GlasZaveznikov Leto I - St. 15 Dnevnik P. W. Cena 2 liri TRST, petek, 6. julija 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: \ la Silvio Pellloo n. S. — Telefon st »»854, 7853, 93851. OGLASI: Cene za milimeter višine (Široko** ene kolon«): trgovski L. T. Mrtvaški L. 18 (žalovalna obvestila L. 38). Poročila L. 9. Flnaaoe, pravni oglasi L. 12. V vsebini časopisa L. 12. Davčni dodatki. Plačuj« se vnaprej. Jnlone PubblJcita Itallana S. A. Trat, Via Silvio PeiUoo št. i. — Telefon št 94044. Cena. vsake številke L. 2 (sestanki L, 4), •VOJT^TA. UTA. VZHODU Filipinski otoki popolnoma osvobojeni Najtežje sovražnikove izgube od začetka vojne do danes New Ybrk, 6. julij« Ameriška letfelft »o napadla dve oporliči samomorilnih l#tsl na Klu-ilu. Uničila ali poškodovala so ne Aumenčm morju med Klulujam in Riukijcm 16 sovražnih ledij, med katerimi, sta teili dve torpedovki. Letala a opol'iWem na področju Filipinov so potopila in polkodova-ki 6 drugih ladij ter vrgla 4200 ru-linlh bomb na letališče v Tojmharl ®e Fortnoat. Porodilo jen. Mac Arthurja Današnje vojno poročilo generala MacArthurja javlja, da so ameriške čete po treh letih aovra&ne zasedba oevohodlle 7000 filipinskih »tokov, kjer prebiva 17 crilljonov prebivalcev. Četa generala MacArtihurja so Premagale r najbolj ogorčenih bojih, kt jih pozna vojna zgodovina, 1» ki so se začele z izkrcanjem na otoku Leyte, 23 japonskih divizij, ki so štete 460.000 mu*. Ameriške tile so imele 17 divizij. MacArthur je izjavil, daje to e-den Izmed redkih primerov, v katerem je napadalec, manjši po številu, popolnoma uničil v dolgotrajni h bojih številnejše eubozemeke čete. MacArthur je pohvalil zračne ta pomorske sile, ki si delijo z suho-Zemskiml četami zasluge zmaga Rekel je: »Pomorske bitke se U ničile japonsko mornarico in leta-»tvo, ki j® štelo več tisoč letal, Zračne, in suhozemske zavezniške sile so v tesnem sodelovanju zadale sovražniku tetke Izgube, ki Jih japonske sile dozdaj še niso nikoli pretrpele. Sest ciljev General Mac Arthur je Izjavil, da «o cilji bojnih akolij bili eledSči: 1 prodirati v oerčje ozemlja, ki jfa Je bil sovražnik zasedel. 2) zavzeti veliko zemeljsko zračno in pomorsko oporišče, od koder se bodo izvršile bodoče operacije bodisi proti Jugu ali proti severu. 3) črtati zračno in pomorsko zaporo med Japonsko ln ozemljem, ki ga je na jugu zavzela, tako da s* ji, prepreči pošiljati na sever surovine in na jug pomoč in preskrbo. 4) o-svobojenje Filipinov, ki mu bo sledil zlom japonske Imperialistične predstave »večjega procvlta v vzhodni Aziji«. 5) osvobojen je zavez niških ujetnikov ln internirancev ha Filipinih. 6) zadeti Japonski voj*, skl, mornarici in letalstvu smrtni udarec. MaoArthur Je izjavil, da morajo ameriške čete Izvršiti samo še manj vaj vašnečiščevaln« operacija, da uičljo ostanke japonskih čet, ki se skrivajo ▼ gorovju, »poročil je, da so avstralske čete pri zavzetju Baiikpapaan . naletele na slaboten odpor. Napadi« so tudi podrošje rafinerij v Panmanaarl, ki leti severneje. Druge avstralske čet«, ki operirajo na desnem krilu, so napredovale m tri kilometre proti vzhodu, kjer so zavsele Seppingan ni naslrl!«, za 13 km svoje mostišče. T« čete so 6 km oddaljene od vatnega središča Manggara, Poročila iz bojtšč« javljajo, da delujejo zavezniška letala te iz oporišča. v Seppfngaru^ kt so za avstralske čet« zavzele v ponedeljek. Letalsld n^jsad Poveljstvo 20. letalske skupine javlja, da Je 450 veletrdnjgv, ki so včeraj bombaritale 4 Japonska industrijska središča, doseglo iBerdene uspehe. Dve veletrdnjavl as aj. sta vrnili« operacij pri katerih je bilo vrženih 3000 ton bomb, Odpor sovražnih letal Je bil •lab in protiletalsko topništvo neznatno, ter neučinkovito. Ministrstvo mornaric« j« dahe« naznanilo Izgubo torpedovk «Twigg«» )n *WiHiam« D. Port«r». Torpedovki sta bili potopljeni Pelini mesec prt japonskem zračnem naradu prt okinewi. Izgubo dveh ladij so javil! v predhodnem poročim mornarice toda poročilo ni navajaj imen * «Twlggs» je bila zsdota 10 junija la je izgubila 183 mot ^ teh je bilo 8 ubitih, 128 izgubljeni/, in 47 ranjenih. ♦Vranam D. Porter* se j„ u 3 ur« potem, ko ga Je 20. junija zadel japonski samomorint bombnik, Pretrpel je k nekaj iagub: 81 ranjenih in nobenega mrtvega ali izgubljenega. Ameriško moro--;JVe m-nistrstvo Sporoča, da so se re ,.f‘ev noro«. *te« James F., l pc ■ "ivV ameriških pomorskih sU na Pacifiku admiral ohester Nlmite in po-veljnik ameriškega brodovja Ernest King skupno z mnogimi drugimi admirali, sestali koncem preteklega tedna v 8. Franciscu. Razpravljali so o nadaljevanju vojne m Pacifiku, a ni mogoč« podati Se drugih podatkov, ker Je to v interesu naroda in vseh bojevnikov. Kongres poljske socialistične stranke Agencija «Pol preš«* obvešča, da se je v prisotnosti 2JOOO zastopnikov vseh poljskih socialističnih organizaciji pričel 3. julija v Varšavi 25. kongres poljske socialistične stranke. Kongres Je izvolil lastno pred-sednlštvo, kt ga sestavljajo: Hen-rjk Swltkow»ki, Boleelav Drobner, Stanislav 8zwalbe, Kazimir Po. semklevvlc«!, Rosolia Apoklikowa, Eglnia Praoerowa, Jan Stanczyk, Zygunt Szymanowekl, Franciszek Tmbalski, Osubka Moravski ln Stefan Matuezewski. Otvorttrv»nl govor j« imet pred. •edoik Dl*rut. Nato sta govorila prosvetni minister Wyseok Ma-tuszewskl m Gomirika. .Po govoru Kzevviscklja, člana kmetske stranke, Wendeja člena, demokratske stranke, Je govoril vodja socialistov Stanezyk, ki se je pred kratkim vrnil iz Londona. Dejal Je, da je večina posljskih socialistov v Inozemstvu edina a vstajajočo Poljsko, ki sloni na so-oialnlh pravicah. Zagotovil je, da se je na kon-grezu angleške laburistične stranke Imel priliko prepričati, kako socialistični zastopniki raznih narodov gledajo s vedno večjo simpatijo poljski pohod v demokra-eljo. Nova demokratska Poljaka lahko računa da te pozitivne prijateljske raspoloženje Nekateri Poljaki skušajo pred. staviti Poljsko kot nekakšno sedemnajsto sovjetsko republiko. Naj ml bo dovoljeno Izjaviti pred vsem svetom, da je Poljska, ki jo sedaj gradi poljski narod, res