstva novincev, starih v glavnem od 16 do 18. let. Pri mladeničih, ki divjajo po cestah v organiziranih skupinah niso na Japonskem v skrbeh samo zaradi prometne varnosti, ampak tudi zaradi ugotovitve, da si mladina po svoje daje duška s smrtno nevarnimi avanturami izraža nezadovoljstvo ob sedanjih družbenih odnosih. •-• --JV , nejših barv. Z uporabo raznih metod selekcije in genetike barv so sovjetski raziskovalci vzgojili ovce, katerih astrahansko krzno še lesketa v srebrnih, zlatih, vijoličastih in drugih barvah. : nedeljo je v ricmanjski Balini hiši gostovalo KPD Bazovica z Reke, to je slovensko društvo, ki je domačinom posredovalo široko paleto plesov in tudi enodejanko. Ob tej priložnosti jc predstavnik domačega društva »Slavec* izročil gostom tudi priložnostno darilo Srečanje s Slovenci, ki živijo na Reki je potekalo v prijateljskem in iskrenem vzdušju, kar je potrdil tudi velik dotok občinstvi vermouth 2 1 «riccadonna» (b./r.) lir-2580— ...............................................................„.............................................. I of izt Novost na knjižni polici ■ - • DDC/iriiog • J /-| r4 4 žganje 11 lir eotsi rnongCmiii j žyT» •J* j od cm£qbl Spoznavanje daljnih dežel I slivovka ** ** | «morelli» 1 I I Knjigo EValda Flisarja «Tisoč in ena noe» je izdala Pomurska založim ^ •« i^n i. lir-2390— Če vas bo kdaj pot zanesla v Indijo, ali v Burmo, Indonezijo ali Singapur bo koristno, da pred spoznavanjem teh daljnih dežel preberete knjigo Evalda Flisarja TISOČ ENA POT. Iz nje boste dobili dragocene napotke it pobliže spoznali dušo ljudi daljnjega vzhoda in Azije sploh. Pa tudi če ne mislite potovati tja, bo zanimivo in koristno, če preberete knjigo, kajti ne bo vam žal. Skratka: v vsakem primeru je vredno prebrati to knjigo, ki jo je Pomurska založba v Murski Soboti posredovala bralcem in z njo obogatila izvirno slovensko potopisno literaturo. Evalda Flisarja, ki trenutno živi v Londonu kot svobodni umetnik, poznamo kot avtorja knjig, kot pesnika, dramatika in pisatelja. Za mariborski časopis 7D je pisal svoje potopisne beležke, ki so nekoliko dopolnjene, vsebinsko in kronološko povezane in izpiljene izšle zdaj v knjižni obliki, v zajetni knjigi, petsto strani, ki je, bogato opremljena z avtorjevimi fotografijami, zdaj pred nami. Svojo knjigo je avtor razdelil m tri dele. V prvem pripoveduje o svo ih srečanjih v Indoneziji, Maleziji in Singapurju. Drugi del je posvečen Tajski, Laosu. Burmi in I Nepalu, tretji pa neizmerni Indiji. Avtor je prepotoval del azijske celine in od blizu, neposredno spoznaval ljudi, deželo, materialno in duhovno kulturo in skušal prodreti v bistvo. Nekaj je v tem u-spel, mnogokrat pa je njegovo prizadevanje ostalo pri poskusih. Toda kot so že v časopisu njegove potopisne pripovedi vzbudile zanimanja, toliko bolj bo vzbudila pozornost zaokrožena pripoved potopisna v knjižni obliki. Zato bo za marsikoga prebiranje Flisarjeve knjige pravcato doživljanje daljnjih dežel. Flisar je s svojo ženo potoval kot preprost vsakdanji popotnik, včasih tudi kot študent in povsod iskal neposrednega stika z ljudmi. Ni se zadrževal po dragih hotelih. temneč je mnogokrat prespal v zasilnih prenočiščih, polnih bolh Poskušal je navezati stike burmanskimi menihi, hotel je spoznati kulturo, od blizu si je o-gledal zdravljenje, ki ga je poskusil tudi sam. Vozil se je z vlakom po indijski podcelini, čakal v vrstah za letalske karte, se seznanjal z indijsko spolnostjo, od blizu neposredno spoznaval skrivnosti džungle, z zdravniki in bolnišnicami in vsem tistim, kar je mogoče na vsak korak srečati v o-menjenih deželah. Potopisov je toliko kot je avtorjev, ki jih pišejo. Zelo so različni in vsak je tudi odsev, avtojeve osebnosti in tistega, kar hoče pisatelj v njem povedati. Flisar je na začetku svoje pripovedi napisal, da njegova knjiga noče biti le < nanizanka vtisov iz najbolj totalne celinena svetu. Njegov potopis je poskus analize sveta, ki ne sloni na logičnih temeljih zahodnega racionalizma. Pisatelj pravi, ca se zaveda težav, da se ne more kljub vsem prizadevanjem izogniti posploševanju, da pa vendarle poskuša ugotoviti in bralcu posredovati resnico. Je uspel pisatelj priti do resnice? Najbrž ne. Toda njegovo poglabljanje v vse. kar je videl in .slišal, njegova želja priti do konca, vendarle pomeni veliko. In zato nam Flisarjeva pripoved ostane pred očmi in živa v nas In tako nas knjiga prepriča, da je tako in nič drugače. Sicer pa je pisateljeva pripoved nadvse živahna, plastična, deloma zgolj reportažna, pa vendar vseskozi privlačna. Knjiga Tisoč in ena pot je tako vredna branja. Nikomur ne bo žal. da bo knjigo vzel v roke. Govorimo torej lahko o enih dobrih, res dobrih in privlačnih domačih potopisnih knjig, Sl. Ru. I kava «lavazza» zlata vrečka 200 g lir 1660 kekSi «mulino bianco» 380 g lir -2920— «nutella» veliki format 471 g lir-4630- tun «nostromo» 85 g lir-520 I h grah zmrznjen «finna» 1 kg lir -4-140 špinača v listih zmrznjena «finna» 1 kg lir-990-- & S Bob Woodward Carl Bernstein nixonov PADEC s Prevedel Dušan Dolinar Buchanana vse to ni prepričalo in je zahteval, naj Buzhardt, še enkrat vpraša predsednika, ali je šlo vendarle tudi za kake politične nagibe. Zdaj, je šel k njemu že šestič. Nacionalna varnost! Pri tem ni nobene pomote! Tako je odgovoril predsednik. Dobro. Buzhardt se je vrnil k Buchapanu. »Mož pravi tako, Pat.« 22. maja so novinarjem izročili predsednikovo izjavo, ki je obsegala štiri tisoč besed. Garment in Buzhardt sta prevzela dolžnost, da bosta odgovarjala reporterjem. Novinarji so bili nasilni in so pravnika nenehno prekinjali, ko sta skušala odgovarjati. Garmentu se prizor globoko upiral; upiral se je njegov čut za r tanjenost, za civilizirano, vljudno vedenje, Vendarle poročevalska vprašanja niso dosti razlikovala od je preše tistih, s katerimi se je Buzhardt spet in spet vračal k predsedniku; kdaj, zakaj, kako? Na kakšnih razlogih sme temeljiti zaupanje, da te izjave ne bodo preklicali tako kot že vse dosedanje? Garment ni mogel odgovoriti drugega kot to, da niti predsednik niti njegovi pravniki ne morejo vedeti čisto natanko, kaj mu je bilo povedano in kdaj. Predsednik je preiskal vse svoje zapisnike in iskal tudi po spominu. »Nikakršnega temeljnega razločka ni med predsednikovim položajem in položajem vsakega posameznika, ki se otepa s težavami pri zbiranju spomina na dogodke in izmenjave pred mnogimi meseci,« je pojasnjeval Garment. S tiskovne konference je Garment odšel prepričan, da je izjava s štiri tisoč besedami prava katastrofa — pa ne zato, ker bi bilo v njej kaj zamolčano, marveč zato, ker je predsednik toliko vsega priznal: dvomljivo prisluškovanje; načrt za notranje vohunstvo, ki je bil za Garmentove nazore hitlerjanski; inštalaterje — izraz In pojem, ki sodita v broadvvajsko komedijo, ne pa v Belo hišo; in oviranje enega prvih preiskovalnih posegov FBI v VVatergate zavoljo razlogov, ki so oviti s skriv-nosjo, in z neprepričljivim sklicevanjem na nacionalno varnost. Minil je teden dni in Garment je bil presenečen, ker ni bilo od nikoder slišati klica, da je treba predsednika odstaviti. Ni mogel dojeti, kako to, da je odziv tako blag. Se je dežela, mar tako odvadila slišati iz Bele hiše odkrito besedo, da brezobzirno razodetje resnice, naj bo še tako umazana, raje sprejeme s pohvalo zaradi odkritosti kakor pa z obsodbo zaradi vsebine? Buchanan je bil zdaj sam pri sebi prepričan, da jo lahko predsednik s skoraj slehernim grehom na duši vedno odnese. Zdaj je najbolj pomembno znebiti se vse & zadeve, pustiti Watergate za seboj in iti dalje, tako je I govoril. Buzhardt je bil ves zadovoljen. Te izjave pač I ne bo treba nikoli preklicati. Zdaj je kazalo, da bo za- | deva VVatergate kmalu minila, Buzhardt pa se bo lahko | milo «mira» 135 g lir -350— «ava lavatrice» pralni prašek 5500 g lir-6800 - vrnil v obrambo ministrstvo, kjer je obdržal naziv sve- I tovalca za splošne zadeve. Prekleti Washington Post!