Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, z a inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.fa/IH Telefoni uredništva: dnevnu služba 2050. - nočna 2996. 2994 in 2050 ► VENEC Cek. račun: Ljub-Ijanu št. 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U pravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izliuja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dneva po prazniku Naš pozdrav VII. Ctam-u Pozdravljeni osi, ki prihajale v skromno, zaskrbljeno Slovenijo, ki ji je božja Previdnost dodelila veliko milost, da s svojim velikim praznikom, VII. mednarodnim alea-demskim misijonskim kongresom, razplamli misijonsko misel in jo po Vas kol plamenico resnice ponese v svet in jo prižge v duša/i svojega naroda, narodov sosedov, narodov verujočih v občestvo božje in v Kraljestvo božje. Pozdravljein, ki prihajale kol apostoli dediščine Kristusove v Ljubljano, da Ljubljani, Sloveniji, Jugoslaviji in svetu poveste njeogvo voljo, razodenele Njegovo ljubezen, ki jo grešniki v skrbeh za snovna bogastva, za lišp telesa in hiš in mize teptamo, kot uporniki nekaznovano rušimo kraljestvo božje in iščemo studenčnice resnice v zbrozganilt mla-kužah zlagane učenosti, v napuhu moči, v sovraštvu pomoči, v grelni utehe. Pozdravljeni, tolmači misijonske ideje, k i je vsa stoletja črpala svoje sokove v Ljubezni, s krvjo prilivala svojim poganjkom in odganjkom v Aziji, Afriki, Ameriki, s smrtjo izpričevala svojo duhovno zgrajenost. v Bogu, šla med ponižane in razžaljene, med izvržence in izmečke, med gobave in na počasno umiranje obsojene. Pozdravljena mladina, ki prihajaš iz Poljske, Nemčije, Avstrije, Francije, Ogrske, Belgije, ki d/i-ješ upanje, da se bodoči naši rodovi človeštva tesneje oklenejo Boga, da vsaj med njimi vzplamli prava krščanska ljubezen, znanivka miru in sprave. Kraljestva božjega. Vi borci za misijonsko idejo in ki ste jo v borbah zajeli v svojih dušah, zajeli tako globoko, da jo nam tolmačile in nam odpirate njeno globino vseh vekov, sprejmite naš iskreni misijonski pozdrav. Ne pozdravljamo Vas z zastavami in zunanjim vriščem praznega zvoka, s dušami Kos sprejemamo, s srcem, ki bi se rudo spokojilo v Kraljestvu božjem. Pozdravljeni pa ludi vi vsi Hrvatje, Slovenci in Jugoslovani, ki Vam je misijonski poklic in mi-sijonstvo kol dolžnost odjeknil v dušah in ki hočete graditi kraljestvo božje na zemlji. Kongres nam bodi izhodišče in žarišče bodoče misijonske usmerjenosti, bodi nam pomnik žive vere o zmago duha božjega, presnavljajočega vse narode sveta. lil ti inteligenca, pojdi po kongresu med svoje narode poživljava, z mvo vero, z novim upanjem, s novo ljubeznijo, sejala boš sejne novega navdušenja zn Kristuso Kralja in s tem obvarovala narode pred pretečim poginom. Slavje naše armade Slovesnost« na Banjici Belgrad, 6. sept. m. Današnje slovesnosti so bile impozantne, veličastne in grandiozne. Izvale so navdušenje našega ljudstva za našo zmagoslavno vojsko. Od ranega jutra, ki je bilo lepo in čisto, je ves Belgrad in gostje, ki so prišli iz vseli krajev, odhajali proti Banjici, kjer so se vršile velike slovesnosti. Ulice so bile polne avtomobilov in vseh mogočih vozil ter že od ranega jutra in zgonjih jutranjih ur vozile množice iz Belgrada na slavnostni prostor. Okrog 8 se je že tam zbralo nad 100.000 ljudi. Ob 8 je bil ves promet ustavljen in i je bil prostor rezerviran za Nj. Vel. kralja in nje-| govo rodbino. Nj. Vet. kralj izroči armadi nove zastave Točno ob pol 9 so se pričele slavnosti. Najprej je Nj. Vel. kralj obiskal vse polke. Nato se je podal v svojo ložo, ki je bila prirejena posebej ; zanj. Najprsje se je prečital ukaz o zamenjavi no-I vih polkovnih zastav. Ukaz je prečital vojni mini-1 ster, general Hadžič. Nato so svečeniki katoliški, pravoslavni in muslimanski blagosloviti zastave. Po končanem blagoslovu je prvi kraljevi ad-'al vsako zastavo Nj. Vel. kralju, ki io Elektrifikacija države Belgrad, 6. sepl. z. Na merodajnih mestih se vsestransko proučuje vprašanje elektrifikacije naše države. Prevladuje mišljenje, da se elektrifikacija v naši državi, v kolikor je to mogoče, izvrši v domači režiji in šele, če se pojavi potreba, se dovoli la posel tujim tvrdkam. Že sedaj je več ponudb angleških, švicarskih in češkoslovaških finančnih skupin za izvedbo elektrifikacije. Nova proga BiloIj—Prilep Bitolj, ti. sept. p. Nova proga Bitolj—Prilep le dovršena. Proga je 40 km dolga in je normalno-lirna. V kratkem se bo izročila prometu. P. Hagen umrl Rim, 6. sept. as. Danes je umrl v starosti 82 let p. Hagen, direktor vatikanske zvezdarne. Rojen je bil v Briiggenu in član Jezusove družbe, ki je objavil več znamenitih del. Mnogoježična radio postaja Praga, G. sept. AA. Brezžična jx>staja v Ko-šicali, ki je dozdaj dajala emisije v slovaškem, češkem, poljskem, madjarskem, romunskem in ruskem jeziku, bo zdaj oddajala ludi v nemščini. Ta postaja je najbolj poliglotska na svetu. Briand opustil svoj načrt Pariz, 6. sept. as, »Journal de Geneve« objavlja senzacijonalno vest, da je Briand opustil svoj načrt o Panevropi, ker se je prepričal, da se la načrt ne da izvesti. Pristal jc samo še na to, da se njegov načrt svečano pokoplje s tem, da naj posebna študijska komisija po enem letu poroča o možnosti praktične izvedbe. Vzroki za to so: 1. došli odgovori, 2. kampanja v gotovih listih, 3. opozicija Anglije, katero je Henderson ponovno zatrdil Briandu v Parizu in 4. stališče Tardieuja in nekaterih drugih ministrov, Vest lista »Journal de Geneve« so zamločali vsi pariški listi. Samo radikalno socialistično »Republique« Izjavlja, da je, če je vest resnična, pripisati umik Brianda samo priitsku Tardieuja in njegovega desničarskega kabineta, tako da Tardieu In njegov kabinet prevzema s lem ogromno odgovornost pred vso Evropo. Novi nemiri v Smirni a Carigrad, 6. sept. as V Smirni so bili novi novi nemiri. Pristaši nove opozicijske stranke Feti beja so navalili na uredništvo lista Antduk. Policija in orožnišlvo sta morala nastopiti in rabiti ftrelno orožje. En demonstrant je bil ubit, sedem pa je bilo težko ranjenih. Demonstranti pa so sc branili z revolverji in so končno udrll v uredništvo, poškodovali tiskarske stroje ln napravili ogromno Škodo. V pisarni opozicijske stranke so razbili vsa okna in uničili avtomobil vodstva stranke. Zagrebška vremenska napoved: Po večini jasno. stalno, oblačno po malem, zmerno toplo. polkovnim poveljnikom. Vsak poveljnik jo je od sprejemu poljubil in jo izročil polkovnemu zastavonoši. Tako je bilo izročenih , 'i 65 pol- kovnih zastav. Med izročanjem zastav je bila popolna tišina. Navzoče množice so z veliko pozornostjo sledile slovesnemu predajanju. Govor vojnega ministra g en. Hadiiča Nato je imel minister vojske in mornarice, armijski general Stevan Hadžič sledeči govor: Vaše Veličanstro! Bdinice, ki jim je Vaše Veličanstvo blagovolilo na današnji dan izročiti nove zastavo in skupaj z edinicami vsi mi, od najstarejšega komandanta pa do najmlajšega rodova, izražamo Vašemu Veličanstvu najglobljo hvaležnosl za podarjene svete polkovne znake. Sprejemajoč jih iz rok Vašega Veličanstva na dan rojstva vzvišenega Vam sina, našega ljubljenega preslolonaslednka kraljeviča Petra, smo vsi mi globoko prežeti zavesti svojih dolžnosti, ki jih dolgujemo od današnjega praznika pa za vedno novim podarjenim zastavam. Pred vnvišenim licem Vašega Veličanstva in s pogledi, uprtimi v te poklonjene svetinje, j>o-lagamo vsi mi enodušno ob tem času junaško prisego, da bomo vse svoje sile zastavili, da bomo vedno ostali vredni in dostojni visokega zaupanja, ki nam je bilo s tem dano in da bomo vodno imeli pred očmi svetle zglede mere nepozabljivih junakov, ki so ostali tudi v najtežjih trenutkih do konca zvesti svojim slavnim zastavam in modremu blagopokojnemu Vašemu kraljevskemu očetu Osvoboditelju in Vašemu Veličanstvu. Samo lako so mogli ustvariti veliko delo narodnega osvoboje-njt in edinstva. Trdti in neomajno smo odločeni, da bomo imeli te junake za zgled in jugoslovanski polki dajejo svojo vojaško besedo, da bodo enako, kakor so čuvali slavo starih zastav, zvesto čuvali Stare zastave. Novo zastave. Nato je spregovoril Nj. Vel. kralj: Junaki! Od tega trenutka pripadajo naše stare, s slavo ovenčane zastave naši svetli nacijonalni zgodovini. Pod temi starimi zastavami so naši proslavljeni polki v dolgih vojnah hiteli iz boja v boj, s fronte na fronto, od zmage do zm»gc v najhujših viharjih in najtežjem trpljenju do največje vojaške slave. Z njih drogovi so zaznamovane meje kraljevine Jugoslavije in iz njih je zavel in za . rom zavladal šibi duh nerodnega osvobojenja 111 uje-dinjenja. Z meškini srcem in globokim spoštovanjem in ljubeznijo zvijam, junaki, naSe stare zastave slave. One so najsijajneje izpolnile svojo dolžnost. Naj bodo nove zastave, ki vam jih predan\ poslej svetlo znamenje vaSih polkov, simbol junaštva in jamstvo vaše vojaške časti. Z vero v Boga, za kralja in domovino uprite v najtežjih trenutkih svoje poglede vanje. Njim ste dolžni svoj poslednji dih in svojo poslednjo kapljo krvi. Dvigajte jih visoko in branite jih jtinaSko kot svetinjo, kot čast svojo, v njih jc kralj in domovina, na njih so mani padlih vitezov in zmagovalcev. S to zapovedjo in s svojo vero v vaia junaška srca naj vaie polke pod novimi zastavami z božjo pomočjo vedno spremljata junaSka sreča in slava. Živeli, junaki; ludi nove podarjene zastave ter jih prenašali na nova pokoljenja, da bodo z vero v Boga, a za slavo svojega vzvišenega kralja in njegovega doma ter za srečo domovine vršili svoje vojaške dolžnosti v vseh prilikah zvesti do konca. S to prisego mi udani oficirji, podoficirji, ka-plarji in redovi Vašega Veličanstva iz globin svojih src kličemo: >Naj živi prevzvišeni vrhovni komandant Ni. Vel. kralj in njegov svetli dom!< Nj. Vel. kralj, princ Pavel in princ Arzen, kraljevo spremstvo in armadni generali so se podali proti kraljevi tribuni, kier je bila Nj. Vel. kraljica Marija s kneginjo Olgo in Nj. Vis. prestolonaslednikom Petrom ,vlada in drugi dostojanstveniki* kakor n. pr. zastopniki vseh ver, nadškof belgrajski, namestnik bolnega patriarha in zastopnik muslimanske veroizpovedi. Delile čet Nato se je pričel defilč. Prvi je prijezdil i.a čelu defilantov general Dokič. Potem so se postavili pred kraljevo tribuno v vrsto Nj. Vel. kralj, knez Arzen, knez Pavle, minister, general Hadžič. vojvoda Boškovič ter poveljniki II., III. in IV. armade. Prve so šle zastave in zastopniki vseh polkov. Nato so defilirali po vrsti: Vojna šola, vojna akademija, ki so jo gledalci burno pozdravljali, mornariška akademija, ki jc med gledalci vzbudila radi svojih belih unilonn največjo pozornost, podčastniška šola, gardni peš-polk, različni polki, inženirski oddelki, golobia pošta. ki so jo gledalci burno pozdravljali, ker se je dvignila cela jata golobov, ki so letali nad četo in se zopet spustili v golobnjake, konjenica v galopu, med katero je največjo pozornost vzbudila kraljeva garda in 5. polk kraljice Marije iz Sme derevske palanke, kol -sirski bataljon, topništvo, pri katerem so vzbudili največjo pozornost moderni j lopovi, ležko topništvo 35 cm, kar jc doKazalo veliko silo in pripravljenost naše armade, in nato deset tankov. Konec tega delileja je tvorilo 126 letal. Ob lanskoletni slovesnosti proboja solunske fronle jih jc bilo 90. I Nato se je Ni. Vel. kralj s knezoma Pavletom in Arzenom podaj na tribuno, kjer ga jc čakala Nj. V. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom, ki je bil v mornariški uniformi, kneginja Olga in delegati romunske in češkoslovaške vojske, vlada in diplomatski zbor. Nj. Vel. kralj se je z vsemi pozdravil in se s svojo rodbino podal v avtomobil ter je meti navdušenim vzklikanjem zapustil Banjico. Banket Zvečer ie bil na vrtu kraljevega dvora velik banket, na katerega so bili fiovabljeni člani vlade, vsi polkovni poveljniki, nekateri diplomatski zastopniki, v celetn okrog 100 ljudi. Zvečer se je po belgrajskili ulicah valovila velika množica ljudi, med njo velika množica kmečkega ljudstva, zlasti so vzbujale pozornost slikovite narodne noše. Najvišje odlikovanje kraljeve vlade Belgrad, b. sept. AA. Nj. Vel. kralj je blagovolil odlikovati z redom Jugoslovanske krone I razreda g. Živkovxa Petra, predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev in častnega adjutanta ter divizijskega generalu, Uzuno-viča P. Nikolo, ministra brez listnice, Korošca dr. Antona, ministra za gozdove in rudnike, Marinkoviča Vojislava, ministra zunanjih zadev, Hadžiča Stcvana, ministra za vojsko in mornarico, častnega adjutanta in armijskega generala, dr. Drinkoviča Mateja, ministra brez listnice, dr. Kumanudija Ko-sto, ministra brez listnice, dr. Srskiča, ministra za pravosodje. Maksimoviči Božidarja, ministra prosvete, dr. Šibenika Stanka, ministra za poljedelstvo, dr. Šverljugo Stanka, ministra za finance, dr. Frangeša Otona, ministra brez listnice, Radivojc-viča Lazarja, ministra za promet, dr. Demetroviča Jurija, ministra za trgovino in industrijo, Triluno-viča Filipa, ministra za gradn e, Preko Nikolo, ministra za narodno zdravje. Ncudorferja, ministra brez listnice in dr. Shvcglja Ivana, ministra brez listnice, Jelliča Bogoljuba, minislra dvora, Alau-poviča Tugomira, ministra v pokoju. Krtilja Uroia, bivšega ministra, dr. Mažuraniča Zelitnira, ministra na razpoloženju in Pcriča Ninks, ministra v p. Razbita pogajanja z n London. 6. sepl. as. Polom, ko so se izjalovila pogajanja Sa j>r n j ;i in Jajnkurja - Gandi jem lin oljema Nehrujcmn. sc je \ Puni objavila ko-res|x»ndcneu med lordom Irvinoin in obema |io-sredovadeoma in nacionalističnimi voditelji, iz katere izhaja, da so po konferenci v jetui.-nici v Ja.rawadyj.il s poseibniinn 'pismom določili nacionalistični voditelji podkralju svoje mirovne |*>-goie. Izjavili so. dn 11 i mogoča nobena rešitev, dokler se Indiji ne prizna pravica, cla se loči od Britanskega imperija. Zahtevali so: L popolno nacionalno vlado, ki je odgovorna narodu in ima popolno finančno 111 gospodarsko kontrolo, kakor tudi kontrolo nad obrambno silo; 2. neodvisno razsodišče ima odločiti o vseh angleških zahtevah in koncesijah, katere se zdijo narodnim voditeljem nepravične; 3. izpustitev političnih ujetnikov, ki niso storili nobenih nasilnih dejanj, in vrnitev njihovega konfiscirnnega imetja: 4. ukinite\r izrednih odredb; 3. sestava vse-indijske konference in zastopstvo Indije na njej se iina izvršifi šele po jmpolni ureditvi teh ■ predpogojev--. Nacionalistični voditelji so bili pripravljeni, dn se ukane pasivni odpor samo |wntein, če se sprejmejo ti pogoji, vendar pa se nadaljevali protizakonito pridobivanje solti i:n bojkot inozemskega blaga tor alkohola. Podkralj jo izjavil, da so ti |x>gojii indijske vlade nesipre-jemiljivi. Pripravljen je, ukiniti izjemi nc odredbe, če se opusti pasivni odpor. Obljubil jc vse-indijiskonru kongresu primerno zastopstvo na vseindijski konferenci v londonu. Angleški listi, razen >Daily Mailac in sMorning Posta«, ki sta označila pojrajanjn z are tira noi za brezko-rnstno slabost vlade, obžalujejo, da so se izjalovila pogajanja in da indijsko prebivalstvo, iki se za voda politično, na vseindi jski konferenci1 ne bo zastopano v zadostni meri. Pilsudski spremeni volilni red Varšava, 0- sepl. as. Pilsudski bo v vladnih listih, ki bodo izšli jutri, podal obširno izjavo o volitvah, v katerem navaja, da je potrebna izpre-memba sedaj veljavnega volilnega reda, ker je v nasprotju 7. ustavnimi zakoni. V ustavi ni govora o parlamentarnih frakcijah strank, lako, da take frakcije po razpustitvi sejma no morejo več obstojati. Končno je Pilsudski izjavil, da so oni poslanci, ki jiarlamenl in sebe samo zamenjavajo z državo, očividno žrlve možganske bolezni in da jih je treba ozdraviti z inrzlo vodo. Romunski kralj odlikoval Mussolinija Kini, G. sept. A A. Romunski kralj Karol j( odlikoval predsednika italijanske vlade z redom velikega križa. Odlikovanje je izročil Mussoliniju romunski poslanik v Rimu prins Bika. Ciklon nad .San Domlngom Newyork, <>. sepl. AA. Po najnovejših vesteh iz San lVominga je nov ciklon ponovno »pustošil lamošnje kraje. Velikanski vihar je dosegel hitrost 250 km. Sodiio. ila jc vihar zahteval nad 5000 človeških žrtev Rimska justica: ustreljeni v hrbet... Itn:ovira na Kraut lit g zarisal v krog Alp. Klar pozna zgodovino italijanskega naroda, ne mere o tem dvomiti. Kajti mi nismo izvojevali zmage samo sebi, ampak vsem narodom bivše avstrijske monarhije, da so mogli začeti svobodno narodno življenje. Nalo so prišli sivi dnovi, ko so nezmožne vlade pritirali italijanski narod na rob propada. Tedaj so je dvignil iz naročja italijanskega naroda genij, ki je naš narod zopel poživil in ga s sigurno roku vodi po pati slavne bodočnosti. -.-Fašizem ni preganjal Slovanov.! V te i borbi se lašizem nikakor ni obrnil proti Slovanom, ki smo Jih smatrali za. brate, in se ni preganjal slovenski jezik. Fašizem .;e je obrnil samo proti tistim, ki niso mogli pozabili preteklosti in so nadaljevali tlelo po tradicijah habsburškega imperija, ki .ie iiotel uničiti to, kar je neuničljivo: namreč itali.jan.-tvo teh dežela. Fašistična vlada, ki je vzela v roke usodo naroda leta 1923, ni uničila slovenskih šol niti ni preganjala slovanskega tiska, svobodno se je poučeval slovenski jezik, svobodno so se publicirali slovanski listi. Slovenska društva smo pustili živeli in smo jih celo podpirali, misleč, da bodo voditelji razumeii pomen naše zmage, ki je ljudem druge krvi prinesla časi, da so se mogli imenovati italijanske državljane. Fašistična vlada jo gradila ceste in vodovode, napeljala električno luč.' dvigala šole in bolnišnice ter začela velike melioracije in še več: vlada je vse državljane brez razlike krvi in naroda, naj govorijo italijanski ali slovanski jezik, pozvala, da sodelujejo v vseh panogah državne uprave, v notranji upravi, v pokrajinski administraciji, v občinskem gospodarstvu in v državnem pouku. T'a še več je storil fašizem: vojska jn milica sla sprejeli radostno v svoje naročje državljane kateregakoli rodu. To je zgodovina, to so lakta. »Zgubljeni študenti.« Ttczullat tega je bil, da se je narod vedno bolj zbiral okoli blagonosnega delovanja vlade in plebiscit je lo resnico pred vsem svetom potrdil. Toda ostala je neznatna manjšina nezadovoljnežev, advokatov brez dela, učiteljev brez gramalike in zgubljenih študentov, ki so v naročju kulturnih društev, katere smo pustili živeti, prepovedovali sabotažo proti vladnemu delu ln nameram. Tako so okužili mladino, da je bila fašistična narodna vlada lela 1027 primorana ta društva razpustiti. To je vse delovno ljudstvo, ki je željno miru in dela, navdušeno pozdravilo. »Navadni zločinci.« Imenovani malkonenti pa so so potuhnili, vendar so svoj strup brizgali s polnimi rokami: mladeniči, v katerih ne more biii nobene trohice idealizma, ampak samo pojav prostega zločinstva. Teh ljudi .je dvajset, trideset, štirideset, sto kvečjemu, in Ii so hoteli !?ovo$iti v imenu vsega naroda. Ali se ti morejo imenovati .Jugoslovani, ki so boleli »praviti s poii onega najboljših predsiav-vnikov jugoslovanstva, bivšega hrvatskega poslanca Anle Paveliča? (Hrvatski emigrant v Italiji.) In la njihova borba je bila naperjena proti fašizmu in proti duceju, ki predstavlja italijansko domovino suma. Vsi sovražniki fašizma so se združili, domači slovanski malkonenti in pa brezumni emigranti v Parizu, izkoriiščujoč dejstvo, da danes nimamo preveč prijateljev okoli sebe — včeraj seveda, ko so nas potrebovali, smo jih imeli, ln tako vidimo, kako obtoženci razširjajo protifašistične llsle, kakor so >Libertn- in llecco Glallo . Pa tudi tramasonskl vplivi so se v io zaroto vmešali. Valenčič je sam priznal, da je franiason, čeprav le pozneje rekel, da se je samo Šalil. Kljub temu pa ta združitev sovražnih sil ni ničesar drugega kakor manifestacije navadnega zločinstva. Kajti, kakšen Idealizem naj bo lo, če se požigajo šole. ki so simbol kulturo in vsake civilizacije?' Tud! hladen umor miličnikov, posebno, ker so isie krvi, ne ntore hiti drugega kakor Kajnov uboj. In tudi ntenlaf na Svetilnik zmage, katera je prinesla svobodo fudi Jugoslovanom, se ne more sina- l^.lt I. —l , I rt I ...» i T„ 1 - 1 ■ *. 1. I, .. 1. .- . : 1 _ 11 a t L nm nvivjo'"' ,,vjut,jv. .1. >,u>,«uu i fitlii u: lillo čustva naj so navdajala one, ki bo po vzrojili smrt ' mladeniča Nerija? Po leh splošnih mislili je začel državni tožilec razbirati posamezne obtožence in slovansko ire-dentislično orgaulzacijo sploh, poudarjajoč, da jo krivda popolnoma jasno dokazana po obširnih in opetovanih priznanjih obtožencev samih. Dokazan je predvsem delikt zarote proti državi in proti armadi, dokazana je konsplrac.ija v svrho punla, katerega je pripravljala goriška organizacija, ki jo bila nekaka idejna inspiratorica tržaške ahllfu-šislične Borbe . Najbolj smatra tožilec za krivega Valenčič«, ki si je ustanovil bogato pozicijo, ki je hranil šop las velikega mučenika Viljema Obcrdanka, ki sc je izdajal zn prolektorja Ballile, Ul Je celo bil na tem. da poslane župan v Bistrici, vse samo zato, da bi zakrll svoje zločinsko delovanje. Pri njem so se zbirali neznanci. On je izdeloval bombe in njegov izgovor, da se je bal snirli s strani v stažev, nima nobene veljave. Državni tožilec pri lej priliki trdi — kar se v teku procesa ni dokazalo — da je Valenčič izdeloval bombe že zdavnaj, ker je mnenja, da je Valenčičevega izdelka tudi ona bomba, ki je brez efekta razpečila v milični vojašnici v Al. Petru na Krasu leta 19211. Pri lej priliki so bili ubiti trije, miličniki slovanske krvi, med njimi »pleme* nitk Keršovan. Zveze s pariškimi emigranti. « Valenčič je imel zveze z emigranti v Parizu! Njegov sokrivec Vadnjal je zbežal v Francijo, kakor se razvidi iz pisma, ki ga je pisal svoji ženi iz Celovca. Potem se bavi državni tožilec z MaruSičem, o lcaterm pravi, da je tako dovršen kriminalni pojav, kakor je njegov, težko najti v zgodovini zločinstva -. Dokaz za to državni iožilec vidi v dejstvu, da je Marušič, .mehak in tih , dajal iniciativo za bombne atentate, sam pa se jih je udeleževal samo enkrat, ko je bil blizu Svetilnika zmage za stražo. Islo-tako gredo na njegov rovaš povelja, da naj se ustrelita Kuret in Grazioii, Kljub vsej previdnosti, ki je lastna Marušiču ali pa ravno zaradi tega, ga državni tožilec ne smaira nič manj krivega kakor Valenčiča in njegove ostale tovariše. Nato preide državni tožilec na Miloša, ki Je izrabljal gostoljubnost italijanske države«, da je kot jugoslovanski državljan zamišljal in izvrševal proli njej zločine. Pri tej priliki prehaja državni tožilec v patos, očitajoč Milošu, da je zamišljal atentat na Svetilnik zmage, - tiste zmage, k! je bila šo prej, nego v Viltorlo Veneto dovršena v vodah med Valcno in Brindisi v tragičnem momentu srbskega naroda, kadar smo mi Italijani velikodušno prihiteli, da vas rešimo*. In očita mu ludi zamišljena atentata pred jugoslovanskim in Iranskim konzulatom (o tem slednjem atentatu ozi-rema zamislu se med procesom ni zinila niti besedica), ker bi bila leta mogla dovesti »do bcgve kako resnih in dalekcsežnlh komplikacij med sosednimi državami«:. Posebno je ogorčen na Bldovcut Nato prehujn državni tožilce s posebnim ogorčenjem in grenkn-bo na Bidovca. Očita tnu čutil privlečenega od Jugoslavije, vondur so pit uu drugi struni ravno ta okolnost ki lik o smatra tudi kol Otežu,j oča. Vlunlredu označuje dr/ti viti ložlec iu- kot humlctsko, ampak po njegovem mnenju kot izuhrbtii.i natni'0«. Dokaz, tla jc kol član jugoslovansko iredente v vseučdiški lušisKč.ni organizaciji v Puikr> dnfoio godilo; pu gu to kljub tcuiu ni moglo zadržati od udeležbe v slovanski protiitalijantdvi revolucionarni organizaciji. Državni tožilec konča svojo obtožnico z Luv rcncom K ti urin, ki ga imenuje sorialkomu-nisttn. Nato predlaga kazni, kakor smo jih žc včeraj poivcdulii. Publika jc po poročilu italijanskih listov predlog državnega pravilniku, dn naj se not obtožencev usmrti s strelom v hrbet, sprejela z veli k itn otlobru v a nje in. Govori zagovornikov Dva zagrizena nacionalista Nobeden izmed zagovornikov ni zagovarjal obtožencev s stališču idealnega narodneg« moliva njihovih či'itov. \k»it Zennaro je uvodoma pozdravit izredno sodlišec in proslavljal fašizem. Nato je kot »star Italijan i/. Trsta-s obširno govoril o borbi med Itulijani in Slovani ter Avstrijo, in sicer v skrajno sovražnem tonu »per Slovane, ki da so podcJbno .kakor horde (iepidov, Longulitirdov iu tfunov s hribov ogrožali italijanski Trst. Duši obtoženci logično ihj izvajanjih g. Ze nun rti ludi pri|mdujo lom »hi»r-dttinc, ki no-doJ/nein /omešala v /ločtnu svojega sina. C,lede Bidovca in Miloša, ki jih ima tudi zagovarjati, zu govornik silno veliko in dolgo govori. nc pove pa prav ničesar, kur bi moglo v resnici zmanjšati njihovo krivdo v /mislit kazenskega zakonika. Pravi, in zato mem tako govoriti. Spominjam vaj na velikega rimskega cesarja Dioklecijana, ki jc v vojni z Egiptom z velikodušno gesto odpuščanja pridobil sree tega naroda. Končnih: Skrbimo za varnost države, toda ne delajmo preveč, nepotrebnih žrtev! Sicer pni videti ti t consules...