sva. hodna. Nova Poljska se Je odločila živeti v prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. To ni politika vezanja, ker se Poljska zaveda, da brez tega prijateljstva in tudi v bodočnosti ne bi mogla biti svobodna. Nekdanji spori med Sovjetsko zvezo in Poljsko so bili samo v prid Nemčije. Večkrat so se v inozemstvu vpraševali, da-li Želi Sovjetska zveza res Iskreno prija, teljstvo s Poljsko; jaz eem vedno dal pritrdilni odgovor. Verujem v razumno politiko maršala Stalina lc njegovih sodelovalcev, kakor predstavniki S ločil poljeke izjave, ki Jo Je izda- krimska konferenca. V popol- dnem sporazumu z vlado Združenih ' , /1 dršav je vlada Njegovega Veli- HTNSTON CHllftCHIU. voditelj konzervativne stranke CUBMENT A7T1.EE voditelj delavske stranke tudi verujem narodov SZ. Sovjeti in Poljaki dobro razume jo koristi, ki Jih bosta imela oba naroda od dobrih medsebojnih od-nošajev tn posebno od zagotovitve neodvidnostl naših zemlja pred mogočim napadom Nemčije ali kakršne koli druge »trartl. Po pogovorih, ki sem jih Imel v Kremlju z niršalldm Stalinom in drugimi politično zreloBt narodni liberalci. London, 6. julij Včeraj je bil v Angliji dan vo-litev. 25 milijonov voiiloev je izvolilo 640 predstavnikov v parlament.. pretekla parlamentarne doba je trajala 10 let, med katerimi »o se izm.njale 4 vlade, ki so jim bili na čelu S1anley Baidvvin, Nc-ville Chamberlain, Wlnston Chur. chlil, vodja koalicijske vlade, ln ponovno Winston Churchill km predsednik, vlade redne uprave, k Jo sestavljajo konservativci in Ob zaključku pretekle parlamenta! ne dobo so imeli konservativci v parlamentu 631 poslancev od skupnega števila 615; laburisti, ki so najmočnejšo nasprotna stranka, so imeli J54 sedežev, medtem so imeli pravi liberalci 21 sedežev. Reuterjčv politični dopisnik Fra-žsr Wlghton pravi, da večina pred- videva zmago Churchillove stranke, kljub temu, da ima laburl. stična stranka največ pristašev. Vendar se pa predstavniki konzervativne stranke ne upajo napovedati zmago. Neki strankin organizator je rekel dopisniku Wlghtonu, da se ne more zaradi pomanjkanja izvestnlh podatkov ničesar prerokovati. Z druge strani pa konservativni listi prerokujejo brezdvomno veliko večino. Pravi liberalci pa predvidevajo, da bodo imeli 50 do 90 sedežev. Laburistični glavni stan je prav tako kakor konservativni redkobeseden, toda v stranki so precej razburjeni, misli se pa, da bo stranka v primeru zmage ali poraza imela nedvomno večje število sede i čanstva poslala Osubkt Moravske-• ;#!«u priznanje začasne poljske vlade narodne enotnosti ter mu je sporočila, da je pripravljena obnoviti diplomatske odnošaje z vlado v Varšavi. Nato je vlada Njegovega Veličanstva opozorila, da mora začasna poljska vlada narodne enotnosti na podlagi krimskih določil o Poljski, razpisati svobodne volitve, kakor hitro bo to mogoče, na podlagi določb sploš-nlh in tajnih volitvah, ki jim bodo smele prisostvovati in postavljati svoje kandidate vse demokratčna in protifašistične stranke. Kmalu bodo objavili imenovanje britanskega veleposlanika v Varšavi. Med tem časom pa mislijo poslati v Varšavo poslanca Rober I ta A. Hankeya kot začasnega pooblaščenca. Predsednik Truman je nocoj javil, da »o Združene države priznale zunenjega ministra AntonyJa Ede-aa toliko izboljšalo, da bo lahko prisostvoval konferenci treh velesil Navedla Je tudi londonskega diplomatišnega dopisnika, ki pravi, da bodo imele delegacije, ki bodo spremljale v Potsdam tri velike državnike, številnejše spremstvo kot kdaj koli poprej. Bivši zunanji minister Edvard R. Stettiniua bo ostal v Washingto-nu. kjer bo na razpolago'odboru aa zunanje zadeve senata, ko bo začel obravnavati listino iz San Francisca Zevezntške dopisnike so pri uradni konferenci tiska Berlinu obvestili do ne bo dovoljeno nobeno poročilo o konferenci velesil Časni, kar,Ji so bili presenečeni in zahtevali, da se odredba pojasni odnosno da se ponovno o tem razpravlja. Druga odredba pravi, d« naj se vsi dopisniki, ki so prišli v torek v Berlin zopet vrnejo. Na n.tinovo mesto pridejo drugi, ki bodo zato določeni od zavezniških oblasti. ročje bo prešlo pod nadzorstvo britanske vojaške uprava Istočasno je nadzorovalna komi-sija za Avstrijo pripravljena začeti svoje delovanje na Dunaju, ter angleške, ameriške ter francoske dete čakajo na povelje, da zasedejo določena področja prestolnice. Grew za pristop Italije Združenim narodom Združene države tn Velika Britanija bodo priznale avstrijsko vlado London, 0. Junija Reuter Javlja, da bosta vladi Velike Brftpn’je in Združenih držav priznali sedanjo avstrijsko začasno vlado na Dunaju, ki Ji je na čelu socialist dr. Karol Renner. Pričakujejo v kratkem uradno poročilo I* Londona in Washlngtona. Do- ze v kot v zadnjem parlamentu, Varšavi so izbrali Arthurja Bliss Zato računajo predvsem na kme Danca, ki bo čhuprej prispel na | tljske okraje. ! evoj sedež. začasno poljsko vlado narodne ( b,.0 pon,-.pn) krogi mislijo, da se bo enotnosti ta so vzpostavile diplo- to ,.g0cll,0 pre.d kon{erenco matske odnošaje. Za ameriškega veleposlanika v v Potsdamu. Mislijo, da se bo prlzhanj« iz vršilo Istočasno z ummlkom sovjetskih čet iz južne Štajerske in iz mest Orana in Brucka na Muri. To pod. VVašhington, 6. julija V svojem pismu, ki ga Je napisal 23. junija ministrski namestnik zunanjih zadev Grew in katerega vsebino Je objavil predsednik odbora za zunanje zadeve senator Bloom, pravi, zunanji minister, da podpira vstop nove demokratske Italije v krog Združenih narodov«. Pismo Je bilo naslovljeno new-yorškemu zastopniku Vitu Marcan-loniju ln je razpravljalo o predlogu ki je bil predložen kongresu, da se zagotovi Italiji položaj, ki ga imajo oetall Združeni narodi. Grew, ki je ob času sestave tega pisma vršil posle zunanjega ministra, piše: «Naš! uradni diplomatski odnošaji s tem narodom dokazujejo, da se Je mnogo napravilo za ukinitev sedanjega položaja Italije in da se jo pridruži Združenim narodom. Pomanjkanja živeža v bodoči zimi v Nemčiji Herford, 6. junija James MacDonalt je v poročilu iz New Yorka javil, da se v sever-no-zahodni Nemčiji prebivalstvo še ne zaveda, da bo v Nemčiji v prihodnji zimi hrane zelo primanjkovalo. Izjavil Je, da so prebivalci Her-forda, Hamburga, Lueneburga, Bremena In Wilchelmshaffena živeli od proizvodov svoje bogate zemlje, tar se poleg tega okoristili z živino, katero so ukradli mrnsmsemm -!» l< J o lin Curtin mrtev Melbourne, 6. julija Sporočajo, da je predvčeraj šnom umrl avstralski mini-iiimki predsednik John Curtin, voditelj avstralske delavske stranke. tednika, katere le vfMl ministrski podpredsednik Ford. Bil fe star 60 let. ' Bil je znamenita osebnost v poli-ziimsm .