« Ziegler, ko so 3. junija položili na njegovo mizo nede- c- icn je na ves glas zatulil |_ ■ prašek «last» E 5 lir 4-140 I Ijsko izdajo časopisa. Uvodno poročilo na prvi strani je imelo naslov »Dean.- | Nixon je vedel za načrtno prikrivanje«. V njem je pisalo, | da Dean namerava »pod prisego pričati na senatnem g zaslišanju v zvezi VVatergateom in bo, ne oziraje se na ■ to, ali ga bodo vnaprej odvezali pregona ali ne, trdil, J' da je predsednik Nixon globoko vpleten v zaroto molka«, j Dean je, kot je trdilo časopisno poročilo, nameraval pod prisego izjaviti, da je »med januarjem in aprilom (1^73) bodisi po telefonu bodisi osebno govoril s pred- j sednikom ali bil navzoč pri pogovorih vpričo predsed- ■ n n i 11 »"nevii/iA •> .. V A 7 „ i X T ■ «grana vemengo» izsušeni sir 10dkg lir F sir «latterig» 10 dkg lir nika o prikrivanju resnice v zvezi z VVatergateom«. Vse ■ to naj bi bili kakor ponavadi razodeli »zanesljivi viri«. J ZlegleF je: bil prepričan, da so to sam Dean in njegovi ^ pravni zastopniki. Dean bo pričal, je navajal članek, da je predsednik že vnaprej vedel za popudbe z, varstvom pod okriljem privilegija izvršne oblasti in za podkupnine watergate-skim zarotnikom. 6 svežih jajc 50/55 g lir-490 PETNAJSTDNEVNA PONUDBA: ITALIJANSKI SIRI RAM SUPERMERCATI ŠPORT ŠPORT ŠPORT ATLETIKA ZARADI DOPINGIRANJA Izključili so sedmerico vzhodnoevropskih atletinj Mednarodna atletska zveza je izrekla to hudo kazen zaradi jemanja poživil jLONDon — Mednarodna atlet lia (^AAF) je zaradi jema- dosmrtno diskvalifizira-^ sedem vzhodnoevropskih atle-’alkn rned katerimi je tudi zmago-50q svetovnega pokala v teku na tovam v Montrealu, Totka Pe- 5jtro®° kazen bo IAAF omilila sa-ajL;® b°do atletinje navedle o-K)Stj aJne okoliščine. Kljub tej mož-nopi P?. V nobenem primeru ne aejbiti izključitev krajša od 18 loben6V ’ *° se Pravi da ne bo Novski ^rice nastopila na p0]pVSKlh olimpa.iskih igrah. Mj ^.Petrove so zaradi jemanja ^izključene tudi Romunki Na-ija Marasescu (svetovna prvaki-toku na 1 miljo) in Santa a rp ter bolgarska atletinja Danielo Zaradi jemanja poživil lil«"dač-ene tudi Romunka Ileana oruga na tekmovanju za ev-'i'etitvi1' v Sofiji), sovjetski a- iudr' i ®ena Kovaleva in Nadeja r J;]?"-'eva (četrta, oziroma šesta netu diska na evropskem mla- Prvenstvu). r°va, Marasescujeva, Vladova lkwaneva naj bi si pomagale z f At 0,1:1 roed balkanskimi igrami ^etlah (10.-13, avgusta letos), 0*|Fl cesar so vsi nadaljnji do-wr.Uveljavljeni. Tako je neve-Irpjj tudi zmaga Petrove v Mon-*“ «■ avgusta), ki je s tem hi uuvtcno pripadla dru«ouvršče-ttialjuoduonemški tekmovali Chri-1,1 Wartenberg. 8 turnirju VN v Svetozarcvu ^raz ljubljančanov v poslednjih sekundah t°lj j^toklih dneh so odigrali prvi !er ^finalnih skupin turnirja «Ve-Paj0 0 n°vosti». Na turnirju nasto-irvfti,.ne^atere boljše jugoslovanske V t>g®ške ekipe. lovit ^učinu si je Bosna že zago->a mesto v finalu, drugi finalist libp„, 2tlan šele po dvoboju Borac -‘ to,' Radnički LMK je z dvema J>r°ma že izločen. iveu.v ^ko se je Crvena zvezda v irojo arevu že uvrstila v finale, z » nad Rabotničkim in Iskro Wart°' Zmagovalec neposrednega ia.. aU tned le-tema .ekipama bo ‘1 v finalu, iz 'nadaljnjega Nikama Pa Je že izločena Jugo- latfc? Olimpija je osvojila z re-t okru; ,lahkoto prvo srečanje proti \ tow5n' Jugoslastiki (brez Jerkova, > Ok,8®3 in Dukana), najboljša v fan fjuih vrstah pa sta bila Vil-'fUgif ,točk) in Jelovac (24). V VjjVj} kolu. so Ljubljančani skozi hj ”®krno vodili proti Crveni zvez-. Poslednjih trenutkih pa je Sr*®anom uspelo najprej izena-' ,"ato pa si še zagotoviti zmago •hj : erd, Kopriviee. Tudi v tej tek-..bil v vrstah Iskre Olimpije veteran Jelovac (17 ko- V Svetozarevu: Crvena zvezda — Rabotničkl 78:70 Iskra Olim. — Jugoplastika 79:74 Rabotnički — Jugoplastika 84:72 Crvena zv. — Iskra Olimpija 80:78 Lestvica: Crvena zvezda 4, Iskra Olimpija in Rabotnički 2, Jugoplastika 0. KOLESARSTVO LECCE — Prvo etapo amaterskega ekipnega kolesarskega tekmovanja za italijanski pokal je osvojila četverica Bincoletto, Bidinost, Gradi in Renosto, ki tekmuje za ekipo Nuova Biaggio iz Padove. 79,460 km dolgo progo na kronometer je najboljša četverica prevozila v 1.39’28", s poprečno hitrostjo 47,931 km na uro. Drugouvrščena ekipa Ceramiche Abetone iz Brescie (Lorefice, Caneva, Comelio in Zanotti) je zabeležila 42” zaostanka. LESTVICA PO PRVI ETAPI 1. Nuova Biaggio 40 točk 2. Ceramiche Abetone 35 3. Righetti Vetrerie 30 4. Polli Arredamentd 25 5. Soldati Arredamenti 23 OLIMPIJSKE IGRE PO SKLEPU MOO V NAGOYI LR Kitajska ponovno v olimpijski družini NAGOYA (Japonska) — Lord Kil-lanin je sporočil, da je izvršni svet mednarodnega olimpijskega odbora odločil, da bo sprejel Ljudsko republiko Kitajsko v olimpijski komite, ne da bi istočasno izključil Taiwana. Odločitev so sprejeli na eni strani z odobravanjem (Kitajska), na drugi strani (Taiwan) pa so izrazili svoje nezadovoljstvo, saj se bodo morali odreči svoji himni in zastavi. Mednarodni olimpijski odbor je s to pomembno resolucijo odpravil hudo krivico na račun LR Kitajske ter ji omogočil, da po 21 letih spet nastopi na olimpijskih igrah. Na vsak način pa bo sklep postal polnoveljaven šele tedaj, ko se bo o njem izreklo vseh 89 članic, ki morajo svoje mnenje pismeno sporočiti do 25. novembra. TENIS TOKIO — Glavni izidi drugega kola japonskega teniškega prvenstva. McNamara (ZDA) - Tamura (Japonska) 6:2, 6:2; Mottram (VB) -Turpin (ZDA) .6:0, 6:1; Dibley (Avstralija) - Delaney (ZDA) 2:6, 6:4, 6:2; Čase (Avstral.) - Kuki (Jap.) 2:6, 6:2, 7:5; Edmondšon (Avstral.) - Drysdale (J. Afrika) 6:3, 6:4; A-maya (ZDA) - Simonsson (Šve.) 6:3, 3:6, 6:3; Grant (ZDA) - Bailey (Z DA) 6:3. 4:6, 6:1. DOMAČI ŠPORT DAM KS SOBOTA, 27. OKTOBRA 1979 NOGOMET KADETI 14.30 v Dolini Breg - Zaule CICIBANI 15.30 v Dolini Rosandra - Breg A # * * 14.45 v Dolini Breg B - Primorje NAJMLAJŠI 15.30 v Gorici, Baiamonti S. Anna - Juventina KOŠARKA MLADINCI 17.00 v Dolini Jadran - Ferroviario NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 18.00 v S. Elpidiu al Mare Vltamirella - Kras ODBOJKA Košarkarji Bora ln Slovana so se pred časom že srečali na Tržaškem, jutri pa se bodo ponovno pomerili med seboj v Ljubljani, v okviru množičnega srečanja Slovan - Bor MLADINKE 16.00 v Trstu, Bani Sloga - II Modulo # » » 20.30 v Nabrežini Sokol - Solaris 18.00 na Proseku Kontovel - Oma A NOGOMET V DRUGI AMATERSKI LIGI V središču pozornosti derbi med Primorjem in Primorcem Vse ostale slovenske enajsterice pred dokaj težko nalogo IZIDI IN LESTVICI V Paračinu: Radnički LMK ■ Šibenka — Radniški LMK Bora' si S,- 103:88 91:76 92.85 105:98 ^strica. Bosna 4, ' šibenka in 9C 2. Radnički LMK 0. Jutri bodo odigrali pare sedmega kola, v katerem bo osrednje srečanje Libertas -.S' Mafco. Veliko zanimanje seveda vlada tudi za derbi Primorje - Primorec. Breg — Costalunga Brežane čaka jutri naporna naloga. V goste bodo sprejeli ekipo Costalunge, ki sodi med kandidate za prestop v višjo ligo. Costalunga zasleduje ta cilj dve 'eti, vendar nikoli ni še tako dobro startala kot letos, kar pomeni, da Tržačanom letos gre vse po načrtih. Če pogledamo na lestvico, u-•gutOTdmo, (Ki Je Costalunga doslej podlegla le Sovrani (0:1), prepustila je točko Libertasu, v ostalih štirih tekmah pa je prepričljivo zmagala. Breg bo jutri v hudi težavi pred vsem glede postave. Strnad, Da gri in Samec so izključeni, poleg njih pa ne bo smel na igrišče niti trener Mondo, ki je bil izključen v derbiju z Vesno. V okrnjeni postavi bo torej naloga Brega še težja. Zato mislimo, da bi bila točka za Brežane že lep uspeh. Zarja — Zaule Čeprav bodo zarjani sprejeli v goste zadnjeuvrščeno ekipo Zaule, vseeno pa bazoviški navijači niso preveč optimistično razpoloženi. V nedeljo jo bil izključen Mikuš in zato ne bo mogel 'grati. Zaradi «vročega» finala v derbiju s Primorcem pa je hil za dve nedelu kaznovan tudi vratar Puzzer, ki je ""“'»■i........................................................................ ZENSKA A LIGA eden od stebrov bazoviške enajste ricc. Trener Pertič ima tokrat hu de težave s postavo moštva, Kaj pa nasprotnik? Ekipa Zaule, kljub temu da je na zadnjem me stu razpredelnice, ni šibka ena j sterica in je ne gre zato podcenjevati. Primorje — Primorec Kot za vsak derbi, tudi za ta vlada veliko zanimanje, pa čeprav bosta obe enajsterici igrali v okrnjenih postavah. Primorje ima še vedno tri poškodovane nogometa še, in sicer Blažino,- Rusijo in ,0* liva. V vrstah Primorca pa 'tokrat ne bosta igrala (po vročem derbiju z Zarjo) Pavel in Mauro Kralj, ki sta bila izključena za dve nedelji. Na igrišču ne bo tudi poškodovanega Borisa Kralja. Na srečo bo spet na razpolago trenerju Čuku Bruno Križmančič. Težave torej s postavama. Izid tega derbija bo prišel v Doštev tudi za lestvico za pokal Primorskega dnevnika. Predvidevanja kot za vsak derbi so dokaj tvegana. Pri morcu rabijo točke zaradi kočiji vega položaja na lestvici, vendar tudi Prosečani niso ravnokar navdušili v tem delu prvenstva in zato merijo na zmago. Obeta se to rej oster boj za točke. Upati na je, da se ne bodo na tem derbiju ponovili nešportni izgredi, ki smo jim bili priča v Bazovici in Križu Baxter — Vesna KOŠARKA PRVENSTVO D LIGE ki ju sodnik ni dosodil v korist Brega, bi bila njihova zmaga lahko še viš:a. Brežani so bili boljši skozi vsp tekmo, gostje pa le v zadnjem delu drugega polčasa. Prvi je prišel v vodstvo Breg s Senico, ki se trenutno nahaja v odlični formi, V 16. m»n. drugega polčasa pa je podvojil Bržan po zelo lepi osebni akciji. Domačini pa so dosegli svoje gole prav v zadnjih minutah tekme in so tako še enkrat zanikali Brežanom zmago v gosteh. "tgfV. '■1 i«m*5£AJNii prvenstvu A lige v kra-»PojD Elpidio al Mare. kjer se bo V*!? za prvi par točk z do-h tie Vltamirello. Srečanje je pra-ftiOč Znanka. ker ni znana realna \ NeJ^Ptotnika in ker je treba ' 'let, |^. trenutno formo naših de ^ De osv°iene t0Žke P° največ Kras že v prvem kolu •m težkem gostovanju Miličeva in tovarišice bodo igrale proti Vitamirelli »a ‘ ,Ki. bodo dopotovale direktno h^Krišče po dolgi utrudljivi Hot' -toano, se po novem sistemu l iisLle - ________________ r N tako da so na spo- žn:'“Jvvc štiri srečanja posa-"nir. in tora dvojic, med oosa-,i,.cathi NlidN P® nastopata le dve ®4 d ' Vitamirella lahko računa llt®nih -n°s kar treh visoko ko-Nic 1,1 enakovrednih drugokate-to«. .Poleg domačinke Mannicci to za to moštvo še «okre-Nhj . accalli (lani je igrala v rgl1 •5 Rimljanka P. Amč. Očit-■ ’ da1"1 ^'tomirella precej višo-a bi se otresla nevarnosti ><£ «tva - saj bosta na koncu prven-’ ’ Kl bo trajalo deset kol, na- 'Ovau ..Giotto- dve zadnjeuvrščeni od pOlte |°^ih ekip. Zato bodo doma-H okušale že v otvoritvenem KrJiftoraviti presenečenje. NA fyr,T-e barve bodo branile So-Reh IlraS'00 Blažina in Ne-i!VehsFu baPir.iu ie zmaga irva v stopnic sicer dose-1 i*va' u®?8r Pa zna postati vnra-‘a&arj Miličeva si kljub novemu vSlia;., ne bi smela privoščiti spo- izmed dveh bo stopila za zeleno mizo), ki ob dobri igri lahko premagata katerokoli izmed treh nasprotnic. Ostaja pa odprta možnost tudi zmage v igri dvojic, kjer pa je odločilnega pomena razpoloženje in uigranost, torej predstavlja prav neznanko v tem uvodnem delu sezone. Ne glede na končni izid. bi bila vsekakor dobrodošla zmaga na tem težkem gostovanju, kar je tudi trden namen Kraševih deklet. Videli bomo, če se bodo s tako rešitvijo strinjale tudi nasprotnice. .. ^ Sl aia U1 pnvosciu »pu- Nin*’ odločilno točko pa lahko Blažinova ali Rebulo-® ^ padla odločitev, katera OBVKSTILO Športno združenje Bor obvešča vse tržaške športnike, ki bodo da-nes in jutri sodelovali na srečanju SLOVAN — BOR v Ljubljani, da je odhod avtobu sov danes ob 13. uri z Ober dankovega trga. Danes odpotuje jo z avtobusi članska in kadet ska ekipa košarkarjev, ženska od bojka, namizni tenis, odborniki ŠZ Bor in gostje, jutri ob 8. uri pa odpotujejo z avtobusom (prav tako z Oberdankovega trga) otroci otroškega vrtca s starši in vzgojiteljicami, medtem ko bo kolona tistih športnikov, ki potujejo z osebnimi avtomobili, prispela v Ljubljano pred deveto uro. naravnost v športni park Slovana na Kodeljevem. ŠZ Bor obvešča tudi, da je o-stal urnik tekem, ki je bil objavljen včeraj, nespremenjen. Križani bodo gostje ekipe, ki predvaja zelo napadalno igro. Dovolj je da pogledamo dosedanje izide in ugotovimo, da ekipa Baxt.e-rja doslej ni nikdai remizirala. Trikrat je zmagala in trikrat izgubila. Za novinca lige vsekakor za dovoljiv uspeh. Križani bodo mo rali zato jutri dokai paziti, kaiti Tržačani bi lahko izkoristili vsako njihovo napako. V tej tekmi trener Vesne Finotto ne bo mogel razpolagati z izključenim Vecchiom, kar se bo na sredini igrišča gotovo zelo poznalo. Vesna bi se torej zadovoljila tudi s točko. 3. AMATERSKA LIGA Odigrali bodo pare petega kola v katerem bosta obe naši enajsterici igrali v gosteh. Edera — Kras Ekipo Krasa čaka težko gostova nje, saj sodi Edera med kandidate za prestop v višjo ligo. Kras bo torej pred novo težko preizkušnjo in zato mislimo, da bi bila točka za Kras lep uspeh, Esp. S. Giovannl — Gaja Tudi za Gajo se obeta težko eo stovanje, saj je ekipa Esc. S. Gio vannf doslej le c-nkart izgubila in je tako na drugem mestu začasne lestvice skupaj s Krasom. Gaja, ki upa na prestop v višjo ligo. si ne sme po porazu s CGS in remiju z Interjem SS privoščiti novih spodrsljajev in mora odločno jurišati na zmago, čeprav njena naloga ne bo najlažja. E. R. V PRVENSTVU KADETOV Brej prvič izenačil Rosandra — Breg 2:2 (0:1) BREG: Smotlak (Sancin), Albertini, Labiani. Tritta, Grizonič, Pavletič, Kraljič, Zonta, Bržan, Strnad, Senica. STRELCA za Breg: v 32. min. p.p. Senica, v 16. min. d.p. Bržan. V soboto so Brežani dosegli svoj prvi prvenstveni remi. Že dejstvo, da so Brežani vodili kar z 2:0 in so domačini remizirali le z obilico sreče, potrjuje premoč Brežanov. Če bi dodali še dve enajstmetrovki, ZAČETNIKI rAuop-jana — Breg 1:1 (0:1) BREG: Smotlak, Ciacchi, Barut, Žerjal, Olenik, Stranj, Tul, Biagi, Klab.jan, Ropotec, Družina. STRELEC za Breg: Biagi Četrta prvenstvega tekma in četrti zaporedni remi. Tako Breg nadaljuje svojo tradicijo, saj je vse svoje letošnje tekme zaključil z rezultatom 1:1. Brežani, čeprav so igrali v gosteh, so v prvem polčasu vseskozi napadali, gol pa so dosegli z 11-metrovko. Z bele pike je streljal Tul, žoga se je odbila (id vratnice, nato pa jo je Biagi neubranljivo potisnil v mrežo. Domačini so remizirali le v drugem polčasu, ko-so nekoliko bolj oriiisnili na Bregova vrata, še enkrat je treba pohvaliti vso Brego-vo ekipo, ki je dosedaj še nepremagana, in pa trenerja Bjekaria. SMI to pripravlja na srečanje z Američanom Marvinom Camelom, ki bo veljalo na naslov. Medtem pa prihajajo vesti, da je prišlo okrog tega srečanja do