« Zu Ke/.icheim jo govoril Contreras, ki jo branil Valenčiča. Tudi .on se peča samo /. j uri (lično stranjo zadeve in jo v tkisti temeljitih izvajanjih razbremenjeval svojega klienta. Pravi, da je deldvul .]jod moralnim pritilkom Vadnjala. On jc prepričanja, cla vse govori /a to, da Vali ličič ni vedel, v kakšne specifične namene tla bodo služile bombe. Zadnji govori advokat Ginnului. Zagovarja Kosmača Cirila, ki je poleg širce najmanj db-remenjen (in je tudi btil oproščen). Tudi Sofija Frančeškin jo opravičljiva, ker je živela v okoliščinah, po katerih je nu jno zašla v sovednost in pospeševanje. Ona je že zadosti kaznovana s preiskovalnim zaporom. Glede ostalih obtožencev. ki so krivi požigov, pravi Gianuini, da niso bili posebno resno izvršeni In da so sredstva bila čisto nezadostna, kar sc vidi tudi iz mn-lenkcstnih efektov. V pričakovanju obsodbe Po govoru zadnjega zagovornika se je sodni dvor odstranil na posvetovanje. Obnušnnje obtožencev je bilo tako med predlogom državnega tožitelju kakor med govori zagovornikov resno in dostojno. K obsodbi so prišli kot poslušalci tržaški prefokt Porro, fašistični tajnik dr. Peru si no in veliko drugih fašističnih funkcionarjev kakor tudi častnikov armade in milice. J.ožii konzulanicgti zbora je bila polna. Pred jitslliično palačo so jc trlo občinstvu. Mobilizirana je bila celokupna milico Julijske Benečije. V vojašnicah je bilo vojaštvo konsig-uirtiuo in opremljeno z ostrim strelivom. Vse mesto je izgledalo kot vojni tabor. Palačo samo je strnžiila vseuelliš&iia siolni-ja fašist ionih vseiičiliščnikov. Množica sama, izv/.emši fašiste, se je zadržala mirno in tiho. Vsi so občutili važnost in zgodovinsko pnmembnost trenutka. Zastonj si iskal v veliki množici izraza .simpatije do režima, ki se je pripravljal, da usmrti štiri žrtve svoje nehumane protislovenske politike. Sodni dvor -o jc posv etov nI tli ure in dvajset. minut ter jo zopet vstopil v dvorano ob 10.33 ponoči. Vsi so sc d vi trn iti s sedežev. Pred-,'■ ; 111 i k je prečita j sodbo. Obtoženci, v katere so bile vprte vse oči, so obsodbo poslušali /. iinponii ujočini dostojanstvom iu vpniv krščansko vdanostjo v svojo usodo. Oči fašistov so zastonj opreznle po kakem znaku slabosti nn njih. In njihovi listi sami so motali zopet kcustuiirutl, dn se je r nadčloveškim junaštvom med vsemi zopet odlikoval Bidovec. Sam Piccolo piše: *Kc Bidovec siiši svojo obsodbo nn smrt, ne trene nifi s trcnnlnicnini. Samo etiti liha beseda uide iz njegovih ust, ki je pu nismo slišali. Sodeč po njegovem obrazu, jc bil klic: Končano V imenu Njegovega Veličanstva Viktorja Eintinuelu III., po milosti božji in volji naroda kralja italijanskega izreka izredni Tribuna! za zaščito države sledečo sodbo v kazenskem procesu proti Slavku Bevku in ostalim I" obtožencem, kakor razviti no iz aktov: Ko smo prebrali in prlmenili čl. 2, 3, 6, 7 postave od 25. novembra 1926, Nr. 2008 1, 8. Kr. dekreta 12. decembru 1920, Nr. 2062; 1, postave od 19. juliju 1894, Nr. 314; 62. 63, 364. 366 št. 2, 104, 232. 120, 107. 10S, JO. 28, 31, 36. 39, 68, 56 in 59 Kazenskega zakonika; 551, 485, 486 Kazenskega zakoniku za armado; izjavljamo, d« so Valenčič Alojz, Muruvč l" rane, Miloš Zvonimir, Bidovec Ferdinand, Kosmač Nnkolnj. Bevk Slavko, Pertot Miroslav. Zu-luir Mniio, Manlredn Andrej, Kosmač Jožef, Koržc-Fraiiiče.škin Siliju in Kue Lovrenc odgovorni dejanj, kakor navedeno; izjavljamo, tla so španger Alojz, sii.ika Vladimir. Rupolj Karel, Obad Ivan otlgnvorni stituo /ločina, o katerem govori čl. 3 izrednegu /n-kona, špunger A loj/ iiu tudi shranjevanja ruz-strelivnili snovi; tako modiitikirajoč tuldožbo-i in primerjajoč prvi. del čl. 6 izrednega /o-kojtu ni što k o, Pcrtotn, Bevku jti Korže-Frun-češkintvvo, obsodimo: šipa tiger ja Alojza na 30 let ječe; št oko Vladimirju nu 20 lot ječe; Kosmača Nikolaja uu 25 let ječe; Ruplja Km la in Kiiea Lorencn na 15 let ječe vati koga: Obada Ivanu in Manfredo Andieja nu 10 let joče vsakega: Bevka Sluvkofa. Perlota Miroslava, Zaliarja Marin in Kosmaču Jožefa na 5 let ječe vsakijgaj na ifubiiansheni velesefmu Ob 5 popoldne izbirna tekma najboljših igralcev pred paviljonom >K na prostoru sejmskega kin Korže-Frančeškin Sofijo na 2 loti in 6 inc- sccov ječe; vsi' nu povrnitev -in soli a z o-t i c L na k r u is k i p lan o t i, 8 km daleč od Trula, v jutranji zjori izvršila smrtna obsodba Maruiiia, Hidovra, Valeniiča in Miloša. V spremstvu močne eslcorte so prišli obsojenci na metalo, kjer se je imela izvršiti obsodba. Ob 5.40 je bila ponovno prečita,na smrtna obsodba. Nato so postavili obsojence s hrbtom proti eskorli. Vojaški kaplan je molil nekaj molitev. Ob 5.46 pa je dal poveljujoči mitični častnik povelje: »Streljajtetc Salva v lir bel jc takoj usmrtila vse štiri mulenike in njih trupla so spravili takoj proi. Tudi bataljon milice je takoj odkorakal. Mrtvaški molk je vladal na vsej pokrajin^ slovenski do svojemu osrčja. Uazun ogromnega mitičnega aparata, straiečega po vseh polih, skalah in grmih, ni bila navzoča duša. V svitu zore se je končala tragedija v večno sramoto rabljev, v večno slavo in časi mule-nikov. Vse slovensko ljudstvo tržaške okolice je bilo oddale č nemi pogrebec; veličastvo leii po vsem kraju, za vedno posvečenem po krvi bratov, ki so padli za boljšo bodočnost slovenskega . rroda v Italiji. Tako se jc končala tragedija štirih dragocenih življenj, prominuvših za ves narod. Obsojeni s« bili |>o komediji, ki se je imenovala proces. Proces, ki mu je predsedoval fašist, ki ni pravnik, unipaik eksekutor absolutne volje najvišje oblasti; ki so mu prisedovali častniki milice istotuko nej uri« ti; ki je sodil na podlagi sumili i«i>avcdb, : kateri so trije obtoženci izvršili samoumor, du jim uidejo; ki so mu prisostvovali kot jKiročcvaloi izključno italijanski fašistični novinarji, ki so pošiljali v svet od oblasti ccn/.uriranu |>oročila; olbč-instvo v dvorani pa so tvorili samo ljudje s propustnicaimi fušija. Bil je to proces, v katerem jc obsodba bila po |K>liitičnein aparatu fašizmu žc vnaprej določena; v katerem ni šlo za to, da sc najde materija I na resnica niti da se primeni zakon. Proces, v katerem se jc hitelo samo zato, da bi se sodim izrekla v momentu, ko se je vršila pri iius veličastna manifestacija državne misli. Proccs, v katerem sc jc sodnikom tako zelo mudilo, da niso čakali niti |K>staVnega roku, ampak so od peljal i obsojence nu morišče že po sedmih urah! Pred vsem kulturnim svetom pa niso obsojeni Bidovec. Valenčič, Marušič in Miloš, ampak njihovi sodniki pa ves režim; iu zopet je s slovensko mučenii-Ko krvjo |H*svedočeilo, da je Julijska krajina slovenska. mm AM Vzafemna zavarovalnica v Ljubljani se preseli v svojo novo palačo na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste, poleg glav. kolodvora. V torch 9. septembra 1930 prične peslovati v novih prostorih, vhod z vogala po glavnem stopnišču v prvem nadstropju I Otvoritev misijonskega kongresa IN MEMORIA RETERNR ERUNT NOMINA IPSORUM Ljubljana, G. sept. Danes ob pol (i se je v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani slovesno otvoril VII. medn. akad. misijonski kongres. Stolnica je bila polna vernikov. Pokrovitelj kongresa dr. Bauer ga je pričel s slovesno molitvijo »Veni Sanctc Spiritus«, nalo je podelil blagoslov z Najsvetejšim. Navzoči so tudi paipški nuncij msgr. II. Pellegrinetti, škofje ! dr. Rožman dr. "Njaradi in dr. Tomažič. Otvoritveno zborovanje se je malo po šesti pričelo v veliki dvorani »Uni-ona •, k.er se je zbralo mnogo odličnega občinstva, zastopniki oblasti, univerze, konzularnega zbora, tujerodnih misjonskih zvez: Poljske, Francije, Belgije, Švice in Nemčije. Zbor otvori g. knezoškof ljubljanski dr. Orc-gorij Rožman, ki v slovenskem in nemškem jeziku pozdravi vse, želeč kongresu obilega blagoslova in uspeha. Saj je ravno pod vodstvom sedanjega papeža, sv. Očetu Pija XI. misijonska misel posebno zaživela. Ta kongres pa ima še drug smoter: znanstveni. To je tabor svetovnih strokovnjakov in učenjakov na polju misijonstva. Katoliki Jugoslavije želimo kongresu najsijajnejšega uspeha. Nato predlaga Prevzvišeni predsedstvo kongresa: predsednik dr."Grafenauer, podpredsedniki: škof dr. Tomažič, dr. Markulin, dr. Rjčič, dr. Kli-nar, tajnik: dr. Khrlich, člani predsedstva so tudi zastopniki v.seh ua kongresu zastopanih narodov. Predsednik dr. (»rafcnauer pozdravi vse navzoče in predlaga pozdravni brzojavki Nj. Sv papežu Piju XI in Nj. Vel kralju Aleksandru I . ki so jih navzoči z odobravanjem sprejeli. Daljši nagovor nu kongresiste je imel nato apostolski nuncij msgr. H. Pellegrinetti. Govoril je francosko. Povdarjal jc važnost misijonskega delovanja in pozival vse, naj slede klicu sv. Očeta po živem udejstvovanju na polju misijonstva, ki je obširno in obljublja bogatih sadov. Oče, mati, bratje in sestre ustreljenega Ferdinanda Bidovca (levo od brata duhovnika). Padle žrtve fašističnega terorja Italijansko časopisje predstavlja svetu obtožence zloglasnega tržaškega procesa kol razbojnike, kot zločince najhujšega tipa. Razumljivo, dasi nedopustno je, da skuša prikazati tisk dežele, ki brez pravnika sodi in obsoja svoje državljane, obtožence v najslabši luči. Ne bomo govorili ria teni mestu o pravdi, niti o sodnikih, niti o vsem aparatu, ki ga je fašizem ob tej svoji komediji postavil v funkcijo, marveč se hočemo omejiti edino le na skromno, a vendar pomembno dejstvo, da o kakih zločincih sploh ne more biti nikakega govora, ampak Ic o pravih, idealnih narodno zavednih mladeničih, gotovo še vse idealncjšegs kova ideje Viljem Oberdank in Ccsarc Battisti ter vsi ostali ki jih je svoj čas avstrijska »justica« zadela — na vse drugačni in zakoui'ejši podlagi, nego danes »meč rimske pravice« tiste mlade ljudi, ki jih je režim sam izzval in Jan za dan ščuval z neštetimi ponižanji, sramotenjem in zatiranjem k odporu. Vsa poročila o tržaškem procesu so govorila o »barbarskem, zločinskem, ciničnem in razbojniškem izgledu« obtoženih mladeniče'.'. Dasi je že iz objavljenih persotialij posameznikov jasno razvidno, da izredni tribunal v Trstu ni -inel opravka s potepuh: ali koristolovci, kajti od prvega tlo zadnjega so bili vsi obtoženci ali v poštenih službah ali lako dobro situirnni, da so inogli študirati. je vendar povdarjal italijanski lisk dosledno, da je gnalo obtožence naprej »zločinsko in razdiralno razpoloženje«, potem pa tudi »koristolov-stvo.« Nikdar in nikjer se ni oglasil italijanski list med procesom, ki bi bil vsaj malo idejnosti in ide-alnosti našel v početju obtoženih mladih ljudi. Nihče sc ni vprašal po vzrokih in razlogih njih postopanja, njih stremljenja in delovanja, niti zagovorniki ne! Ali veste, kakšni mladeniči so sedeli v Trstu pred izrednim tribunaiom? Ali veste, kakšni so bili »glavni krivci« tržaškega procesa? Ali veste, kakšni so bili razbojniki in zločinci? FERDO BIDOVEC je sin noStcncga trgovca s kolonijalnim blagom v Trstu. Njegov oče je iz Žirovnice doma iu med svetovno vojno je mali Ferdo obiskoval ljudsko šolo v Brez niči pri Žirovnici, v Zgornji Šiški jo je nadaljeval, nakar ie vstopil kot vajenec v trgovino svojega očeta v Via Genova v Trstu. Meščansko šolo je dokončal pri Sv. Jakobu v Trstu, nato je obiskoval še dvorazredno trgovsko trgovsko šolo v Trstu. Bil je vselej vzoren, vesten in marljiv učenec, očetu pa v trgovini najboljša podpora. Bistrega uma, ljubeznjivega značaja, član globoko verne družine, kongreganist, družaben in vesel mlad fant, ki je slal pred življenjem, bil zaročen, hotel postaviti si svoje lastno ognjišče, voditi trgovino svojega očeta, bili številni družini iKidpornik in za očetom vodnik. Miren, dober, da bi muhi ne bil storil ničesar žalega — lak je Ferdo Bidovec, ki ga italijanski tisk riše kot gr-dobo, z vsemi slabimi lastnostmi obteženo. Kdor je zasledoval potek procesa pa je moral celo iz poročanja italijanskih listov posneti, da je bil fant ponosen, samozavesten in odkrit, da se je obnašal kakor junak in vzor ter da je z mirnim očesom zrl v svojo neizogibno usodo, dobro zavedajoč se pomena svoje žrtve, pomena, ki ga ima njegovo mlado življenje za zgodovino slovenskega rodu. Tudi fašistični tisk je primoran priznati, da je kot junak poslušal tudi smrtno obsodbo. Veselega in ljubeznivega značaja sta bila tudi FRANC MARUŠIČ IN ZVONIMIR MILOŠ Idealna mladeniča, družabna, kolegi jalna, vestna v službi, natančna in pridna. Oba sta podpirala s svojimi dohodki starše, oba sta se resno zavedala svojih dolžnosti do družine in do naroda. Marušič je bil uradnik pri Zivnostenski — sedaj Banca d'Aitierica e d'Italia. Kot vesten in naravnost vzoren uradnik je užival najboljši sloves v zavedu, v katerem je služil, celo med pravimi italijanskemu kolegi, dasi so vedeli o njem, da je zaveden Slovenec. Njegov lepi nastop, njegovo umerjeno in prikupno obnašanje mu je povsodi pridobivalo prijateljev in naklonjenosti. Bil je marljiv turist, plezalec, poskušal je tudi opisovati svoje planinske poti. Nadarjen, visoko inteligenten mladenič, revnih, a značajnih in poštenih roditeljev sin. Zvonimir Miloš jc bil zabaven dečko, pošten in vzoren, v pridnosti in dobroti nenadkriljiv. O VALENCIČU je pa itak splošno znano, da je bil dobro situiran, da je njegovo osebno |>remoženje precejšnje za razmere naših ljudi v Julijski krajini. Znano je tudi, da je bil pobožen, a bister in prikupljiv človek. Grda kleveta fašističnega tiska je, da je bil »fra-mason«! Le|>ega vedenja in eleganten, je Valenčič užival vsestransko zaupanje — saj ga je bilo nje-| govo vestno delo kot prokurist v polni meri vredno i — in govoriti o kakem koristolovstvu je več kot j absurdno. Ne bomo naštevali vseh imen zapovrstjo. Saj o nobenem izmed obtožencev bi ne mogli reči ničesar drugega, kot da je bil priden, veslen in zna-čajen — tako značajen, da svojega maternega jezika ni hotel zatajiti in da se je branil izdajstva. Ali si more kdo misliti, da so bili ti idealni deniči — zločinci, razbojniki?! Tržaški proces in njega žrtve so zgodovinski dogodek za slovensko ljudstvo. Prvič je opaziti tu pod tako hudimi in bridkimi okolnostmi nen-slrašiio :>aiiiozavest in požrtvovalnost našega naroda, in glas o inučeniških žrtvah tržaškega procesa I ostane trajen spomenik narodne zavednosti, ljubezni Razsodba v komunističnem procesu Maribor, G. sept. Obravnava proli obtožencem se je danes ob pol 9 nadaljevala. Trajala je 7. opoldanskim odmorom do 9 zvečer, ko je predsednik senata okrožnega sodišča Lenari p renta I razsodbo, na |K>llagi katere so bili vsi obtoženci, in sicer Zupane Josip, Canžek Andrej, Pšeničnik Ivan, I.ekš Anton, Vajn-gerl Henrik in Rebernik Filip ter Novakovič Ni-kola o[>roščeni. Ponesrečeni hidroavion v tržašhi tuki Rim, 6. sepl. p. Včeraj zjutraj se je v tržaški luki hidfoavionu, ki oskrbuje promet na progi Trst—Zader, pri dviganju pokvaril niotor. Na letalu so bile štiri osebe posadbe in dva potnika. V bliižni sta se nahajali ladja >San Marco- in lor-pedovka, ki sta prihiteli ponesrečenemu le\ilu na pomoč. Posadka je rešena. En mož je nepoškodovan, ostali trije pa so težko ranjeni. Potniki so utonili. Aviatično ministrstvo je ukazalo uvedbo j>re-iskave. Velika avtomobilska nesreča Budimpešta. 6. sepl. AA. Javljajo iz Nove Kaniže, da je neki avtomobil, ki je bilo v njem pet oseb, prišel na odprti progi pod potniški vlak, ki ga je zgrabil in zdrobil. V avtomobilu je bilo precej nabojev za lovske puške, ki so eksplodirali in zanetili ostanke zdrobljenega avtomobila. Neki kapetan, njegova žena in bivši jioslanec Danncr so jx>polnom zgoreli, šofer, in kaj>etanova mati j>a sta bila hudo ranjena in opečena. V imenu odsotnega g. bana je kongres pozdravil dvorni svetni dr. Stare, želeč prireditvi, kateri že imena odličnih zastopnikov raznih narodov jamčijo za uspeh, uspeha tudi v tem oziru, dn bi se mir in ljubezen, ki jo misijonarji oznanjajo širom sveta, ukoreninila tudi med narodi Evrojie. Dekan teol. fakultete prof. dr. Lukman pozdravlja kongres mesto odsotnega rektorja naše univerze. Zeli, da bi delo za inisijone, ki je obenem ludi delo za lastno religiozno jioglobitev, pripomoglo ludi do čim ožjih stikov med raznimi kulturnimi narodi. Svoj |>ozdrav ponovi tudi v francoskem in nemškem jeziku. .Inponer Ogihara. duhovnik, pozdravi v nem-ikem jeziku navzoče, ki so sicer pripadniki različnih narodov, a vendar njegovi bratje, saj so katoličani, kot je on. Zastopnik mestne občine direktor dr. M. Zar-nik poudarja v svojem pozdravu, da bo le jiotem evropska kultura imela moč, da prodre med vse narode svela, kadar se bo delom evropskega razuma pridružila tudi druga plat: vera. Klanja se hekatonibam kat. misijonarjev, ki združujoč oboje delajo kot pravi pijonirji zn razširjenje prave kulture. Nato so pozdravili zbor zastopnik ^Intcrna-i-ionalnrga instituta za misijonskn-znanstvena raz-iskavanja v Miin»tru«. zastopnik poljskega primasa ominenre Klonila in drugih poljskih škofov, zastopnik Belgije in zastopnik društva »Paii Romana«. Poslednji je govoril g. nadškof dr. Balirr, ki je v latinskem in hrvatskem govoru pozival učenjake, ki so se iz raznih delov Evrope zbrali na kongres, da |Hiuče nas, jugoslovanske katoličane, kako naj delamo po želji sv. Očeta Pija XI. s skupnimi močmi za razširjenje edino j>rave Cerkve Kristusove. Kongres je pozdravil v imenu celo-kupnega jugoslovanskega episkopatn Pozdravno zborovanje j'' dr. Lambert hhrlirk, duša vsega kongresa. zaključil in naznanil, da prično julri z rednim delom. do matere in do maternega jezika, ljubezni do trpečih in zatiranih, zgled junaštva in zvestobe! Večen spomin mučenikom, ki jih ie fašističen tisk s svojimi tendencijoznimi jx>ročili iz sodne dvorane skušal oblatiti do najzadnejšega trenutka! Njihova žrtev ni bila zastonj! V spoštovanju se jim klanja ves narod. Prelat Tomo Zupan (glej članek na 4. strani). Apačani na Gorenjskem Člani kmetijske podružnire v Apačah so si v petek ogledali centralno mlekarno, mestno klavnico in velesejem, kjer so nekateri kupUi kmetijske stroje. Včeraj so se odpeljali na Gorenjsko. Bili so v Vintgarju in na Bledu, odkoder so poslali Nj. Vel. kralju udanostno brzojavko. Snoči so se vrnili nazaj v Apače. Belgrad. G. sept. z. Združenje mlinarjev bc imelo skujiščino ali v Belgradu ali v Zagivbu. 11.1 kateri bodo obravnavali vprašanj prodaje Minskih izdelkov in njih izvoza. Obravnavali bodo tudi vprašanje transporta na naših železnicah, vprašanje voznih postavk ter olajšav. Revmatične bolečine ' četudi zastarele odstranja takoj ,ALGA" 1 steklenica Din i 6"— Delavski dom v Kranja Kranj, l>. septembra. I Itn blagoslovljen M. septembra.) Vsakomur v oči pade iiupozaiitna in visoka slavba Delavskega donuu, ki sloji na levem nabrežju Savo tik poleg mostu. I/, zapuščene in razpadajoče bivše Mayer-jovo pivovarne je podjotua roka pogumnih graditeljev na ouiinontno promol-nom in ugodnem mestu stvorila ln zgradila i/.ro Ino lop, prostoren, higijonsko neoporečen dom, kot v,a volišče in zbirališče delavstva, ki jo nameščeno in zaposleno v rapidno naraščajoči in iz dnava v dan vodno bolj vstajajoči kranjski industriji, Zabeležiti jo treba dejstvo, da so večin« delavstva rrkmtira doloma iz tiijoev iz zelo oddaljenih krsjnv. doloma pa b domačinov obširne kranjsko okolico, katerih prvim Delavski dom nadomešča domači krov. drugim pn bo zlasti v zimskem času. v slabih vremenih vsakodnevna pot do doma pretežka in naporna, iz zdravstvenih ozirov pa izključno lievavna. Zajeli ves ta tek delavstva, ki mu je streh« toplega doma predaleč, nuditi mu človeka vrodno 'ii dostojno bivališče, prosu čšščo iu prehrano, vso to bodo apostolske naloge. ki jili bo vršil Delavski dom v bodočo, ko boto v njem valovito in se zgrinjale v medsebojni sWi in vzajemnost množico šo volilo premalo taščileneg* delavskega stanu, d« -e uvrsti - pomočjo vcepljeno ixobra*bo in kulture številčno močni delavski slini kot homogen, zadovoljen in tvorni »ve*ni (len v krog človeško družbo, Dno 1' V m so bo v i-šila slovesna blasroslo-, itov - Pdav sAeaa doma prezvišonem knezo- Škotu ljubljanskem dr Orosjoriju H okni a nu. ki bo osebno blagoslovil prostore namenjene loj so-cialno-kariiativni akoiji. Izredne slovesnosti se bo udeioi.il ban Dravske banovino gosp. ing. Dušan Sernec. več gg. ministrov \.< IVIgrada poleg drugih odličnih udeležencev. V prvi vrsti pa jo ta ma-nifosiac- sk: dan namenjen delavstvu, ki so ho gotovo :„;, nilo v velikih masah okrog lega žarišča delavskega pokreta. ki naj ho steber in iundanient vsemu nadaljnemu dolu tVvpoldan bo slovesna blagoslovitev, zborovanje. govori in p -z.lravi, popoldan pa bo v prostorih Delavskega doma velika ljudska veselic«. Tri roti prireditvi bosta sodelovali dve godbi: kranjska in treska. Ob tej priliki smo dolini pohvalno omenili lojalno zadržanje in velikodušno dejanje kraniskepra gasilstva, ki je nameravalo na dan It. septembra prirediti znano vsakoletno veliko gasilsko ! -mbolo Svoj prvotni sklep pa jo preklicalo in d.ito pri;riteto blagoslovitvi Delavskega doma . Yr'e gasilce /j»j»o!avtiBmo, da bomo znali njihovo ve'. Ik.-lušnosl in uvidevnost ceniti in so jim na pri m en način /.a lepo de.,anjo oddolžiti. Telefon 218.2 Telefon 2182 ,, BRZOPROMET 49 avtoprevoxntilkn drtifcb« » o. ». LJUBLJANA. Miklošičeva cesta 1 vljudno obvešča vso p. n. interesente, zlasti gospode trgovce in obrtnike, la otvori v četrtek 11. I. m redno dnevno briotdvorno auto-progo: Ljubljana-Medvode-ŠRof | aloka — Kr arij — Tržič n obratno — izvzemši nedelje in praznike. Odhod v tej smeri dnevno iz Ljubljano (garaža Stupica, Slomškova ulica št. 0): ob 13'30. uri, odhod iz Tržiča (izpred hotela Lončar) j>o 15. uri. Obenem opozarja vse p. n. interesente, da tvrdka vzdržuje reden tovorni promet na progi LJubMana-Vrhnika-Do!. In Gor. Logatec po potrebi do Planine, vsak delavnik, izvzemši ponedeljek. Odhod iz Ljubljane ob 7 30. odhod iz Gornjega Logatca po 8. uri. Jamstvo za sigurno in hitro dostavo blaga. Železnici konkurenčna tarifa. Vsa tozadevna pojasnita brezplačno. Akademska mladina k slavnostim 6. sepf. Ljubljana, (i. sept. Nizu proslav današnjega dne se je pridružila pomembna manifestacija naše mladine na univerzi, ki je iskreno izrazila svoja čustvu do države in naroda, katera v njej lahko z zaupanjem zreta svojo hrbtenico bodočnosti. Kljub počitnicam so se odzvali vabilu na zborovanje v današnjih časopisih vsi akademiki, kar jih biva v Ljubljani, lako da ob otvoritvi proslave v zbornici univerze ni bilo praznega kotičku. Vsa manifestacija tega akademskega zborovanja je šo pridobila na pomembnosti, ker se je vršila v prisotnosti naših akademskih oblasti, katere so zastopali g. prorektor dr. Vidmar, dekan teološke fakultete g. dr. Luckmann in univerzitetni sekretar dr. šmalc. far minut pred poldnem se je proslava pričela z govorom predsednika Sveta slušateljev juri-sta Iskre, ki je v za nosnem govoru poudaril, da se ob današnjih svečanostih tudi ljubljanska akademska mladina brez izjeme pridružuje iskrenim ča-stitkam kraljevskemu domu, prestolonasledniku in armadi z željo, da bi Nj. Vis. prestolonaslednik Pe.ter imel vse državniške sposobnosti svojega očeta in vse odlike In uspehe svojega deda kralja Petra I. Osvoboditelj«. Govornik so je dalje spominjal vseh žrtev, ki so padle in padajo za našo državno in nacionalno misel ler v čast njihovim nmnom odredil 1 minutni molk, ki je svečano razpoloženje povzdignil in ki so ga akademiki stojo zaključili z enodušnlm »Slava!