•iMjmju* britanskega m- * pe.ii.ja ter velikopotezen vojaški poveljnik, ki mu ni primete v avstralski zgodovini. Vodil je Avstralijo Mri leta, ki iv bila najbolj kri tir. na doba v zgodovini avstralske ce-Itne. Povzročilo je nemajhno presenečenje, ko je ra',U pozval nn pomoč. Združene države nego Anglijo, vendar'je pomoč prišla v obilni meri od obeh. Prav tako kot »a časa avstralskih volitev i937 je Cu-rtin kot vodja avstralske delavske stranke tnai zdaj predvideval, da si mora A v- USTANOVNA LISTINA Cenolly je mnenja, da jo bo senat sprejel Skorajšna razprava v nizozemskem parlamentu Član šaje z Washington, 0. Junija senatne komisije za odmo-Jnozemstvom senator Conel- stralija pripraviti mogočno zračno ^ 1* v govoru, ki ga Je imel preko Vzrok smrti ministrskega predsednika Cvrtina je bila srčna kap. Zaradi p,učnega vnetja Je moral .'.ititi posle ministrskega pred- silo, da se bo mogla upreti sovražniku v bližajoči se drugi svetovni vojni. Curtin ni pri prvih volitvah zmagal Dogodki, ki so pozneje sledni, so pokazali, kako kratkovidni so bii. njegovi nasprotniki. Leta 1940, ko je volna v Evropi lc Izbruhnila, je stopil v volilno borbo, kl je ponovno dala zmago njegovemu nasprotniku' Mefrittsu; samo sdaj je Menim zmagal z majhnb večino. Naslednje leto je Menziesova vlado padla tn Curtin je postal drugi delavski ministrski preas-tinik i Avtraliji. radia, izjavil, da bo senat verjetno potrdil ustanovno listino organi za. clje Združenih narodov z znatno višjim številom glasov, kot z dve tretinsko večino, kl Je potrebna za sprejem. Izvršni odbor konference guvernerjev je včeraj zvečer pozval ves narod, naj podpira listino Predlog odbora pravi: «Smatra-mo, da mora ustanovna listina iz San Frančiška postaviti temelje bodočega napredka svetovne organizacije za ohranitev trajnega miru. Mi podpiramo ustanovno listi..' no Z d n j nih narodov, ki je bila ief.luv J na, in predlagamo, da Jo iirutrJki senat takoj potrdi.* Dopisnik «Boston Globea* James Morgan je v nedeljo napisal, da Je ♦izjava o medsebojni odvisnosti, ki Jo Je prejšnji teden podpisalo v San Frančišku petdeset narodov, zvezan* z izjavo o neodvisnosti, kl Jo Je v istih dneh pred 169 leti sprejel v Filadelfiji kongres 15 kolonij.* Leta 1776 je prišel trenotek, ko so trije milijoni ameriških naseljencev potrdili svojo pravico, da ustanove svobodne in neodvisne države. Sedaj, v letu 1945, Je prišel trenotek. ko vsi narodi priznavajo potrebo, da se združi ves svet, in ko razumejo, da dve. milijardi oseb, ki sestavljata prebivalstvo naše zemeljske krogle, ne morejo več živeti v miru, zaprti sami vase, na tej prenapolnjeni krogli. Konferenca t San Frančišku Je veličastno rešila svojo nalogo, čeprav so bile delegacije prisiljene d« lati pod kritičnim pogledom svet«, ki Je poln dvomov. Senat, Kl ne tol-a&mp čustev ameriške delegacije, ampak vsega ljudstva Združenih držav, bo gotovo potrdil ustanovno ltstino. Slednjič dobrobit, ki bo posledica konference v San Frančišku, ne bo toliko odvisna, od petih velikih sil ali 45 manjših držav, kot od narodov samih. Ce narodi ne bodo delovali^ v duhu zaupanja In Strpno-sti in ne bodo odločeni žrtvovati svojih manjših Ciljev z ozirom na svetovno sodelovanje, bo medsebojna odvisnost ostala mrtva črka, kot bi to ostala izjava o neodvisnosti, če bi kolonije ne ostale združene v boju za neodvisnost in kasneje v trdem in dolgem boju za združenje, kl hi bilo popolnejše v duhu ustave.* Iz Haaga, Dr. J. S. Van Royen, minister brez listnice v novi Sc h er merhovnovi vladi in ga lahko smatramo za pomočnika zunanjega ministra, Je Izjavil dopisniku «Asso. Cieted Pressa« v razgovoru, kl ga je imel z njim. da boste čim prej sklicani obe nizozemki zbornici ki bosta razpravljati o ustanovni listini Združenih narodov. Minister Van Royen je dodal, da Je skoraj popolnoma prepričan, da bo listina čimsOTj potrjena. KRATKE VESTI Utrad za gospodarske stik« z inozemstvom se Je protlvil načrtu, po katerem bi moralo biti 100.000 ton ameriškega jekla poslanih v Španijo. Glavni francoski delegat na Bližnjem Vzhodu Ktlene, Beynet> katerega j« spremljal grof Oste. rog, njegov sef kabineta, je obiskal libanonskega zunanjega ministra Faraona v njegovi zasebni hiši. Tt. je prvi sestanek Beyneta z državnikom Libanona ln Sirije od kar so se začeli nemiri. Sef Policije vioh.vske vlade - Jo seph Darnand Je bil prejeljan z letalom iz Nice v Pariz. Zdaj se nahaja v jetnišnlci v Freeneeju kjer čaka ne sodbo. Ob svojem prihodu je izjavil; »Upam, da bodo sodniki razumeli in- cenili mojo iskrenost. Delal sem po svojih političnih Idejah. V svojem odgovoru na pismeno vprašanje, ki ga je stavil reuterjev dopisnik v Varšavi predsedniku poljskega narodnega sveta in predsedniku začasne vlade Bieretu, je ta odgovoril, da bodo parlamentarne volitve na Poljskem razpi-sane takoj, ko bo dokončana vrnitev Poljakov iz inozemstva. Sovjet*!