nekaterih težav. Dogovorili so se namreč, da bo ta dvoboj na sporedu 4. novembra, ker pa tedaj ameriška TV nima prostih terminov za prenos dvoboja, iščejo zdaj novi datum. katerega pa ni lahko najti. Vsaj takega ne, ki bi zadovoljil tako Parlova, kot Camela. V tretjem kolu , košarkarske D lige bo Jadran odigral izredno tožno tekmo; v Vidmu proti tamkajšnji ekipi j Basket Time Cer Z zmago bi se jadranovci še trdneje usidrali na vrhu lestvice ter postavili hipoteko na eno izmed prvih Štirih mest, kar , bi jim zagotovilo nastopanja, v skupini za napredovanje ter matematični obstanek med četrtoligaŠi. ‘ , Prvi dve kol: sta namreč poka da ie .verjetno najmočnejši ' '^^^ pJfSagrada, ki je v vključila še ne-atere izkušene igralce razpuščenega Tigersa , (že vsem dobro zna-i Kristančič,, Mi^ni. in tovariš-že idH) 'desetletje: ' nastopajo 'v naši deželi). Robbr Palmanova, Itala, Don Bosco in Cervignano^ nimajo, izrednih ambicij: njihov! cilj' je le četrto' mesto, ki bi jim zagotovilo obstanek. Ostajajo torej še Videmčani in Inter 1904: '■ zmago nad eno izmed teh dveh ekip ima torej Jadran možnost, | za olimpijske igre v Moskvi, če bi da si zagotovi gotovo tretje mesio. uvrstili med prvih osemnajst e-ui Amfori kip. Po mnenju strokovnjakov pa v"m imajo realne možnosti, da zasedejo V prvenstvu mladincev bo nalo- eno, izmed prvih petnajstih mest. ga naših dveh predstavnikov skoro Glavna ovira za odhod v ZDA so nemogoča. ' trenutno denarna sredstva. Poto- Borovci se bodo pomerili s fa- vanje na svetovno prvenstvo bi zah-voriti prvenstva, Hurlinghamom. tievalo namreč strošek v višini 90 Presenečenje je tore; skoraj iz- milijonov dinarjev (za skupno 20 k'jučeno, čeprav so Krečičev! va-; csob), kar sicer ni mnogo, vendar rovanci proti Servolani prikazali , pa je trenutno ibiagajna jugoslovan GIMNASTIKA 2. novembra bo jugoslovanska gimnastična zveza razpravljala o udeležbi jugoslovanske moške in ženske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Forth Worthu (ZDA), ki bo: na sporedu letos od 3. do 8. decpmbra. Nastop za SP v ZDA bi bil za Jugoslovane izredno pomemben, saj bi si taitn lahko priborili vozovnico izredno borbeno igro. Jadran bo sprejel v goste Ferroviario, ki prav tako meri na visoka mesta: tudi v tem primeru imajo naši košarkarji le malo mož nosti za uspeh. ske zvezne gimnastične organizacije precej prazna. DEKLICE 19.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Breg * « * 16.00 v Trstu, Ul. Zandonai Volley club - Kontovel # # * 17.00 v Trstu, licej Petrarca Inter - Sloga B JUTRI NEDELJA, 28. oktobra 1979 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Costalunga * * * 14.30 v Bazovici Zarja - Zaule # * * 14.30 na Proseku Primorje - Primorec -» * * 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Baxter - Vesna 3. AMATERSKA LIGA 12.15 v Trstu. Ul. Flavia Edera - Kras # # # 14.30 v Trstu, Sv. Ivan Espcria SI - Gaja # # # 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Brazzanese 14.30 v Fari Pro Farra - Mladost # # * 14.30 v štandrežu Juventina - P>pdimonte ZAČETNIKI 9.30 v Trstu. Sv. Sergij San Vito - Primorje 10.30 v Dolini Breg - Zaule 11.00 v Ločniku Lucinico - Ju^eutina NA.TMLAJŠT 10.30 v San Ginrgiu di Nogaro Sangiorgina - Primorje * * » 11.45 na Opčinah Roianese - Kras NARAŠČAJNIKI 10 30 v Trebčah Primorec - Portuale 9 00 v Dolini Breg - Rosandra * * * 10.30 v Križu Vesna - CGS « • • 10.30 v Bazovici Zarja - Mn-^^^Uo ROLKE ITALIJANSKO PRVENSTVO lO.-OO muMatosttob r,I» Nastopa --tudL SK Dorni i ,rr>Hnovf) on *. • ODBOJKA MLADINKE 11.30 v Trstu, stadion <1. maj» Bor - VolIey Club 1. — prvi 1 X drugi 1 2 2. — prvi 1 1 drugi 2 1 3. — prvi 2 1 drugi 2 X 4. — prvi 2 X drugi X ' 2 5. — prvi 1 2 drugi 2 1 6. — prvi 1 X drugi > 2 1 KOŠARKA D LIGA 11.00 v Vidmu Basket Time Cer Videm - Jadran MLADINCI 11.00 v Trstu, stadion «1. maj» Bor - Hurlingham PRIJATELJSKA TEKMA (NARAŠČAJNIKI) 10.30 na Kontovelu Kontovel - Bor AVTOMOBILIZEM NA DIRKI PO ITALIJI Včeraj razveljavili zmago Villcneucva TURIN — Moštvi obeh riancia beta montecarlo», ki sta na komaj zaključeni sedmi avtomobilski dirki po Italiji zasedli prvo in drugo mesto, so včeraj izključili zaradi kršitve pravilnika: med dirko naj bi namreč vozili tudi po avtocesti, kar je strogo prepovedano. Italijanska avtomobila so vozili Ville-neue - Rohrl - Geistdorfer ter Pa-trese - Alen - Kivimaki. Polemike so izbruhnile že v prejšnjih dneh, tako da je bilo predsinoč-njim, ob koncu dirke, še v dvomu, koga naj proglasijo za zmagovalca. Moštvo Moretti - Schon - Radaelli, ki je na »porsche 935 BT» zasedlo tretje mesto z več kot šestimi minutami zaostanka, je vložilo priziv proti obema italijanskima voziloma: na avtocesti naj bi ju poleg številnih drugih oseb-videli celo sami uslužbenci ob izhodih. Poleg tega je Moretti obsodil ukinitev časovne kontrole pri Vignaleju, kamor sta tako Alen kot Rohrl privozila z zamudo. Ob koncu dirke je bil Moretti precej zagrenjen in je dejal, da se Lancia ni obnašala športno: »Ponovno so zmagali zakulisni manevri. Zaradi tega, je nadaljeval Moretti, že leto dni tekmujem- samo v ZDA. kjer ne poznajo takega spletkarjenja kot v Italiji.* Včeraj so športni komisarji Morettijev priziv proučili in sprejeli. Predstavniki ASA, to je ustanove, ki pid Fiat - Lancii skrbi za tekmovanja, so nemudoma vložili priziv na vsedržavno sodišče. Vsled vseh teh zapletov so tudi nagrajevanje, ki je bilo na programu včeraj zjutraj v Turinu, odložili. Predstavnik ASA Cesare Fiorio se je včeraj pritoževal, da je pravi absurd, da po več kot dva tisoč kilometrih, prevoženih po vsej Italiji, zaradi nepomembnih nepravilnosti izključijo vozili, ki sta zasedli prvi mesti. Skušal je tudi pojasniti, zakaj sta Alen in Rohrl (oba sta vozila lancinbeta), zavila na avtocesto: potem ko so ukinili etapo RF mini - Rfčcidne - San Marino,' 'j* vodstvo sklenilo, da dirko nadaljujejo v Misanu. Ker sta oba voznika menila, da odšbk od Tmole do Mi-sana ni podvržen pravilniku, sta jo mahnila na avtocesto, čudno, da sta se samo onadva »zmotila*.' 1. nagrada CUS tržaškemu centru 2 X Univerzitetni športni center CUS iz Trsta je z zmago nad CUS Perugia osvojil tudi L veliko nagrado CUS, za katero so se potegovali centri iz Perugie, Genove, Piše, Napo-lija, Bologne, Benetk in Siene. V zadnjih tekmah v Sieni so v tržaškem moštvu nastopali pretežno tile igralci: Manzin, Pellarini, Robba, Dibin, Bizjak in Coretti. Občasno so nastopili tudi Ziani, Del Bello, Perotti in Allesch. ■iiiuiiiifKiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMHiiDiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiimiitHiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiMiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ODBOJKA V PRVENSTVU MLADINK Pri pripravi atletov iz ZDA tudi računalnik MILAN — Elektronika se v špor tu vse bolj uveljavlja, celo kar zadeva samo pripravo atletov. Tako se bodo za prihodnje olimpijske i-gre v Lake Placidu in v Moskvi Američani poslužili celo kompju-terja. Na nekem srečanju v Milanu je včeraj ravnatelj komisije za športno medicino ameriškega olimpijskega odbora Gideon Ariel pojasnil, kakšna je nova metoda. Atleta bo do med vajo najprej snemali na filmski trak in nato s kompjuterji analizirali tako posamezne komponente gibanja (hitrost, pospešek, smer, itd) ter silo, ki jo gibanje sprošča. S pomočjo kompjuterja bodo nato ugotovili, kaj mora atlet narediti, dr doseže optimalen rezu! tet NAMIZNI TENIS V Zagrebu so izdelali načrte za izgradnjo namiznoteniškega centra, ki bi stal v športnem parku Mladosti, pri Savi. V tem centru bi bila