* Nato je predsednik Sveta slušateljev prečital pozdravni brzojavki Nj. Vid. kralju Aleksandru in minImIrii vojne in mornarice g. generalu lladžiču, ki da bili sprejeti z velikim navdušenjem. Kratka, bul« močna in pomembna manifestacij:! je bila tem zaključena in akademiki so se mirno podali pred univerzo, kjer so zapeli še državno himno In Hej Slovani', nakar so se mirno in brez vsakršnega inyidenta razšli. Toča Hateče-Planica G. septembra. V torek, 2. si-1,1. ob 11..V) popoldan .e je nebo nenadoma pooblačilo in od severa no prklrvili čez Peč in Planico nad va» težki črni oblaki in zajeli izBipali kakor oreh debelo točo in hipoma je biln vik- belo po tleh. Toča, ki je padala kakih to <|o 13 minut je poškodovala posestnikom jesenske sadeže, kakor oves, zelje, koruzo, repo, otavo, peso in druKo zelenjavo, sadno in gozdno drevje, tako da po loči pollkrsdovan kmpleks znaša okoli no ha povratne. Skoda sr ceni na 4S.000 Din. Monstgnov Tomo Zupan - papežev protonotar Naklo, 5. sept. V oetrlek |wpolduc okrog četrte ure se je vozil skozi našo vas presv. kuczoškol dr. Oregorij Rožam s svojim tajnikom g /i I kom. V idilično Okroglo ga jc vodila pot, k vlaslclinu g. 111011-sign. l omu /u p .i u u . da um izroči papeški breve, s katerim je veles*slu/ui g. nionsijjuor prejel visoko imenovanje v protonotarja. Pred gradičem je IVevrvišonega pričakoval g. uionsignor in ga čvrslo pospremil v domačo kapelico, kjer so sc izvršili obrodi i/ročitve odlikovanja, /a temi je Prevzvišeni gospod kuczoškol novemu prelalu v svojem in v imenu vse duhovščine ljubljanske škofije pri- srčno Čestital in mu zaklica! na mnoga leta. O. prelat so je ginjen zahvalil. Po intimnem prigrizku je g. prelat Izrazil Prcvzvišenemu svojo vdano željo, da uaj se na najvišje mesto k skupnemu Očetu po našem nunciju sporoči njegova vdanostna in sinovska zahvala. M koncu je Prevzvišenega in g. prelnla g. tajnik /Ifko fotografiral. Fara nakelska, g. prelat, si šteje v čast, da ste kot častni občan nakelski prejeli to visoko odlikovanje. Vsi Vam kar najpri-srčiieic častitamo in želiino, da bi ga še prav dolgo uživali v dravju iu moči. — In s (aro nakejsko misli In čuti ves slovenski rod! Delausiva Boga! Z a g o r j o o b S a v i , (>. sept. Hrastnik v tnalom so naše Loko s Kisovcem. t elo kolonijo delavstva so nastanjene, da jo dohod v rudokop Kisovoe bližji Sedaj je pod resi o nn [ 1 oknh začet nov rov ■ Loški prekop imenovan. Hrib mod Lokami in /aivinunu jo poln premoga. Govori so, da lio zagorski obrat v par letih do- , segel trboveljskega. Pripravo s<" više, saj grade širokotiruo železnico od posluje do stepami ije; soparno ijo sivino bodo povečali, saj tvrdka Slogrsitl betonira tam silne koloso. Vso to v upanju na pro. mog na Lokah. Delavstvo se ho lani pomnožilo za tisoč in morda šo več. Vso to od cerkve oddaljeno toliko, tla utrujen človek, ki jo celo noč morda klju-val pod zemljo, brez posebnih skrbi opusti nedeljsko sv. mrtšo. vSv. mašo na Loke!' no samo lo - Duhov-i nika na Loke' Tako j> bilo slišati že par let sem. Zo danes je polrobu več kol nn.inn, knj bo šolo v tiodočn-isti. Rog ima rad trpinn-delavca. zato pa je bil la klic ludi u.Hšan, Zagorje je v zadnjem mesom dobilo šo ono dltšnopastirsko mesto, imenovan jo bil tretji kaplan s sedoJeni na Lokah. Sredi med knapi bo stanovnl in sredi med njimi opravljal sv. skrivnosti in v cerkvici sv. Marjeto domovanje evharističncimi Bngu postavil naš g. Vital Vodušek. /o zadnja lota je klilo versko življenje na Lokah, prav zadnje leto pa je so bolj zabrstolo in upamo, dn bo brstje rodilo cvetje in cvetje sadove pa rodove Danes na angelske nedeljo spremi g. V minska g duh. svetnik Sitar, zagorski župnik, na l oke, da g.i izroči Ločnnom /a dušnega pastirja. Z veseljem ga sprejemajo, saj so ga ..suln.ie leto vzljubili, ko so jo tako brigal .'sinje, ko jo hodil poučeval v on-ilotilo šolo in obenem skoraj vsak teden dvakrat maševat. Da bi ljubi Rog. ki si jo tudi na Lokah postavil svoj evharisiični tron, p rek vaša I zapuščena srca k sreči ?.si bodočnost in delo g. Vitaln blago-prekipevajočo mero. 10. kongres Pax Romanae (Uspeli jugoslovanskih delegacij.) Pri volitvah za predsedstvo Piin Hmnnnac • ((Minile dirocieur) ju pripadlo inesto 2. podpredsednika Jugoslaviji. Po dogovoru slovenske in hrvatske delegacije prevzame funkcijo zastopnik hrvatskega katol. akad. dijaštva. Predsedstvo je dobila Švica. Ostali liirektortj ima torej sledečo kon-stelaeijo: 1. podpredsednik — Nemčija, 2. podpredsednik Jugoslavija, člani: Irskii, Francija, Poljska, Madjarska. rosikoslovaška. Referat za inozemsko stike — Italija, komisija za misijone — Švica, komisija za akadciiiičarkc — Švica, komisija za inteteklualno kooperacijo — Francija, sekretariat poslovodja: Hudi Sala I (Nemčija), stalni glavni tajnik in duhovni vodja — abbč J, Grem« ud (Švica). Prihodnji kongres se torej vrši združen /. desetletnico obstoja P. R. v Švici. Podrobno poročilo o nadaljnem potoku iu koncu kongresa prinesemo. nk. Ijajo surovo rudo rfti.jveč v Nemčijo, od koder prejemamo svinčene izdelke. I o škoda, tla se rudarskemu podjetju ni [io-sročilo kaniti litijske topilnice, zleg že započele parvelarije skimliše.nega prostora, pričeli t de-nu>nla>o /e skoro r«iyi|Midlih poslojnij. Najprvo jo prišlo nn vrsto manjše skladišče ob železuioi, kater,, so podrli, opeko <>koli 10.000 kinnadov je Kupil g. I. I.up po 20 par komad, lesene tlele, trhlo tramov.j o psi so prodali m kurivo, če bi so našli kupci, bi to podjetje najbrže vsa poslopja nn to način demontiralo, t«,ko da bi o;,tal na toni mostu prazen prostor, škoda da sc nc naj le k si k podjetnik, ki bi kupil tu tovarniški obje,ki, meri okoli S lin in ima popolnoma intuklno moderno strojnico in druge v dobrem stanu nahajajoče so objekte. Vl.St.lJL DO ŽIVLJENJA IN DELA je odvisno od dobre prebave. Vzemite zvečer 2 do i \RT!N-dra?cjc in ves dan se boste izvrstno počutili. Dobiva sc v vseli lekarnah za 8 Din za skalijo. 0 B V E_S_T I L 0. Znana, solidna ln zmožna Graška tvrdka „Pelzsalon und Kurschnerei M. Homeohak" je vselej, tudi letos zastopana na ljubljanskem velesejmu v pav. nH" z veliko izbiro kožuhovinastihplaščev, prvovrstni v kroju in izdelavi, pri brezkonkurenčnih cenah . Vse dame senaprošajo, da si ogledajo ta priznani prvovrstni salon v kožuho-vini . Ffmlovski tabor pri Vel. Nedelji, 14. septembra 1030. Spored: ob 8 prosvetni tečaj, ob pol 10 blagoslovitev novih slik. v cerkvi pridiga In uiaia Presvetlega pomožnega Škofa dr. I. T o m a 11 č a. Nalo fantovski tabor pred cerkvijo, tiovori dr. J c r a j, >Sloinšck in tiasa mladina«; dr. Valoveč, Novi čas, nova mladina«, pozdravni govor fantov j iz posameznih župnij iu pesem 'Povsod Boga*. ! Popoldne ob i v novo preslikania cerkvi cerkveni | koncert pevskega zbora mariborske stolne župnije pod vodstvom j. Gašpariča s sodelovanjem vojaške godbe. Mladina dravskega polja in Slovenskih goric je pokazala svoje navdušenje za kat. in slovenske fantovske vzore na lepili taborih pri Sv. Lovrencu in "J reh Kraljih. Pri vel. Nedelji pa pridemo skupaj fantje i/ 1'rlckijc. S polnoštevilno udeležbo posve-| dočnno, da smo vedno prvi v boju za vero In na-i rod! Naš skupni fantovski znak je rožmarin in 1 klintek. zavarovalnice Delavske razmere v Liiiji Normalno obratovanje v predilnici. Litija, t), sept. Svoje dni .je ravnateljstvo tukajšn jo predilnice odpustilo nekaj stotin delavcev, ker je primanjkovalo naročil. — T« ukrep jo i/./val naravivo precej razburjenja v delavskih krogih. Ravnateljstvo pa se jo trudilo za normalno obratovanje, kar se je končno le posrečilo, da je tovarna dobil« velika naročil«, ki vežejo podjetje baje za par let. Na podlagi teli zadostnih naročil je tovarn« pričela zopet sprejemati u:i/.aj v delo vso delavce, v pretežni večini delavke Šefinj jo v piediljrici zaposlenih zopet okoli M Ml delti v st v h , ki delajo v dveh »pasih«, in sicer od (> zjutraj do 2 |w>poldne. ter od 2 popoldne do 10 zvečer. litije IhmIo pričeli na jesen zopet graditi delavske lii.šo in tla bode v doglednem času prišlo do /graslilvo tkalnico, katero so demontirali, ko o prodali pred vojno predilnico SchvvarziSs /iiblin tvrdki Hrunner. Predilnici želimo razvoja in prnevitfi, kar bi prišlo vsekakor v dobro tukajšnjemu ljudstvu in okolici. t)bi>ftovaiijo v svinčenem rudniku Sitarjevc nad Litijo je bilo skoro teflon dni ustavljeno, ker so rudarji za počeli modno gibanje, katero so jo pa to dni končalo z uspehom rudarjev, ker jo rudnik deloma printnl nn zvišanje itak minimalnih mezd. Podjetje, ki i niti sedež v Ljubljani, je rudarjem zvišalo ni''/>le za 7.5%, nakar n rudarji zopet t^ldj ua floUi. Ker p!i /al ne predelujejo v naši državi, ampak poši- Lj ubija na, 6. septembra. Že. ko jo sedanja palača Vzajemne zavarovalnice rastla iz temeljev, že tedaj so jo hodili Ljubljančani občudovat in ko jo palača pričela dobivati svoje prve oblike, že tedaj je Ljubljana spoznala, da bo s to palačo pridobila ne samo novo veliko poslopje, ampak arhitektonski umotvor prve vrste. Sedaj jo nova palača dograjena in z njo se je na mah spremenilo lice okraja okoli kolodvora. Vsak tujec aH domačin, ki pride s kolodvora in se napoti v mesto, se mora ozreti v In palačo. Takoj dobi ugodnejši vtis o mestu, v katerega je namen jen. Vzajemna zavarovalnica, ki je to palačo rgra-dila iz lastnih sredstev, je letos (1. avgusta) tiho slavila 30 letnico svojega obstoja. Iniciativni ustanovitelj Vzajemne zavarovalnice ,fe bil svetnik Vene a j z. Ves čas je Vzajemna zavarovalnica delovala liho in se razvila v enega najmočnejših zavarovalnih zavodov in v edinega, ki je popolnoma v domačih rokah. Za svoj jubilej pa si ni mogla izbrali lepšega načina proslave, kakor, da si je sezidala krasno palačo, ki je sad 30 letnega truda in lihega dela. Iz svojih dosedanjih skromnih prostorov se seli Vzajemna zavarovalnica v svoje nove prostore v lastni krasni palači. Nova palača ie zidana na nepravokotnem zemljišču ob voglu Masarvkove in Miklošičeve cesle. Fasada je dolga skupno 90 metrov, visoka pa je 22 metrov. Palač« je fundirana (5.5 m globoko in ima Ob Miklošičevi cesti 5 metrov globoko klet, pritličje in štiri nadstropja. Za palačo je napravil projekt arhitekt prof .Plečnik. Stavbno vod stvo je prevzel arhitekt T o m a ž i č. Stavbo samo pa jp izvršila Ivrdka Ivan Ogrin. Projekt in načrti so bili izvršeni v zimi od leta 1927. dn [etst 1928. S 25. julijem IMS so pričeli s prvimi izkonl za palačo iri v j,rvi sezoni je stavba napredovala do vrh prilličja. Drugo leto je stavba zrastta do vrha in je bila pokrita z bakreno pločevino. Leloa, v tretjem lelu gradnje pa je bila stavba končana in so se prve stranke vselile okoli 1. avgusta, ko jp Vzajemna zavarovalnica praznovala SO letnico svojega obstoja. Sedaj se vrše lo šo razna malenkostna delu. od nas V nepopisni bok-ili naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je odšel za vedno as najin ljubljenček in ponos, najin s i n C e k - e d i n č e k LEOTEK ter se podal mod svoje vrstnike krilatcc. — Pri tej priliki izrekava najino veliko zahvalo gospodoma primarijeina dr. Draga4u in dr. Minsru, katrrn ki naj častno zaključijo dolgoletno delo in prizadevanje Jeseničanov, trebovalo prosvetno ccnlrule, ki bi mogla ustreči tisočem delavstva v vseh njihovih željah nn polju prosvete, Športa in zabave. SIcer jc imelo prejšnje Knt. delavsko prosvetno druStvo svoj dom, ki Htoji Se danes nedaleč od novega, vendar je bil ta lako majhen, da ni nikakor več ijiogel zadoščati velikemu Številu in agilnosti članstva. Razumljivo je, da se je radi tega že kmalu po svetovni vojni rodila misel, postaviti nov in večji prosvetni dom, ki bo v vsakem oziru ustrezal vsem težnjam in potrebam članstva. Priprave Glavno pobudo za začetek dela sta dala gospod Corne Janez ln gospod Fr. GabrovSek, takratni jeseniški kaplan. Zasluga teh dveh mož je, da je društvo kupilo I. 1923. obsežno parcelo posekanega gozda, na kateri stoji danes veličastna stavba Krekovega prosvetnega društva z velikim športnim prostorom. — Kmalu nato se je osnoval še pripravljalni odbor za gradnjo novega doma, ki se je pa moral v začetku boriti s hudimi, zlasti denarnimi težkočami. — Začeli so planirati viseči teren, iz katerega so štrlele i>onekr»d ogromne skale, ki »o so umaknile šele dletu in dinamitu. Do realizacije pa je bilo šc daleč. Manjkalo je gmotnih sredstev in treba je bilo najti vir, iz katerega bi se počasi nabrala za gradbo potrebna precejšnja vsota. Večletni in še sedanji g. kaplan Andrej K r i ž m a n je s pomočjo odbora in članov izvedel veliko akcijo, ki naj bi zbrala za zidavo potrebna sredstva. Tako je priredilo društvo že I. 1927. veliko loterijo s srečkami po deset dinarjev. Člani in prijatelji društva so si nadeli gotovo ne lahko nalogo, da bodo razpečali 50.000 srečk. Človek bi mislil, da poedino društvo kaj takega ne bo zmoglo, a vendar je šlo. Ob žrebanju je bilo prodanih približno 25.000 srečk in fond za zgradbo novega doma je narasIH za celih 80.000 Din, ki so predstavljali čisti dobiček loterije. Da se povečajo dohodki za zgradbo, je pri-redilo društvo dve veliki tomboli, kojih čisti donos je lepo obogatil gradbeni fond. L. 1928 in 1929. je pa društvo izvedlo nabiralno akcijo s prodajo temeljnih kamenov in opek. Naj omenimo, da je bilo prodanih samo temeljnih kamnov okrog sto, kar kaže brez dvoma na veiiko agilnost in navdušenje članov, če pomislimo, da je stal en temeljni kamen 500 Din. Prav izredno pa je narastel fond s prodajo starega društvenega doma 1. delavskemu konzumnemu društvu na Jesenicah, ki je kupilo dom za 250.000 Din. Stari dom je Delavsko konsumno društvo predelalo sedaj deloma v skladišča, deloma v stanovanja. Z velikanskim navdušenjem društvenih članov pa je bil sprejet velikodušni dar Jeseniške hranilnice, ki je podarila fondu za zgradbo doma lepo vsoto 100.000 Din. Z veliko hvaležnostjo se spominja društvo tudi g. duhovnega svetnika Antona K c a t e 1 i c a, ki se ni strašil truda in potov, kadar jo bilo treba priskočiti na pomoč blagajni gradbenega fonda. Omeniti moramo še, da je Krekovo prosvetno društvo dobilo kot znak najvišjega priznanja za prosvetno delo lepo nagrado 5000 Din iz kraljevega fonda za kulturno delovanje. Društvo samo je pa v vsem svojem delovanju mislilo stalno na dom in vsi številni odseki so iz vsake svoje prireditve lep procent čistega'dohodka prepuslili fondu za novi dom. Večino teh prireditev je izborno organiziral g. Fr. Klinar in njegova velika zasluga je, da so tako lepo izpadle tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru. — Tako je vse društvo kot priden čebelni panj nosilo skupaj za veliko zgradbo. Leta so hitro potekala. Planacija terena je napredovala ob vsaki prireditvi in vedno bolj se je bližal čas, ko je bilo treba misliti na načrte za novi dom. Da pa ne bo kdo mislil, da članstvo ni po-•eglo popolnoma aktivno v delo, naj omenim, da se izvedla vsa planacija brezplačno. Ogromno delo se domarega materiala. Pri njej je delalo nad 25 tvrdk, ki so vse last domačinov. Palača je veljala brez oprave okoli 10 milijonov Din, ki so prišli v dobro domačim ljudem, to je podjetjem, obrtnikom in delavcem. Na severu Ljubljane se sedaj dviga ta lepa, nova palača, uspeh slovenskega duha, slovenske podjetnosti in slovenskega truda. Le tnalo ali morda nobene stavbe ni v Ljubljani, na katero bi moglo bili naše mesto z vso upravičenostjo tako ponosno. Je pa la palača tudi prva, ki je sedaj sestavni del bodoče ljubljanske kolodvorske široke Mnsarjkove ceste. Ko bo stal na Masarykovi cesti mesto dosedanjega kolodvora nov, krasen kolodvor, ko bo dograjen Grafični dom in druge stavbe, ki so projektirane ali ki šele bodo ob Masarvkovi cesti, |iostane ta cesta prometno središče in arhitektonsko najlepša vse Ljubljane. In še na nekaj ne smemo pozabiti, kar je predvsem in v prvi vrsti važno: Umetnik Plečnik do sedaj v naši domovini nI mogel dobiti prave prilike, da bi v vsej velikosti pokazal svojo umetnost. Praga iu Dunaj i sta mu bili do sedaj glavni torijči lunetisiAkega ' dela. Da pa |e mogel" ustvariti nekaj monumental-negu tud I v domovini, to tuu je omogočila šele »gradba Vzajemne zavarovalnice. ' izvedli člani sami — s kultikom. Ako bi planirale teren plačane moči, bi stalo samo planiranje 300.000 dinarjev. Osnoval se je gradbeni odbor, čigar predsedstvo jc prevzel g. duhovni »vetnik Anton Kastelir,. Med tem so kulukarji napravili že direktno pot z glavno ceste do prostora, kjer naj bi stal bodoči dom. Ob koncu I. I92K je bila tudi ta končana in marca 1929 jo bil razpisan natečaj za najboljši načrt. Do 15. marca je došlo že Iroje načrtov in gradbeni odbor se je odločil za načrt ing. Globoč-nika iz Kranja. Z ozirom na zelo visoki gradbeni proračun je bil gradbeni odbor prisiljen črtati marsikaj in skrčili načrl v toliko, da so znašali sami gradbeni stroški le sicer še vedno veliko vsoto 1,100.000 Din. Poleg sprememb in krčitev v tlorisu je gradbeni odbor sklenil še dvoje za zunanjost novega doma odločilnih sprememb. — Dom naj bi imel po projektu ravno, žele/.obotonsko streho. Ker pa nobena gradbena tvrdka brez velikega povišanja gradbenih stroškov ne bi garantirala za streho dalj časa kot deset let, se je načrt spremenil v toliko, da se je meslo projektirane železobetonske strehe naredil načrt za navadno visoko streho, ki je stala približno prav loliko kakor bi bila stala železo belouška. Druga sprememba pa se je izvedla v načrtu za fasado doma. Projekt je iinel fasado ?. nakazanimi pilastri. Odbor pa je predlagal mesto njih pasove z narodno ornamentiko ob oknih in ob oglih sten. V tem smislu se je predelal tudi načrt, ki je bil s tem zrel. — Treba je bilo mislili na zidavo. Doba kuluka se je končala; teren je čaka! zidarjev. Preden si ogledamo zidarsko delo jo pa prav, da se z občudovanjem spomnimo vseh tistih, ki so poleg svojega poklicnega dela hodili trudni in zbili na delo za dom. Premnogi kulukarji -o pokazali, kaj premore ljubezen do Ideje in stvari. Vsi zaslužijo veliko hvalo iu imena trune, Sorirk. šobnrl, RaziHynr Md. so z žulji in sragami zapisana v ponosno stavbo, ki bo še zanamcem pričala o idealizmu naših dni. Blagoslovitev temeljnega hamna Ker je bilo že vse pripravljeno so 23. aprila leta 1929. blagoslovili temeljni kamen stavbe, ki naj bi bila bodočim generacijam na Jesenicah te-tnelj pravega družinskega in javnega življenja. S kako ljubeznijo so delali vsi za novi dom, dokazuje pač najbolje velikodušni čin g. kaplana Andreja Križmana, sedanjega predsednika Krekovega prosvetnega društva. Ko je g. duhovni svetnik Ant. Kastelic blagoslovil temeljni kamen, so se mnogi spomnili doma in darovali po svojih inečeh, nekateri celo izredno velike vsote. Ko pa jo stal pred kamnom g. Križman je govoril sledeče besede: .-Vsak človek napravi enkrat v življenju oporoko. Eden preje, drugi pozneje. To velja .še tembolj za duhovnika. Zato zapuščam vse svoje premično in nejiremično premoženje temu domu! -- Udaril je s kladivom po temeljnem kamnu, množica pa je s solzami v očeh strmela nad ljubeznijo svojega dušnega pastirja. Marsikdo pa si je mislil: Pri ljudeh, s takim srci ne more izostati uspeh!- S krampom in lopato Tako je prišel prvi maj, ki je zlasti za Jeseničane, ki žive v senci tovarn in dihajo po taktu strojev prav gotovo eden najlepših dni. Na ta dan je prvič zgrabilo 60 parov rok lopate, krampe in vozičke, prav tam, kjer se blešči danes — veliki dom. Začelo se je izkopavanje temeljev. Svet, na katerem naj bi slal dom, ni bil raven, ampak je padal od severovzhoda proti jugozapadu. Teren je bil povsod skalnat in vsi so pričakovali, da bodo naleteli povsod kaj hitro na živo skalo, ki bo nepremično popolnoma varno sprejela temelje, ki bodo nosili novi dom. Kot že omenjeno, je pa gradbeni teren precej močno visel. Na wJiodni strani so delavci kaj hitro prikopali do žive skale, na severovzhodni strani bodoče stavbe pa se je živa skala naenkrat umaknila globoko pod zemljo. Pokrivala jo je debela plast ilovice. Nastalo je vprašanje, ali naj kopljejo sedaj naprej do žive skale, ki je mogoče izredno globoko, ali naj razširijo temelje, da bodo mogli držati stavbo na izredno popustljivi V r. ilovici. Po nasvetu strokovnjakov iz Ljubljano -o so končno odločili, da kopljejo naprej do žive skale, ki so jo tudi dosegli v lepi globini 8 inetrov. Ta globoki izkop pa je se vel a stal mnogo več, kot je bilo preračunano in na ta način so se samo temeljna dela jiodražila za 50.000 Din. Pač pn ima stavba sedaj to prednost, da stoji vsa ua živi skali in da je izkop novih in globljih kleti vedno mogoč. Zidava Preko poletja je rastla stavba iz tal. Gnana od sile približno 00 delavcev se je poganjala vedno više in više. Pozno v jeseni je bila že pod streho. Ogromnost je prosvetne palače si lahko predstavimo, če premislimo, da stoji na p ros t oni '23 m X 10 m brez vsakega dvorišča. V -tavbo -o zazidali nad 5000 kubičnih metrov najrazličnejšega gradbenega materijala. Višina stavbe znaša, ker stoji na visečem terenu od 12—16 m. Prostorov ima toliko, da bi šlo dvakratno prebivalstvo Jesenic v njo. Stavba nima. kot že omenjeno, nobenega dvorišča. Zalo ker je vseh 920 kvadratnih metrov površine kompaktna streha in je danes ena največjih strešnih konstrukcij te vrste v Jugoslaviji. Dom ima iz mansard na vsaki strani velik balkon, okrog 100 oken in 90 vrat. N'a Silvestrovo 1.1921». je bila v novem domu že prva prireditev; sledil je kino, igre itd., vmes pa se je izdelovala stavba naprej. Skupni stva-bni stroški z ostalo opremo so znašali do sedaj približno 2,000.000 Din. Sedaj pa je že dovršena in čaka slovesne blagoslovitve 8. septembra 1930. Kakšen bo dom znotraj Krekov dom. Položen v globoko zibelko proti nebu štrlečih planin naredi na vsakega impozanten vtis. Marsikak tujec, ki je šel mimo. je z zadovoljstvom pokimal in si mislil: >Tu imajo krasno šolo: najbrže sta ljuds-ka in meščanska -kupaj!<- — Skozi glavni vhod, ki je na zahodni strani, se pride v ve-stibul, pred nami so vrata v glavno gledališko in kino dvorano, po hodniku na desno je stanovanje za hiš-nika in lepa knjižnica in čitalnica, ki bo odprta ves dan. N'a južni strani, za dvorano Ln odrom, so obsežna ženska in moška garderoba ter shramb'-: za rekvizite v izmeri 6X5 metrov. Levo od glavnega vhoda so prostori 7>a ljudsko kuhinjo, obstoječi iz kuhinje in dveh obednic in pritiklin. Vse ostalo pritličje pa zavzema poleg stopnišč itd. velika gledališka dvorana z. odrom. Dvorana je dolga 17 metrov, široka 13 in pol metra in visoka 8 metrov. Krog in krog ima obsežno galerijo. Zahodna stena ima vhode v dvorano in ua galerijo. Prav tako imata obe izhode tudi še na severno stran. Vzhodna stena ima -Ive vrsti oken, eno na galerijo, eno spodaj v dvorano. Južno plat pa zavzema velik eder. Dvorana ima 380 zaklopnih sedežev, ki so vsi domače jeseniško delo, ki jih je izredno poceni izdelaj za društvo g. čufer. Vrh tega je prostora še za 300—KlO stojišč. Sredi stropa se Ieskeče krasen lestenec, kuluk delo g. Sipko Po-ženela. Oder. ki se ves instalira s kulukom članov, je srlobok 9 metrov, širok 13 metrov in visok 12 metrov. Globina lahko podaljša v slučaju potrebe za (Iva metra. Prečen hodnik len-i z>: omenjenp garderobe in -hrambo z„i rekvizite od odra. Pred odrom je velik poglobljen prostor za orkester. -Dvorana je urejena n moderno. V zadnii «1em dvorane visoko nad galerijo pa zijajo -liri črne odprtine iz projekcijske kino-kabine. V prvem nadstropju je na ! vostibulom dru-štvena pisarna, nato ročna tiskarna za domače potrebe, naprej na desno pa dnevno olroško zavetišče, obstoječe z. zavet -.-a. delavnice in spalnice za otroke. Na levo pa je pisarna Strokovne zveze in manjša dvorana m zborovanja v izmeri 7 < 10 metrov. N'a severni -trani pa je prehod iz male dvorane v prostor za električne motorje n naprej velika kino-kabina z. modernim rojekcijslum aparatom in -likalno desko. Kabina -na -e ilmgi izhod na stopnišče in je 6 metrov dolga, 3 in pol metra široka in 6 metrov visoka. Kilm-ki aparat v Krekovem domu. Pod ljudsko kuhinjo v -ulerenu je '-aoružna klel in točilnica s tremi lokali, od katerih je eden izilel an v stilu uninoske vinske kleti v Ljubljani. Na desno so vinske kleti in drvarnice, še naprej pa je športna dvorana, ki ,e radi visečega terena popolnoma pritlična. Je U metrov lolga. 7 metrov široka in 6.30 visoka. Poleg -portne dvorane je shramba za orodje in kopalnica, naprej pod garderobami pa velika godbe na ivorana v izmeri 7 n pol metra dolžine. 5.70 širine in 7.30 višine. Pod-oder je visok '2.50, na obeh straneh bosta mizarska in elektrotehnična oz. ključavničarska delavnica. Kljub temu. la je novi dom tako ogromen, vendar mu bo kaj hitro primanjkovalo prostora, če pomislimo, da bo audil krov društvenim delavcem, ki so razdeljeni v ti odsekov n majo skupno okrog UX) članov. Tako bodo delali v domu godbeni. pevski, dramski in kino-odsek. Športni idub -Borec* bo skušal ustreči vedno večjemu navdušenju sa lahko atletiko. Z navdušenjem bodo sodelovali moški, žensk' in dekliški odsek. Za izobrazbo duha bo skrbela knjižnica, za strokovni napredek Jugoslovanska strokovna sveža in Krekova mladina. Trdno -mo prepričani, la bo Krekovo prosvetno društvo v novem Krekovem lomu -e z mnogo večjimi silami delalo po zgl»du našega največjega Slovenca, čigar ime nosi ponosni dom. Nai jih vodijo pri vsem delovanju bes. de z »poroke O. vi vsi. ki -te seme izkrvavelega naroda, mislite le eno. kaku bosle združeni posvečali vse svoje 0'—. srednja Din rituala Din 10'—. Trofeje Nif. V. hralm in kraljice Na lovski ra/slavi, ki je vsa krasno in razkošno oprer. !>na bogatim razstavnim materialom. vzbuja največje zanimanje oddelek, posvečen Nj. Vel. kraku in kraljici. Tu so rastavljene ogromne trofeje jelenov Sesterakov, ki .so jih lovci St« venije i! v -e države poklonili Nj. Vel. kralju, dalje pa tudi številne lovske trofeje, ki sia jih N . \cl. kralj in kraljica uplenila v loviščih v Sloveniji (Krma), Belju in drugod. Vsaka lovska trofeja je opremljena s kronskim znakom, s črko >A. ali M in imenom kraja, kjer je bila uplenjena. Trofeje so po večini jeleni, srnjaki in divje koze. Tri izredno lepe umetnine Dve Plečnikovi, ena Vurnikova — iz Kregarjeve delavnice na razstavi bratovščine sv. R. Telesa v Alojzijevišču Nanovo otvorjeni zsobni atelje no Bledu Bruckner Lambert Grajska cesta 1S2 Sprejema vsak dan od 8'30 do 12. in od 2 30 do 5. ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih samo dopoldne. H Vse šolske potrebščine točno odgovarjajoče predpisom nudi po najnižjih cenah Iv. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova 5 Najbolj vidna je mogočna toliko da nc rečem ogromna monstranca za frančiškansko cerkev v Ljubljani. Zamisel je izšla iz želje molrvcev, da bi se sv, Rešnje Telo (hostija) po cerkvi boli videlo, kakor sc zdaj. Iz te potrebe je mojster umetnino oblikoval. Lz mogočnega, v tlorisu pravokotnega pedstavka vstaja prav tako pravokotna, v pa-raboličnem loku se zožujoča noga; nie štiri plati to okrašene z množico rdečih almandir.ov, ki so na dnu zelo veliki, proti vrhu se pa z nogo vred primerno zožujejo. Noga nosi gladek svit z nenavadno velikim premerom in enako nenavadno ozkim robom; ta svit oz. rob je nastal iz običajnega majhnega okenca sredine naših dosedanjih moastranc (izvzeinši Plečnikovo za lavantinsko župnijo na Gomilskem), V sredino lega mogočnega svita aga pravokotno se zožujoče stepalo za lu-nico, zopet na treh straneh okrašeno z rdečimi almandini: lunicn sama ima na sredi za okrasek bel kristal, ob njem pa dva almandina. Vrh tvori na velikem okregiem kristalu stoječ zlal križ s pravokotnimi, proti koncem parabolično se razširjajo-čimi rameni. Okrašen je ■/. almandini. Tako bo ta mrnstranca po eni plati v svoji izredni preprostosti popolnoma ustrezala potrebi pobožnih vernikov, da jim je sv. hostija po vsej prostorni cerkvi vidna - zlasti še, ko se — po prvotni umetnikovi zamisli ozadje mogočne sredine prevleče z ognjeno rdečo,'z zlatom nadrobljeno svilo, da bo belina liostije kar blestela — po drugi plati pa vsestransko ustreza sodobnemu umetniškemu stremljenju po preprostosti v oblikah, ki jili določa smotrni namen, za katerega se umetnina ustvarja. Pred lo mogočno monstranco sloji ljubek kelih, samo 20 cm visok. Kakor mpnstranca, ima ke-lih vse ploskve čisto gladko brušene in večinoma motno, kupo pa znotraj bleščeče zlačeno (liltano, polirano). L: preprostega gladkega krožnega podstavka se dviga tenko, izredno lično steblo, ki ga v drugi tretjini pretrga prozoren ploščnato kroglast bel kristal kot »jabolko; (nodus); steblo ga v prejšnji debelini prerasle in se razraste v zlato, tulipanu podobno čašo. Vilko slebclce je pod jabolkom in n;id njim rahlo napeto in ob obeh koncil) okrašeno r. drobno blazino, Za okrasek ima kelih en lain samcat rdeč almadin na podstavku, toliko. da duhovni pri zavživanju laže z njim ravna. Patena je plitva skledi«, kroglin cdsek (kalota). — Poleg tega stoji drug kelih, ki oČividno posnetek prvega. Lc da v oblikah ni več tako v itek, ampak močnejši; to pa očividno zato, ker se je naročniku ta velika preprostost zdela preubožna; hotel je imeti bogatejši kelih. In ^a ima; podstavek ie okrašen s petimi almandini in z zelenim pjir.ire-jenim (imitiranim) smaragdom v sredi. Zelo smo veseli obeli kelihov, ker imamo pred očmi živ dokaz, da lepote ne odločuje bogastvo in našarjenost, ampak pred vsem smotreno oblikovan,c. ki mora bili oplemeniteno z izbranim okusom. G. picfesciiu sicer morda nc bo prav, da je razstavljen ludi drugi kelih, pa ie izvršen oz. okrašen mimo njegove zamisli; mislimo pa, da je te diagoccne šole, ki jo oba kclilia »molče troben-tata«, z nami vred kar tudi lahko vesel. Kdor estetskega čuta nima že popolnoma okrnjenega, bo izlahka videl, da jc prvi, na oči preprostejši kelih umetniško b:cz. primere višji, kakor drugi, dasi na oči bogatejši. Trctia umetnina je Vuvnikov ciborlj, ki sta ga dali delati Martini družbi žena in deklel pre-doškemu župniku, kn. šk. duh. svetniku Ign. Zu-pancu za 251ctnico župnikovanja, kar kaže kro-nogram pod podnožjem (napis, čigar črke, ki pomenijo rimske številke, kažejo letnico): ŽVpnlkV I Ign. ZVpanCV za peto pelLclnlCo Marllllna kon-' gregaClIa že nn & DckLet. Široko, prav rahlo napelo, skušaj plosko vse j čez einajlirano podnožje ima za zlatim robom rdeče cmajliran pas z zlatim napisom: Eccc p;:nis, ange-licus (glej. angleški kruli); la široki pas obdaja;;' temno v išnjevo polje posuto z zlatimi, zvezdicami,. na njem pa plava devetero belili krogov (liostij) z zlatim svitom in vdelanim zlatim križem. Iz sredine pa veliko sclnce na vse strani siplje svoje zlate žarke, lz tega podnožja raste zlato steblo, ki e opasano s krogi spektralnih (mavričnih) barv. Pri dnu sc začenja s temno vijoličastim, nato pa se vrsle navzgor ostale, tako da je jabolko opasano z raznimi odtenki rdečega. Zgornja četrt stebla nad jabolkom kaže zopet spektralne barve do temno vijoličastega lik pod mogočno čašo (kupo). Čaša sama ie razen štirih, za ta ciborij posebej risanih emajlov. popolnoma neokrašena, tako da emajli pridejo dc polne veljave. Emajli predstavljajo štiri najvažnejše skrivnosti Jezusovega življenja. ki jih sv. Tomaž Akvinec v slavospevu na sv. Rešnje Telo tako-Ie opeva: Postal je z rojstvom drug in bral, v večer,i zadnji kruh in gost, njegova smrt ie naš odkup in v slavi naša bo radost. So torej slike Jezusovega rojstva, zadnje večerje, križanja, vstajenja (sv. Tomaža). Izredno obliko ima pokrov, ki nima obl;ke visokega, ampak skoro čisto ploskega, prav rahlo napetega stožca. Sredi krovne ploskve je pritrjen jajčast gumb za odpiranje, ob robu pa obdaja temno patiran križ, od čigar ramen vise črke imena Jezusovega, pel čudovito nežnih svetilk, katerih plamenčke tvorijo dragulji: sredina, jedro je iz lepo brušenih rdečih olmandinov. svit okrog kraja pa tvorijo brušeni strasovi briljanti (iz zelo svinčenega slekla). — Ves ciberij jc potemtakem po obliki sicer skrajno preprost, po okraskih (dekorju) pa poln simbolike, ves nov. Na nogi: solnce — Kristus, ki izžarja v svoji ljubezni samega sebe in se nam daje za hrano v sv, Rešnjem Telesu (hostiji); emajli na čaši upo-dablj ajo pripravo na veliko skrivnost Telesa Gospodovega, na njega žrtev in uživanje iz te žrtve in šc sadove vere in življenja iz Kristusa; petero lučic pomeni naše duše (iz Gospodove prilike o petero pametnih devicah), ki v njih gori olje žive vere in plamlečc božje ljubezni. — Celo pregri-njalce (plašček) se ie porodilo iz globoke simbolične zamisli: Ob robeb je velika ognjena ploskev s krivenčastimi vejicami: misel na goreči grm, ki se je v njem Mozesu Bog prikazal; v sredi na sinjem polju pa so vrezani znaki vere, upanja, ljubezni: križ, sidro, srce. Nežna vezenina je -delo šolskih sester v Mariboru. — tie eno misel: ali ne bi bili kakor s slepoto udarjeni, če bi še nadalje dopustili, da se za naše cerkve naročajo cerkvene posode po starih, neumetniških, pogosto naravnost ničvrednih vzorcih, ko nam naši veliki mojstri nudijo umetniški tako visoko vredna dela? In če ta dva velika mojstra vsega ne znioreta in ne moreta vsakomur untreči, ali nimata dobrih, kar odličnih učencev, ki bi ju mogli dobro nadomestiti. K. Razstava se odpre v nedeljo 7, t. m, in bo trajala do srede 10. t. m., in ilcer vsak dan dopoldne od 8 do 12 in od 2 do pol 6 popoldne, Med razstavljenimi mašniškimi oblačili posebej opozarjamo na veličastni maini plaši Barnardove (gotske) oblike iz zlatega brokata, " Višina teh posod je sledeča: Monstranca 62 cm; keiih 20 cm; ciborij 22 cm, premer kupe 15 cm. Koledar Nedelja, 7. septembra: 13. pobinkoštna, angelska nedelja. Marko in tovariši, mučenci. Jutri, ponedeljek, 8. septembra: Rojstvo Marije Device. — Ščip ob 3.48. Herschel napoveduje dež in mrzlo. Torek, 9. septembra; Peter • Klaver, spozna-vavec, Serafina. Osebne pesti Spremembe duhovnikov ljubljanske ško- lije. Zu ž.iupnc upravitelje so imenovani: v l.e-š.ili pri Tržiču nu Gorenjskem Knafelj Ivan, kaplan un Jesenicah; v Podzemlju v Belokrajini IU Andrej, kaplan v Lcskovcu; v Sorici Cunder \ iljoni, kaplan v Toplicah nn Dolenjskem: za uršulinskegu kaplanu in kulclietu v škofji Loki je imenovan liruko Žagar-Sunaval, kaplan na Jesenicah. — Premeščeni so kot kaplani sledeči gospodje: \ iuko Gostišu /. Brezniee nu Jesenice; Ivan Tir in per s Trebolnegu na Jesenice: Karel Papež i/ Podzemlja v Leskov ec; Jožef Rott iz Radeč pri Zidanem mostu v lotpliee pri Novem mestu; Frane Kolone iz Sodružice v Dobrniič; tlieronini čutili i/. Sv. I rojiee v Tržišču v šmihel pri Novem mestu; I rane lliti iz Št. Vidu pri Stični v Gorje: Anton Bcrgunt i s. Gori j v št. Vid pri Stični: \nton Omun i/. Sv. Križ« pri Litiji v Moravče; Ciril | enim i/. Mora v e v Zagorje olb Savi; \ i tu I Vo dušek ti-/ Zagorja ob Savi kot kali lun-e,k spori t nu I oke pri Zagorju ob So v i. — Nil novo so nastavljeni kot kaplani sledeči gg. novoiinišniki: \alentin Benedik v Radovljico; Bogomir Gunde pri Sv. I rojiei v, tržišču; Mtirtiin Ijorše v Sv. Križu pri l itiji; Jane/. Hafner v Kostanjev ioi: Stanko Jeglič v Trebnjem; Janez Jenko v Sodražici; Jožef Košir v Kranju; Janko Sedcj v Radečah pri Zidanem mostu: Jožef Smo-Itit'- nu Trebeljncin. — liti/rešeni so bili knpUuiske službe Janko Sede j, kaplan v Roštunju ob Sitvi, ki se je kot upokojeni mornariški kurat naselil \ Radomljah: Silvester Skebe. nršulinski kate-het in kaplan v škofji Loki, ki gre pnstirovut med jugoslovanske izseljence v Belgijo, ter Jožef Mlakar, kaplan v Dobrniču, ki je dobi! odpustu, ico i/ ljubljanske škofije. = Porcku. Dne "5. septembra slu bila poročeni! na šmarni gori g. Srečko Luštrek, carinski uradnik v Ljubljani, in gospa Angelu Orel, vdova po šolskem upravitelju v Dupljah, sedaj bivajoča v Medvodah. — Poroka. Pri sv . Petru stu se poročila g. Karel Gerniek. strojnik v Jugoslovanski tiskarni. i,ifgdčnu Meri Sorii. Poročni jo nevestin slric g. Slavko Šinkovce. Kaplan v Zrreh. Obilo sreče! — Prefiieščenjtt državnih živiuo/.driivmkov. \ staležu državnih živino/dravnikov so se izvršile sledeče spreinenibe:' V išji vet. Svetnik Ivan Demšar, ki je bil premeščen v Rokavico, je sedaj upokojen. — Višji vet. svetnik Vojtch Hra-bulek je premeščen iz. Celja v Priboj. — Višji vet. svetnik Josip štupnr je premeščen i/ Novega mestu v Sarajevo. — Vet. svetnik Franc Baš jo premeščen iz. Prcvalj v Kraljev ico. — Vet. svetnik dr. Viljem Jedlička iz. Ptuj« v Ljublja-no-okolic«. — Vet. svetnik dr.Franc Veble iz. Maribora v Litijo. — Vet. svetnik dr. Jože Čeh je premeščen o;l slez.kesa nučolstvn v Ljubljani k vet. odseku kmet. oddelka v Ljubljani. — V. ve!, pristav Maksim šribar je premeščen iz Kočevja v Loku-l}unjo. — Vel. pristav Jože Drolc iz \ i.šnje gore v .Ca rib roti. — Vet. višji pristav Joža Samec od srezkegu načelstva v Murski Soboti ua veterinarsko mejno postajo istotuin. = D- železniške službe. Premeščeni so lirnd-niki II. kategorije: llladnik Anton, admin. uradnik, direkcija Sarajevo, k občemu oikfclku l> pol dveh iz. glavnega kolodvoru in se ob osmih vračil iz št. Uja. Mestni avtobus bo ta dan vozil i/ Mariboru v ši. llj ob enih, dveh iin treh popoldne; vračal se bo ob šestih prvi, tako du dobijo udeleženci iz drugih krajev /.večer v Mariboru zvezo z vlaki. št. llj se pripravlja, du svečano sprejme .gosto i/ Murithorn in okolice. Mladina priprav I ju slavoloke iu zelenje. Domača župnija in ooliške se bodo udeležile v velikem številu pomembne dvajsetletnice. Vabimo rodoljube brez razlike, da sc udeležijo. it Gospod Edvard Gregorju, dolgoletni In odlični član ljubljanske drame, odide v torek, dne <). t. m. nu enoletni gledališki študij v Berlin. kjer bo obiskoval znamenito lleinliurdtovo gledališko šolo. Ministrstvo prosvete lnu je odobrilo enoletni študijski dopust v tu namen. Odlični igralec je /.nun vsemu občinstvu |n> številnih rkeacijuh na odru ljubljanske druuie, pa tudi podeželsko ljudstvo ga jc vzljubilo zaradi njegove k renči je Kristusa v • INIll . V tujini lliu želimo najlepših uspehov.. r" Vzajemnosti zadnja številka je^zPIa brez Praedicate, zato, ker je slednji zadnjie "tinel dvojni obseg. To javljamo ponovno, ker reklamacije Še vsak dan prihajajo. Na posamezne reklamacije pa ne bomo odgovarjali. — Uprava. •k Slamoreznicn ji je odrezala roko. Ko sla dne 5. t. m. rezala Lovro Legat in njegova žena p. <1. Muliovcu iz. Žirovnice slamo na podu, je ra/rezala slumoreznica ženi roko. in sicer do komolca. Prvo pomoč ji jc dal dr. /rab z Jesenic. Nesreča se jc zgodila kljub varnostni napravi pri stroju. -k Sekcijska zadruga »Jiijsomontafon« razstavi v dneh 13. in 14. septembra 1030 pet vagonov čistokrvne plemenske nionlafonske živine, od katerih je tudi nekaj bikov, krav, telic na prodaj. — Kmetovalci se opozarjajo, da naj poselijo to razstavo, da se prepričajo o lepoti in mlečnosti teh živali. ~k Ribniški paviljon na razstavi. K včerajšnjemu poročilu o razstavi suhe robe nu velesejmu. nas obveščajo, du je razstavo suhe robe v posebnem paviljonu organiziral g. Janko Trošt, strokovni učitelj v Ribnici, ki je napravil Vse razstavljene statistične tabele in slike. Razstavljene predmete pu je dola na razpolago tvrdka Fvgcn Ivane v Sodražici. Zadruga lesne obiti v Ribnici pu je razstavila v drugem paviljonu. klobuk je klobuk gospoda, PICje sani, ozi-romu z malim zborom eno ali <1 vogla s no. To |K'S-inanico še posebno priporočamo šolskim vodstvom. Partitura velja 50 Din, glasovi so po 24 Din. ic Dolžan Franc: Mineralogija in geologija ra višje razrede srednjih šol je izšla v Ljubljani. Cena 68 Din. Dobiva se tudi v Jugoslovanski knjigami. Knjigo smo žo dolgo pogrešali. Opremljena jc s številnimi slikami, pa vkljub temu cena ni visoko. Ker navaja avtor pri opisih vedno splošno znane primere iz domačih krajev, bo knjigo lahko razumel tudi nestrokovnjak. Prav toplo jo zato priporočamo vsakomur, ki se zanima za veličastvo in tajnosti prirode. ic Po divjem Kurdistanu, IV. zvezek — izšel. Druga knjiga Kari Majcvili spisov je sedaj ce-lo-tnu. Naročite to knjigo, ki vas seznani s kraji in ljudmi, kjer ravno v teh dneh moderna Turčija iztreblja K ti rde. — Cena zvezku 13 Din, knj:Lgc 65 ali 70 Din. Naročajte v Tisk ur mi sv. Ciriil« v Mariboru. ic Zelo neprijetna stvar je ustavljanje časopisa naročnikom - zamudnikom; neprijetna za upravo, šc bolj pu za naročnike, ki so kar naenkrat brez vsakdanjega berila. Komur je torej naročnina na »Slovenca« potekla s koncem avgusta in jc doslej še ni obnovil, naj to nemudoma stori, kajti po 10. septembru se prične z. ustavljanjem. Izjem žal ne moremo dovoljevati niilkaikrh. ic Oglejte si Misijonsko etnološko rnzstnv6 v paviljonu K. ic Major Colaričev vinograd Sv. Križ pri Kostanjevici sc bode v pondeljek 8. t. ni. na Mali šmaren popoldne ob treh na licu mesta na prostovoljni družbi prodal. ic Vaš živčni sistem je enak telefonskemu omrežju z milijoni vodov. On i>osredujc več linij za prenos vesti, kakor največja telefonska centrala na svetu. Skozi vsak ud in organ človeškega telesa sc vlečejo stotere in tisočere živčne niti, katere posredujejo posebne živ-Ijeusike pojave. Fine, človeškemu očesu komaj vidne, so te niti, katere prodrejo do najoddal-nc.jšega mesta glave in za katerih delavnost se zahvaljujemo čuti in organi telesa. Po teh vodih prodrejo vsi zunanji utisi do možganov, ter po ukazih možganov in centralnega živčnega sistema na ude. Ker ta sistem nadvse finih aparatov izvršuje velikansko delo, se mora zavaro- ic Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in ntirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najto-pleje priporočati rabo »Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grcnčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah dn špecerijskih trgovinah. Nc pozabite! ob obisku Velesejma obiskati razstave ** Radio Ljubljana v paviljonu „K" Največja izbira modernih radio-aparatov! vatii pred obtežbo. Živčni propadi spadajo k najtežjim lioleznim človeškega organizmu. Velikokrat je kronično draženje živcev /. nusludili vzrok toga projiada. Najtbolj razširjen od nasladi!, ki povzročil jejo ra/dražljivost živcev, jc kofein v kavi, ki cdii n i z alkoholom, nikotinom in kofeinom nc vsebuje okusa. On je kavi toliko, kakor trnje vonju rože. Medtem ko se pri odstranjevanju drugih strupov i z nasladi I ni posrečilo obdržati popoln okus, se ie kavi odvzel kofein nc da je izgubila njen okus in aromo. To leži v tem, du sc kava, katero uživamo, mora pražiti. Ker roina in okus kave nastanejo šele. pri praženju, in ker se kofein lahko samo surovemu u vin emu zrnu odvzame in je pred proženjem odstranjen, jc torej brc/, vpliva na okus. Iznajdljivost odstranjevanja kofeina iz kuvc, — proizvod kuvc Mag, — pomeni brezdvomno kulturno delo, katero za narodno higijeno in za varstvo živčnega sistemu v našem nervoznem času nikakor nc more biti dovolj cenjeno. Želeti je samo. da bi se ta odvzem strupov posrečil brez posledic z ozirom nu okus in vonj tudi pri drugiili nasladilih. •k Nova založba v Ljubljani (Kongresni trg 19) knjigarna — antikvariat — trgovina s pisarniškimi potrebščinami ima docela moderno preurejene poslovne prostore. Nudi največjo izbiro prvovrstnega pisarniškega blaga, vse šolske in druge knjige. Točnu in solidna postrežba. ic Pnn evropu v kopališču Pistyan. Hotelirjem v tem svetovnem kopališču se je — vsaj v miniaturi — posrečilo ustvariti »Pancvropo«, l>ri-j kot so to mogli doseči naši svetovni diplomati z. Bniandoin na čelu. Purlumcnti, vlade, /veza narodov iu diplomati nuj tozadevno proučujejo mednarodno hotele v svetovnem kopališču. Dnevna nruksa enega hotelskega direktorja jim bo odprlu oči k uspešnejšemu delu v zadevali visoke politike. V »Tlierma Palače« kopališču Pistvnn se nahajajo gosti iz vseli delov sveta. To so pravi državljana Punevropc. Opazimo med njimi princa llat/.felda. grofa Szc-chcnyja, vojvodinjo Mnnehester. komornega pevca Tauberja, dansko pisateljico Karin Mi-ehaelis, ccško-slov. poslanika v Londonu dr. Jana Masaryka. severo-amer. poslanika v Pragi Mr. Ratshcskv-jo, perzij. ministru Pakrevana, fin. poslaniku v Pragi Sa a sta moi n en in dr. ic Gospodinja ali se Vam rndo trgu perilo? Ali veste, du je temu največkrat krivo napačno pranje. Ako Imste prali s terpent. milom »Gazela« Vaše perilo ne bo trpelo, vkljuib temu bo pu snežno belo. Vse šolske potrebščine in knjige priporoča M. TIčar, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 1 — Sv. Petra cesta št. 6 ic Opozarjamo na oglas Spotinještajerske Ljudske posojilnice nn zadnji strani današnjega »Slovenca«. ic Pouk na Ant. Rud. Legntoveni trgovskem tečaju v Mariboru je začel in ker so nekatera mestu prosta, sc šo vršijo vpisovanja. Maribor, Vrazova ulica 4. •k Nagrobne spomenike najceneje v najnovejših ob likali dobite pri kninnoscško-kiiparsikeni podjetju Franjo Kimovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana. it Vsakemu in tudi Vam sc izplača ogled ttospclih modnih novosti zu gospode in dame pri tvrdki Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15. lam kupite dobro in najceneje. ic Društvo zobozdravnikov za Dravsko banovino vubi svoje člane, du se sigurno udeležijo izven občnega zlbora v nedeljo 14. t. m. ob 10 dopoldne v srebrni dvorani hotela Union radi važnih stanovskih zadev. ir Danes in jutri žegnanjc pri Gradu v Zgornjem Kašlju in prve klobase. •k Spominjajte se »Donia slepih«! Položnica št. 14.672. ir Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmodernejšo urejen zu operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce, diatermija, touizator). Lastnik: Primarij dr. Černie Mirko, specijalist za kirurgijo. Dr .Drago Švajger SPECIALIST ZA BOLEZNI UŠES, NOSA IN GRLA Beethovnova ulica št 2. Telelon št. 32-19. zopet redno ordinira od 10 du 12 dopoldne in od il do 5 popoldne. Ljubljana Odpovedane prireditve v dneh mednarodnega misijonskega kongresa. Snočni cerkveni konccrt >Ljuhljane< je bil odpovedan. Za drevi napovedana misijonska akademija v Unionu jc tudi odpovedana. Prestolonaslednihova pros ava v Ljubljani Dostojno je proslavila Ljubljana osmi rojstni dan prestoionaslednku Nj. Vis. Petra, ki je včeraj stopil v osmo leto svojega življenja. Ob 10 se je vršila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je daroval stolni dekan Ign. Nadrali, prisostvovali pa j so ji podban dr. Pirkmajcr, mestni poveljnik gene-! ral Popovič in mnogi drugi zastopniki oblasti ter I številno občinstvo. Vse mesto je bilo včeraj odeto I v državne zastave, v petek, na predvečer sloves-' nega dne, ;e top z Grada oddal salvo časlnih stre- lov, prav tako včeraj zjutraj. Sprejem nove zastave 40. pešpolka Mestna občina vabi oblastva, urade iu javne korporucije kakor tudi kulturna, nacionalna, humanitarna in druga društva, da se po depu-tucijah udeleže sprejema nove jugoslovanske zastave 40. pešpolka. kii prispe v Ljubljano v torek 9. septembra ob 10.6. Sprejem se vrši preti glavnini kolodvorom. Deputacije itd. se zbero najkasneje ob tričetrt na deset na licu mestu. Državna strelska tekma Ljubljana, 6. septembra. Kot nekak uvod v tekmo civilistov, ki bo oficielno otvorjena v nedeljo, ob 9 dopoldne na vojaškem strelišču ob navzočnosti predstavnikov in vojaških oblasti ter povabljenih gostov, se je vršila danes od 9 do 12 dopoldne in od 3 do B po ]>oldne vojaška strelska tekma. Tekmovanja se je udeležilo znatno število aktivnih in rezervnih članov vojske. Udeležba pa bi bila nedvomno še mnogo lepša, ko bi ne bilo radi proslave v Belgradu več pričakovanih tekmovalcev izostalo. Zasluga za vzorno zasnovano in organizirano prireditev gre g. V. Turku, ki se je vsestransko potrudil, da se je tekmovanje vršilo v najlepšem redu in strogo po določenih načrtih. Tekmovalci so streljali stoje iz zaklona na 5 izginjajočih in 5 sekund vidnih bojnih tarč, razdeljenih na tri kroge — v raznih daljavah od 20 do 40 metrov. Dalje v razdalji 200 metrov s o streli v tarčo, razdeljeno na 3 polja (pogoj: 3 zadetki), ter v razdalji 300 metrov s 3 streli v tarčo, razdeljeno na 3 polja (pogoj: 3 zadetki v najmanj 2 tarči). Streljali so samo z vojaško puško. Naslov prvaka pripada onemu tekmovalcu, ki je na vseh tarčah skupaj dosegel največ zadetkov Izid tekmovanja bo razglašen v nedeljo pri oficielni otvoritvi strelske tekme civilistov in bodo obenem razdeljene tekmovalcem sledeče nagrade: prvak dobi darilo z diplomo, najboljši trije strelci na vsaki poedini tarči pa dobijo nagrade po Din 100, 50 in 25 z diplomo. Nedeljsko tekmovanje bo od 9 do 12 dopoldne ter od 2 do 0 popoldne po sledečem redu: 1. Lovsko streljanje: Srnjak. — Krožna tarča. — Zlato-rog. — Jelen. — Divji lovec. — 2. Društvo lOstro-strelcev«. 3. Oblastna streljačka družina. V ponedeljek se tekma začne pravtnko ob 9 zjutraj. Dnevni red: 1. Lovsko streljanje na golobe in zajce. 2. Malokalibrsko streljanje. Tekmovanje se zaključi ob 5 popoldne. Izid tekmovanja bo objavljen ob 8 zvečer, nakar sledi razdelitev nagrad in družabni sestanek. - PEGE - odstrani takoj lo brez nledn »Creme Orlsol" Uobiva so v lekarnah, drogorljali tn parfumerljab. Zaloga! »Cosinochemia, Zagreb, Sinili klasovi. 23. Telefon 49-9!> Ka! bo danes? Mednarodni akademski misijonski kongres. (Glej včeraj objavljeni program.) ; Kazina: OI> 10 zborovanje gozdarjev in predavanje ing. Lupše o gozdovih in lovu v Siu.mu. Jesenska razstava nn velesejmu. Ljudski kino Gliuce: Ob 4, 6 jn 8 Panicn, v glavni vlogi l!urry Piel. Lekarne: Nočno službo imujo: Mr. Bahovcc, Kongresni trg: Mr. Ustar, Sv. Petro cesta 78, in Mr. Hočevar, Šiška. KAJ BO V PONEDELJEK? Mednarodni akademski misijonski kongres. (Glej v soboto objavljeni program.) Jesenska razstava nn velesejmu. Ljudski kino Glince: Ob 4. 6 in 8: Junaška desnica, v glavna vlogi Bučk Jones. Lekarne: Mr. Siišnik, Marijin trg 5 i" Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta. KAJ BO V TOREK? Ob 8 slavnostno misijonsko zborovanje v hotelu Union. Jesenska razstava nn velesejmu. Lekarne: Mr. Trnkoc/.v ded- Mestni trg 4, in Mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20. O Cerkveni konccrt slovenskega glasbenega društva Ljubljana« se včeraj ni vršil. Z istim sporedom ga bo izvajalo društvo v prihodnjih dneh. Dan bo potom letakov pravočasno objavljen. V predprodaji kupljene vstopnice obdržijo svojo veljavo. © Misijonsko zborovanje učiteljstva. Kakor je Slovenec |>oročal, bo misijonsko zborovanje učiteljstva v |>onedeljck <»b 3 v Unionu. Ker •-Učiteljski Tovariš« ni objav il vabila, »Slovenski Učitelj« pa bo .izšel šele sredi septembra, zato ponovno vabimo v »Slovencu« k obilni udeležbi. © Kopalni vlnk v škofjo Loko. Direkcija državnih železnic razglaša: Dne 7. septembra vozi ob ugodnem vremenu na progi Ljubljana — škofja Loka izletniški (kopalni) v laik z odhodom i/. Ljubljane gl. kol. ob 13.20 in prihodom v sk. Loko ob 14.1. V obratni smeri odhaja izletniški (kopalni) vlak iz škofje Loke ob 18.10 in prihaja v Ljubljano gl. kol. ob 18.58. O Dve nesreči. Na trgu se je včeraj pripetila težja nesreča. Neki kolesar je podrl na tla gospo Uršulo Rot. stanujočo na Rcsfjcvi cesti 1. Reševalni avto jo jc najprej prepeljal na dom, |>opoldne pa v bolnišnico. — Dopoldne se ;c pripetila težja nesreča tudi v Združenih opekarnah na Brdu. Dclavec Jakob Košir si jc spalinil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. 