«* poslaništvo v Waehlng-tonu Je potrdilo vest, da »e je sov Jetiki poslanik pri amsrlškl vladi Gromyko, podal z letalom v Moskvo, da osebno poroča Stalinu o k uferenoi v S. F anoiscu in razpravlja o priprave h za »estanek treh Vita-iU pravica do življenja, pravica do svobode in pravica do sreče. Da si zagotovijo te pravice, so at ljudje ustvarili vlade, ki črpajo svojo pravično oblast iz volje vladanih». Ustava Združenih držav je imela zato, ka se nanaša na vlade, veliko večji razvoj, kot je izražen v besedah. Besede, s katerimi se začne ustava, so: «JM, narod Združenih držav, izrazimo in vspostavimo »a Združene ameriške države pričujočo ustavo». Ta trditev je uresničila tipično ameriško načelo, ki pravi, da vlada ne more delovati sdmo z odobritvijo ndroda, ampak kot služabnik naroda, ki je edini suveren. Načelo, ki ga izjava neodvisnosti poda kot opravim naroda», je pravica , da se vpostavijo vlade, ki temeljijo na osnačenih načelih in imajo svojo moč po taki obliki, ki naj zagotavlja narodom rešitev m, srečo. Izjava neodvisnosti je manifestacija, ki vsebuje 150 let življenja m razvoja ameriških kolonij. V tej dolgi dobi se je rodilo in zorelo to, čemur pravimo «ameriški nar m življenja». izjava neodvisnosti ni predstavljala samo visoko načela ki so povzročila gibanje vsega sveta, ampak predstavlja tudi rezultat izkušnje več človeških generacij, ki hočejo na vsak način doseči svobodo. Takratni največji problem Združenih držav ni bil, presoje-nje pravičnosti storjenih korakov in teka stvari, temveč možnost obstoja naroda, katerega temelj je bil načelo svobode. 87 let pozneje so se nahajale Združene države v negotovosti, katero je Abramham Lincoln izrazil z besedami: *Pred 87 leti so naši predniki ustvarili državo, ki je bila spočeta v svobodi in je temeljila na načeto, da je Bog vse ljudi ustvaril enake. Danes se nahajamo v strašni državljanski vojni, ki bo dokazala, če bo ta ali katerakoli tako spočeta in ustvarjena država lahko trajala». Ameriški narod je v današnjem dnevu, ki je začetek 170 leta neprestanega življenje in razvoja Združenih držav, bolj močan kot kdaj v svoji veri in v svoji demokraciji, medtem ko sodeluje z vsemi drugimi miroljubnimi narodi na svetu po načrtih in sporazumih za uresničenje svobodnega i« mirnega sveta. ____________ * ,Dan neodvisnosti1 v vsem svetu London, 6. julija Narodi vsega sveta so se s hvaležnostjo pridružili ameriškim silam pri praznovanju obletnic« dneva neodvisnosti V Parizu Je general De Ganil? prebral nagovor ameriškim vojakom, medtem ko je v Brmcellu po radiu govoril ameriški poslanik. V Atenah so bila poslopja javpih In državnih uradov oKrsiena z zastavami obeh narodov in ministrski predsednik jg po«wtil ameriško poslaništvo. V Nemčiji so ameriške tet« praznovale dan 4. julija a tem. da ao prešle na ameriško okupacijsko področje v jugozahodnem delu Berlina. Abel Bonnard obsojen na smrt Pariz, 6. julija Pred pariikim sodiščem se je začela v Odsonoati obtoženca razprava protin aučnemu ministro vt-chyske vlade Abelu Bonm.rdu. Obtožen j«, da j« vodil intenzivno propagando v prid prisilnega dela v Nemčiji, skušal ponemčiti Alzacijo in ovadil mnogo rodoljubov vi-vhyj*kf milici. Sodišče ga je v odsotnosti obsodilo na smrt. Stian GLAS ZAVEZNIKOV 6. julija 1945 ms Zmagovit razvoj položaja na Kitajskem Ameriška zastavaI poleg sovjetske nad Berlinom Vstop britanskih čet Berlin, 6. julij«, V prisotnosti generala Brediley-a je bila ob značilni svečanosti poleg sovjetske zastave izobešena tudi ameriška zastava. Pri svečanosti izobešanja zastave je prisostvoval sovjetski poveljnik Berlina generalmajor Nikolaj Barinov. Po kratkih nagovorih, ki sta jih držala Barinov in Bradley, so sovjetske in ameriške vojaške godbe zaigrale himne obeh držav. Ameriški tanki so oddali salve strelov. Včeraj ob 15,30 uri so motorizirani britanski oddelki prispeli v zahodno predmestje Berlina. Na čelu čet je stopal eskadron husa-rjev 7. oklopne divizije. red*e_cln*k, danes umrl,. Posvetil ske se razširjajo proti jugu, da j liko središče Liučau v Kvangsiju i -i® sv°Jft domovine nesimo bi pretrgale ozko zvezo med ■ ter prodirajo proti Kuieilingu 1 svo-f° veliko sposobnost in postenje. francosko Indokino in kitajsko • in od tam proti Wuchowu, ki je i te™več tudi • svojo neomaju pri- obdlo, ki lezi nasproti otoka, važno prometno središče na poti! vrženo®t načelom, ki so vodila F or može. V mesecu dni je voj- v Kanton. I narode do zmagovitega ska generalnima Cankajšeka s , ) Na seV3ru se pripravija' kOTlc* vo1n® v ETir.°T,iJ" M 8 ^u' podporo ameriških letalskih sil I naLd na de„nn i.riln mnonsUh m uapchom vodl1° bitke na Da' ugta kot k,- rm t ',r- n od T»,,ka p?o,i Tuv.paiju. j S.) Ogromne važnosti je pr e-1 predsednika*. mik kitajskih čet proti oporišču Izgubljeni med ledeniki le zgornji zemljevid. 1.) Južni armadni zbor je pri svojem napadu prišel preko Szele in je zdaj samo še nekaj Ktoeiling, katerega smatrajo kilometrov oddaljen od morske j ^ot strateški vozel vseh pro-obale. S tem bo pretrgal pro-; metnih zvez med severom in Pa%dalet*v Nemčije __________ na štiri do očena metne zveze iz francoske Indo- jugom. Padec mesta bi povzro- oKuf>SC'|J»^a PCdfOCjS kine v srednjo Kitajsko in prt- zlom vsega japonskega \ London, 6. julija silil Japonce, da prenesejo svoje ■ obrambnega ustroja v srednjem ; Posebni dopisnik Reuterja v Fa-dobavne poti zopet na morje. Kvangsiju in bi odprl pot proti rižu, Haroid King javlja, da so sti-kjer jih bo sprejela zavezniška ■ v ozadju ležečemu važnemu r' velike zavezniške sile Sovjetska vojna mornarica in letalstvo. ; pristaniškemu mestu Kanton. 1 zveza, Velika Britanija, Amerika m 2.) Na jugu nastaja še druga [ 6.J Premik čet proti Saojangu1 Francija, dosegle sporazum o do- nevamost za japonske čete, ki ima znaten pomen, kar bi mogel končni zasedbi Nemčije. Dobro se umikajo iz Liučau-a proti do-j doseči Tlengiang, izhodišče dveh j poučeni krogi pričakujejo bolj toč-lini Sikiang. j velikih in važnih cest proti j nih vesti v prihodnjih dneh, najbrž 3 J Čete XXVI kitajskega] jugu. jv nedeljo. Byrnes sprejel diplomatske zasfopnke tVashington, 6 julija Zunanji minister James W. Byr-nea je praznoval dan ameriške neodvisnosti z raznimi pogovori, ki Jih Je imel z zastopniki tujih držav. Novi minister Je ptrieei svoj de-lavni dan ob 9. uri s sestankom, ki ga je imel z'državnim podtajnikom Grewom in mnogimi pomočniki. Pozneje se Je Bymes sestal z novoimenovanim sanaalvadorskim poslanikom Hectorom Davisom Castro in Južnoafriškim poslanikom Herry«n T. Andrewom ter se do. govoril glede predložitve poverilnih pisem predsedniku Trumanu. V poznejših urah so vsi voditelji diplomatskih misij v Washingtonu sporočili svoje pozdrave novemu Zunanjemu ministru. «Strica Sama ribja sola» Za pomot demokratski Španiji London, 6. Julija Znani pisce J. B. Priestley je skupaj z laburističnim poslancem Wllliamom Dobbiejem in z liberalcem Wllfredom Robertsom predložil kandidatom pri dama&njih britanskih volitvah pismo in vprasaln0 polo v imenu Odbora za pomoč demokratski Španiji. Glavna vprašanja ankete so bila: cAM mislite, naj britanska vlada poskuša z mednarodno akcijo orno gočitl španskemu narodu vzpostavitev demokratske ustave tn rešitev lastnega utroja v demokratičnem smislu?