dvorana s 40 mizami ter z vsemi ostalimi o-bjekti in pritiklinami, ki sodijo k temu športu in takemu objektu. NA SP ZA MLADINCE Jugoslavija na vrhu lestvice v A skupini Na svetovnem rokometnem prvenstvu za miadinej v Ystadu na Švedskem Jugoslavija še naprej niza svoje uspehe. Potom, ko ie v prejšnjih tekmah odpravila Norveško s 25:13 in Italijo s 25:11, je včeraj premagaal še Tajvan s 44:14. Jugoslovani so zdaj na vrhu lestvice v skupini A, kjer imajo 6 točk, prav toliko, kot tudi Vzhodna Nemčija. Od 2. do 4. novembra bo v Varaždinu prvo balkansko rokometno prvenstvo. Prijavile so se reprezentance Bolgarije, Romuni'e ter A in B reTe^ntanci Jugoslavije. NAMIZNI TENIS ;«' Mednarodna udeležba REGGIO EMILIA - Od 1. do 4. novembra bo v Reggio Emilii 7. mednarodno namiznoteniško prvenstvo. Poleg Italije, bodo sodelovale še Avstrija, ČSSR, Danska, Egipt, Francija, ZRN, Libija, Luksemburg in Švica. Organizator je napovedal prisotnost Madžarske, ki si je spomladi v Pyongviangu zagotovila naslov svetovnega prvaka v moški konkurenci. Doslej pa Madžari še niso uradno uotrdili svo f nastopa BOKS Zmaga Martineseja CIIIVASSO - V sinočnjem bok carskem dvoboju na italijanski državni naslov v supe-lahki kategoriji je prvak Giuseppe Martinese zasluženo premagal po točkah v 12 krogih izzivalca Francesca Galla. Tokrat brez derbija V prvenstvu deklic pa bo Breg igral proti Boru Mate Parlov se pripravlja V lahko-težki boksarski kategoriji se Jugoslovan Mate Parlov že vne- Kljub nekaterim težavam (pred vsem s telovadnicami) je odbojkarsko prvenstvo mladink in deklic le steklo. Mladinke bodo drevi v skupina A odigrale popolno 2. kolo. Med šestimi ekipami so kar tri slovenske. Slučajno je tokrat naneslo, da ne bo nobenega slovenskega derbija. Šeste ka Sloge bo gostila 11 Modu lo, ki je prvo tekmo gladko izgubil s Kontovelon. Naše zastopnice pa so v prvem prvenstvenem nastopu od pravile Solaris i' so prav gotovo nesporne favoritinje za osvojitev drugega para točk. Precej težka naloga čaka Sokol, ki bo po prvem spodrsljaju gostil Solaris. Upati je le, da bo prednost domačega igrišča dovolj za prvo zmago Nabre-žink. Najbolj zanimivo pa bo sre Čanje na Proseku med Kontovelom in prvo šesterko OMA. Obe ekipi sta v 1. kolu zmagali zlahka Poleg tega branijo mlade Kontovelk po krajinski naslov v tej konkurenci. V skupini B bo vrsta Bora odigrala drugo prvenstveno tekmo ju tri popoldne. Ker bodo borovke gostile Volley Club, ki spada med slabše nasprotnike, imajo seveda lepe možnosti za uspeh in oddolžitev za poraz v 1. kolu. V konkurenci deklic pa bo danes popoldne na stadionu «1. maj* slovenski derbi med Borom in Bregom. Medtem, ko so Borovke kronale letošnji prvi prvenstveni nastop z uspehom je Breg ostal ^raznih rok. To pa ne pomeni, da imajo domačinke že v naprej dve točki v žepu, Čeprav so na papirju favoritinje. Najmlajše Kontovelke odhajajo v goste k ekipi Volley Cluba. Samo srečanje bo verjetno izenačeno. O-be šesterki sta prvo tekmo izgubili. V drugem srečanju skupine B se bosta spopadla Inter in Sloga B. Domačinke so favoritinje, toda mladih slogašic res ne smejo podcenjevati. MLADINKE Breq — Inter 3:1 (15:6, 15:12, 14:16, 15:8) BREG: Slavec,- Maver, Pečenik, F. Žerjal, Kocjančič, Stepančič, Švab, Kerin, Premolin, Fontanot. SODNIKA: Manzin in Dobrilla iz Trsta. V prvih dveh setih so domačinke igrale dobro in so s precejšnjo lahkoto osvojile oba. V tretjem pa so precej grešile v obrambi in niso mogle zaključevati akcij. Set so izgubile s tesnim izidom 16:14. V začetku četrtega seta so igralke Interja vodile s 7:0, do konca seta pa so osvojile le eno točko, kajti Brežanke so se končno zbrale in začele močno napadati. Zasluženo so osvojile set in tekmo. MRS ATLETIKA Tržaški Marathon Club Alabarda bo danes popoldne priredil na občinskem stadionu »Grezar* pri Sv. Soboti atletsko tekmovanje za naraščajnike, mladince, člane in a-materje pod geslom: «Vsi na progo z Marathonom!* Prijave bodo sprejemali tik pred tekmovanjem. V BENETKAH Lakovič prekinil Včeraj so v Benetkah odigrali 6. kolo italijanskega šahovskega državnega prvenstva. Lakovič je igral s črnimi figuraipi z mladim neapeljskim mojstrom Vallifuocom ter v 40. potezi prekinil v nejasni poziciji. Da bi se izognil remiju ter igral na zmago je Lakovič namreč žrtvoval lovca za dva kmeta, tako da je stanje na šahovnici zelo zapleteno. Tržačan Olivotto pa jo remiziral s Sartorijem in je Ut na spodnjem delu lestvice. Vodstvo na prvenstvu je medtem prevzel mednarodni mojster Toth, ki je premagal Santolinija. Danes bo Lakovič počival, jutri pa bo igral s Capacejem. om ks ur o ŠD SOKOL Javlja naslednje urnike treningov v na brežin vki telovadnici: ČTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 16.30 (prva skupina), četr- tek 15.00 - 16.30 (druga skupina). KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 18.00. ODBOJKA začetnice: torek 15 00 16.30. Juantorena za Ol HAVANA — Alberto Juantorena se bo čimprej začel pripravljati za olimpijske igre v Moskvi, kjer namerava zmagati v tekih na 400 in 800 m. Njegov cilj je, da izboljša svoji znamki iz Mentreala (na 400 metrov s 44”26 in na 800 m z 1.43”50) wmm Ascoli - Bologna 1 Avellino - Udinese 1 Cagliari - Pescara t Fiorentina - Catanzaro 1 Inter - Milan 1 Juventus - Napuli 1 Perugia - Torino 1 Roma - Lazio 1 Atalanta - Temana 1 Bari - Monza X Genoa - Sampdorla 1 Siracusa - Foggia X Casertana - L’Aquila X X * X X t X 2 Uredništvo, upravo, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». ^ ®tevi,ko 3.60 din, ob nedeljah 4.00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in Dodjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din Postni tekoči račun ta Italijo Založništvo tržaškega tiska* Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS ■ 61000 Ljubil« Oglasi 400 lir za Stran 6 27. oktobra 1979 2lro račun 50101-603-45361 jADITj Gradišče 1C/II nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 f 18800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. soi[ mm višino v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 iir Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije • krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih v Italiji pri SPL član ifaHianskj! * zveze časopisnih * založnikov Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska I NA 12. KONGRESU MEDNARODNE SINDIKALNE ZVEZE CISL ČARNIH SE BO V MADRIDU ZAVZEL Legenda: pristop Miroslava Krleže ZA NOV SVETOVNI GOSPODARSKI RED k prikazu Kristusovega življenja NA BORŠTNIKOVEM SREČANJU ■MB w Bogate države naj dodeljujejo vsaj 0,7 odstotka narodnega dohodka nerazvitim in naj zmanjšajo stroške za oborožitev RIM — Več kot 120 sindikalnih organizacij iz 90 držav, ki včlanjujejo skupno okrog 65 milijonov delovnih ljudi, se bo od 19. do 23. novembra zbralo v Madridu na 12. kongres mednarodne sindikalne zveze CISL. Tudi ob tej priložnosti se v Italiji postavlja vprašanje udeležbe enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, Medtem ko sta CISL in UIL polno pravna člana zveze, najbolj množična sindikalna organizacija CGIL še ni bila sprejeta v zvezo, tudi ko je že pred nekaj leti odstopila iz naddržavne organizacije sindikatov iz vzhodnega bloka. Polnopravni članici sta sicer odločno zahtevali sprejem tudi CGIL, toda doslej še brez odgovora. Spričo enotnosti, ki se je v Italiji u-stvarila med tremi sindikati, in se ji ne mislijo odpovedati, bodo bržkone tudi za ta kongres mednarodne zveze CISL, kot že leta 1975 Mehiki, našli kompromisno rešitev, da bo mogel biti prisoten zastopnik CGIL kot opazovalec. Tajništvo italijanske