0 Prirodna zanimivost Na vrtu gospoda Olupa, Mišičeva cesta 21 poganjajo pritlikava ?adna drevesca spomladne cvetove sedaj v septembru. Za strokovnjaka sadjarja to ni ravno posebnost z ozirom na dane okoliščine, a za splošnost je ta pojav jesenskega cvetja sadnih drevesc vsekakor zanimivost. O Radi izkopavanja ceste za tramvajski tir sc bo od torka dalje tlo preklica zaprl promet na Celovški cesti od cerkve v Spodnji siški do gostilne Kervič. 0 Dražba najdenih predmetov. Direkcija državnih železnic razglaša, da Ivo javita dražba najdenih predmetov 11, septembra db 9 na postaji Ljubljana gl. kol. ©Originalen svetovni potnik. Žc nekaj čas« sem je. odkar sc jc odpravi! Dulniatinec Peter Zeljko iz Sinja po svetu. Pa nc kar tako. peš, z železnico, s konja ali z motornimi vozili, ne. ta dalmatinski potnik se temeljito razlikuje od drugih svetovnih potnikov. Vozi se v koleslju, v katerega sta vpreženi dve ktuzi. »Hi« in *mce< — tako gre vse to troje po svetil. Peter Zcliko iu obe .kozi ka.jpak. si bili /e v Parizu. No, sedaj sc pa vozijo po I jubljani in prodajajo — pardon, prodaja samo Zeljko — razglednice s slikami vseh treh. In ljudje kupujejo in sc čutili jo hrabremu not ni k i? I n koza m«?. © Velika tatvina nn Karlovški cesti. Zasebnim Dragica Gams in Rozu Randl s KarlovSke ceste 20 sta odšli 11, avgustu na počitnicc aa deželo. Zaprli sta dobro stanovanje in "j>odstrcš-no shranil«). Dne 4. septembra pa tu se vrnili in o|>uzil'i, tla je v |xxlstrešni shrambi stikal neznan tat. Odnesel ji- Gamsovi tlvn kovčku. Ran-dlovii |>a dva zimska plašča, nekaj obleke in plašč služkinje Pavle Ccbavs. Ukradeni' stvari so vredne 5420 Din. lat je s ponarejenim klju-ee.ni odprl shrambo iu jo tudi zaklenil. Kilo bi biil, obe akradenki niti ne slutita. (?) Gospodinje, oglejte si na velesejmu v f'' paviljonu aparate za kuhanje kave iu čaja. © Knj čakate, če Vas boli? — Rezanje kurjih očes brez bolečin se vrši zopet redno vsak dan v kouališču hotela Slon. Pridite in prepričaj i se boste. 0 Higije,nično svetlo likanje ovratnikov in perila, kemično snaženje vsakovrstnih oblek. — Simone, Kolodvorska ulica 8. Dr. M. Maicen ne ordinira do 19. septembra pletilne igle, volna in vse v to stroko spadajoče potrebščine v veliki po najnižjih cenah na zalogi izbiri Tr. Kos. Ljubljana. Židovska ni. 5 opozarjam, da si ogledajo vse vrste pletenin, katere prodajam na debelo in drobno po izredno nizkih cenah v paviljonu „K" koja 282-283. Prepričajte se o trpežnosti VRVARSKIH IZDELKOV iz prve kranjske vrvarne Ivan N Adamič, Ljubljana,«;^" in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20; Celje, Kralja Petra c. 33, in v Kamniku, Šutna 4 © Sobotni živilski trg je bil obilno založen z vsem blagom. Zlasti mnogo je bilo sadja, domačega bolj malo. Pripeljejo ga veliko z juga, iz Dalmacije, Banata in Srema. Z zeleno papriko je menda izmed vseh sočivnih rastlin ljubljanski trg najbolj zaležen. črno grozdje z otoka Krka so prodajali po 7 Din kilogram, belo grozdje po C Din, slive po 5 Din, sveže fige, drobne, iz Dalmacije, po 8 Din, breskve s Štajerskega po 12 Din, domače po 8 Din, jabolka po 3—5 Din, hrušk ni bilo. razen na stojnicah branjevk seveda Tam pa so cene tudi bistveno drugačne. Gob na trgu ni več, pač pa je bilo včeraj prinešeno precej lisičk, ki so jih prodajali po 1 Din liter. Črne maline po 2.50 liter. Krompir je bil po 1 — 1.25 kilogram, večje množine v žakljih celo po 0.75. Onstran Ljubljanice, na Sv. Petra nasipu so pripeljali čez 20 voz krompirja. Zeljnate glave so po 1—3 Din ena, stročji fižol 1.50—2 Din kilogram, luščen fižol 4.50 liter. Čebula po 1—1.50 kilogram, v vencih navezana po l —1.25 dva venca. Luščen grr.h je bil po 10—12 liter, pšeno, že letošnji pridelek, po 4 Din liter, paradižniki 3 Din kilogram. Repa po 3 za 1 Din. kisla repa 4 Din, kislo zelje 0 Din kilogram Sa-latne glavice so se prodajale po 3—5 za 1 Din, kumare po 0.50—1 kos, za vlaganje 100 kosov za 10 dinarjev. Mlečnih izdelkov je bilo na trgu djovolj, maslo se prodaja po 40—44 Din kilogram. Jajra se v cenah neznatno dvigajo. Včeraj so bila par po 2.25—2.75 Din. Piščancev je bilo zelo veliko na trgu, bil so po 30—40 Din par, golobi po 16—20 Din par, zajci po 1(5—24 Din. Ajdova moka je bila po 4 Din liter. © Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši dne 8. t. m. na velesejmu v Ljubljani in to ves dan. Posebne komisije bodo ocenile vse igralce in izbrani najboljši igralci bodo ob petih popoldne tekmovali še posebej med seboj za končno prvenstvo. Potek tekme bo zelo zanimiv. Harmonikarji so razdeljeni v tri skupine in za vsako skupino je določena posebna ocenjevalna komisija. Harmonika je naš narodni instrument, zato je tudi zanimanje za tekmo zelo veliko. Ljubitelji narodne glasbe so vljudno vabljeni, da prisostvujejo tekmam. Legitimacije, ki upravičujejo na polovično voznino v Ljubljano in nazaj, prodajajo po 30 Din večji denarni zavodi, biljetarne »Putnikac in blagajne vseh večjih postaj dravske banovine. NI s čim perete, kajti od tega je odvisna tr-pežnost Vašega perila. V vsakem oziru zadovolji gospodinjo le pravo terpentinovo milo Cazefa M ar f bor Mariborčani. okoličani. jutri. 8. stvplnubrn popoldne pr*> vsi > naš obmejni st, llj! J /holpana hran* v Javni kuhinji na Slom-škovem trgu štev- 6 v A-razredu opoldn- in zvečer Din 8.30, x B-razredu Din 13-30. v C-razredu Din t-UO PrltffašajU sc! Maribor proslavlja prestoUmanlednikov rojstni dan. Obdravska preslolica je vsa v z .»stavah, o veliki petkovi manifestaciji »mo ie poročali Vč«-raj ob tO je bita v tukajšnji stolnici slovesna sluiba božja, ki io |e ob številni asistenci opravil pomolili škof df. Ivan Toinaiič. Navzoči so bili okteani inšpektor dr. Schaubach, mestni povelnik general-štabni brigaAii general livko Stnnisavllevii, okr. načelnik dr. Hacin, podžupan dr. l.lpold cr predstavniki posameznih uradov in korporacii Na lep manifestanten način ie proslavil Marihor prestolonaslednikov rojstni dan la velikega palriotiinoga .slavja na predvečer prestolonaslednikov ega rojstnega dne. o čemer smo poročali v včeraiSnu številki in ki se ga jc udeleiiio do 10.000 manifestantov, »e ic poslala Nj. Vel. kralju Aleksandru sledooa udanostna brzojavka »Patriotični Maribor, abran na poziv Narodne odbrane, da proslavi roistni dan prestolonaslednika in zgodovinsko predalo polkovmh praporov, navdušeno pozdravila svojega velikega kralja-Dal Bog, da bi za^et.-. deli konsolidaci.e -srečno '«-vedel Jo kraja v blago, naroda tn slavo demo-vino. Živel jugoslovanski kral ■■ Nj. kr. Visočan-stvu prestolonasledniku Petru pa: Patriutični Maribor, ?bran na manifeslacri. p v-coni po Narodni odbrani v proslavo rojstnega dne Vašega kraljev skega Visefanslva. slavljeneu iskreno čestita in kliie navdušeno- Živci kraljevič, n..š.» nad a in nas ponos'« Ob tej priliki se jc poslala tudi pozdravna brzojavka -nin. predsedniku generalu 1'. Živkoviču. V Maribor -e pripel e na Malo gospojnlco generalni t.rnik Inte:naeionale krši. strokovnih or canizac-, holandski senator P. 1 S. Setrareus Jutri ob 20 predava v dvorani Prosvetne zvoie na Alek-sandiovi cesti. Nicgovo predavanje o krsčanski strokovni'centrali bo prineslo mnogo novih pogledov na katoliški pokret. Vsi! Pri tukajšniem stolnem kapitliu so sc te dni vršili in r?.tki učili župnijski izpili. izpit so napravili: Adolf Adamič. Franc BabJek, Anton Rož-nar, Mihael Cati, Ivan Jerič, Anton karo, Franc Klssine Ivan Orel. Jeief Pretnar. Anton Rataj, Jakob Svafošnik, Jožef Toplak, Janez Verbanišak in Jakob Zidaniek. Rezervni častniki se udeležijo svečanega sprejema pclkovne zastave 45 op. dne 9. t. m. n i glavnem kolodvoru in sicer bodisi v uniformi, bodisi v civilni obleki temne barve in z društvenim znakom. Zbor ob 11.10 pri zboru aktivnih častnikov med 1. in 2. bataljonom na Aleksandrovi eesii. Za popoldansko svečanost v meljski vojašnici dobe člani na licu mesta ustmeno potrebna navodila. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici je umrla v starosti 25 let iena pomožnega delavca Štefani a Glascr. pogreb bo danes ob devetih dopoldne iz mrtvašnice na studenško pokopališče. V visoki starosti 85 let ie umrl v svojem stanovanju v Vrbanovi ulici ti mizarski pomočnik Florijan Tctpolovšek. Pogreb bo danes ob 15 iz hiše žalosti na frančiškansko pokopališče. — V sploini bolnišnici je umrl v staresti 42 let upokojeni višji stražnik Avgust Stančič. Pogreb bo danes ob pol 15 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče. □ Ljudski oder. Jutri skupen izlet v Št. Ili. Gremo z vlakom ob pol 14. □ Mariborčana v ljubljanskem radiju. Dne 11, t. m. bo pela v ljubljanskem radiju ga. Skvar-čeva, dne 19. t. m. pa Stjepan Ivelja, član tukajšnjega Narodnega gledališča. □ Za -Mladinski dom-. Jutri ob It se vrši v lastnih prostorih v Cvetlični ulici 28 občni zbor stavbnega društva za zidanje in vzdrževanje Mladinskega doma. Društveni člani vljudno vabljeni. H Marica Lubejcva pri berlinskem zvočnem filmu. Bivša članica tukajšnjega Narodnega gledališča gdč. Marica Lubejeva je prejela te dni povabilo za poskusno sodelovanje pri berlinskem zvočnem filmu. O Od Dravske doline k pesniški. Prvi del ceste, ki bo vezala Dravsko dolino s Pesniško preko Bresternice, Jelovca in Sv. Križa, ie okrajni cestni odbor te dni dogradil. Cesta se odcepi nad znano Brudermanovo gostilno od Podravske ceste in teče skozi Bresternico, nato pa po krasnem terenu, ki spominja na Gorenjsko ali Švico. Proga, ki je te izgrajena, meri tri kilometre; do Sv. Križa je Se šest kilometrov. Gradbena dela se bodo nadaljevala, čim bo banska uprava načrte za nadaljnjo gradnio odobrila. H Tudi danes nobenih žičnih atrakcij. Radi obolelosti prof. Strohschneiderja nc ho tudi danes običajnih predstav ob šestih in devetih. Jutri pa nadaljuje prof. Strohschneider s vvojimi predvajanji prav gotovo. [' Trasiranjc cestc iz RuS do Areha se prične. V torek, dne 9. i. m., se prične s trasiranjem cestc iz Ruš proti Sv. Arehu, ki bo dolga približno 13 km. Na vrhu bi se spojila s pohorsko transverzalno cesto Hoče — Reka — Mariborska koča — Sveti Areh — Sv. Martin — Slovenska Bistrica. Trasi« ranje in načrte za omenjeno cesto od Ruš do Arelia bo izvršil g. inž. Ferluga. P Nove obrtne pravice. V avgustu so dobili obrtno pravico: Pavla Kngler, šivilja, Krekova 8; Rudolf Omulcc, avtoizvošček, Slomškov trg 13; Herman Steinbrenner, trgovski vrtnar, Koroška cesta 103; Marija Zorko, sejmarstvo, Voja4nUka 5; Etna Košnik, šivilja, Frančiškanska 21; Beno Kolarič, godec. Koroška 104; Mirko Herner, trgovska ngentura in komisija, Kacijanerjeva 17 in Avgust Jahu, zlatar, dr. Rozlnuva 12. □ 30 do 60 jurjev bo odrajtala 341ctna An» V. iz Zagreba, ker so pri njej našli d jbršno količino utihc.tapljene svilčke. Pravi, da je gluha in dn ni iliSala poziva carinskega uradnika, naj pokaže, kar ima pri sebi. Sedaj je vse odvisno od tega, če bodo merodajni činitelji lo verjeli. I Izobilje kakor ga letos ni bilo si opazil včeraj na mariborskem trgu. Na slaninarski trg je pri 54-1 -.1 ininarjev z v-zovi; kmetje so pripeljali 244 vreč raznega blaga. Na perutninarskem trgu je bilo na prodaj 1580 komadov in sicer 62 kokoši, M38 piščancev, 48 rac, 21 gosi in 11 pu-ram.v. I rg t grozdjem in jabolki je bil naravnost natrpan; sploh so pripeljali kmeti« toliko sadja, da so stali na novem delu Glavnega trga v dveh vrslah. Ceni: -,o seveda radi tega zdrknile navzdol. Tudi so bili včeraj na trgu a svojim blagom vrtnarji iz Vojvodine in pa trgovci z drozdiem. Dvema slani-narjema jc moral tržni nadzornik radi umazanega zavojnega papirja Izreči ukor. Zaplenjenega ni bilo ničesar. Ljube/.«'« Vašega moža si boste ohranili, ako skrbno pazite n« nego telesa. Uporabljajte radi tega za Vašo dnevno Intimno toaieio prei*kiiS»nu »ol c a izpiranj« i! s I a ii in i -valno sol, ki čisti zanesljivo In pri|etno diši. Proizvaja se v Salinl kopalUfa Ischl, in s« dobiva v vseh drogerijah, lekarnah itd. St Itj Maribor, <>. »opt. šlirih sovražnih sil se je zatonu prejš- Krško V dušečem objemu znašlo našo obmejno slovenstvo oh njega in vniku sedanjega stoletja: socialna demokracij«, pi .'teslantiieni. pojnčoii po gibanju Los von Kom. Scliulverein ler Stldmarka in lleiinstall. Vso štiri so razkrajalo naš obmejni živeli ler izmikalo osnove njegovih verskih, kulturnih, političnih In i;iMipotarsklh dobrin. Uveljavila se je sledeča vazi ,:\'t\lilev sil: po mestih in trgih si jo »lokala levje zaslugo socialna demokracija! zunaj po obmejnih vaseh in si en jati jo prožala na slovensko zemljo Sildninrka ler skupno s lloinislatloni zasti-jala sv i je kremplje v našo sveto grudo; na obeli jrontiih pa sl« vzporedno delovala iinpnrllrani pro-tcsianlizeni r gibanjem Lo* von Rom In pa Srilul-von u. Vlogo so bile mnogoterne; -vrha pa ena ter ista rolistvn slovenskih duš. V glirišču teh sil je bil skozi ilesoitetja HI. llj; m ie v?.tržni. Vzdržal do kraja in je v divnem razvitju miri luili obmejnih sil poslal naša neosvoj-1 j: v a utrdba: )i» šonltljsUi barljorl ,jc prihajala re-šilcv PeaiiiAki dolini iu .Slovenskim goricam in vsej sveti zemlji »loli un jugu. In po reSUvl odrešenje. \ s tem Ijulitn pardosetletnim trenjem I < h šoiilil.t.~Ui barijeri pa so je samo po sobi porajali) vprašanje voditoljalva. l.avanlinsko ljudsivo jo bilo vtis di,h t> deležno posebnega blagoslova: dobi iti, goročiii voditeljev in \idiov. Na čelu slovenskega obmejnega ljudstvu so v zadnjem polslolelju stali nougnaui ter neiuuj^ani čuvarji in i/.pvičevalci slovenstva in slovanska lavantinski duhovniki. V šl. llju pa je biigatll in množil »lodšflno svojega iilavei'« ler gorečega prodnika Župnika Kelonilue Kvnhl \'račko, ^Mililjsivi lev vre,len sovrstnik lavantinskih niiro.lnih voditeljev svojo dobe. Množil iu bogatil io je s jsvnočjo hrabrih soborcev: Thalerjev, Zebotov, Baumaiuiv in Poljancev. \ AjHiro Ino pa ie šlo še drugo v prašanje pru-v ilne ii|>oral>o met,vi, ki so bile odločilne varnosti /a n m vanje in olivaiijovsiije naš<'»rn bistva, koderkoli io segala posom in 1-csc.la našega rodu. Tako jo zmagoval št. llj: Sliilniarki j»' postavil nasproti hranilnico in pos silnic : ScJmlvercinu kal. izobr«-levslnn drušlvo in podrufnirn Slovenska slraže; prc.lesiaiilizinu kaloliške cerkveno organi/.ju-ije; zlo-glii-neuui Siidniarhofu. ibirališčn nenišlva. pa Sliv venski dom, torišče slovenstva. Slehernemu silo-viltinu udarcu neujšlva je sle.lil silovilejši nroti-udar šeiililjskih (umikov. Desetletja jo bobnelo zgoraj pri šl. llju; bobnelo je kakor el> polresu. Poleni i>a je prišel prelom: št. llj ni bil razvalina. V neverjetnem sijaju jo zablestela šonliljska trdnjava. Z olvajanjttiu naše krvi in našega živl.ia v tokove germanske je bilo konec na vekov veke. šl. llj je več :iej»o »velal pramen iz preteklih dni; je simbol v innugofcrnem c.'.irn. V šontil.jskem lovu »e ulelešnjojo vrline naše duhovščine sploh; ljubezen nn svoji soji dne 20. avgusta sklenil, tla se glavnica 100.000 Din .ki jo bila po sklepu oo-činskega odboru z dne 20. maja 1925 naložena v jvselini fond za uak.ip oziroma prezidavo bodočo občin-ko hišo iu ki je bvirala i', rirotifijo hiše št. 57 v mestu, porabi rti nakup zemljišča za zgradbo nove osnovno iu meščanske šole. V smislu obstoječih piv Ip-.sov so ta sklep razginša z opozorilom, tlu jo morebiftie pvltožbe vložili do 10. t. ni. t lani šumarskegn združenja v Kamniku. V lorok dno !*. t. m. zjutraj prispejo v Kamnik člani šuniavskora združenju kot gostjo meščansko kor-poraeije. i,l jim bo raz.kt«ala vso posebnosti in lio-gn:-lvti svojega ogromnega posestva. Gostje sl bodo ogledali predvsem knrporacljsko žago v Strahovit-i, vodne ri/.o -u splnvljnnje lesa v dolino v Koroširi, pohiteli pa hotlo tudi v Kamniško Bistrico, kjer Jim Nv korporncija pripravila prigrizek. Nn/.aj grede bodo obisltnli slovilti gozdno drevesnico v Ivo-pišnh in st- vrnili po romantični poti proti večeru v Kamnik, odkoder se bodo lakoj z avtom odpeljali v Ljubljano. Dei. Po skoro 14 dni trajajočem lejioin vremenu so je v torek popoldne nebo nenadoma pooblačilo, v planinah je pnrkral zagrmelo in >.e se jovlila ploh«, ki pi je /al trajala le par minut. .1 ■ -senski poljski pridelki so bili res že bkrajno po-IroVvni tleija, le škod«, tla ga je bilo premalo, von-tlar boljšo nekaj kol nič. Tudi naše ceste v okolici so hrepenele |h> dežju: pokrivala ,j»h je debela plast pralni. Brez konkurence pa je lila v tem oziru cesta t»i 'Krištofa do kolodvora, po kateri od jutra do vočura švigajo avtomobili, inotocikli in voaovi, »la ininiitloei kar na tlelmlo požirajo prnli. Kanuiičani so že pričeli misliti u« to, tla bi bilo tlobro tlhli to eesio škroi iti, k sreči pa jih je prehitelo nebo in spravilo to poreče vprašanje z dnevnega reda. Radio Spori Celge O" Slovesnih molitev tih priliki prestolonaslednikov cga rojstnega dne se je udeležil ves častniški zbor celjske gnrni/.lje, g. okrajni glavar in vsi konceptni uratlnlkl okr. glavarstva v krasnih novih svečanih uniformah, zastopniki vseh uradov, katoliškega prosvetnega in drugih društev in zlasti mnogo rezervnih častnikov, v kolikor niso odpotovali na slovesnost v prestolnico. Tudi ostalega občinstvu je bilo mnogo, tako tla je bil častitljivi obrežni liram hv. Danijela domala poln. Včerajšnja služIm božja jo napravila na prisotne tem čustvonejši dojiti, ker so bile prvič pete molitve za kralju v slovenskem jeziku. Meslo .jo okrašeno z zuHtiivami, tj Hrehrnn poroka. Na praznik 8. t. m. praznujeta 2r>l«tnlro poroke trgovec pr. Alojzij Kabian in njegova soproga ga. Marija, še no mnoga srečnih it-ll Rtininnjr- k Sv. Krim pri lit lih vodtili. Dekliška Marijina družba v Vojnlkii je priredila pod vodstvom č. g. kaplanu Ocvirka romanje k Sv. Križu jni I tel i h vodah. Romanje j" trajalo dva dni v nedeljo 31. avgusla in v pomloljok I. t. m„ s katerega ko se prav vso z v<-1 ik i tu zadovoljstvom vrnile. ff Prostovoljno gasilna društvo v Vejnikn obhaja danes SOletnico svojega obstoja. Tu proslava jo združena tudi z blagoslovitvijo nove motorne brlzgalne. O P« neprerldnoMti izdihnil. Andrej G., doma s Pristave pri Vojniku, je l»il v službi tnin nekje pri Mariboru. V poiuleljek pa pride na obisk k svojim sorodnikom. Kor se pa ui počutil povsem tlobro, se je odpravil k nekemu celjskemu zdravniku. Zdravnik mu jo predpisal zdravila, katere naj bi jemal po kapljicah. Ker hi pa to precej časa trajalo, preden bi v*e porabil, je sklenil popiti vse naenkrat, kar je ludi takoj storil. Kmalu nato so so pokazale jKmledlce. V noči od pondeljkft na torek pa je bil kllran k nJemu kaplan č. g. Ocvlrk, ki gu Je pripravil na njegovo zadnjo jkiI, Proti jutru pu Je Izdihnil. NAJVEČJI UuOSX.ll l..V,UKOATl.KTsKI TURNIR V Ul:nUAXI. Ljubljana ni menda šo nobeno leto tuko (>o- rivala v 'aliki atletiki kakor v letošnji sezoni. Ni-kake večje prireditve ni bilo. tenivovN izvršilo se je lo ono, kar je predpisano. Včeraj pa se je pričel prvi večji mednarodni lahkoatlelski turnir, ki ga jo hvalevredno organiziral ASK Primorje. Prireditelji so kljub velikemu riziku in mnogim stroškom I povabili vso najboljšo Jugoslovanske atlete, poleg njih pa ludi znamenite inozemsko rekorderje, tako iz Avstrije in Ojjrske, Turnirja se udeležuje deset klubov, od l> h so štirje inozemski. Najmočnejšo de-putiicijo jo poslal Iv. A. C. i/. Celovca (10 lahko-alletov), pa tudi 0 A. C. iz Grndcn ni dosti za- I ostal IJpoštevanja vroden gosi jo tudi Janausch j a je še večji korenjak, kajti dosegel j je že nint 14.10 m, vendar ta met še ni priznan kot nov jugoslovanski rekord. Dvoboj med obema je bil zelo napol ln le malokdaj smo v Ljubljani beležili včeraj dosežene številke. Prvo mesto si jo osvojil dr. Narančič (Concordija) s 13.90 ni. Sledil mu jo Dunalčan Janauseh z metom od 13.55 m. Tretji jo bil Novakovič (BSK) 11.85. Zadnja pa st« bila Slopišnik II (Ilirija) z 11 13 m ter Jeglič (Ilirija) z 11.02 m. 1600 m. Poseben sijaj tei ločki je dal letošnji avstrijski prvak Pugl (G. A. C.), ki je letos rabil za to progo lo 11 :05,8 min. Izvrsten tekač je tudi 1.eban (K. A. C.), letošnji avstrijski prvalt na 5000 metrov. Starlalo je 7 tekačev. 1. Pugl (O. A. C.) | 4 : 22,4 min.; 2. Lohati (K. A. C.1 1 : 22.8 min.; 3. Sussitti (K. A. C.) 4 : 30.4 min.; 4.Blatnik (Priui.); i 5. Fijan (K. A. C.); 0. Majhenič (Ilirija); 7. Vu-I kovic (K. A. C.). Met kopja: 1. Krvza (K. A. C.) 4930 m (nov | koroški rekord); 2. Petkovif (Primorje) 40.85 m. V te,j tlisciplini sta stnrtala le tlva tekmovalci. Skok s palica: 1. Oašperšič (Primorje) 3 m; 2. Plavšič (BSK); S. Tomšič (Primorje). (W Plav-šiča smo pričakovali več, kajti v Berlinu je on dosegel v sltoku s palico celo višino 3.50 m. 200 m. Vršila sta se zopet dva predteka, ki sta določila finaliste. Iz vsake skupine so prvi trije določeni v finale. I. predtek: 1. Haderer (K. A. C.) 24,2 sek.; 2. Šik (B. S. K.) 24.2 sek.; 3. Novakovič (B. S. K.). II. predtek: I Skok (Prinunorje) 23.5 sek. (pruv dober č««); 2. Hirtl (K. A. C.) 24 sek.; 3. Ferenščnk (Msirnthon). 400 m. I. predtek: 1. Schreiher (Hašk) 54,3 sek.; 2. šik (B S. K.) 58 sek.; 3 Putlujn (Prlm.). II. predtek: 1. Hirtl (K. A. C.) 50.8 sek.; 2. Haderer (K. A, C.) 57,1 sek.; 3. Trufelj (Primorje). Prva tlva iz vsakega predteka prideta v finale. S tem se je včerajšnji program končal. Naši lahkoalleti bi sigurno dosegli lepše rezultate, ako bi sistematično trenirali. Upamo, da bomo t današnjimi rezultati bolj zadovoljni, Elita zagrebških klubov nastopi šele danes. Finalne borbe v jiosa-,{ju,,,,,j|,,,ii, j.,,,i,.. y,«r>,int» števllnog"! pose I u publike, ki nuj s tem tla tudi priznanje prirediteljem /.n njih trud. Prifotek ločuo ob pol Ireh na igrišču Primorja. Programi Kadlo-tjublfonaf Nedelja, 7. septembra: 0,30 Prtnos cerkvene glase — 10.00 Martclane: Slovensko inilijotMlvo — 10.20 prof. J. Krošelj: Kmetijlk« izobfMh« kot podlaga za kmetijski napredek - 11.00 PrdtTNtiadni konccrt Krekovega prosvet, društva a« Jesenicah (prenos) 15.0» Plošče - 13.30 Ing. Lupša: O jiilajski kulturi — 16X0 Humoristično Clivo, pisatelj Milčiuski 16,'K) Plošče - 17.00 P«V»hi kvartet iz Krške vasi -- 'JO,00 Misijonska akademija — prenos iz Uniona — 'J2,I5 Prenos 4 Bleda (trich 1 Ierse), Ponedeljek, 8. septembra: 11.00 Kon<«rt radio orkestra lij.GO Ing. L.upša: N« razvalinah antič-nega buddhišlcega ntesla Sri Sukhodnay » Siamu 15.30 Plošče — 16.00 lz Murnikovih humorlstičnih spisov 16,30 Napoleonov samovar, Veseloigra (Ljudski oder) - 17.(10 Prenos tekem harmonikarjev z velesejnta 20.00 Samospeve poje primftdona ntiinsterske opere ua. Bihoy Beneilek 21.00 4're-nos / Bleda (lirich Iterse) 22.15 Valčkov« ura-Izvaja radlo-orkcstcr. Toi-ek, «'. septembra: 12.10 Plošče — 13.0<) Cas, borza, plošče 13.30 Dnevne vesli — 18.30 Koncerl radio orkestra 19.30 Prol. Tine De-beljak: ložef Pilsudski, prvi maršal 1'oljske — Prenos iz Zagreba - 22.00 Časovna napoved in poročila. Ponedeljek, 8. septembra: Belgrad: 17.05 Predavanje — 17.30 Koncert na dveh citrah I0.H1 (i. Marlč predava o ka-rikatunili - 20.00 Koncert klasične glasbe za dve violini -- 21.00 Pevski koncert jugoslovanskih jicsitii 21.-15 Večerni koncert radio kvarteta 22.45 Narodne pesmi na pihala, -— Zagrtb: 'iO.OO Književna ura 20,15 Kulturne in drtišlv. vesti Uvod l< prenosu 2i).30 IntertUKijoiialni koncerl. Buda pest: 16.30 Popoldanski koncert *a-I bavne glasbe 1!?.'I0 Večerni koncert orkestra — 20.00 Prenos iz študija, nato lumcert ciganske« ; orkestra. Dunaj :20.05 Zvijača nad zvijačo, jn-| lermezzo v 2. dej., nato Dekle iz Navare, lirični ' intcrmczzo v 2 dej., kp. |. Massenel; sledi večerni : koncert jazz orkestra. Milan: I'».'10 Večerni koncert zabavne glasbe 20.40 Pestri koncert — 21-10 Simfonični koncert, nato poročila in zabavna glasba. — Praga: 10.35 Radio kabaret 21.00 Simfonični koncert - 22.15 Koncert angleške glasbe, — Lan. genberg: 20,00 Stare iu nove narodno melodije — 20.50 Ijie v Rcmptrih, slušna igra, (dve ettode-janki); nato poročila in plesna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert radio orkestra — 21-05 Koi,icert lahke in zabavne glasbe. — Berlin: 19.15 Zabavna glasba — 20.30 »12.000«, slušna igrs, iialo lKiročila in plesna glasba. Katovice; 20.15 Prenos operete iz Varšave 23.C0 Plesna glasba. — M. Ostiava: 19.30 Radio kabaret — 'JI 00 Simfonični koncert 22.15 Koncerl angleške plesne glasbe. 1 eipzig: 10.30 I/ berlinskih operet — 21X0 Prenos z Dunaja - 22.10 Plesna glasba. Torek. 0. septembra: Belgrad: 17.30 100 letnica Luka Botiča — 30.