* in «ali mislile, naj britanska vlada podpira napore republikancev v Izgnanstvu In v Španiji, da si ustavno ustvarijo obliko vladavine?*. Pozitivno so odgovorili: 202 laburista, 27 konservaticev, 18 pripadnikov stranke Commonvealth, 56 liberalcev, 16 komunistov in 5 neodvisnih. Vsi odgovori so odločno na sprotni pcflitikl, da se pregovarja s Frankovo vlado. fz )iifroslovan*l«’h koncentracijskih taborišč Beograd, 6. julija Maršal Tito je podpisal odredbo, s katero se pušče jo na svobodo iz taborišča pri Sabcu srbski kmetje, ki »o bili v oddelkih generala Draže Mlh&jlovica, CAuAomki Udjsojs m iohJ&a. čta njegov, o&stoj Ukinitev vojaške cenzure v Jugoslaviji Beograd, 6. julija Maršal Tito je kot minister za j narodno obrambo podpisal zakon, ‘ ki ukinja vojaško cenzuro nad zasebno pošto v demokratični Jugo slavi ji. UMRA za Jngn»lm/ijo Beograd, 6. julija Radio Beograd Javlja, da je v zadersko pristanišče prispel paro-brod družke »UNRRA*, ki nosi 8000 ton blaga, ki je namenjeno za Jugoslavijo. Pričakujejo Se druge ladje družbe «UiNRRA» ki plovejo v Dubrovnik in Šibenik. Jugoslovanske o. blasti upajo, da bo tudii tržaško pristani&če moglo služiti za Iztovor blaga, katerega »UNRRA* doba vlja Jugoslaviji. Odkar so 1937 v Ameriki na reki Chinook zgradili pregrado pri Bonnevillu, se je moral boriti chinooški losos za svoj obstanek. Vsak šolar ve, da žene lososa čuden nagon, da se vrača drstiti se na mesto, kjer se je rodil. Drsteča chinooškega lososa, ki vsako leto dobavijo ameriški kuhinji 17.000 ton mesa, so mrzli zeleno-modri dotoki reke Columbia. Chinooški losos je uspel priti preko 37 metrov visoke pregrade pri Bonnevillu po vodnem stopnišču ali z dvigali za ladje, toda nepreklicno ga je ustavila višja pregrada Grand Goulee Dam (150 metrov) višje ob reki. Toda to je samo začetek neprijetnosti, ki se pripravlja-f jo za lososovski rod. Vojno in notranje ministrstvo nameravata po vojni zgraditi še osem velikih rečnih pregrad na reki Columbia. Toda ameriški državni Urad za ribarstvo in divjačino je Izdelal presenetljiv načrt, ki naj omogoči zgraditev vodnih pregrad in življenje lososom. »Največji biološki poskus v ameriški zgodovini* opisuje v mesečniku Harper naravoslovec Richard L. Neuberger. Načrt ne predvideva nič drugega kot šolo, kjer naj chinooški lososi pozabijo na zelene vode reke Columbia, kjer so se rodili in bodili drstit in naj to v bodoče delajo nižje pod pregrado v Bonnevillu. Urad za ribarstvo in divjačino je s poskusom v majhnem obsegu že dokazal, da je stvar izvedljiva. Uslužbenci urada so začeli leta 1939 loviti losose, ki so bili na poti proti gornjemu toku reke Columbia, jih naložili na tovorne avtomobile in hiteli z njimi v yeliko ribogojno postajo v Leavenworthu v zvezni državi Washingt.nn, katero naravoslovci imenujejo »Strica Sama ribja šola*. Tukaj, daleč od njihovega rojstnega kraja in drstišča, so samicam umetno odvzeli jajca in jih oplodili z semenom samcev. Ko so tako zaplojeni in rojeni majhni lososi zrastli toliko, da so jih lahko prepustili njihovi usodi v reki, so jih označili in spustili, v vodo, da plavajo po svoji volji proti morju. Ko so štiri leta pozneje kot odrastli lososi plavali proti zgornjemu toku reke Columbia, so jih ameriški naravoslovci z zanimanjem in strahom v srcu opazovali. Kot so predvide- vali, zaznamovane ribe se niso trudile, da bi prišle v gornji tok reke Columbia nad pregrado Grand Coulee Dam, plavale so samo v spodnji tok, kjer so jih pred štirimi leti spustili v vodo in se drstile na tem mestu. Naravoslovci v »Strica Sama ribji šoli»v Leavenworthu mislijo, da bodo po tem poskusu izšolali vse chinoo-ške losose — približno kakšnih 240.000 po številu —, četudi bi mogel biti izid tudi skromnejši rod lososov. Toda stari ribiči so črnogledi. Stari Grady Miller je žalostno zrl na pregrado Wallowa Lake, ki je popolnoma uničila nekdaj zelo bogato lovišče lososov, in rekel: »Človeška civilizacija in losos se ne trpita*. Sp eiiifl volitve v Franciji Pariz, 6. julija Kakor poroča pariški reuterjev dopisnik, bodo v soboto v posebnem zasedanju francoske vlade razpravljali o bodočih splošnih volitvah ki predstavljajo najpomembnejšo odločitev v notranji politiki, Vlada še bo morala odločiti, ali naj razplie volitve- za obe zbornici na podlagi predvojne ustave, ali pa naj prekine vsako zvezo s preteklostjo in razpiše volitve za. ustavodajno skupščino. Zadeva je odločilne važnosti to je v veliki meri odvisna od osebne odločitve generala De Gaula. Letalski poročnik David Goodlet je dejal: «Ce si hočete zamisliti, kako smo preživeli prvih sedem dni, si predstavljajte, da ste z dvema tovarišema-zaprti v jeklenem valju pri J/O.o pod ničlo; brez hrane, le pol piškota na da/n namesto vode pa srkate ledena; zrna, ki nastajajo ob stenah valja iz izdihavanega zraka*. Letalski narednik Arthur Weaver, ki je sedel pri ogre-valnilcu, je dodal: «In ne da bi vedeli, kje da se nahajate in kako se boste rešili; to je bilo najhujše». Ko so Goodlet, Weaver in Se en član posadke, vodilni častnik Al Nash pred dvemi meseci z bombnim letalom Leteli proti Angliji, so bili prisiljeni pristati na nekem- ledeniku ob grenlandski obali. Vsi trije so 1\ dni vzdržali do JfO.o mraza in se rešili. “Še vedno me zebe,, Razgovarjal sem se z Goodletom in V/eaverjem v nekem hotelu v Torontu. Oba sta bila zelo upadla in Se selo mlada; eden je imel 21, drugi pa 22 let. Al Nash je bil na dopustu v JVinnipegu, toda zdelo se je, kot