CISL se je vsekakor že sestalo, da določi načelna stališča, ki jih bo zagovarjal Pierre Carniti na mednarodnem kongresu v Madridu. Generalni tajnik italijanske CISL je namreč tudi podpredsednik mednarodne zveze in bo imel v španskem glavnem mestu eno izmed uradnih poročil. Odobreni dokument, ki po vsej verjetnosti ne odraža zgolj mnenja CISL, ampak upošteva tudi stališča UD. in CGIL, ali pravilneje skupna stališča enotne sindikalne zveze o mednarodnem gospodarskem položaju in o vlogi delovnih ljudi pri naporih za premoščanje svetovne krize, vsebuje zelo zanimive napotke in smernice, ki naj bi bili vodilo vsemu sindikalnemu gibanju na svetu v bližnji prihodnosti. Pred vsem izhaja dokument iz potrebe po ustvarjanju »novega mednarod nega gospodarskega in socialnega sistema*. Tako izhodišče za rešitev hude krize, v katero je zabredlo svetovno gospodarstvo zaradi izkoriščevalskih odnosov bolj razvitih držav do nerazvitih, si čedalje bolj utira pot na vseh mednarodnih gospodarskih in političnih forumih in bi zadobi] s podporo svetovnjh sindikalnih organizacij nove potrditve. Carniti bo v Madridu zahteval v tem smislu oživitev razgovorov Sg-ver - Jug, na katerih naj sodelujejo industrializirane države tako Zahoda kot Vzhoda in pa države v razvoju ter najrevnejše dežele tako imenovanega »četrtega sveta*. Smo-tar mora biti reforma monetarnega sistema, mednarodne trgovina in svetovnih finančnih ustanov, s stvarnim prilivom dobrin k državam v razvoju. Za to naj bi razvite države dodeljevale vsaj 0,7 odstotka bruto narodnega dohodka z zmanjšanjem stroškov za oborožitev. Dokument se zavzema nadalje za utrditev cen surovin in izdelkov, za drugačno mednarodno porazdelitev dela in za razvoj živilske proizvodnje. ki naj zadosti potrebam nerazvitih držav. Le tako bo po mnenju italijanske CISL mogoče zaustaviti izžemalski proces, ki ga izvajajo multinacional-ne družbe v škodo delovnih ljudi tako razvitih, kot nerazvitih držav. Dokument izraža tudi zaskrbljenost nad znamenji poslabšanja mednarodnih odnosov in se zavzema za oaločnejše nastope za zaviranje oboroževalne tekme, med drugim za strogo nadzorovanje trgovine z o-rožjem. Glede vprašanja sindikalnih pravic in svoboščin potrjuje dokument podporo osvobodilnim gibanjem in predlaga večjo zavzetost mednarodnega sindikalnega gibanja v tem smislu. V zaključkih bo Carniti zahteval odpiranje mednarodne zveze CISL do vseh sindikalnih organizacij, ki soglašajo o temeljnih glediščih in se bo zavzel za oživitev soočanja in sodelovanja s sindikati, ki niso člani zveze. Poleg vprašanja italijanske CGIL so tu mišljeni tudi Francoska konfederacija dela, japonski Sohyo in sindikati arabskih držav, v »strategiji razvoja, ki naj spodbuja zbliževanje mednarodnega sindikalnega gibanja in ustvari pogoje za enotnost in večjo moč*. (Iv) SFR Jugoslavije v ZDA imenovan Budimir Lončar. Budimir Lončar je bil doslej podsekretar v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve, pred tem pa veleposlanik v ZR Nemčiji, (dd) Posojilo za odpravo posledic potresa v Črni gori WASHINGTON - Včeraj so se uspešno končali pogovori med predstavniki mednarodne banke in delegacije SFRJ o posojilih za obnovo barskega pristanišča in železniške proge Titograd - Bar. Oba objekta je močno poškodoval potres 15. aprila letos. Mednarodna banka bo v obliki posojila zagotovila več kot 25 odstotkov potrebnih sredstev, sicer pa je medna- rodna banka odobrila skupaj 85 milijonov dolarjev za odpravo posledic potresa v Črni gori. LONDON — Angleški tednik «Now» je objavi) v svoji zadnji številki pri- čevanje nekega domnevnega očivid ca, ki trdi, da je prišlo ob koncu junija letos v neki tovarni baterio-loškega orožja pri Novosibirsku v Sovjetski zvezi do močne eksplozije, ki naj bi terjala nad sto smrtnih žrtev in približno tisoč ranjenih. Domnevni očividec pravi tudi, da so nato oblasti za nekaj časa prepovedale tujcem dostop v sibirsko mesto. NAIROBI — Ravnatelj svetovne organizacije ze zdravstvo je izjavil, da so v svetu končno premagali bolezen črnih koz. Zadnje primere te bolezni so ob koncu lanskega leta zabeležili v Etiopiji in v Somaliji. V nočnem sporedu Petanov «Koneert za igralko in igralca» v niarihor. ski izvedbi - Vrsta obrobnih prireditev Imli v okolici Maribora (Od našega poročevalca) | polnjevali trnovo pot iskanja in MARIBOR — I/ četrtek zvečer je | odločitve Jezusa iz Nazareta, še po- na Borštnikovem srečanju gostovalo narodno gledališče iz Zenice z dramo Miroslava Krleže «Legenda». To je prvo dramsko delo Miroslava Krleže, ki je v izvedbi narodnega gledališče iz Zenice doživelo tudi svojo krstno jugoslovansko uprizoritev. ^Legenda* prikazuje tri prizore iz Kristusovega življenja. Krleža je razumel Jezosovo podobo v luči ekspresionistične razklanosti ,med nebom in zemljo, s posvetnim in večnim. Kristusu sledi senca, ki govori o sladkobah in o umrljivem bivanju, Kristus pa se dviga na pot večne resnice in nosi hkrati v sebi razkol med lučjo večnosti in vabljivostjo strasti in čutne ljubezni. Jezus doživlja globoko človeško dramo, ko pa se odloči za večnost, plača to odločitev s križanjem. Predstava, ki jo je režiral Slobo-da Unkomski je bila biblično-poetič-na, koralni prizori so učinkovito do- sebno dognana je bila scena Mete Kočevarjeve, ki je prostor obdala z belimi zavesami. Prizor ko veter vzvalovi zavese ni valovi blaga obkrožijo skupiiio igralcev, ki se krčevito stiskajo v tesen krog, je deloval izjemno poetično in efektno podajal bolečino človeških dvomov. Kostumi, ki jih je izdelala Vesna Karau se zlivajo v scensko podobo odra, in omogočajo biblično močne zborne prizore, ki jih glasba še bolj izrazito poudari. Tudi igralskp je bila predstava uspešna. Jezusa iz Nazareta je podal Zdenko Jelčič, ki je z izbrano igro ustvaril globoko človeško Jezusovo podobo. Prav tako učinkovit je bil Žarko Mijatovič v vlogi Jezusove sence. S strogo discipliniranim nastopom je izražal željo po ženi in telesu, bil je sedaj nekoliko očaran, sedaj nekoliko človeško topel in iskren. Lep lik Lazarjeve sestre Marije je ustvarila ....................................................................................................................imiiiii„mniiiiiiiiiiiiiiiinimiun«iiliiimiiHiiiiiiiiii» ODLOČNA IN ENOTNA AKCIJA OBRODILA PRVE SADOVE PO PROTESTIH DOMA (EGA PREBIVALSTVA SO OBLASTI PREKINILE VOJAŠKE VAJE Odločilni poseg predsednika deželnega sveta Gollija Živahna razprava o tem vprašanju v poslanski zbornici? VIDEM — Po dolgotrajnih in u-pravičenih protestih prizadetega prebivalstva, krajevnih občinskih uprav ter deželnega sveta, so včeraj zjutraj vojaške oblasti gotovo pod pritiskom obrambnega ministrstva in morda celo predsednika vlade Cos-sige, prekinile vojaške vaje na področju hriba Bivera, Kgrniji. ,Q-dločni protesti zaskrbljenega prebivalstva, ki noče, da bi tudi tisti predel, kot pg žalost mnogi predeli v deželi Furlaniji - Julijski krajini, postal žrtev vojaške služnosti, so torej doživeli uspeh, čeprav je poveljstvo alpinske brigade Julia v Padovi do zadnjega trenutka vztrajalo, da se morajo vojaški manevri kljub vsemu nadaljevati. Prebivalci nekaterih občin visoke Kamije ter Cadoreja so se že prejšnjo noč zbrali v velikem številu -na hribu Bivera, katerim so se v zgod- njih jutranjih urah pridružili še župani in občinski upravitelji prizadetih občin, ki so hrupno zahtevali, da se vojaške vaje ne nadaljujejo in tako ne prizadenejo že itak nerazvito področje. Vojaške o-biasti pa so bile odločene nadaljevati vojaške manevre in so na kraj poslale. številr« .helikopterje, ki so nadzoroval! položaj. Napetost