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Cas in dnevne vesti 22.15 Večerni koncert radio kvarteta, vmes pesmi. — Zagreb: 20.15 Kulturne ln društvene vZoru na Ježici. Začetek ob 4. url. Sporetl zelo pester. ČEVLJE moderne, elegantne In trpežne, vseli vrst ter najnižjih cen, kupile pri: 0 StrnSek, Cel]^, Kovčka ulic« 1. Čitateljem „Slovenca" za nedeljo H. v. HUlsen: ČRNEC THOMPSON (Konec.) »Dolžnosn nasproti mafiji? Ne razumem.« »Star običaj v Villareale je, da dobi mafija nekako desetino od letine...« »Mafija? Ta ostudna tajna zveza, zaradi Katere je Italija ali vsaj Sicilija po vsem svetu razvpita? Mafija in kamora... te roparske zveze...« Grofica Marija se je prestrašila, kajti nenadoma je stal pred njo Thompson in njegove debele ustne so se približale njenemu ušesu »Dovolite, premilostljiva gospa grofica, « ji je hitro zašepetal, »zaradi lastne blaginje ne govorite nikdar o mafiji... vse stene imajo ušesa.« Grofica je lahno zakričala, njen soprog jo je odvedel; I liompson jc zapustil teraso. Grof Gvido sc je naslednji dan in kasneje pošteno trudil, da bi svojo ženo prepričal, da je glede mafije v zmoti, ker se vdaja dovolj znanim evropskim predsodkom. Mafija nikakor m tolpa roparjev in mprilccv, kakor se splošno misli, marveč tajna zveza odločnih, hrabrih moz — ki se morajo vrhu tega pred sprejemom podvreči dvoboju z nožmi — v varstvo šibkih in revnih, lo je v svojem najglobjem bistvu socialna družba, ki poravnava vladne zamude nasproti nižjim slojem, in njeni člani — kljub vsem drugačnim bajkam - zgrabijo za morilno orožje in strup lc v skrajni sili, če morajo n. pr. kaznovati izdajstvo nasproti zvezi. Moč mafije — tako jc dejal — jc strašanska in edino modro je, biti z njo v dobrih odnošajih. Kdor vzame mafiota v službo ali plačuje zvezi »Giovani donore« davek, ta je zavarovan in varen celo pred policijo in sodnijo. Pa mlada grofica je na vsa ta pojasnila in razmotrivanja samo trdovratno zmajevala z tflavo. Njen germanski čut za snago, njeno posebno, prusko pravicoljubje sta se upirala proti predstavi, da plačuje hiša grofov Paterno zločinski tolpi davek in obresti, da se daje celo ščititi po taki roparski tolpi. Cele dneve je bila nad grofom s prošnjami, naj ta prastari običaj Ddpravi, poruši. Saj vendar ni kak srednjeveški vitez, marveč modern človek! Vzpodbadala je njegovo častihlepje, češ da nima moči samo mafija, marveč tudi 011; da je starega rodu grofov Paterno nevredno, da bi se poniževali s priznavanjem nezakonite sile. Pomembno je nagla-šala, da je doma iz pravne države in da svoje domovine, v kateri vladata vzoren red in zakonitost, ni zapustila zato, da bi tukaj padla v roke roparjem in morilcem. Črnec Thompson ji po onem svarilu ni privoščil nobene besede več; toda grofica ga je nasproti svojemu možu sumničila, da najbrže sam pripada »morilski tolpi«. Grof Gvido se je na vse to smehljal in navidezno popustil; toda natihoma je odredil, da so mafisti točno dobili, kar jim je že toliko rodov od grofovske rodbine pripadalo. Preteklo je leto dni. V poletni vročini je grofica osrečila svojega moža z dvema otrokoma, dvojčkoma, lepo razvitim dečkom in deklico, ki sta pri svetem krstu dobila ime Guidotto in Marija Pija. Nikdar ni bilo večje radosti na Villareale. Kmalu po tem veselem dnevu je moral grof Gvido v dvorni službi oditi v Rim. Grofica, še preveč navezana na svoja otroka, ni šla z njim. Čudno je bilo, da je Thompson, ko mu je grof velel, naj se pripravi na pot, svojega gospoda na kolenih prosil, da naj ga pusti doma in vzame s seboj kakega drugega slugo. »Kaj pa naj pomeni to, Thompson?« je vprašal grof in nagubančil čelo. Črnec je dvignil k njemu svojo sivo glavo: »Vaša milost... rotim vas... govoriti ne smem, jezik mi je zvezan... toda goreče vas prosim! Verujte svojemu staremu Thompsonu! Gospa grofica je tuja v tej deželi... Pustite me tukaj, grofovska milost... govoriti ne smem, toda morda mi boste nekoč hvaležni...« Grof Gvido se je ozrl v te oči, ki so rjave in bele, polne strahu, zrle vanj iz nagubanega črnega obraza. Stresel je z glavo. »Imej svojo voljo,« mu je dejal milostno. štirinajst dni po njegovem odhodu sta se dala naznaniti pri Njeni milosti gospej grofici Paterno dva moža. Navedla nista nobenega imena, se označila samo kot »Giovani d'onore« in zahtevala zmerno vsoto kot podporo za pristaniške delavce v Palermu, ki da se nahajajo v pravičnem štrajku. Grofica jima je odgovorila, da je vajena deliti podpore po svoji lastni uvidevnosti. Sicer pa da ji ne prihaja na misel, da bi podpirala tako nezakonitost, kakor je štrajk, s prispevki stavkovni blagajni. Eden besednikov je odgovoril, da se ne gre za miloščino, marveč za davščino, ki jo je gospod grof v podobnih slučajih vedno dovolil. »Grof je odsoten,« je odvrnila grofica, »in taka izsiljevanja niso po njenih mislih.« Moža sta odšla brez vsakega ugovora in z vso spodobnostjo. A drugo jutro je prišlo v grad poročilo, da je bil v noči velik del grofovih vinogradov obran. Grofici Mariji je bilo takoj jasno, kdo je tu Jrozeče dvignil svoj prst. Toda preponosna, da i obvestila soproga, preohola, da bi vprašala ta svet uradništvo, preveč zapletena v podedovane predsodke, ki jih je prinesla s seboj v novo domovino kakor svoje dekliško ime — se je obrnila na orožništvo, ki ji je z dvoumnimi besedami obljubilo pomoč, ni pa ničesar storilo. Niso si še opomogli otl prvega strahu v Villareale, ko je prišlo anonimno pismo, ki jc grozilo z novo kontribucijo. Grofica Marija je tunela, da se je vojna za čela, in jc bila odločena, da jo energično vodi. Prosila jc prefekta za pogovor in dobila od uljudnega gospoda, ki je hotel biti lepi ženi na uslugo, oddelek karabinierjev v obrambo palače. Noč iu dan so krožile straže v svojih črnordečih uniformah, z dvozoboin na glavi in revolverjem v roki, okolu gradu in po obsežnem parku, pa vendar niso mogle preprečiti, da ne bi bil nekega jutra izpraznjen ovčji hlev. Tretje jutro po prihodu orožnikov na grad, sc jc nenadoma pripeljal v avtotaksiju iz Pa-lerma grof Gvido. Thompson mu jc odprl vrata, hotel nekaj reči, pa grof jc samo zamahnil z roko in hitel po stopnicah v spalnico svoje žene. Grofica je bila še v postelji, poleg nje zibelka z otrokoma Grof Gvido jc pohitel k ženi, sedel n;i rob postelje, prijel grofico za roko in dejal: »Draga, kaj se je zgodilo? Pribite' sem .. tvoja brzojavk« ... "Moja brzojavka .. Moja brzojavka?" »Brzojavila si mi...« »Ničesar ti nisem brzojavila, prijatelj. < Grof je skočil na noge: - Moj Bog — kdo ima tu svojo roko vmes?) Kaj se je zgodilo? Ne zamolčuj mi ničesar... na dvorišču sem videl policijo .. . Marija ...?!« Grofica jc od strahu prebledela, njena polt je imela biserno barvo. Krčevito se je oklenila grofovih rok in mu brez sape izpovedala vse, kar se je bilo začasa njegove odsotnosti zgodilo. Morda je pričakovala njegove pohvale za svojo previdnost in odločnost — toda grof Gvido je lc resno zmajal z glavo, osvobodil svoje roke in šel ven. Na hodniku sc mu jc vrgel pred noge Thompsoni — njegov stari obraz je bil veff spačen od strahu in iz rjavih in belih oči je strmela groza. »Odpustite, Vaša milost!« jc jecljal. Grof mu jc ukazal, naj vstane in mu sledi v delovno sobo. »Kaj se je zgodilo, stari? je prašal Krof. »Prejel sem zagonetno brzojavko z grofičinim podpisom — toda grofica ne ve nič o tem. »Odpustite, Vaša milost... Odpustite svojemu staremu služabniku!" je prosil Thompson. »Jaz... jaz sam sem bil brzojavil jaz sem podpisal premilostno gospo grofico, da bi me ne umorili... v takem strahu sem bil, Vaša milost ... zaslužil sem bič.« Grof je nagubančil čelo. -Govoril« jc ukazal kratko. Črnec je globoko vzdihnil »Otroka ...« je dejal — in glas se mu je zopet utrgal. Otroka?!« je planil grof. Ali sta v nevarnosti?« Thompson je pritrdil z glavo. Gospa grofica. .. odpustite, Vaša milost!... Gospa grofica je ravnala nemodro... zato sem sc drznil poklicati Vašo milost . da se ne zgodi še večja nesreča ...« »Kaj je z otroci?« je kričal grof in stresel starega za ramo. »Otcti... jih hočejo ... kot talce.. • je hropel Thompson. Danes popoldne, ko jih peljejo v park ... jaz sam ... povedati sem moral. .. o Bog, kaj se bo zgodilo z menoj?!« Grof ga je spustil. Pot se mu je blestel na čelu. -Čuj, stari, je dejal čez čas, grofica ne pozna običajev te dežele, zato se je zmotila Stvar bom uredil. Otroke bom vedel varovati — tudi pred teboj. Thompson sc je sesedel, kakor bi ga bil kdo sunil v hrbtni mozg. -Ti sam si eden izmed teh prokletih ma-fiotov, - jc nadaljeval grof, to dobro vem. Zato ti prepovedujem hoditi v bližino otrok. Pojdi v svojo sobo in sc dva dni ne prikaži, dokler ne bo zopet mir. Pojdi!« Thompson je sklonil sivo glavo in odtaval ven Grof Gvido jc ostal sani. Korakajoč po obsežnem prostoru in ozirajoč se od časa do časa skozi mavriške loke grajskih oken na zlati kotel Conca d'oro, je prevdarjal, kaj bi bilo storiti. Slednjič je sedel za pisalno mizo in napisal pismo, kateremu je priložil ček za visoko vsoto. Pozvonil je in poslal sela na konju v mesto. Dokler ni prišel odgovor, so bili grofica, otroka in 011 sam ujetniki v svojih sobanah; pred vsakimi vrati sta stražila po dva karabi-nierja. Pozno ponoči jc pridrvel na grajsko dvorišče sel z drugim pismom, nad katerim je grofu odleglo. Karabinicrski oddelek jc mogel odriniti. Grof je vedel, da mafioti drže svojo besedo — najsi že prisežejo zaščito ali kazen. Drugo jutro so našli starega Thompsona v njegovi sobici mrtvega. Nobenih znamenj ni bilo, po katerih bi bilo mogoče spoznati, ali jc bil umorjen ali pa se je usmrtil sam. A grof je ukazal, naj se neguje njegov grob v grajskem parku na vse večne čase. (Konec.) F. Reck-Malleczcvven: Tempelj mrtvih Čroyska proga, ki vodi od Lime v/hodno preko Andov .vozi preko Kordilier v črti, ravni kakor ravnilo. To jc najbolj strma železniška proga sveta. Vzpenja se > triintridesetimi procenti od Mantucane dalje, se pravi, ua štiri-tisočtristo metro\ daljave se vzpne za celih petsto metrov v višino... zdi se ti. da te vlečejo ob steni nebotičnika neskončno daleč', vedno dalje navzgor. Govori se. da tii- ni kdovekaj trdno zgrajeu in da se nasipi včasih vdirajo, dalje človek nima zaupanja v lesene viadukte, ki nosijo tir tupa-tam osemsto metrov ali še čez nad zemljo in so zraven šc zakrivljeni in tako naprej. - švicarski arheolog in njegov spremljevalec, zdravnik pri nekem evropskem poslaništvu — raziskovalec Inkov iz amaterstva — ta dva sta sedela v zadnjem vozu opisano železnice. Zjutraj sta se odpeljala iz 1 ime in sta -e vozila ko[utt v Pitniro, kjer sta bila nekoč odkrila skoro 3c nedotaknjen tempelj. Mule in gonjači so imeli spredaj svoj odprt voz. gospoda stu imela leboj samo kovčke z. instrumenti. Kolo suino redek je že tamkaj zrak . . . ka j pa mislite? Tritisočdvesto metrov nad morjem! \ sencih je kar kljuvalo. srce (vošilja stodv ajsetkiut na minuto kri |>o žilah V kupeju je razen teli dveh sedel se mlad. jetičen Francoz. Peljal se je v neki sanatorij v Oroyo. Ko je pri rit vlak nad dva tisoč metrov v višino, se je revežu srce skoraj ustavilo in prsi so 11111 strašno delovale. Vzel je neki prašek in nato globoko zaspal. Njegova glava je bila grozovito suha, črepinja, prevlečena s per-ganientoin. Na njej so rastli tanki, redki lasje. Tudi ti so bili jetični. Izredno dolgi prsti rok so se spečemu zagrebli v blazine in jih niso izpustili. »I'ak je, kakor bi bil že mrtev,« jc tiho rekel Švicar. »Sc tri mesece bi mu prisodil,< je dejal doktor. Bolnik je naenkrat odprl oči. Nekako mehanično se jc zazrl v steno voza in začel govoriti: »Dovolite, na tem mestu je lani cel vlak zdrčal v globino. Mislite si, dvesto ljudi je pokopal pod seboj. Razvaline vlaka so še vedno tam, mrliči tudi. Dvesto mrličev...« Oči so sp zaprle in Francoz je menda zopet zaspal. Gospoda sta umolknila. Obema je bilo ipučno in sta mislila, da Francoz prej ni spal. anvpak da je slišal, kar sta sc menila. Obrnila sta se proč in gledala skozi okno. Vlak je vozil nad prepadom, i z katerega so se počasi in veličastno dvigale sive megle..Strašno mrzle megle. Tupatam je šinil iz megle prestrašen ptič in zopet izginil v beli nič, ki je rastel iz prepada, kjer je dvesto ljudi našlo hitro smrt. Gospoda sta postala nervozna in sta se igrala z jerme-njem svojih torb. Bolnik je zopet segel po praških. »Ali bosta, gospoda, kopala pri Piedri?< je vprašal in vtaknil tableto v usta. Švicar je molče prikimal. »Solnčni tempelj?« Da. solnčni tempelj.« »Želim vama obilo sreče,« je dejala mumija in zaprla oči. Zdelo se je. da se nekam posmehljivo smehlja. Potem ni več govoril in se ni zbudil uiti takrat, ko je vlak stal na postaji v Pedri in sta arheolog in zdravnik že izstopila. * « « Po dveh urah sta odjezdila raziskovalca »ralje. Peščena gorska ravnina se je vlekla in vleklu v nedogled. Na vzhodu so žareli beli vrhovi Kordiljer. Solnce >*■ bilo nekam srebrno in mrzlo. Zrak je bil tako redek, da je zdravniku tekla kri iz uosa in jo je bilo treba venomer z robcem brisati. »Čuden narod so morali biti ti Inki. tki so na taki višini razvili svojo kulturo, svoja mesta in ceste in templje in utrdbe. Ko so pa imeli ogromne ameriške ravnine na razpolago...« Švicar zdravniku ni odgovoril. Temno je gledal predse, po neizmernem peščenem po- bočju. ki se je dvigalo pred ekšpedicijo. N« vsak korak skoro je ležala v pesku človeška kost. iHKlisi kos lobanje ali laket ali golenaca ali vretence. Kamorkoli se je ozrlo oko, povsod so se v rumenem pesku belile kosti Man je bilo to prastaro bojišče? Švicar jo poklical vodjo karavane, Porfirij« in 11111 pokazal kosti. , , »No se!« jc dojal domačin in ekspedicije je molče korakala dalje. Ob treh so bili na vrhu. Ko so z vrha pogledali nazaj na dovršeno j>ot, so videli nepregledno puščavo, ogromno in strašno kakor po-I gubi jen je. Niti sledi nikjer o kakem človeškem naselju, nikjer nobene živali, še ptiča ni bilo nobenega videti. I a: kosti... so ležale povsod Z vrha se jc začulo glasno klicanje. Pnm-anci so prišli s svojimi živalmi gori. Živahno so gestikutirali in kazali v dolino ter klicati: »Tenemos! Tenemos!« Evropejca sta se »vrla v dolino in ugledala tamkaj ogromno zidov je templa. V silni globini jc žarelo na dnu kakor sneg belo zidovje. Pobočje je bilo tcm |>o valjih spravili te maae kamenju v tako višino? Cele gore so morali nasuti zato. da so zvalili skale v višino. Petsto let trdega dela, verjemite, Pa je še malo za tako stavbo. Zlodej, ali blaznim? Ne verjamem ne očem nc možganom več. Vrag naj rešuje takšne uganko!« Zdravnik je klavrno ogledoval me^le, ki so sc podiiIc okrog zidu »Stavba sc jc gradila pred petdesettisoč leti Petdescttisoč let. lako daleč še ne sežejo sledovi človeške kulture razen tukajle. Gotovo so takrat poznali drugačne tehnike kakor ph po/na 1110 danes.« Mi imamo danes za v.se to samo tehniko lepili besed, s katerimi lažv-mo o skrivnostih, ki so nam zapečatene.« Odšla sta na drugo stran stavbi-. Tik prc»i nekdanjim portalom se je odpirala rlobina I Jo hod v notranjost, ji: zaipiral velik na.srp. Bilo je mrtvaško tiho. Iz puščave sc je dvignil v zr»ik jastreb in izginil v globini. Peruanci so sklonili glave in in napravili križ. Švicar je splezal po nasipu. Peruanci nino hoteli slediti, ker ->o se bali nekakšnih duhov Končno sta Evropejea v-a j Porfirija spravila i ■»eboj. Švicar je bil prvi vrhu nasipa. Njegova spremljevalca sta videla, ko jc bil na vrhu. da kakor okamenel strmi predse. Zdelo se je. d« vidi nekaj strašnega. Takoj nato sta tudi onadva priplezala na vrh nasipa. Notranjščina templja je bala prazna. Orjaško zidovje je notranjščino povsem obsenčilo. Sredi templja pa jc stal kolosalen kip stokrat povečanega človeka s kačjo glavo. VsaJva posameznost telesa je bila močno groba, okrog vratu je imel kip ovito kačo. Peruanec je zbledel kakor smrt in je padel na tla. >Ta žre ljudi,« je vzkliknil. Niti glave ni hotel več dvigniti. Švicar je prijel zdravnika za roko. ^Človek, ali veš, kaj to pomeni?« je vpil. Pokazal je zdravniku karto, na kateri je imel zaznamovane vse kraje, kjer sc je našel prazgodovinski kip človeka s kačjo glavo. Po vsej Ameriki je bil razširjen kult te vrste — pa tudi v Avstraliji. Celo Eskimi so častili boga s kačjo glavo. Mari so ta kult .razširili Triki? Švicar je zganil karto skupaj. »Nič ue pomaga.« je vzdihnil. Splezala sta po nasipu navzdol. Tla templa so bala tlakovana z ogromnimi kame nitrati kockami. Med presledki so rastle velike črne orhideje. Črni cvetovi, prašni ki pu kakor kaplje krvi. fupatam je šinil martinček preko skal. sPozno je. profesor, hitiva!« je dejal zdravnik. Švicarju se pa m nikamor mudulo iz templa. Odkril je, da nekje pod tlakom koraki votlo odmevajo. Pod oltarjem je moral biti velik obokan prostor. Kmalu sta možaka našla tudi vhod v ,kxI-zemeljske prostore. Doktor sc je zelo liaf. m l>ilc vsekane majhne kvadratične luknje. V vsaki je čepelo sedeče truplo človeka, ki se je z brado dotikalo pritegnjenih kolen lako okrival«i mumificirana koža k.i ».»• tanko teiuiro usnje Kamorkoli stu moža pogledala, povsod so zrli vanju obruzi mumij. Povsod... povsod Vsi so bili enaki, ti Ink', /.gledalo je. da so !>di tudi vsi enake starosti. Vsi enaki p« smrti Zdravnik je stai kakor tikopu.n in je imei široko odprte, plašne \;»vt mu. Bil« i< frtslo lahka ('»Mak pralni so jima jc jio-p »nI tto> ko *i« jo i*»lokl«i doeek ven. »0;:lejv« m (M. NtMiim« i nt« pri scha kaj takšnena, kar ln (»omenilo kak |vxl.itek.< rnjii (»tejte. knkn <1 i'ni pridi k/me«! \vaV ' Gotovo sc Ivo obok lldrl! Oajtc llill(>, f« V Ulji« '■ N rosntol sc ic i.aiiil mogočen kvmlet \ oKiku iu neslišno lo/el v hodnik, In ko »I« le (H>polnoma> /uprl dohod dal je. • Moj Bog,* jc kliknil zdravnik. vV l>i so biki le eiK> samo minuto šc ponuidila. (*« lu bi« ujeta!. »Resnično., ji' rekel 3victir. uiuilik iv> ;iv Ijlltli!« Potem (m se jc lilijo Sudjvistn čroji.nja obrm.Mti kot šcm-deset stopinj... kake. pri vseh Poui.uuiK lu sicer nič druge;:« \oboiu-f« imkK.i nobeno ■a|irstniee ... prav nič \ ra$ v ;omi!< dVjdiu že v-"' je - M ;div,\mk. Niti ca las luscin pnVl ikitjv » svojih »(litinah,* jc v v! hov .-d . s..xvk>i Niti a t«s .. Mali vetu, »-■ so ..'.u stavbe, kako >tvcl. se oblači'' 10;« mar i vetu kaj več kakor v v- >vct' - Vlrtvtv vedeli > ie naivno pripomnil f vi l il v nik Mu«'".' ^ strmela v njti iti na u-njatoni oi>r.iv »-' :4vruiU" jarke sence. Zdelo sc j c. d.i im Hočv« prežimo nusun-liniti. -A w>U' \ciiiu jo tale mumija podobnuN VV c sc f uiiuv.ru, v katerim sva skupaj • V,.v. tu- hodi i« nu-el oni l'rauci»7. Brž-vo". v vu hodit e enkrat po najinih jk tih < Od seski sta mumijo venkaj. /uiuij sc jo bila nt-vU-M c iavil, vla nočejo dalje ostati v bližini U'U>t»la, ker se boje. Naložili si> mumijo, bula nosači so izjavili, vlit je nc v/iuncjo -cboj. Morali so jo odnesti' tui.-iij v tempelj in jo položiti k nogam bogu s kačjo glavo Mrko gledaje je jezdil arheolog |H>leg zdravnika ua čelu spremstva nazaj, kaj pa m vetno? Pulile, domišljave butne' Vaj pa mi Evropejci vemo v> starih kulturah' 1 rdimo, da smo na višku razvoja človek« — kaj p« uii vemo, kakšni viški so bili dosc-ženi pred petdesettisoč leti? Kaj p« nu vemo* Oni mrtveci so vedeli - p« »o jim usta /t\ veke zaprta . .* ZLATE VLASNICE Konci \\ alt Green: Litipulanci Faktično žive šc danes. Ono, kar so pisali za otroke o Guliverju in tako dalje, to jc bilo pač za otroke. Liliputanci so in so prav civilizirani ljudje, bi dejal, šc preveč. Nekaj pa imajo, kar jih loči od Angležev ali Francozov, namreč so uradni. Boni nekaj povedal. Brzovlak dni. Osemnajst voz. V zadnjem so goveda, v predzadnjem tovor jajc, ki gredo na trg v I ilinut. V mojem vozu velika gnječa. Vse gre v Liiiput, tam jc velesejem, industrija, trgovina, motorji, avtomobili, aeroplani, živinska razstava s premijami, umetniška razstava, lepotne tekme, vse mogoče. Vozovi so vsi polni kričečih plakatov — velesejm v Liliputu. 1'a ti gre brzovlak, pa zapiska. In začne nato čedalje počasneje teči. Pogledam skozi okno. Kaj, sredi gozda? Nemogoče! Vse sc gnete k oknom. Pa ne. da bi bila nesreča ? Vse glave vseh potnikov se tlačijo skozi okna in strme nori k lokomotivi, lz te skočita vodja in kurjač in živahno gestikulirata. Kakšen vrag ... 'Nekaj jc na tiru, sc oglasi debela dama zraven mene. Nekaj kakor deblo ali kaj, odvrnem. Medtem v> w potniki že vsuli iz vlaka. Nekaj časa «o postopali okrog svojih voz, ko pa vlak le ni hotel naprej, so jo počasi mahnili k prvemu vozu in nato »tali okrog lokomotive. Tam je bilo ceiok-ir.T.o železničarsko sebje zbrano okrog brzojavnega droga, ki ga je ponoči nevihta podrla naš Hi tli »mola taka I Pa še velesejm! Najmanj četrt <>rn bo zamttde. Ko je stvar trajata {f P"1 ure in so železničarji h c ravno tako obupani stali okrog brzojavnega droga, ne da bi ga odstranili, je zavpil v gneči potnikov debel gospod: »Kaj pa, zlodja. stojite in gledate? Mi moramo vendar na velesejm! Primite no in odvalite drog!« Kurjač in prc&čipalec voznih listkov »ta sc spogledala, namignila drugemu »prevodniku in vsi trije so prijeli za drog. »Stojte! se jc tedaj oglasil močan, uraden glas. Bil jc inšpektor, ki sc jc baš pokazal iz poitnega voza in dostojanstveno koračil na li('c mesta . Instinktivno sc mu jc množica umikala ln prišel je do brzojavnega droga na tiru skozi pravcat spalir. »Izpustite drog! je ukazal. Kurjač in sprevodnika sta izpustila drog. »Kje so vaša mesta, a?« Debelo »o gledali ljudje inšpektorja, toda ln jc bil neizprosno uraden. Kurjač si jc mislil: bedaj bo ukazal, naj potniki odstranijo drog. Pa je kurjač obračal, inšpektor obrnil. »Nazaj na lokomotivo! Potniki v vozove!« Debeli gospod iz množice se jc osmclil: »Gospod Inšpektor! Kaj pa Vendar mislite? Mi moramo na sejem in smo že tričetrt ure tu zamudili. Prava icč je odstraniti s tira takle brzojaven drog. Ce ga ne bodo vaši ljudje, ga borno sami, samo da nridemo dalje. Ilajd, naj pride ftc par možakov, notno takoj naredili!« »Niti koraka, gospod potnik,' jc zavpil inšpektor. »Gospoda potniki, moram vam uradno zadevo pojasniti. Tale brzojavni drog jc samo na yldw ko« lesa. Samo na videz, pravim. V resnici pa jc drog last ministrstva za pošte In brzojav. Mi smo v resnici uslužbenci ministrstva za želcznlce in vi ste v resnici potniki. Nihče od prisotnih nima pravice droga odstraniti. Odstranilo ga bo osebje ministrstva za po- - l\v priznanje jc napačno, kov s,v mi gn lodilt s mučenjem \ cesnui jc pa lako, da som htl najptvi tu dni /,;diJ«n, ko mi jc Kil slan \rtn.M sporočil vehdv' moje ta&če. Ko sem potem slednjič pn*el «« «>bi*k, »eni na šel samo taščo Svoje jnočenko sploh nisem v ulcl uo Kako nni hi »o bil potem rapeljal?-Od kojja m pa potem pieiel nskit?« Od hišno oskibnivc A Mst« sama jc ostala skrita -a .•astoivuti. Ovvitala mi |c mojo tridnovno -akasnitev, menila, da jc postala najin« poroka zaiudi U-jja ticun^oča in mc prosila, naj ohranim nakit v spomin V tciu, ko sem bil šc govoril z mojo taščo, sc jo A llsiu umaknila v svojo sobo in si tam končala življenje. Zakaj, tcji« še danes ne vem « Tj dalje zanikaš, du ln tnl kdaj prišel \ hišo Ku od zadaj skoti vrtu« vrata?* > Da.ii t'e«*or se jo obrnil proti vrtnarju iu nadaljeval : Ali si gospoda lm Mini videl, ko si pri šel i njemu namenjenim »imrvsčihnn?* >Ne.<. Kako moreš pi,< mu v solni zn goste, ki se nahaja \ vzhodnem krilu, prinesli bogate darove. Bilo je ob času petega bobna- j nju. ko je hišo pri sadnjih vrlnih vratih zopet zapustil.i 5 Ali si spustil v hišo gospoda Lu tudi ob njegovem drugem obisku?«- Ne. vratar. Drugič je prišel -kivi glavna vrata. < Gospodu l ira jv> bila tako želela, ko sem , nesel sporočilo. < Ceuzor je prekinil zasliševanje vrtnarja in vprašal mladega mola: Zakaj si se posluiil glavnegu vhoda in ne vrtnih vrat, kakor ti je bilo naročeno?* To sc je zgodilo iz uezaupnosti, ker nisem bil gotov, kaj nameravajo z menoj.« * Ali spoznaš v njem obiskovalca, ki si ga bil takrat spustil v hišo? se je cenzor zopet obrnil na vrtnarja. >Teg« ne moreni z gotovostjo reči. Takrat je bila črna tema. Komu si povedal, kar si imel sporočiti. Neki stari služabnici. Ali si s kom drugim govoril o stvari?« Ne. Lu. ti si bil na obisku v vasi, ko je prišlo sporočilo. Kako daleč je iz vasi v mesto?-Uro hodu od Severnih vrat. Prejel sem sporočilo od dekle še tisti dan.« Sedaj je cenzor udaril s pestjo po mizi in nevoljen zaklicali >Ti trdiš, da si se tri dni obotavljal i obiskom. Pri tako dobrem sporočilu in tako kratki poti je to popolnoma izključeno. Laieš. to je čisto jasno. " Gospod, ne srdi se nad menoj in poslušaj me. Reven, kakor sem. sem bil šel oni dan do svoje tete, da bi mi dala nekoliko riža. Ko je prišlo sporočilo, sem se hotel prav za prav takoj odpraviti na pot Toda nesreča je hotela, da sem bil preslabo oblečen. Zato sem pr sil svojega nečaka, da bi mi posodil za obisk primerno oblačilo- Bil je pripravljen to storiti, a je moral v neki poslovni zadevi takoj z doma ter se je vrnil še-le naslednje popoldne. Tuko sem izgubil dva dni.< *Ali je tvoj bratranec vedel, iz katerega razloga si ga prosil za obleko?