da bi bil z nami; MVeaver in Goodlet nista pozabila nanj, saj so vsi trije skupno preživeli te'ko dogodivščino. Soba je bila dobro zakurjena, toda Wcaver je imel na sebi svoj težki plašč in je stalno slonel na ogrevalniku: «Dva meseca je že m’nulo, odkar so nas rešili z ledenika*, mi je dejal, *pa se še nisem ogrel*. Dve uri potem, ko so zapustili Novo zemljo, so se znašli v zelo gosti megli- Nato je odpovedal radio. Goodlet se je poizkušal z letalom dvigniti nad oblake, toda letalo je bilo obtežena z ledom in se ni moglo dvigniti. Skoraj šest ur so leteli na slepo v višini 5000 metrov. * Bencina smo imeli le. še za pol ure leta. Treba hi se bito torej pričeti spuščati**, je dejal C a dlet. *Preleteli smo goste oblake in se nadejali, da- vsah hip zaiyC.u;mo ob gote. Prijatelj Al Nash je bodril na ta način, da je kričal v krovni telefon: «Peto nadstropje, žensko perilo, nogavice in jopice*, in še druge slične neumnosti. Ko smo prišli iz megle, mu je zmanjkal tudi najskromnejši humor. «Kolikor se je dalo razločiti, smo sc tedaj nahajali nad kopnim, oddaljeni kakšnih 25 km od obale. Gore, nazobčane kot razbite steklenice, so se raztezale vzporedno z obalo. Pod nami je bila s snegom pokrita planota, ki se je spuščala z gore proti morju. «Preletel sem sem in tja približno 200 km, toda težko je bilo najti primerno mesto, kjer bi lahko pristali, ker je bila, planota polna prepadov, ki so jo sekali. Končno sem pristal, ne da bi spustil koles. *Ce poslušate njegovo pripovedovanje izgleda zadeva zelo enostavno*, je nadaljeval Tyeaver zgodbo. Toda pristati na snegu, ki je visok skoraj 200 m gotovo ni šala. In povrhu še brez vsakega sunka. Z Alom sva kričala: bravo! in ko se je David prikazal iz kabine sva mu navdušeno čestitala. Ciklonski veter *f)avid je skočil iz letala, da se nekoliko razgleda, pa se je vgreznil v sneg. Zvlekla sva ga spet nazaj in trdno zaprla vrata. Sonce je zahajalo in čutili smo veter, ki je nosr sneg proti letalu. Pogledal, sem na toplomer, kazal je ST.o pod ničlo. Sklenili smo, ČUDEŽNI RAZVOJ MODERNE TEHNIKE Pretresljivo doživetje treh ka- •w nadskih letalcev - Štirinajst dni pri 40° pod ničlo - Brez hrane in vode ■ Končna rešitev da pojemo nekaj kruhkov in popijemo nekaj kave, ki 30 nam jo dali pri odhodu na pot. Kava je zmrznila in kruhki so bili trdi kot kamen. Morali smo jih topiti v ustih, dokler se niso zmehčali, da smo jih lahko pojedli. Nato smo kadili cigareto drugo za drugo. Cigaret smo imeli dovolj, 5000 smo jih namenih našim prijateljem v Angliji, toda imeli smo eno samo škatljico vžigalic in Davidov vžigalnik». * V sakih deset minut smo se suvali in teptali z nogami po tleh in stenah, toda mraz nam je silil do kosti. David se je vzpel na pilotski prostor, da pogleda na anemometer. Kazal je 100 km, na uro in v resnici smo skoraj čutili veter skozi jeklene stene letata*. «Ne verjamem, da bi vzdržali 21f ur, če Alu ne bi prišlo na misel raztrgati pedala na kose, 7;t smo si jih ovili okrog telesa in nog. O polnoči je toplomer padel na, JfO.o pod ničlo in tresli smo se od mraza. Sklenili smo se vleči eden vrh drugega v zadnjem delu letala. Al se je prvi vlegel, jaz nanj, David pa na mene, nato pa. smo se pokrili z osialo svilo padala. Toplota naših teles nam, je položaj nekoliko izboljšala, toda Se vseeno smo šklepetali z zobmi od, mraza. V tem položaju smo ostali vso noč, menjavali medsebojno prostor na sredi, ki je bil naj toplejši*. «Vso noč. smo se razgova-rjali o vsem, Itar nam je prišlo na misel. Sklenili smo, da bomo jedli le po en piškot vsakih 21f ur na osebo in na ta način varčevali s škatljo p, škotov in s vsem ostalim živežem, ki smo ga imeli na zalogi. Piškoti so bili nekoliko večji od kvadratnega cm, vsebovali so mesla dosti vitamini v, toda imeli so okus po žaganju*. • 'iNato smo govorili o Gandiju in kako dolgo lahko vzdrži človek brez hrane, Pogovor nas je na svoj način razv/seijeval, mislili smo namreč na Gandija, starčka, z nagubanim, izsušenim ob ra zom, ki je izdržal 50 ali 60 dni brez hrane, kar bi tudi mi lahko storili. Nihče pa ni spregovoril besede o mrazu*. «Ob sedmih zjutraj smo odprli špranjo vrat, in pogledali ven. Snežni metel je še vedno divjal, toda temperatura se je dvignila na 33.o, vedno pod ničlo. B> ž in' spomini «Kakor se mi zdi, smo bili drug večer bolj lačni kot naslednje dni. Vzbujali smo spomine na bočične pojedine, ko smo bili še otroci in govorili o vsem, kar smo pustili na krožniku. Ta večer smo polagali roko na srce in prir segali, da ne bomo nikoli več ničesar puščali na krožniku. Med pogovorom smo neprenehoma kadili in trepetali od mraza. Noge so nam otrpnile in bali smo se, da nam ne bi zmrznile in Aa ne bi dobili raka*. *Na ta način smo prebili tri dni. Tretjo noč, približno ob dveh, letalo ni več nihalo, kar je pomenilo, da se je veter polegel. Vrata so bila zamrznjena,' odprli smo jih s silo in poskakali z letala. Al je z največjim, trudom dognal, da se nahajamo v severnem polurnem krogu, kakih 25 km od Atlantskega oceana in 175 km od najbližje točke označene na našem zemljevidu». cMed tem časom so nam, m.ožgani nekoliko zastali, nismo pa bili še preveč prestrašeni. Ugibali smo, kako bi se dalo priti do te točke. Odločili smo se napihniti gumijasti čoln, ga zvleči po snegu do morja in nato veslati do našega cilja. Za hojo po snegu do obale pa smo potrebovali snežne krplje. Na krovu letala smo našli pokrove lesenih škatel, delali smo vso noč z Davidovim nožem in do jutra smo —izgotovili —pet lepih‘ krplje v. Šestega smo izdelali iz vrhnjega dela stola. Nato smo spravili skupaj kompas, pištolo Very, tri zasilne rakete in ška.tlo s piškoti*. «Končali smo z delom, ko se je veter dvignil in snežni metel nam je zastri razgled. Tedaj smo utihnili*. (Konec prihodnjič). GORICA Ameriikc čete proslavile »Dan neodvisnosti4* Ameriške čete, ki so v naSem mestu so s številnimi vo jaškimi in športnimi prireditvam proslavile ameriški državni praznil «Dan neodvisnosti — 4. julij* Športne prireditve so priklicale n* »portali prostor številne ameriški vojake in