na poligonu pa se je medtem nevarno stopnjevala, tudi z§{p ker so bili prebivalci trdno odločeni, da se nč umaknejo z obronkov Bivere. Nekaj pred poldnevom, pa so vojaške oblasti uradno sporočile prizadetim občinskim upravam, da so vojaške vaje prekinjene in ni znano če §e bodo sploh kdaj nadaljevale na tem področju. Šele nato se je izvedelo, da je v jutranjih urah predsednik deželnega sveta Colli neposredno posegel pri ministrskemu predsedni- ku Cossigi in ga pozival naj takoj posreduje za prekinitev vojaških vaj ha hribu Bivera. Polemike o vojaških vajah ih o poligonu na hribu Bivera v Karni-ji so včeraj odmevale tudi v poslanski zbornici, kjer je podtajnik za obrambo Scovacricchi odgovarjal na nekatere interpelacije v tej zveži. PdiiaSrn je,'1 fla bo vlada v kratkem zmanjšala področje name- so mladeniči kradli po naročilu izkušenih zločincev, kij ih sedaj vneto iščejo. Komaj 15-letni mladenič, ki je osumljen umora, je imel v preteklosti že večkrat opravka s policijo zaradi tatvin in izsiljevanj. njeno vojaškim služnostim v Furlaniji - Julijski krajini, čeprav je se Ribičič o političnem trenutku v Jugoslaviji BRDO PRI KRANJU — Na Brdu I Kardeljevih izhodišč o smereh razprt Kranju tečejo »Spominski dnevi voja političnega sistema. Načeloma Mitie Gorjupa* — večdnevno štu- so sicer vprašanja pravilno urejena BEOGRAD — Z ukazom predsednika republike Tita je za izrednega in poblaščenega veleposlanika dijsko srečanje slovenskih novinarjev, na katerem obravnavajo najpomembnejša vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja ter nekatera vprašanja novinarskega poklica. Doslej so bili zelo opazni nastopi predsednika republiške konference Socialistične zveze Mitje Ribičiča, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Andreja Marinca in sekretarja predsednik CK ZK Slovenije Franca Šetinca, ki je govoril o Speransu in slovenskem nacionalnem vprašanju. Petkovo popoldne na študijskih dneh je bilo namenjeno slovenskemu jeziku v novinarstvu. Mitja Ribičič je govoril o sedanjem političnem trenutku v Jugoslaviji, zlasti o tako imenovanih štirih Titovih pobudah: o gospodarski problematiki in pripravi načrtov za novo srednjeročno obdobje, o nadaljnji krepitvi obrambne sposobnosti Jugoslavije, o njeni zunanjepolitični dejavnosti in o demokratizaciji družbenega in političnega življenja. Največ je govoril o slednjem in sicer je opozoril, da prihaja do določenih zastojev pri uresničevanju odstopanja pa nastajajo v vsakdanjem življenju — je dejal Ribičič. Pobuda predsednika Tita o uvedbi enoletnega mandata je tudi eno od sredstev za korak naprej pri razvoju odnosov v političnem sistemu, zato, da bo delegatski sistem zaživel v vsej širini. Andrej Marinc je ocenil, da je gospodarski položaj v svetu bistveno vplival na jugoslovansko gospodarstvo. Jugoslavija je zlasti močno občutila podražitve nafte na svetovnem tržišču. Morala je tudi intervencijsko uvoziti nekatere žitarice, povrhu pa je k negativni zunanjetrgovinski bilanci po svoje prispevalo dejstvo, da so se uvozne cene povečale za več od izvoznih. Kljub temu je Jugoslavija letos dosegla nekatere uspehe, ki jih ne gre zanemarjati. Predvsem gre za višji družbeni standard, za vprašanje osebne potrošnje in zaposlovanja. Opozoril je tudi, da bo treba bolj racionalno kot doslej obravnavati vsako novo investicijo in da je pri tem treba upoštevati ne samo njeno gospodarsko učinkovitost, temveč tudi vprašanje energije in surovin, ki jih bo potrebovala, (jp) ZAHTEVA TOŽILCA NA PROCESU ZARADI UMORA ŠTUDENTA ZIBECCHIJA Karabinjerski častniki na zatožno klop? MILAN — Visoki karabinjerski častniki bodo morda sedeli na zatožni klopi zaradi umora študenta Giannina Zibecchija, mladeniča, ki je umrl pod kolesi karabinjerskega tovornjaka med neko študentsko manifestacijo v Milanu. Zahtevo po dodatni preiskavi, da se ugotovijo odgovornosti karabinjerskih častnikov, je postavil milanski državni tožilec Luigi di Ruggiero na procesu proti kapetanu Albertu Gonnelli in karabinjerju Sergiu Chiarieriju. Državni tožilec je dve uri utemeljeval zahtevo po prekinitvi tega procesa in po uvedbi dodatne preiskave proti visokim častnikom, ki •o odredili »ekspedicijo* kolone karabinjerjev proti manifestantom in so temu pohodu tudi poveljevali. »Moje delo pri tem ni le težko, ampak tudi boleče, kajti to nalogo sem podedoval po umorjenem kolegu Alessandriniju,* je poudaril Di Ruggiero in dejal, da bo govoril po svoji vesti kljub številnim anonimnim telefonskim pozivom z očitki, da preganja karabinjerje in kljub lepakom, ki dolžijo karabinjerje namernega umora. Tožilec je torej a-naliziral ozadje dogajanj in ob koncu ugotovil, da je bil takšen poseg karabinjerjev kolone predhodno programiran. »Ne verjamem nenadni slabosti karabinjerja Chiarierija, zaradi katere bi bil izgubil nadzorstvo nad vozilom, je dejal tožilec in nadaljeval da temu ne verjame tudi zato, ker bi bilo pač treba še razložiti, zakaj je v trenutku, ko je Chiarieri zavozil na pločnik, tovornjak, ki mu je sledil obrnil prav na drugo stran cestišča, šlo je torej za načrtni poseg in Di Ruggiero je začel zato obravnavati vprašanje, kdo je bil za ta poseg odgovoren. Kar pa zadeva podatke o tem, je Ruggiero govoril o «black outu* v virih informacij in dodal: »Zelo lepo bi bilo, če bi si tisti, ki so odredili tak poseg, zanj prevzeli tudi vse odgovornosti, moralne, politične in socialne, namesto da bi o tem molčali. Ta proces obtežuje karabinjerje in daje povode tistim, ki nimajo zaupanja v inštitucije.* Proces se nadaljuje danes danes v deželi več kot 19 tisoč hektarjev zemlje namenjenih vojaškim manevrom. S posegom' vladnega predstavnika se očitno ni strinjal komunist Baracetti, ki .je dejal, da se krajevne uprave v Furlaniji že dolga leta borijo za omejevanje vojaških služnosti v deželi in da je pred časom tudi deželni svet poslal vladi svoje predloge in načrte za u» reditev tega pekočega vprašanja1, a ni dobil še nobenega odgovora iz Rima. V tej zvezi je pojasnil, da je komisija za obrambo poslanske zbornice že pred leti izdelala osnutek za regulacijo vojaških manevrov v severni Italiji, tako, da ne bi kot doslej prizadevali prebivalstvo, o-koije ter razne gospodarske panoge. Vsekakor, je poudaril Baracetti, pomeni prekinitev vojaških vaj, na hribu Biveri zadovoljiv uspeh za domače prebivalstvo, ki si želi vsestranski razvoj svojega področja in ne vojaške manevre, (st) V VIDMU Pokrajinski svet obsoja vojaške vaje v Karniji VIDEM — V sredo je pokrajinski svet soglasno izglasoval resolucijo, ki zahteva, da glede vojaških vaj na Monte Bivera v Kami ji oblasti upoštevajo potrebe prebivalstva in krajevnih uprav, ki so se že od vsega začetka izrekle proti manevrom divizije »Julia*. Podobno resolucijo so že pred časom predložili svetovalci KPI, PSI in Furlanskega gibanja, sedaj pa so jo v sodelovanju ostalih demokratičnih strank še izpopolnili. Razprava, ki je sledila izglasovanju resolucije je bila precej živahna, tudi zato ker so socialistični in komunistični poslanci obravnavali globalno vprašanje vojaških služnosti v naši deželi upoštevajoč njeno obmejno in mednarodno vlogo ter nedavno debato o razoroževanju in popuščanju napetosti v Evropi. Edinole predstavniki KD in PSDI so bili mnenja, da so vojaške vaje v Karniji nujne v sklopu ravnotežja oboroženih sil v Evropi, čeprav se je svetovalec Chiabudini (KD) zavzel, da bi sedanje poligone premestili na druga področja. I Videmski pokrajinski svet je nato ostro obsodil nedopustne obsodbe skupine češkoslovaškili disidentov, prihodnjo sredo pa bo svet razpravljal resolucijo