« >Gotovo da.« Kako sc imenuje tvoj bratranec in kje stanuje? U.mg š:uh: Piu Stanuje \ liisi moje pokojno teto. un,m j pivd {sevr i-nimi mestnimi v isti. nedaleč -,in,. oevuvki oenroi sem nekoliko obolel V i, v mandarini naj uHenkmt vrnejo u* svo.jn shuiven« mosta in čukajo tamkaj mojih novli nn vodil <\tk«t jc bil ubopi l,ti obsojen na smrt, je vnčel njiyo\ )vr«trHnec SHrn lažje dihati. Seda, mu jc tiilo v mislih samo še eno, kako bi mogel mali /aklnd. ki mil ga jc prineslo ivjecovo pusiolovsivo. Velik«.r moči ugodno n«)..v il. Nekepn dopoldnev u je v.opet se«1el v s v. - sob, ves -umišljen v to vprašanje, ko ji« ,c ,loimidonia predramil glasen hrup pr.;«>gov« Ind.ia čaka nekaj korakov .lili v kanalu; kdor ima veselje do kn-y.s. na, cre takoj t njim. da si ogleda blago. s.Sto), si jc dejal Sang Pin. tu bi bilo i . 'ds nekaj vate, da dobro naložiš kapital < IVies.i jc odprl hišna vrata in stopil k tr-jVVi-U. Kuku voiiku jo tvoja zaloga in koliko :-*hte.aš zanjo?- ga je vprašal. ■ Štiristo bal za smešno ceno dvesto taebiv.i Mi bi kaj popustil, če bi se našel rosen kupec?- ■ Ob takojšnjem plačilu dam pet odstotkov : opnsta Same. da morem preje odpotovati.v Sune Pin >e i-dšel s trgovcem na ladjo in ;;:eo1 p-oasi m natančno preglevlovati blago. Driid jo čemerno m mu na blagu ni bilo všeč ne to ne ono. Trgovec je posta) nepotr-peiljiv: Ti si pa že resen kuive«-. li; samo blago mi boš spravi! v nered in kradeš mi moj dra-goeni čas!- Zakaj naj bi pa ne bil resen kupec?- Ali sploh imaš potrebno gotovino? Kako da ne! Torej Čuj: osemdeset tae- lov dam za polovico tvojega blaga. Tvoja ponudba je smešna! vendar moral iskati še enega kupca .'a drugo polovico. Rekel se in ie. da s teboj samo čas tratim.c lu nasproti okolu stoječim je dodal posmehljivo: - Vidim, da tu ««b Severnih vratih ni nobenega med vami, ki lii sprav il skupaj tislo malo denarja, da bi kupil mojih štiristo bal. Dobro, pa poskusimo ob Vzhodnih vratih. Toda Sang Pin je bil s tajnim pohlepom že davno izračuni! dobiček, ki bi mu ga vrgla ta ugodna kupčija. In ni bil voljan dopustiti, da bi mu šla lepa prilika po vodi. >Ne bodite vendar tako nestrpni, je miril trgovca. Sam vzamem celo partijo. Povejte zadnjo ceno.t »Dobro, potem ti popustim dvajset taelov.c A Sang Pin je na vsak način tabteval dvojni popust. Po dolgem botauju sta se ob prigovarjanju »kolu stoječih pogodila slednjič za sto in sedemdeset taelov proti takojšnjemu plačilu. >Trenotno nimam toliko gotovine pri se- bi. Alt vzaumš /,n onlani»k nekaj srebinlun In zlatnina? M« i ud; ker pa Aa<< poteka. m») Im.« Sang Pin je nalo prosil trgovin, nnj gre * nJim v stanovanje, kjer mu Jt» pnlem poleg sodomdosol taolnv v nolovlnl bročil »o šlli'1 srebrno čaš«> in Mmijul zhillll vlaalltts ki Jih je btl zadnjič prejel Iz lok A llnlu. Niiltll mIii ntlnnčno utehlaln iu je v igo' točno hIo tneluv, tako «ln Je bila kupnina polna. Sotlaj Jo dal t njoc -v o jo blago Iztovorilt In u« npravlll v sang Pinovo hišo, Polom ko Jo hitro ptmlnvll. Sang Pin jvh m j«> va«lov«»ljno mel i\ike, kor ho mu je pomeNl« tako ngoilna kupčij«, — Pai ur kasneje so ^ja »grnldll oenwnJevl biričii m gn odvedli v nnmMtnlMvnnn moetn l.in kun«, kjer w> ga ».april. Naslednje Jutro so naznanjali Javni rn?gltisl, «la jo oosainkl cenzor »opel okreval in bo naslednji dnu nti-daljoval svojo s«>je. N« novi aeji mo t>kll«alt kol prvo zndevo, ki pride ua dnevni tod. tdučaj l.u. Tu je mno-♦ica presenečena «n>n»tl«, kako ho pilvedll v dvooniKv *voj«iu»gn Sang Plua, ki Jo moral un ukaz stražnikov pokleknili prod sodniško mizo. ln neposredno nalo Jo grotoče zagr-molo na njegovo uho: Kaj m po«VI v hiši Ku?< To vprašanje jo grešnika zadelo kakor strela r jasnega neb« Toda še prodno jo nu-šel čas. da bi so zbral In začel jecljali «nigo-vor, ga jo šo Imlj uničujočo nogo prvi zadel drugi udaroo. Uradni slugu jo nenadoma stopil prod klečečega iu mu pomolil tik prod «iči na podstavku srebruo čnšo in več zlatih vlas-nio. Obenem jo v drugo zagrmelo s sodniško mize: > Odkod i si imel t« nakit?« Vprašani se Jo plašno ozrl v cenzorju in v svojo grozo spo.Miul v njoin trgovca, od katerega jo bil ?adnjtč kupil sukuo. Preseno-«•« nje jo bilo jHipoluo. Sang Pin ul mogel drugega. nogo tla j«1 ifjocljal besede: >Suirti som kriv.-. Dobro, priznanje ti prihrani mučenje. Sedaj se izpovej.« lu Sang Pin so je izpovedal. Potem s« je izreki« razsodba, ki so jo glasila n« smrt z obglavljenjem. Obsojenca w odvedli. Obenem je dal cenzor po nedolžnem obsojenemu Lu sneti vezi ter ga je proglasil za oproščenega. Z rastočim začudenjem je stari gospod Ku sledil presenetljivemu poteku ruzprave. Sedaj mu je bilo uamah jasno, zakaj mu je bil cenzor pred sejo predložil uaklt in ga vprašal, če sporna v njem svojo In svoje žene lastnino. Sedni po končani obravnavi je čestital >neča-ku poln resničnega občudovanja. Smehljaje je ta hvalo zavrnil: Ključ do tajne je ležal v uakitu, to uii Potem bi j j* bilo iz vsega početka jasno. Od krivca sem šte in brzojav in jaz sem zato tu, da zadevo javint mojemu pristojnemu ministrstvu. Takoj ae podam v uradni voz in spišem poročilo. Je-li na vlaku dresina?« Ljudje so imeli dolge obraze, od presenečenja nihče ni zinil niti črke. -Je-li drealna na svojem mestu, vprašam, sprevodnik?« Je, gospod inšpektor,« se je zbudil sprevodnik. »Takoj jo pripravite, da sc na njej podaste v Llllput in izročite poročilo.« Kaj takšnega še nisem videl in vem, da mi noben moj rojak Anglež ne verjame, kaj šele Francoz. Ampak so sc godile potem še vse hujše reči. Zanimal sem sc za stvar in v dnevnikih sem zvedel potem vsega skupaj tole: Sprevodnik Je sedel na dresino, inšpektor mu je izročil obširen akt okrog poldne in ob štirih jc bil sprevodnik z aktom v Liliputu. Ob šestih je našel ministrstvo za želcznce, pa so uradniki ravno žc odhajali in jc moral čakati do drugega dne ob osmih. Drugi dan ob osmih se jc izkazalo, da sprevodnik nima pristopa do ministra in jc moral sprevodnik nazaj k inšpektorju po pooblastilo. Videl je na licu mesta, da so potniki žc zapustili brzovlak povečini in odšli peš dalje. Samo goveda so še mukala v zadnjem vozu iu v predzadnjem so bila še jajca. Teden dni nato je bil akt inšpektorja rešen In čez mesec dni se je pojavil med akti na mizi ministra za pošte in brzojav. Cez dva meseca jc bil rešen tudi ta in tri mesece pozneje je bila sestavljena uradna komisija, ki je čez pol leta odpotovala jn čez leto dni podala poročilo o zadevi brzojavnega droga. Treba ga je bilo odstraniti. To je bilo jasno ko beli dan. Samo kdo naj ga. Minister čisto gotov ne, telegrafisti tudi ne. pisrnonoše so poiskali svoje dolžnosti v pragmatiki in so se uprli. Treba je bilo sklicati ministrski svet in ko ta ni prišel zakonom do konca, je porabil predsednik republike vso svojo energijo zato. da je parlament sprejel v uradniški zakonik poštnega ministrstva novo klavzulo, ki se je glasila, da morajo telegrafisti skrbeti za brzojavne drogove in da so odgovorni zanje in da jih morajo v slučaju, ee padejo po tkh. na lastne stroške zopet postaviti nazaj, zato pa dobe posebno letno doklado. In je bila stvar v nekaj letih urejena, dasi je oni brzojavni drog na tiru že davno strohnel. Odnesel ga ni nihče, ker ie notranje ministrstvo postavilo k njemu stražo, ki je pazila tudi na brzovlak. Tual brzovlaka ni nihče odnesel. Toda ona goveda v zadnjem vozu so rodila teleta in je bilo mukanja od sile okrog brzovlaka, iz onih jajec v predzadnjem vozu so postale najprej piške, potem koklje in petelini in ti so dalje nesli in kikirikali in je nastala na mestu, kjer se je ustavil brzovlak. polagoma cela farma ' Ko je prišlo končno čez štiri leta povelje, naj brzovlak nadaljuje svojo pot v Liiiput, je bil inšpektor že v penziji, Liliputanci so imeli že zdavnaj drugo vlado in vlakov v Liliputu ni bilo več. Pregnali so jih aeroplani. In Lilipu-tanski brzovlak je romal kot poslednji svojega rodu v muzej za promet. Taka-le je pri Liliputancih. Izredni ljudje so to. Zakon spoštujejo kar se da, vse drugače kakor mi Angleži ali pa Francozi. moral nakit izmamiti, da bi mu neizpodbitno dokazil krivdo. V ta namen sem se preoblekel v trgovca s suknom.c To je bila zopet ena tistih mojstrskih ceu-torjevih y*>tei. zaradi katerih je daleč na-ukrug slovel, pa se ga tudi bali. Toda nič mauj čudna niso včasih pola Previdnosti! Kdo bi »i bil mislil, da pride mladi Lu nekega dne vendarle še v hišo Ku kot zet! Bilo je čisto podobuo hudobnemu zna-i čaju šacg Pina, da je hotel še malo pred svo-1 jo usmrtitvijo doživeti zadoščenje, da bi svojo -Gvraženo ženo zapletel v svojo pogubo. Brez sramu je obdolžil svojo ženo, da ga je prav za prav ona napeljala v tisto iopovstvo. Toda : mlada žena, ki je bila našla zavetje pri svojem starejšem bratu, je pravočasno zvedela za grozečo nevarnost. Brez odlašanja je stopila v nosilnieo in se dala odnesti v hišo Ku. Ko so jo sprejeli, se je vrgla gospodarici k nogam i in ji vsa v solzah izročila ločitveno pismo, ki I ga ji je bil Sang Pin lastnoročno napisal in potrdil s svojim pečatom. Prepričan o njeni nedolžnosti, je gospod Ku poskrbel, da se je jKistopauje proti njej nemudoma ustavilo. A še več nego golo usmiljenje je vzbudila ljubka mlada žena v srcih obeh starih osamelih zakoncev. Ta poatava, la glas. te ljubeznive poteze! Bilo Jima j<;, kakor da bi bila pokojna A H«iu rama vatah od mrtvih. In ona, ki je ostala hrue starfcev, je radostnega srca sprejela predlog, da naj v bodoče v hiši Ku, ki je bila .sedaj b/e/, otrok, zavzema mesto hčere. Gospa, ki jo je poličerila. je pa storila Se nadaljni korak. Ali naj mlada ženo svojo le-j>oto in mladost zakoplje v hladni OHanieloeti iu žalovanju? Ali ni bilo Irebu popraviti mlademu Lu prizadeto težko krivico? Jn tako se je gosj)od Ku oi>»;l»io odpravil k njemu. In ko se je bil zaradi prizadel« fcalitv«; opravičil, ga je počastil s predlogom, naj pride v njegovo hišo kol soprog njegove poli" / jo/tke. Tako jo postal ub<>gi Lu vendarle J« zet ponosnega gospoda Ku. Kako presenečen |>» je bil Lu, ko Je v svoji iicsv«--ti -poznal lnv.-.o hvoJo uvaklnjol Med obema je žc od »jekdaJ obutojnlo čustvo medsebojnega nagie-ujn, lu tako nt« postala sedaj najsrečmt^i \>m. Njunega gorju Jo bilo sedaj konec. Mlada k»it'u«i zakon « 6«ng Pinom je bil ontal l/rez otrok, J« onrečiln svojega moža z dvema »Inovoma Mludl lM pa je sijajno pr«-»(tai državnr izjiiir m jh/ »mrii ženinih »doptlvnlh *t»f4»-v postal dedič njihovega velipremofcenj«. (K»um ) Vlnkt! llllenr' Mala Doroteja Kn 'l/nill ie no» pomanft »Iliri muhi Doroteja, ko odpre oH rti* ji" v, /m ne r'hlo.e jKiUdl, tltrhna montira jo r.jrraia -HI !■.'■ '■'■ a mila Tejr.a, ni ie očenai r.m/iltLaV Vzame le berač Aruirejra n kuka hOi *e js>k'/rila!* dobro nc mu jc zdelo, da otroci lako obrajtajo njegovo Igianjr Katero pa naj zaigram, a?« Vsevprek to zakričali otroci; - I i»lo, saj veš, ki bi jo zadnjič ob žcg-nanju I« •Tinto? Aha — pa naj bo!« In hlapec l.ukec je spet raztegnil har-moniko. »Tralala hopsasa, tralalala ...« Ampak vaškim razposajencem tudi lo ni bilo všeč. Stacunarjev Bine je hil najbolj navihan med vsemi. Razkoračil se ic pred hlapcem in rekel: I ukcc, danes pa ne znaš igrati; tvoja harmonika hrešči kakor škatlja.« Vsi otroci so se zasmejali Binctovim besedam. Hlapec l.ukec jc mahoma prenehal igrnli in položil harmoniko na klop. Jezno so se mu zasvetile oči. ■O salabolski paglavci, boste vi mene učili! čakajte no!* Pograbil je brezovo metlo, ki je stala v Kotu in zapodil nagajivce Domača dekla je baš stopila iz veže na prag in je videla ta prizor. Mirko JCunfclč: Tonfr»k J* dobil od birmanskega hotr/i majhno« llfno puško v dar. To je bil od vneli dnrll natbrill vna«l. Kako tudi no. wij vTonček, danes bom pa jaz lovec, kaj 1>om vedno le tl.< Kaj V TI — lovec? Kje pn znaš streljali VI In bo iiufiko mi pokvariš.« Tinček j«« bil atrašno hud: G(lknj|, kn bom jaz šel k birmi, ti tudi ne bom dal tvoje puške nikoli v roke.< Tončok ne je moško razkoračil in pomilovalno dejal: >No moreč, bratec, res ne moreš. To ni kar tako. Premajhen si še V Kakor hočeš. Pojdem pa domov mami povedal, da ml noče? dati puške. Snj ho dejali, da se morava oba igrati r. njo.< ln se je odločno obrnil, da bi šel' No, nazadnje je vendar obveljalo, da je hil Tinček lovec,'saj s'e drugače Tonček ne bi mogel igrati. Ponosno je vrgel puško na ramo in se na moč resno in važno držal. Preden pa sta fantiča začela loviti, sla se jela meniti, kam se bo zajec« skril. > Poslušaj! Vse ti bom natančno razložil,« je dejal Tonček, moder in izkušen lovec. Olej tisto smreko lam in pri njej grm. Tam notri bom skrit. Ti pojdi po gozdu daleč naokrog, potem me prepodi, da me ustreliš. Ce ne bom padel pri prvem strelu, moraš večkrat ustre-jiti, saj veš. da znaš slabo streljati. Pojdiva!« In sta šla: Tonček v grmovje, Tinček pa moško v gozd. Cez nekaj časa se je Tinček-lovee obrnil in se jel bližati grmu, kjer je bil Tonček-zajec skrit. Zažvižgal je, da bi >zajec« vedel, da se bliža lovec. še par korakov. Hopla! je Tinček-zajec smuknil iz prtna, Tinček-lovec pa je prislonil puško in pomeril. Takrat pa, hu-- >Bežlva, beživa!« je Tinček-lovec na vse grlo zakričal, vrgel puško daleč od sebe in stekel, kar so mu dale mlade noge — Tonček-zajee seveda urnih krač za njim ... Šele daleč proč od gozda, sredi polja, sta se fanta vsa zasopla ustavila. >Ja, kaj pa je bilo takega?' je Tonček-zajec ves začuden vprašal. >Veš,< je Tinček-lovec ves bled in prestrašen zajeeljal, >veš, ko sem prišel do tvojega grma, je iz nasprotnega grma planil — pravi divji zajee .. Joj, kako sta na te besede pobiča spet jela teči. Ustavila sla se šele pred domačimi vrati, kjer sta jela na vso sapo pripovedovati mami, kako bi ju bil kmalu v gozdu pravi divji zajee ujel in s kostmi vred požrl... Slatino zdaj zajer^S mlako pije h'rro'*i* - Ha m naj aru btrrt/ ■ milili >.i in te a vmufov; M0I15EH/ Dram Količkov tinte* Oprontl, ker Ji >e*e prof. p 'indtrr v peli razred Ijuduke kole na V >č'i /An -.o-" /tel v gimnazijo. Ko Vrfft risark*i 91*1*«« j a ne botn rpftil r. vojno r^/rvarulro intiuiA-mt.fi in ponlal poveljnik vojne itut-je. Prtem. '». vim vedno rozil po morju C* bo'*< wr ' ub Tebe kam. peljal, >Ui ho t. vide! -t.v* o ,e -1/1 tojni ladji; a glavno je -ft Te pe1 j al za h ton j. Ob nedeljah., ko dob'r.- i/,:e-is/v v roke, )treiilam najprej pri.:'',><•/) .>-.re* s dvema kljunčkomar. Ta pri ■:'.■••'a n- e 2aIo vicl, samo premalo jo je. Ha >a pren.vn Tvoj kotiček. Kaj pa Poigantev ota ? Ah 1 ■-■? :».itM tako hudo revmatizem 'are' Doma. imamo ludi lepe iA\f.k.e -ret.v, t!arih in pa precej mladik. Jm:- ;w» ta-.r-n jaz. Vnak verer qrem z ro-zu*i-m. -jo rf.ro Poilji mi tvoj vatlov n prinesem T rtA/jn lepega mladega za]f.ka. te hove ■. 11 ui- 1-71. Saj bo za dane i dovolj. V* ia priohfii moje pi\emr.e v ivojam 111« nn-t.if.ku. Te ptKtLrar.i -a Prva žena je izpregovorila: »Jaz sem Krivica — najmogočnejša vladarica tega sveta. Moja kraljevska oblast sega od vzhoda do zahoda, število mojih podložnikov. sega v milijone, moje je bogastvo, moja je slava tega sveta ... Deklica, pojdi z menoj! Ce ai slave in bogastva želiš — pri meni ju dobiš.« Druga /.ena je izpregovorila: »Jaz sem Pravica — tolažnica žalostnih, zažčitnica bednih in teptanih. Deklica, pojdi z menoj! Ne obljubljam ti slave in bogastva, a ie si poštenje in čisto vest ohraniti želiš — pri meni ju boš ohranila do groba.« Prav nič ni ugibala Terezinka, kako bi in kam. »S teboj pojdem!« je odločno dejala kraljici Pravici — in v tistem je — o čudo božje — vse izginilo pred njo... Zdrtek i Jevmk. >Prismode — kaj se spet podiš za otroci? j Saj pravim, kmalu boš dobil listek za vojake, pa si še tako otročji! Alo, Lukec, spat!« In hlapec Lukec je takoj pozabil na jezo, ki so mu jo povzročili vaški paglavci, zasmejal se je veselo, kakor vedno in in odšel v hišo Nekega dne je dekla pri kosilu tarnala kakšno nadlego delajo podgane v svinjaku in da požro svinjam vsak dan polovico hrane Vsi domači so se odpravili na iov na podgane, toda brezuspešno. Celo velik maček, ki ga bii gospodar zaprl v svinjak, je skozi kno pobegnil pred gnusnimi požeruhi. Tedaj pa se je hlapec Lukec spomnil svoje harmonike in dejal: jaz sem jo pa pogruntal! Eno zagodem na harmoniko, mogoče bo godba pregnala la-kotne podgane.« Vsi so se zasmejab neumni šali Lukčevi-rekli pa niso nič. Hlapec Lukec je prinesel harmoniko, aoi. na rob svinjskega korita ta priče! :?rau: »Tralala, hopsasa. trajala^ « ln glejte čudo! Podgan.: so i-iic. pričele švigati semiatja Lukih - r d bila najbrž strašno zoprni, a . pcL^-rsi šc se bile porazgubile po s n:: . 1 svinjaka. Hlapec Lukec pa š x«;:. godel.. Ko je končal, a: c.Io > ' v- m« podgane več. Od :>:i doc so >• ? • r:. pred njimi ia dekla se ai več pnltitab j gospodarju. Gias o> čucei:- • * . •■ 1 naokoli; v^vkčo hoce v.c?-: . .v.i n slikat' njegov ? • ••••• • o • >■ deli o »m :. .: '-.> ■' . x> hlapca !.•.:"'e ^ v m.-sro. se ga cht.t fetci- • *.: •>.• .v > ' U'.' tc- 'C JCČJ 1 "v*. \-.'v. ' : o i;.!>li vam, ®la iar v ia rri.ni hiie. v Kateri, ie ta trnom) n m teieui jm-daja učenost. -i'v. i-ta m Jn o xjo'v!o. ta e bo-". ■ -z' rj -wr*«t T"n e-rrm •"'e~?t judmemu n ve ->7r- ■tzttimn- mrvtt&ilu. mir~n e -oztii 1 -• ..j- ■■> „ zn-iun- — >7r-"/rr -» npmtne^v-ia ta rerui" t rrt:t.-k iu m V'rr°\ irntji noj. mrar s0 17 ta ifrw« (iti 'e iovrt ledeta. — tj en i&iuni nm*f'inik. — Taačkov m tek. i,if"tt bim«, t ttfn-^iie miove trvieta >ovt n x -nitim f trnom t taijav) teta: Na mestu, kjer sta pravkar še stali skrivnostni ženi, se je pojavilo nekaj snežno belega, ie bolj skrivnostnega, in izpregovorilo s slovesnim glasom: v Jaz sem duh pobožnega romarja, ki ga je graščak pred leti oropal in umoril. Maščeval sem se strašno nad brezbožnikom: moja kletev je spremenila graščakovega edinega sinka v ptiča z dvema kljunčkoma. Ukleti pobič je nioral odleteti po svetu in peti z enim kljunom noč ln dan vso žalost in obup onih, ki jim je njegov oče kdaj krivico storil, z drugim kljunom pa vso razbrdanost in bogokletno veselje brezsrč-nežev. Blagor ti, deklica! Nisi kakor tisoč drugih zahlenela po bogastvu in slavi; izbrala si si boljši ulj. /lato naj bo moja osveta, moja kletev nad tem gradom dopolnjena!- Rekši jc duh neslišno in skrivnostno, kakor se je pojavil, izginil. »Le zakaj te zlate zvezde noč in dan nam sevajo?* **Do nam trudne nočne sanje v ptaiček svoj odevajo.« »Pa zakaj na vrtu roie krasno pisane rreto?< »>Da nad njimi *e raduje nair žalostno oko.*< »ln čakaj na drevju otičke iergule ves boiji daui*. »>Da nam pravijo, kako je boiii svat krasc '» w -noryt navt 3'ij, Ui )uma >o s/nami >uj daj. ut 'Jtu io totio muzi aijnu-tie4 iukttii :a uum ... Da «» za j c ku mut^jan n utr. » ako epu m rw«. >e -'mit. ia h •uuouarnut -»k. "otia. r-itj* -noj. '.aj •ulj h< aj z zujckttnt tucrttitm' iii mj m jtihfUiatti * koto a o«im» ■ mit m Zakiatt a 3 '» .;« z* st; Hi .-t-Vslt .-M Uitei. if « ti « IUUM, '.'t i»» itrm in zacajotie na tu«, iatM mili, ia e .injeni, 1 ripuim •usiiin n /i c »oo-ot* anfatiijiko zakiuam. or» t fki -mi, 'ira^a mutu, « <« jthm f •i*. < Ve* .., v pravijo1 da k- neko' vo p. sa v - V V v hlapec l ukcc si u-c4 »v. e »ivveC v > . .. Takole ob poletnih večei 1 v .u c \»fcijala, ic vzel svojp.« h k---.- » n .v .. o široko raztegnil iu v... >. . \va.v > 1 a vesela. •Vvalala, hopsasa tv.iktla mi a»»K) pa (a nt« s lu ix>v Na tuah so se zbrali i>»ev( Vso vas.M l vtkec ^vKk '.4 h y Otvoi-i sv >-' v 'A v v. hlapca Dol^v SO VCTOP j^V^u^i':, nje sv naveličali večnega, -dgt . sv \ en glas nepotrpe*t)ivo zavu-sca' Lukec zaigraj kal Urugcg.i'-\iUpc«; IuUN »v k iuoko um \lelicu in čebetiom t*i ■Mijunuaj^r*. Janeze«:. > .Nau •ue« « jvu v pva^a, o. »nigvvoril s«ai 'uun v Jo»i 'htjijuo- SiSdLiij« a UČ«i, 'iiij M ' v.JJO' Tedaj je mhiekoil li r I kai kv| priletel «►. nliček i d\ 1111,1 liljtmčkvnia 111 ljubeče sedel •tictsilo umu,nI.-m in \zi.ulvši\'!|| liivjiuki riinrto (1l«n if^Tb- jivih li^U1!!« "ni. C. .leglič: Na pokopališčih umira naša kultura i. Med živo in mrtvo Ljubljano se godijo čudno reči in Ljubljančani, ki hodijo obiskovat svoje rajnka pri Sv KrUtu, se kar nič prav ne zavedajo, zakaj jo sedaj na našem pokopališče tako nekam tuje in nemirno, kakor da ne spe pod gomilami naši ljudje. Sicer se skoraj vsako leto kdo spomni, da v priložnostnem članku za Vernih duš dan napiše tudi kakšno kritično opazko ali zabavljivko glede uredbo naših pokopališč. Toda v resnici ni opaziti na ljubljanskem pokopališču še ničesar, kar bi pričalo o smotreni estetski kontroli. No bi bilo prav. če bi krivdo za napake, ki jib bomo nekaj našteli v tem članku, zvračali kar na upravo pokopališča; ako naj le-ta uravna in izvršuje nov pokopališki red Ta preprostost in enotnost vojaških grobov nam več pove kol največji in u.ijbleščavejši spomenik spomenik nad paradno grobnico. ,x> pmlp.s.h es:e!ske kontrole, mora najti primerno minevanje iu podpor« tudi i/, občinstva samega ia tiasti še podporo pri naših kulturnih delavcih. Zakaj uredba in vrdrževanje (vkopališč zelo jas.no -.ti nsionvo prič.v.a o kakovosti narodove kulture. — Ta Nanek ima v mu-Lih predvsem ljubljansko pokopališče; seveda je po naših krajih še dosli slabše urejenih grobišč. ali baš Ljubljana bi morala biti prva j. dobrim zgledom! Kdo ne umolkne, kadar ga obvladata najmočnejša ljubeieti in najgloblja bolečina'.' Kjer so grobovi. tam je vzdušje pobožnega molčanja, dokler duša govori. Danes so pa razlega po grobovih odurno govorjenje kamnatih fraz. Iu pri nas se je zgodilo, da mrtvim na grob gradimo skladišča kamnoseške obrti in da se dom mrtvih spreminja v kričavo razstavišče kamna, peska, cementa in železa in pre-čudnega umetničenja. Pojdi pa poglej! Našel boš na našem pokopališču zelo moderne reči: ne s.iiuo raznolike, vrlo debele okvirje iz betona .n kamna, ki z gromozansko trdnostjo oklepajo gomile, ampak tudi fotografije na spomenikih, ki so še zmerom v modi, tu pa tam celo napise z .gospodom ali »gospodično«, in na bleščeče belem pesku so izstavljene že skoraj ob vsakem grobu fletne, naravnost ljubeznive klopice! Kje je spoštovanje do mrtvega bližnjega, ki spi v sosednjem grobu'.1 Krivično bi bilo reči, da Ljubljančani bolj kot drugod zanemarjajo grobove svojih rajnkih, še kadarkoli sem bit pri Sv. Križu, sem srečal kakšno mamico, črno oblečenega moža pa hčerko siroto, sestre usmiljenke in druge dobre, zveste ljudi, ki hodijo molit in zaljšat grobove s cvetlicami. Prav tako ne bi rekel, da je le Ljubljančan posebno trdo-glav in nedopovedan. če mu razlagaš, da prostor, ki ga je kupil za grob, ni njegova last ter da ne sme na njem gospodariti po mili volji Ln okusu, kakor komu veleva navdušenje za umetnijo; tudi meščan najnaprednejšega nemškega mesta je protestiral in se ljulo razburjal, ko so mu prepovedali ovekovečiii spomin umrlega s fotografijo nn nagrobniku! Treba bo pač naše ljudi šele vzgojiti iu jih spet privadili dobremu okusu. Kdo jih je doslej učil, kaj je lepo in kaj ni lepo? Koliko nerodnosti napravijo ljudje n. pr. z gi[>»astlmi in marmornatmi angelčki; ali niso žalujoči angelčki, ki plakajo in se cmerijo ob grobovih, smešno nasprotje angelom iz nebes? In treba mu je povedati, kdor ne utegne pomisliti sam: tisti, ki počiva v Bogu, ne mara biti več ne -.gospod* ne »gospodična^. Kje je kdo, da bi ugovarjal, če vešči kamnosek z vso postrežljivostjo prepriča žalujoče ostale, da se radi njih bridke žalosti ali radi njih imenitnosti spodobi toliko in takšnega kamenja za Jia grob? V duševnosli današnjega meščanskega prebivalstva se kažejo značilne posledico novodobnega življenja; kogar udari bolečina, zauplje na glas in hoče še na grobnem spomeniku oznaniti svojo bolečino — s kričavoetjo, da se bo slišalo preko vseh sosedov; miselnost, Iti posnema brezobzirno Irgovsko reklamo na mestnih ulicah. Kako drugače in preprosto lepo je še na nekaterih pokopal iščdi v hribovskih vaseh 1 Alt nn žalost se je |io našem podeželju že močno razpaslo podivjano umet-ničenje t meščanskih pokopališč. 