prebivalstvo, ki Je sledilo z zanimanjem posameznim de lom športnega sporeda. Posebno je uspela prireditev boksa, ki se je vršila na stadionu v uil ct Baiamonti. Na sporedu je bil-devet dvojic katerim so gledalci sledili z zanimanjem, odobravanjem in vzpodbujanjem posameznih tek movalcev. Tudi dva domača tekmo valca, Kerševan in Bini, sta se pomerila z dvema ameriškima tekme-(jprna istega razreda. Toda posku “ vobeh domač-inov ker sta oba nista imelii izgubila n«j TRŽAŠKA KROMKA Odmevi enodnevne stavke pred sodiščem Zaradi pomanjkanja dokazov je splošno vojaško sod , e včeraj p^eni udeležiti osvobodilo obtožence Rudolfa Škod nika in Viktorja Grušče ina, ki sta bila obtožena, da sta grozila nekemu trgovcu na dan ene .iaevne stavke v Trstu, ker ni hotel zapreti svoje trgovine. Pravtako je splošno vojaško sodišče včeraj izreklo pogojno obsod bo Bernardu Zguru, Via Romagna 32 v Trstu, zaradi udeležbe pri demonstraciji, ki ni bila odobrena od pristojne oblasti. Sodišče Je izreklo pogojno kazen zaradi slabe ga zdravstvenega stanja, ker Je obtoženi prižel naravnost iz bolnišnice na razpravo. Njegov zagovornik Odvetnik dr. Peter Pobega Je trdil, da obtoženi ni kriv. Angleški major A. C. J. German Je predsedoval sodišču. Javni tožilec Je bil ameriški poročnik A. Marshall. Kaplar Noakes je izpovedal, da je videl obtoženega na trgu Unitd v sredini množice demonstrantov, kako kriči in maha z rokami. Bilo ie dano povelje, da se množica razide, tako da Je obtoženega aretiral. Ta mesec se bo v Gorici delilo milo za pranje vsem javnim obratom, in sicer obrok, ki je določen za mesec julij. Zelene bone morajo prizadeti dvigniti v t. m. pri občinskem prehranjevalnem u- demonstracije ' radu- Cbljk bi'do lahko dvi«‘liU biti v sredini množice in izražati ] ■““> X o-e.tulh drogerijah. Opo-svoje mišljenje « krhanjem, govor- i da ‘e,enl h™1 ve' | ljavo 31. julija in se ne morejo odšel na prefekturo šele ob 2 uri , ko jo bila demonstracija že skoraj končana. Zgur je pokazal a roka-mi, kje Je ulica Ghega. j Zgurov zagovornik j« podčrtal, da i več obnoviti. Delitev petroleja Pri običajnih razprodajaicih Gorice se deli svetilni petrolej imetnikom posebne izkaznice gorisKe občine za leto 1945. Obrok vsebu je Na vprašanje zagovornika dr. Pobege Je kaplar potrdil, da je policija demonstrantom dovolila vstop na trg Uaita. Priča hi vedela povedati, ali je Zgura uslavlU skupina ljudi im vprašala za pot na neko mesto. Okoli Zgura je bilo 30 do | rekala pogojne obsodbe. 40 ljudi. Na vprašanje predsednika jenjem, mahanjem ali nošenjem zastav ali drugih znakov. Dejstvo, da je policija dovolila demonstrantom vstop na trg Unita, je opravičeno zmotilo ljudi, da so mislili, da je deniohstracija dovoljena. Odvetnik Je priznal, da Je bil v iz- vestnem trenotku dan po glasno- , , , govorniku ukaz za razid. toda j en liter P^roleJa in se ,ahko dvig' 1 ne v teku tega meeeca z odrezkom vsakdo ga ni moral slišati ali ra- „ . . . , ... številka 5 omenjene izkaznice, zumeti. Ker stražnik, ki je aretiral Zgura, nc razume italijanskega Je- Mieko V prahu tika, je bilo prav lahko mogoče, da je stražnik zamenjal kazanje sme. ri v ulico Ghega kot znak udeležbe pri demonstraciji tn Zgu rove besede kot navodila demonstrantom. Odvetnik je izjavil, da občuduje postopek vojaške policije z množico pri izvrševanju svoje dolžnosti, roda v tem primeru se Je zgodila pomota od strani policije. Zgur ni prišel na trg Unita pred 17.30 uro. Če bi naj bil on voditelj demonstrantov, bi bil moral priti prej. Zgur trpi na pljučni bolezni in je prišel pred sodišče naravnost iz bolnice. Ce bi sodišče našlo, da J® Zgur kljub temu kriv, pro6i za Pogojno obsodbo. Tudi nemška sodišča so po besedah zagovornika iz- sa sreče) točke. Izidi so bili sledeči: Griffith j' premagal Fisherja po točkah; Her-lene Gallaranija po točkah; Gal-jhan-t' Kinge po točkah; Valine Bi-tiija ph tcčltah Zambella Pineauja po točkah ;\Healy Esparza. po točkah,; Hunt Ž*.rSeyana P° točkah;! Murphv je premagal Burketta za radi opravičenega^ odstopa v tre tjem kolu in Amatc je premagal Merzeta po točkah. Prehrana \* Prijava UvilskiK nakasmio in' ob■ roki za mesec julij: Prehranjevalni urad objavlja, de mu morajo konzumen ti za spodaj navedena racionirana živila za mesec julij predložiti živilske nakaznice do 10. t. m. Trgovci pa morajo izročiti odgovarjajoče odrezke živilskemu uradu najkasneje do 12, julija 1945, Delitev se bo pričela s 16. Julijem 1946. in sicer- Živila (testenine, riž) pol kg testenin in pol kg riža za vse skupine razen za pridelovalce. 7-iviIa se lahko dvignejo s štirimi tedenskimi odrezki za testenine osebnih živilskih nakaznic, ki veljajo za štiri mesece od julija do oktobra 1945. Cena testeninam 7 lir za kg, navadnemu rižu 8.60, bolpše-mu rižu 9. Sladkor: 126 gr za vsakega kon-i zumenta. Dvigne se na odrezek 1. za sladkor, cena 26 lir za kg. Mast: 100 gr za vsakega upra-! vičeuega konzumenta. Dvignila se bo z odrezkom I. za olje-maščobe Cena masti 50 lir za kg. Sir, parmezan: po 100 gr na osebo. Dobi se na bon št. 1. (za ražno blago*) iivileke nakaznice. Cene je po lir 42 za kg. Koncentriran paradižnik: po 50 gr na osebo. Razdeljen bo na bor. at. 2. *a »razno blago*, cena 6krat koncentriranemu paradižniku je lit 70 za kg. Juha v prahu'- po 150 gr na ose-bo. Dvignila se bo na bon št. 3 zfi «razno blago*, cena lir 30 za kg. Riž se bo delil iz zaloge, ki j j Imajo poedini trgovci na drobno. ! Pozivamo vse trgovce jestvin, i:i imajo v zalogi testenine za bolniki a-l-i dietetično hrano (izvzemih ona ki je bila dvignjena v zadnjem čn I su brez bona), naj javijo njen | množino prehranjevalnemu urad,n do 10. julija t. 1. 