o perspektivah deželne politike, ki so jo enotno predstavili socialisti, komunisti ter predstavniki Furlanskega gibanja. Ugrabitev v Cremoni ‘ CREMONA — Zakrinkani zločinci so včeraj zvečer y Cremoni ugrabili 85-letnfega Riccarda Aldighierija, lastnika največje mehanične delavnice v mestu. Banditi so priletnega moškega pričakali pred njegovim stanovanjem, ga s siilo spravili v avtomobil ter se nato z veliko hitrostjo odpeljali. Ugrabitvi je od daleč prisostvovala neka ženska, ki jo sedaj policija zaslišuje. Aldighieri. ki je v Cremoni zelo znana osebnost, je poročen in nima otrok. Anke Popov. Marija si želi od Jezusa polne človeške ljubezni in želi si ustvariti dom in živeti z ljubljenim življenje polne ljubezni, kot navadna zemeljska ženska. Njena zvestoba in vera v ljubljenega pa jo dvigne v junakinjo, ki odkriva mimo transcendence veličim človeškega. Ob koncu predstave je gledališčnikom iz Zenice v imenu skupščine Borštnikovega srečanja čestital dr. Bratko Kreft. V nočnem sporedu smo si ogledali «Koncert za igralko in igralca» Žarka Petana v izvedbi članov SNG iz Maribora, Milene Buhič, Janeza Klasinca in Janeza Jevca. Delo doživlja med občinstvom velik uspeh, saj je številno Petanovih aforizmov, ki so bodice na politično življenje na nadrejene, skratka na šefe, seveda pa govorijo tudi o ljubezni, zakonski in ne, ter o takšnih podobnih rečeh. Predstava zgrajena v stilu kabareta je živahna in izdelana dovolj domiselno, čeprav smo opazili sem pa tja določene «luknje», vsa ta stvar ni le tako smešna kot bi morala bi ti, V teh trenutkih, ki so sicer redki, izgubi predstava svoj pravi ritem. Med prireditvami, ki spremljajo Borštnikovo srečanje, naj omenimo večer Murnove poezije, ki ga je v četrtek podal v knjigarni Mladinske knjige Stanko Potisk. Takih spremnih manifestacij ob Borštnikovem srečanju je seveda več in to tudi v okolici Maribora. V Slovenski Bi strici poteka malo Borštnikovo srečanje, V četrtek je tu gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Nastopila pa sta že tudi Vladimir Skrbinšek, ki je imel v tamkajšnji knjižnici signirano liro in Maks Furjan, ki je s svojim nastopom navdušil več kot 500 mladih gledalcev. ACE MERMOLJA parla- Stane Dolanc častni član splitske občine SPLIT — Člana predsedstva ZKJ Staneta Dolanca so včeraj razglasili za častnega člana splitske občine, Listino častnega Splita so Dolancu podelili v priznanje za prispevek k socialistični graditvi Jugoslavije tet- za nesebično zavzemanje Dolanca, ki ie bil predsednik organizacijskega odbora 8. sredozemskih iger. Stane Dolanc je poslal splitski občinski skupščini zahvalne brzo-javko, v kateri jim je obenem če stital ob 35-letnici osvoboditve rpe sta, (dd) OB 35. OBLETNICI OSVOBODITVE Utemeljitvi srebrnih kolajn občinama Čedad in Toimeč Podelil ju je predsednik republike zn velik doprinos v osvobodilnem boju V MILANU Aretiran domnevni 15-letni morilec MILAN — Policija je včeraj aretirala v milanskem predmestju 15-letnega mlade/iiča, ki je osumljen, da je pred desetimi dnevi s puško ubil 26-letnega Claudia Marcomina ter mu nato ukradel listnico. Preiskovalci, 'ki so v tej zvezi aretirali še tri mladoletnike, so mnenja, da RIM — V Uradnem vestniku št. 281 z dne 15. oktobra 1979 je bila objavljena obrazložitev podelitve dveh srebrnih kolajn za vojaške zasluge, ki ju je ob 35. obletnici osvoboditve podelil predsednik republike občinama Čedad in Toimeč za doprinos tamkajšnjega ljudstva in partizanov zahodne Furlanije in Kamije v osvobodilnem boju. Obrazložitev za občino Čedad u-gotavlja, da »ko je CLN za severno Italijo 14. junija 1944 pozval Italijane, naj se odločno zavzamejo za aktivni odpor, so se partizanske brigade, ki so delovale med Nedižo in Terom, odzvale in osvobodile področja občin Ahten, Foj-de. Barda, Nem. Tipane in nekaterih vasi občin Povoletta in Cente. Partizansko borbo je podpiralo krajevno in čedajsko prebivalstvo, ki je zaradi svojih antifašističnih in patriotskih tradicij z navdušenjem pomagalo borcem, ki so se borili za osvoboditev tistega deia italijanske dežele, ki je bila dejansko nriključena Tretjemu reichu Ta borba je zahtevala mnogo smrtnih žrtev in neizrekljivih težav za enote CVL in za krajevno prebivalstvo, ki je prisostvovalo pokolom, požigom celih vasi. ropom in nediskriminiranim deportacijam. 464 padlih partizanov je vse to plačalo. Mesto Čedad je vse od leta 1943 podpiralo in krepilo napore partizanskih enot, do zmagovite ljudske vstaje spomladi ieta 1945. Čedad, 8. septembra 1943 - 1. maja 1945.» Za tolmeško občino pa je utemeljitev sledeča: »Karnijsko ljudstvo, ki je doživelo že med prvo svetovno vojno invazijo in žrtvovalo takrat za domovino 1500 življenj, je no 8. septembru 1943 izzvalo nacistične in fašistične okupatorje s tem, da je ustanovilo Svobodno karnijsko področje, ki ga ie vodila demokra tična civilna vlada CLN. Partizanski brigadi "Garibaldi” in "Osop-po” sta z vztrainimi, junaškimi in žilavnimi boji ob podpori krajevnega prebivalstva osvobodili 3500 kvadratnih kilometrov široko po dročje, ki je zajemaio 42 občin. Okupator je z drugih operativnih con premestil na to področje šte vilne odrede, da bi strl partizanski odpor. Obramba osvobojenega področja in Ampezza je terjala 3500 padlih, na tisoče deportacij, nečlo veške represalije in to oredvsem v občinah Enemonzo, Forni Avol tri, Forni di Sopra, Forni di Sot. to, Ovaro, Paluzza, Paula ro. Pra to Carnico, Sutrio in Villa Santi na. Karnijsko ljudstvo je kljubova lo do zmagovite vstaje, ki se je v Karniji končala šele 10. maja 1945. Toimeč, 8. septembra 1943 10. maja 1945.» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Apokalipsa živali, 4. del 13-25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Tibetanska zvon 18.00 Grandi solitari 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50, Posebna oddaja iz menta 19.20 Trije nečaki in majordom, 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Fantastico Glasbeni program v sodelovanju z Loterijo Italija, vodijo: Beppe Grillo, Loretta Goggi in Heather Parisi 21.55 Zgodovinski dnevi Neapelj 1860: Konec Bur-boncev, 1. del Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanat 12.30 Sem jaz, VVilliam! - TV 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Iz našega žepa 14.00 Dnevi Evrope 14.30 Odprta šola 15.30 Milan: Konjske dirke Program za mladino 17.00 Družina Felice, risanke 17.05 Kraji, kjer so živeli: vojvoda Wellington in Strath-field Saye 17.45 Un ragazzo tailandese, TV film 18.15 Sereno variabile: Tedenski program o turizmu in prostem času 18.55 Izžrebanje loterije 19.00 DNEVNIK 2 - Dribbling Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 William Shakespeare: Julij Cezar 22.40 Da, ne, zakaj Pokojnine: kakšna prihodnost? DNEVNIK 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.05 Z besedo in sliko 9.20 Jakec in čarobna lučka 9.35 Pobegli robot, glasbena pravljica 9.50 Tehtnica za natančno tehtanje 10.20 Palčki nimajo pojma 10.50 Kitajski utrinki 11.30 A. Tolstoj: Trnova pot 17.40 Pomembno je imeti konja, i- talijanski film 18.30 Naš kraj 18.40 Mozaik 18.45 človek naš vsakdanji, ‘ moristična oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 N. Collins LONDON JE MOJ, nad 20.50 Kako se oblačimo ' 20.55 TV žehtnik 21.30 TV DNEVNIK . 21.45 Rillington 10, ameriški •“ Režija: Richard Fleis® Igrajo Richard Attenborow Judy Hort, Judy Gs«3® Pat Heywood, Robert Hatl Nocojšnji angleški film j« J snet po knjigi Ludovica ® nedyja, ki je na dokui; taren način popisal res* no zgodbo o morilcu, k* skorajda deset let moril “ ske v londonskem ol