7. julija se prične delitev mleka [ v prahu, kakor sledi: 1. otrokom , Delitev konzerviranega mesH od 1. do 3. let: 350 gr na odrezke ; Pokrajinski prehranjevalni urad z dne 29. in 30. junija zelene iz- javla, da se bo utri začela delitev-kaztnlce, 2. imetnikom bonov za j .vonzerviranega mesa vsem potre-dodatek mleka: 700 gr na odrezke "mikom v mestu. Obrok znaša 100 z dne 29. In 30. junija izkaznice gr po osebi. Obroke bodo razdelje-za dodatek, bodisi za 1 liter ali pol, vale mesnice proti odvzemu odre z-litra mleka. Mleko se lahko dvigne ' ka it 4 osebne živilske nakaznice PREHRANA Delitev mila v mlekarnah, kjer so posamezniki vpisani. Delitev se zaključi 11. t. m. Cena je po 61,50 lir za kg. Prijava za delitev »>*e»a in maščob Tržaški prehranjevalni urad javlja. da bedo prijave za obroke kon. zerviranega mesa za Julij sprejemale mesnice. Prijave za svinjsko mast in za maslo sprejemajo trgovine z jestvinami in s prekajenim mesom, prijave za olje pa . ,, , , 1 Ob zaključku razprave je pred- , , je priža odgovorila, da je aretirala .p,dnlk SDreje, pričevanje ! samo trgovine z jestvinami. Zgura, ker je bil očividno voditelj i p0,1clje da 3e Je ZmT udeležil v --------------------- mn ice. j izve8tll) merj demonstracije, kot Obtoženi Zgur je sam pričal v la- j dokazano. Zaradi tega bi ga moral dnem primeru. Bil je zapaden na ! obsoditi na dva meseca zapora. To-prefekturi na trgu Unita, kamor j da z ozirom na slabo zdravstveno je šel, ko ga je ustavila skupina dečkov, ki so nosili zastavo, kje Je ulica Ghega. Vojaška policija Je prišla in ga aretirala. Druge priče obrambe so izpovedale, da Je Zgur stanje obtoženega Je izrekel pogojno kazen, tako da obtoženi kazni ne bo moral izdržati, če ne bo ponovno prišel zaradi novega prestopka pred sodišče. Zamenjava frcmcosk h bankovcev V zvezi z zamenjavo in preglr. dom francoskih bankovcev se morejo francoski državljani ali državljani zavezniških ali nevtralnih držav obrniti na švicarski konzulat, ki prehodno uraduje v prostorih v ulici 23. Maržo štev. 1, od 9 do 10 ure zjutraj. za razne vrste živil za štirimesečje ju/li-j-oktober 1945. Cena mesa je 119 lir za kg. radijskFpbogram v. petek «. .Julija. 18.58 otvoritev, 19. obvestila svojcem, 19.20 mladinska italijanska ura, 20. napoved časa, poročila v italijanščini, 20.15 poročila v slovenščini, 20.30 Prešernov večer 21.16 koncert pianista Rotterja, 21.45 vokalni koncert, izvaja pevka Anka Jelačič, 22.15 Cecchelin in njegova družba, 23. zadnje vesti V italijanščini, 33.10 zadnje vesti v slovenščini, 23.20 sekstet «Alaibar- da»: 23. aključek. DIRBKTOR Poročnik ALFRED L. GIUGIS častnik za tisk v Trstu Glavni urednik: VTTTORIO ZANABONI ELEKTRONI V INDUSTRIJI (Nadaljevanje in konec) Nadzorovanje varjenja s sredstvi, k‘ nam Jih daje na razpolago elektronika, nas je privedlo še v mnogo bolj važna področja. Dokler je delala industrija predvsem z navadnim jeklom, ni bilo treba točnega nadzorstva, ki ga omogoča uporaba elektronskih naprav. Toda ko je ia-čtla igrati v vojni industriji najvažnejšo vlogo uporaba duralumlnija, nerjavečega jekla in drugih zelo važnih zlitin, je bila potrebna zelo velika točnost za uravnavanje električnega toka pri električnem varjenju. Samo elektronsko ravnalo ln stikalo moreta delovati zadosti hiti o, da ne nastane pri varjenju preveč kvsra. Thyratronake in ignltronske cevi uporabljajo v zvezi s kondenzatorji m točkovno varjenje aluminija. Električni tok visoke napetosti tako hitro segreje mesto varjenj«, da 4* to stali, preden postane ostala površllna preveč vroča. Nadzorstvo z elektronskimi napravami, s katerimi že danes razpolagamo, bo omogočilo izvršiti v Istem postopku varjenje, kaljenje in temperi ra nje različnih kovin. Toda nobeden Izmed postopkov ni prišel pravočasno, da bi odpravil današnji način proizvodnje letal, pri katerem uporabljajo zakovice pri spajanju letalskih delov, Ko bodo gotovi novi načrti nt podlagi novodobni!, merilnih postopkov, bo nastopil dan popolno- ma zvarjenega letala, kar bo zelo pospešilo letalsko proizvodnjo. Splošen razvoj elektronskih naprav pa je usmerjen' k merjenju ln nadzorstvu atomskega »veta. Naprava za merjenje spektralnih barv (speotrofotometer) družbe »General Electrics* ugotavlja s pomočjo pri. zem, thyratronskih cevi in fotocelic dva milijona barvnih odtenkov ter jih avtomatično ln točno beleži na. barvnih grafikonih. To napravo je že priznala ameriška družbe za normalizacijo kot uradno napravo za ugotavljanje in uvrščanje barv na slikah, kipih, v barvilih, črnilih, tkaninah itd'. Najbolj zanimiv izmed vseh novih elektronskih naprav je ležijo pod mejo svetlobnega valovanja ln dostop do njih bo pomenil nova odkritja. Elektronska veda uporablja v veliki meri brezzračni prostor, toda te nenavadne naprave niso nastale v brezzračnem prostoru samo zaradi muhavosti iznajditelja ali zaradi njegove želje, da ustvari nove poizkusne igračke. Potrebe časa, vsa zgradba človeškega napredka, znanosti, proizvodnje in blaginje, vse to je poklicalo v življenje te nove naprave, Potrebna nam 1e nova merilna tehnika, če hočemo izdelovati dele leialnklh motorjev, ki morajo biti izdelani do stotinke milimetra natančno; če hočemo proizvajati organske moleku- lerator, ki bo povzročil gibanje elek-1 k> bo deloval z napetostjo 100 tionov v velikem votlem steklenem j 300 milijonov voltov, gradijo sedaj obroču ter tako proizvajal rentgen-! na hribu iznad mesta Berkeley ske žarke take jakosti, s kakršno1 Kaliforniji. S to novo napravo še do danes niso nikdar delali. Tako j razbijanje atomov bodo izvršili ve bodo nastale nove zamisli In podatki! l.kopotczen poizkus za predelavo o lastnostih uKravtsoklh napetost- j prvin in ta bo mogoče sprostila nih rentgenskih žarkov, prišli bodo ! bajeslovno atomsko energijo v tev do novih kemičnih, bioloških in rs- ' kih prvinah kot Je n- Pr. uran. N» dioakttvnih pojavov elektronov z! ta način bi bhe uresničene velike veliko silo in do drugih do zdaj! sanje fizikov o atomski energiji, neznanih pojavov. j Kot Je povzroč.lo odkritje e.ek Znameniti cyelotron, naprava za j trorra nastanek elektronike ln raz- it* proizvaja širok snop elektronov, v katerem leži predmet., katerega želimo povečati, in ki meče njegovo povečano senco na fluorescenčno opno cevke. To omogoča povečave, ki dosežejo 100.000 dlametrov v primeri z 2.000 diametri, ki Jih moremo doseči z najboljšimi optičnimi drobnogledi. Elektronski drobnogled odpira človeške..u r-leau na- svet molekulov, bacilov in .ia