11. Ko sem potoval po Nemčiji, sem s posebnim zanimanjem ogledoval ondotna pokopališča. Nemci so že temeljito spoznali grehe, ki jih je zakrivil propad estetske kulturo v minulem stoletju, in so se v poslednjih treh desetletjih z vso vnemo lotili naloge, da dostojno reformirajo uredbo pokopališč. V estetskem naziranju glede oblikovanja pokopališč, je videti v Evropi dve dokaj nasprotni kulturni struji: južno od Alp grade predvsem s kamnom, v severni kulturi prevladuje kot gradbeni element in izraz čustvovanja živo rastlinje. Pa sem glodal slike novejših italijanskih iu francoskih grobišč, ki kljub silnim, bogatini stavbam in dragocenim spomenikom hude v duši neprijazen občutek strahote in se kar nič ne dajo primerjati s pokojno preprostostjo in lepoto danskih iu švedskih pokopališč. In pri nas .' Mislim, da bi zlasti Slovenci, ki nam je tako lepo domovanje v blagoslovljeni priredi, pot cvetočimi planinami in med mehko zeleuiuo gozdov in travnikov, zelo grešili, ako bi hoteli izlivati svojo dušev-nest lo v trd kamen. V Monakovem imajo slovito gozdno poliop*'išče, ki ga je leta 11X17. uredil Griissel (glej Dobidov članek v Mladiki IMS). Grobovi so tu razvrščeni pod drevjem in po jasah krasnega smrekovega gozda. Griissel je prvi uveljavU moderna načela glede nagrobnikov ter vztrajno doslednostjo preganjal s pokopališča samovoljnost in izrodke pokvarjenega okusa. Za vsak oddelek se je ie vnaprej določila velikost, oblika .11 gradivo nagrobnikov, tako da so jo lakoj pojavila enotnejša, mirna slika pokopališča. Že leta 1875. je začel Corvtes v Hamburgu urejati svetovncinano centralno pokopališče v Ohlsdorfu v obliki krajinskega parka; \ duhu tedanje romantike so grobovi skriti med kulisami grmovja in drevja. Skamejši in ludi zato lepši je novejši, po Llnnejevih načrtih arhitektonsko urejeni del tega drevo ali grm, se lahko ohrani ubranost tn lepa slika tudi ledaj, čo je več grobov zanemarjenih ali slabo oskrbovanih. Tudi zasebne -<\>hovc (\Vahl-grttber, Kaniiliengrnbstiitten) je treba »Imtti v enotne skupine; zlasti naj se ne mešajo eno- tn večgrobna grobišča tam, kjer leže v vrstah drugo »raven drugega brez vmesnih nasadov. Pota, ki vodijo v oddelke 7-asebnih grobišč, naj markant.no zaključujejo uglednejši grobovi. Kjer je le mogoče, naj se opusti naprava gomil, ki povzroča dosti nepotrebnih stroškov. Nikakor pa ne smejo presegati gomile višine 15 cm. Cvetlice iu drugo rastlinje, s katerim okrašujemo grobove, je treba izbi«« tako, da ne kvarijo enotnosti grobišču i h skupin in oddelkov. Na vsakem grobišču naj bo le malo rastlinskih vrst, ki se pa morajo ubrano prilegati svoji okolici. Posebno priporočljive zn na grob so bršljan, zimzelen in druge rušnate plezavke in pl&zlvke, ki lepo pre-grinjajo gomilo tudi v kesnejšib letih, ko marsikod negovanje zelo popusti. — Za vsako grobišče jo Je vnaprej določiti predpise glede spomenika. Zlasti je gledati na to, da spomeniki pri zaporednih grobovih ne segajo previsoko. Vrednost spomenika je presojati po njegovi obliki, po pristnosti in smo-treni obdelavi gradiva, pa tudi po obliki in kakovosti napisa, čim manjši je spomenik, tem preprostejša naj bo njegova oblika. Brezpogojno je prepovedali v>e izdelke z bleščavo belo ali črno polituro. Takisto so nedopustni razni bahavi okraski in ničvredne imitacije. V Nemčiji imajo poseben državni odbor za pokopališča in spomenike (Reichverband ftlr Erledhof und Denkmal), v katerem so zastopani umetniki, arhitekti, vrtnarji, industrija iu obrt. Ta odbor jo srečno rešil tudi vsa tista vprašanja pokopališke reforme, ki zadevajo gospodarske Interese kamnoseške obrti. Ljubljansko pokopališče pri Sv. Križu je last cerkvenega pokopališkega sklada, mestni magistrat izvršuje le zdravstveno-policijsko nadzorstvo. Ker so bo menda sedaj izdelal nov pokopališki ml, bi bilo nujno želeli, da se v nova pravilu vstavijo oziroma »premeno nekatere določbe glede uredbe novih grobišč, glede spomenikov, okraševanju grobov itd.; z izvajanjem te reforme bi bilo umestno pričeti sedaj zlasti zato, kor se v novem delu pokopališč«, kjer so doslej plasirani lo grobovi Italijanskih vojakov, šo nI začelo pokopavati. Seveda Jo jasno, da bi reforma naših pokopališč. samo s predpisi in negativnimi določbami ne dosegla zadostnih uspehov. Treba je predvsem, da ljudem nazorno pokažemo vzorco lepo urejenih grobišč. Mislim, da hi bilo dobro začeti takole: Osnuje naj se odbor za reformo naših pokopališč, ki naj zainteresira naše arhitekte, da ustvarijo v načrtih nekaj preprostih in resnično lepih spomenikov /Jasli za najcenejši lip zaporednih grobišč. Nalo naj bi se na pokopališču pri Sv. Križu uredil oddelek vzornih grobišč, ki bi nazorno pokazal vsem nerodnim TomaŽem, kaj je lepo in kaj je grdo. Ing. Ahač.ič: Špirit v domači in moderni veliki industriji Nasadi ob groblSCih so že dobro razviti, preden •e začne pokopavanje. Kcmaniicuo pokopališče v parku (Olilsdori v Hamburgu). ogromnega pokopališča. Ui obsega preko 370 ha. Nemci imajo slična pokopališča še v nekaterih drugih mestih tn. pr. krasen gozdni park v Stuitgariu), toda danes skoraj nobeno nemško mesto ue misli več ua to, da bi napravilo svoje pokopališče v gozdu aLi umetno zasajenem parku; takšno pokopališče zahteva vsaj dvakrat toliko prostora kot arhitektonsko urejeno, in gozdno pokopališče zahteva vsaj dvakrat toliko prostora kot arhitektonsko urejeno, in gozdno pokopališče je umestno napraviti le tam. kjer stoji na volji primerna parcela že obstoječega gozda. Moderna pokopališča računajo s tem. da je. treba vsaj 60% površine izkoristili za grobove (— tudi na sedanjem ljubljanskem pokopališču ne presega izraba proslora 70% 1). Vzorna moderna pokopališča je danes videti zlasti v Ilannovru, kjer je vrtnarski direktor Kube reformiral stara in uredil nova pokopališča tuko mojstrsko, da se hodijo k njemu učit od blizu in daleč. Posebno zanimivo jo v Ilannovru pokopališče Seelhorst, ki kaže vso razvojno zgodovino stare in nove pokopališke kulture. Načrte za novodobna pokopališča ustvarja vrtnarski arhitekt; večina nemških mest ima v svoji občinski upravi organiziran poseben oddelek za javno vrtnarstvo, kateremu pripada tudi nadzorstvo nad mestnimi pokopališči. III. Izmed preizkušenih smernic, ki določajo uredbo pokopališč v nemški državi, naj tu navedem nekatere, ki lahko prav dobro služijo ludi za reformno dalo nu naših pokopališčih. Grobišča (Grabstatte) jo razlikovali po zapored n i h grobovih (Reihen-griiber), kjer se mrliči pokopavajo v vrstah drug zraven drugega in se po preteku določene dobe ves oddelek uporabi zn novo pokopavanje, in po zasebnih (družinskih) grobovih, ker so pravica do grobišča lahko kupi in podaljša še za daljnjo dobo. Nn vsakem pokopališču naj se napravijo posebni oddelki za grobove olrok in mladine. Zaporedni grobovi se lahko razvrsto nn dva načina, in sicer: a) da loži gluva ob glavi, ali pa b) tako, da za zglavjem prvo vrste leži znožje sledečo vrste. Pri razvrstitvi a) je treba med vsaki dve vrsti, ki ležita z glavo ob glavi, nasaditi ozek pas primerno viaokega zelenja (živo mejo). Pri drugem načinu razvrstitve so pa vsi spomeniki obrnjeni na eno stran in tu ni treba saditi žive meje še med vrste; ves oddelek je od treh strani obsajen z živo mejo (grmovjem ali drevjem) in nudi prav lepo sliko enotnosti, če ga pogledaš od spredaj z odprte strani. Normalne naj posamezni oddelki zaporednih grobov -»bsegajo 200 do 800 grobov (10 vrst po 20 grobov). S tem da v oddelkih zasadimo med grobovi tu pa tam primerno Alkohol je za organsko kemijo tako važen, kakor žveplena kislina za anorgansko kemijo. Ker je zato povpraševanje po njem zelo veliko, se je špiritna produkcija razvila v sedanjem stoletju do precejšnje višine. Lep napredek jo pa še čaka, ko bodo bolj gospodarsko in ekonomsko izdelano nekatere interesaniue, na videz zelo enostavne in na najcenejšem izhodnem materijalu bazirajoče metode. Ker je iganjarstvo del naše iudustrije. posebno \ naših jugovzhodnih krajih, naj spregovorim par besed o njem. V kolikor je iganjarstvo mala in srednje velika industrija, ji je pri nas izhodni matorijal sladkor vsebujoča snov, to je jagodasto in peč-kato sadje. Sadje pokipimo navadno (pri nas vedno) z žo ua sadju živečimi glivicami in izžgemoc (predelihramo, izkuhamo) iz teh raztopin (vina) špirit. Tako dobimo slivovko iz sljiv in češpelj; črešnjevec iz črešenj, Iropinovec iz po-kipenih trobin i!d. Pri nas dobro znana tuja žganja so: konjak, žgau iz dobrega vina, posebno cenjen zato. ker se mu pri uležavanju zelo po-ninože snovi, ki mu dado dober duh, okus in lepo barvo; rum, žganje, pridobljeno iz pokipeuih raztopin trsnega (ne repičnega 1 sladkorja; a rak, žganje iz pokipenih trsiiih in palminih sokov, dočim je Batnvia-arrak žganje iz riža. Itd. Za veliko tehniko je sladkor izhodni matc-rijol le kot ni e lasa, lo je pri pridobivanju sladkorja iz repe dobljena raztopina, iz katere je sladkor povečini že izkristaliziran Oni sladkor, ki iz melase sam (ne kot saharat) ne izkristalizira več, pokipimo in iz te raztopine nato izžgemo špirit (melasiii špirit.) Najvažnejše in tudi največkrat uporabljene surovine za špirit so škrob vsebujoče snovi: žita. koruza, krompir Pridobivanje žganja iz škroba (-.šlirket, moke), se da deliti v več etap: 1. Raztapljanje škroba. Krompir raztopimo z vedno paro od 130" s S atmosferami pritiska. Žita pa ne smemo raztapljati na ta način, ker bi pri tem dobilo žilno žganje liezaželjen okus. Žganje iz krompirja gre namreč v tehniko (ga denaturi-ramo), medtem ko precej čistega žganja popijemo. Zato raztapljamo žito s kuhanjem v vodi, ki smo ji dodali malo žveplene kisline. 2. Zaslajenju škroba, to je sprememba škroba tki ne kipi) v sladkor (ki kipi) s pomočjo kvasa (skaljeno in sušeno žito), slično kakor v pivovar-stvu. Spreminjanje (vsaj deluo) škroba v sladkor se vrši v vsakdanjem življenju n. pr. pri kuhanju krompirja, plemenitega kostanja, fižola etc„ pri pečenju kruha, pri likanju škrobljenega perila etc. 3. Prhipenje sladkorne raztopine z čistimi kul-i turami gliv. 4. Predestiliranje špirita in njegova reklifi-| kacija. V malem pridobivajo žganje iz žita v Ameriki in Angliji, v glavnem iz rži in koruze. Koruzno žganje je produkt domače industrije tudi na Madžarskem. Znano žitno žganje je whisky. uležano več. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI FO IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJAUI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE let v naogljenih sodih, kjer dobi barvo in okus. Žilna žganja predestilirajo v domači industriji tudi preko brinja ali kimela, da mu dado dober okus. Dasi je za tehnično pridobivanje špirita še vedno najvarnejši škrob, skušajo v zadnjem času s precejšnjim uspehom uporabljati tudi druge siro-vine, tako n. pr. les. Los obstoja 50—60% iz celuloze, to je škrobu sorodne snovi. Kakor škrob je ludi celuloza sestavljena i/, sladkorja, lo da je ta v njej drugače (Irvlneje) rezan. To je tudi vzrok, da se težko spreminja v sladkor in so tzpleni n« alkoholu v tehuiki vedno nizki. 05—75% žveplena kislina razkroji celulozo ie v hladu popolnoma. Isto dosežemo z najjačjo solno kislino. To kislo raztopino nato tako razredčimo z vodo, da je kislina v njej 1—2%, jo steriliziramo in pokipimo z čistimi kulturami gliv. liplen na alkoholu je 95% (od teoretskega). Ker so koncentrirane kisline drage, delamo večinoma z S % žveplena kislino in 8 atmosferami pritiska v kipeči raztopini (178"). Pri tem postopanju se spremeni le 15% celuloze v sladkor in je alkoholni izplen le 15—18%. Oba procesa sta brez regeneriranja kislin za zdaj še nemogoča, zato je pridobivanje špirita iz lesa danes še malo upeljano. V papirni industriji nam ostanejo kot stranski produkti sullilne lužnice, iz katerih se izplača pridobivali špirit. Pri odtapljanju lignina iz celuloze (papirja) s kalcijevim bisulfitom se obenem raz-tope tudi sladkorji in nekateri razkrojni produkti celuloze, ki se dado pokipeti. Najprej so lužnice izrabljali na Švedskem leta 1923. v treh tvornicah; leta 1921. jili je izrabljalo tam že 20 tvornic, ki so pridobivale na ta način letno 100 000 hI >sulfitnega.c špirita. Koliko je ta proces rentabilen, nam priča dejstvo, da je bilo leta 1929 v Nemčiji na ta način pridobljenih 230.000 hI špirita. A to število bi se podvojilo, če bi izrabljale svoje lužnice vse papirnice, ki odtapljajo Lignin z bisulfitom. Pridobivanje sulfituega Špirita je enostavno: lužnice izpLhanto z zrakom, da odstranimo one hlapljive snovi (v glavnem žveplov dvokis). s čistimi kulturami in od-dest.iliramo špirit. Pridobivanje mineralnega špirita iz karbida je zdaj opuščeno, ker je premalo gospodarsko. Če koga zanimajo reakcije tega pridobivanja špirita iz naših skal, so sledeče: Ca Co, -f 3 C = Ca C, + CO, + CO. Ca Cs + 2 H, O = Ca (OH), + CH - CH; acetilen adira vodo z živosrebrovimi solmi kot katalizator p° enačbi: C11 - CH + II, 0 - CIi3 - C = O -H ki se reducira po enačbi: = 0 CH, C — H + H, — CH, CH, OH v alkohol. V Ludvvigshafenu pridobiva I. G. Farbentndu-strie iz generatorskega plina (CO in H) metil alkohol in z raznimi drugimi katalizatorji in različnimi pritiski tudi višje alkohole, med njimi etil-alkohol. Seveda je za etil-alkohol to le teoretske važnosti. Najvarnejše in najboljše naložite denar pn v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni paleti na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,iKXWMJ.-. Obrestna mera najugodnejša. - Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 Članov posestnikov t vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, porofitvo ter por zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji prt Uudskl posolllnld v Celju ne plaCaiO nobenega rentnega davka TA KRATEK CAS Frtaučhu Gustl ma beseda .lest na vem kuku je tu, dc am /dej neki dni sm, prouzaprou ud kar sm pršu iz pučitne, tku neki čudn, ul kokr se prau kom-fuzn. Na morm glih rečt, de sm prsrao-jen, ampak nč kej prou m ni u glau Misl mam preveč. Tulk jh mum, de ena mi.su druga iz glave pudi in nima nubena tulk ub-slanka, du b ju zgrabu in nu ta ul una vižu punucu. Pa lega nism jest sam uržah. Sej jest se tku zadriim, kokr punavud. Mugoče, de je list uru-činsk val, ke nam ga zdej en čas u lbluna iz Amerike puiiloja, kej u Spil pr tem, de ni več ta prave vorngc u moj glau. Mum pa tud u frdoht mpjgu prjutla, engu gvišngu Joškotu iz Mokrga pula pr Suntjernej duma, ku me je »pravu i« sabu u hribe. Hribi in gure pa nisa zame in Ide maja prou, ke prauja, dc gora nii nora, ampek, de je tist nor, ke gre gor. No, jest sm šou res gor, zatu sm pa zdej — Pa pestima raj tu. Sej jest mu nč na zamerm za tu. On je holt turist, de mu ga ni para, pol pa misl, de smo usi Ide ustvarjen za hribe. On b t zlezu inagari na Popokatepetl, če b na biu tku deleč in pu saj za spuznajne niži. Na Šmarna gora ul pa clu na »veta Katarina t pa gre kar brez cepina in Strika. De fna le ene par meseneh klubas, salama, vir in pa ene par Skali iz saba u rukzok, pa . je dobr. In pride t nazaj brez kurjeh učes in zdrou ket riba. Jest pa nism za hribe. Zdej Sele prou vidni, de nism za ta šport. Če prlezem na Grad, t mam že za en dobr nulužen vagon preveč sape, na usakmo prste pu en kuri uku, na petah žule, u t ar žel pa ene dva Ituvača mn. Iz ena beseda: jest nism za hribe pa je aus. No, in moj prjatu me je le preguvoru, de sm šou na Hm. Reku je, de uva šla na Triglau kar piCsetern sten pu bližne, de uva hitr gor in de '''iyvfia um preveč zmartru. Jest sm se sčer' douh kuju in kuju, ke m je pa puvedu, de je pud hri-bam ena fajn Starija, ke nima nubene puliciske ure in de se tam dubi, kar lačnga al žejnga člu-veka srce, prouzaprou želuc puželi, sm se dau pa le preguvort in sm se udau. Ke se je pa treba za taka tura preh dobr zmuštrat, al kokr prauma pu ta noum: trenirat, sm mogu z nim ene par mescu preh enkat rta dan — učaseh pa tud pu dvakat — lazet na Goluc ud sevrne, južne, ushodne in zahodne plati in me ni preh spuznou za spusobnga, de sm prlezu en dan dvakrat čist nu vrh in de se nism nč uslavu gor u štari. No, in pol sma pa šla. Tku sma ja srečn prpihalu u Urala. Prouzaprou sm pihu jest, moj prjatu Joško ni nč pihu, čeprou je nosu u rukzok dvejset meseneh klubas, tri kile sira, tri kile salam in več kil druge rupu-tije, ke se ja nuca za take ture. Sevede sm jest že iz usmilejna vole poskrbou prec ke sma se usedla u Aljažu dum, de sm prjatla mal razbre-menu. Mal pu stran me je gledu, ke sm tku mašiu klubase u usta, de m je mast ud brade kaplalu. Reku pa nj nubene žou besede. Mende je sam spre-vidu, de delam tu sam iz lbezen du bližnga, ne pa iz pužrešnast, kokr se laka reč pu navad dela. Ke sm ga tku olajšu za ene par kil, sma šla pa spat, de uva druh dan bi frišna. Pu litra sni ga še hilr kr med uratm slisnu za šloftrunk, tku de moj prjatu tega še zamerku ni. i Muzejski vodnik: V tem sarkofagu je bil po-bopun kralj z vsemi dragocenostmi. Toda okrog letu 300 pred Ki rojstvom 10 roparji utkruutli *roh in dragocenosti odnesli, Do danes jih še uiso I o b ni. Pesnik. »Ali vam smem podariti to malenkost, go-ipodična Mlini?« »Ne, gospod 1'ovec, od jjospudov ne spre-'eraam nonenih darov.« »Zakaj pa vendar ne? le to zvezek mojih pesmi.« »A lako — muliU »eni, du je kaj dragocenega.« Druh jiitr sma zgudi ustnla, pufruSkala in se spraule na pot. Lep jutr je biu in jest sm «e kar ustrašu Triglava, ke »m zagledu pred saba la treka glava, ke >c ga drli čist nu vrli. Res, kr strah me je »preletu pu kustuli, zatu ke pre)in dan, ke sma ke prila, je bla megla ln sm ga vidu sam pud noge, kvečm du kulen in sm s ie nn tihin mislu: Triglau je en šmorn preke Goluce. Tle gor um lohka du vrhu teku čist brez sape. Zdej um pa »previdu, de je glih narobe in de je Goluc enu flgu preka Triglave in de tle gor pri-det nau nuben »pa». Sevede sojeh misl nism pr jati nč pukuzu. Kurujžn sm ie delu kokr de b biu že na vrh. . En čas am pihu zraven prjatla pa mouČu, ke sm pa te ta pet šnajclihl uviju, ke jo biu premočen ud putu, in »plob ubenga šnajctihlna nism mou več u vurtet, t« m je pa use glih prenumnen zdel, dc b se tlela pu skalah martru ket črna žvina, ke sm iou pouzaprou na pučitnee, sm '.e pa usluvu in prjatle reku: »Viš, Joško, men dela tula pot en špas. Ampek ti sc m smileš, ke tku tešku neseš in maš ne tku vesok za nest, A b na blu bi pametn, de b dau ti rukzok men, de ga ura nesu nazaj u ilarija in tc tam pučaku. Ti pa pejd brez rukzoka kurujžn naprej. Uš vidu, lAjku ui lohka hodu. Ke ui pršou na vrh pa zažvlžgi, de um vedu, de s srečn na vrh prlezu.« Kokr sm vidu se je Joškote moja srčna misu dupadla, posebn, ke je začutu, de se mu delaja ud jermenu tU H na ramah. »Prou maš, Gustl. Tlela maš rukzok, pa ga nes nazaj u .štariju. Ampak gviin me pučaki. Ke um pršou na vrh, um pa zažvižgu, kokr s m naroču , je reku, ubesu men rukzok na hrbet in ja mahnu naprej kokr d i v i kozu, ke ga nisa več klubase u hrbet tiiale. Jest sm šou seveda vs veseu nazaj u Starija in sm s med polja naprej uzeu, de um iz hvatežnasf, ke me je ubugu in me ni silu iz saba naprej, vs rukzok ta čas, ke gu um čaku, izpnznu, de u ja lohka hodu, ke u revež gvišn trudn, ke u nazaj pršou. Ke sm pršou spet nazaj u štarija, ni blu nu-bengt. čluveka več notr, zatu sm sc usedu lepu u en kot In se spravu z narvečem ajfram nad klubase in druge dubrote, ke sa prjatla na pol težile in mu rajne žulile. Nism pa še prou douh sedou, pa sa t pršli trje turisti iz £epinem in štrikim u ita-rija. Edn ud nh je mou še usa glava puvezana, de je vn vidu kokr kakšn Turk, keder pride iz Meke. Ke sa udložl tista ruputija, ke čluvek, če gre na hribe, sam napota dela, je pa prosu list s ta zavezana glava sojga tuvarša, de nej mu tista ubvezu dol uzame in pogleda, če mu je kašn rug zrastu na gluu. Kokr sm iz nhnga pugovora vn slišu, mu je ena skalca, ke se je odkrušla nad nim, prletelu na glava in ga precej upraskala. Ke mu je tou tuvari res tista ubveza pteč u/et, sm se pa jest uglasu, ke se na take rči bi zustopm, kokr usak dohtr in sm ga uprašu: »Nej na zamerja, despud. A sa že uženen?« Ta ranen turist me ta nar preh debel pugleda. Ke je pa vidu, de se čist modr držim in de se na špasam, je pa reku: »N&k, uženen pa ie nism »No, pol nej boja pa kar brez skrbi zavle ru-gov in nei pusteja tista ubveza na glau, ke jm tku dobr ttuji- Rugovi sam uženenem zrasteja« S tem sm ga tku putuiažu, de se ni več za ubveza zmenu, ampak se je usedu h men — in negava tuvarša tud — pa sma hmal ratal prjatli, pusebn, ke sm jh naprosu, de nej m pumagaia prjatlu, ke je glih kar lezu na Triglau, rukzok jlaj-švat, de na bo, kedr u pršou trudn ia zmartran dol, preveč tešku nosu. Pr ta četrtm litre sma že bratušna pil in bli tku dobro vole, de sma čist preslišal, ke je moj prjatu na vrh Triglava žvižgu. Francoščina g. Mihca Zadnjič sem srečal na peronu gospoda Mikca. V desni roki jo vihtel palico, levica p« se mu je šibila pod težo ogromnega kovčka; takoj sem vedel: gospod Mike« gre na potovanje. 2e od daleč mi je mahal s palico, ko pa je prišel do meue. je spu-til kovček na tla, oziroma bolje povedano ua tiso ' kurje oko, da sem zatulil od bolečine. Ni »e zmeuil za to, ampak je bruhnil Iz sebe: »Potujem v Pariš'< Prodeu sem »bral »voje misli, da bi ga ope-zoril, naj drugič bolj pati, kam bo spustil kovček, je že globoko zajel sapo Iu spregovoril: »Slišite, ali znate vi morda francosko >Un peu,- sem *e pohvalil. Je \es pod utisoiu bolečino kurjega očesa. Sijajno! Povejte mi uo, kaj se pravi soba!» »Chauibre! Pa, d«, chauibre! Najlepša hvala! \ so pot od doma sem o tem preuililjoval, pa mi ni p v glavo. Vi anale toraj perfektuo francosko?« *No, petletno ravno ne ... Voda nekaj stavkov sem so naučil ua Uu»t in t| uii bodo prav prUi. ca vsakdanjo potrebo. Alt veste, Mkaj rabtiu to besedo.' No, za sledeči *t»vek: N'ave*-votu pa* une ehaiubr« plus bonauktvii&fi • KtituniouiK »Vin odvrnil, čeprav moram primati, da nisem ratuuiel, kajti tako daleč s svojim znanjem francoščine še nisem prodrl. Najbiie v to is moje negotovosti spoznal, zakaj takoj uvl )• postregel: l'o se pravi: Ati nimate ceuejše »Razumem, razumem! seui ž<> bolj sinelo odgovoril. »Ko anio že pri tem, aH bt mi ne mogli |>ove-datl Se, kaj so pravi pivo?* Moja prva liancoska lekcija je obstojala v tem, da nem »poznal francoska imenu alkoholnih pijač, zato sem mu lahko postregel; La bierer. Hvulu lepu! Lu liiere, saj rr-s! Kuko je človek poKubljiv! To besedo rabim za slavek: Ou se Irouvo un verre d« la bieruV Kje ao dobi Saša piva? Jo prav tako?' -.Mislim, da vas bado h; razumeli. Ali Je to vse, kar r.uatu?Knj Se! Poslužujte: Porlez moi une portlon de |>leogled. To pol sem samo začudeno-spoitljivo odkimal in Ze nem začni: Bodite tako dobri iu spremite ine v hotel, kjer stanujem, ker sem pil preveč piva!- Kar zazijal sem od presenečenja: »Hijajnol VI pa res na vse mislite, gospod Mlkec! Začutil se je počaščenega In je milostno pojasnil: Ta stavek rabini, ker se mi lahko pripeti, da se sr< li Pariza izgubim. Hotel je ie oditi, todu zadržal sem ga: Pa to ja še ni vse, kar znate? - Premeteno ne mi jo uusiriehiill: >0, znani šc en stavek, ki vam ga povem le, če mi obljubite dii-krecljo.': Ko sem mu to obljubil In še omenil, da bom stavek prav gotovo pozabil, mi |e zaSepetal na uho: iDlte—moi, raademolmelle, ost-cj rpie vous me per-mettez que je vous arromtiagne un peu!- T* stavek sem pa razumel in ga navdušeno prevedel: Krasno! Povejte nit gr/-podična. ali mi dovciite, da vas milo spremljam!' Od samfsa riavduienja sem mu -lilnil roko. Na kuj vse ta človek mirii! Pozabil sem na bolečine kurjega oč^m, tedaj f« mi palet,«rfal: »Toda dragi gr/«pod Mikec. kaj pa bode |>otem govorili z 2o*p'.-]ično. ko Jo bni ?.t njim, dokler ni izginil v vagonu tn majal % glavo. Pisateljev »inko: Va< le.«., < ne naveličaš po cele daev« hici* povesti. Saj vendar lahko grri < <\-n ii za par kovačev derbii povasti ot r v Mnioo. -Zakaj pa je Llza tako Kdo pa'tako rjove v sosedni ; . ■-, ?■ »To je moj tihi družabnik!- Rdečilo ta tutnic«.« ^Neoporečno je zedaj doka ta no ia vi ženske pogosto lepo*je . Naravno!'< »N«. umetno! kinu. Kaj je to? Pestunja, ki je prej proii.iiaia okoiado v Na ceh s Prlekije le lote dneve na liišinen bija Vi, gospod, ki tote caitnge viin divlete, ste vnda !e ridevedni. kak se meni na uriau-b: godi. Zato pa sn li gaes saprej žeja. ki mo Van oapUa, kak ie mi duma aa uriaubi godi. V.jpred Vaa morsn po edi'.:, ki maa urlaub poduk-šaaL 3aba pre leh-ko umi virti v šlactini. te pa m: ie rekla, ki bi io aw.o po »veli. ki bi se malo pedreda. da se pre za jo pa prtsubi. Zaj pa m resen pt vsaken išišnea polek. Tak se mi je za; toti t:eden :gcdlo, ki >n ;e ati zlo l&ino meia. Samo čute! Zreda sn, ki so v «nen lah budi dve kravi — pa ali ae ven. e sta bile ravso kravi ali ;« kaj drugj bilo — pa cei- kilp prasec. pa unke pa kokotiče sa tudi vida zadr^jvati, aa tateri pa se je nič ne vidlo. e so bU ;arike ali pa ?o bli krikuši. da šmah so meli oboini glihen. Jas že morem rečti, ki sa p r toten beci par kil gor aeia. Samo v pondelek, gda smo se vsi jostdva:-šaki vu;pti vozili, tc ta pni malo vtepa. Pa se tni je le dopalo. kak so ru P tU li giejjli ki smo sami taki fest kurci ta priili. Pa vačiv e Ludi iiisao bilo ?r jien hec:. Kat-sne nezgriintaae hece an tan čira. IVt in i« moga Saši rezati, ki mi e vse hiido 'odo. T ;enih. ali kai e že zen -rablec bi:a. e pra71, ki ie bi rad biia, ki bi ie se emi večkrat taki h«c namera, ali pa deno, ki ie bi večkrat pr tako pr tiitea hrami i« taki lUdie. ki m bi .ehku take hece aaitimaii. Lekj pa ie ie kaj bo. Pa št:mo in pač skoro polek z^fiba. ia ma z Mlinarovoj Micikoi — aii kera a že Via — preveč pila. e. ne. preveč pela. Samo. če bi nota baba zveaia. k. sn ;as tii i druga, pi;a p.i ea pa pe a, te bi pa ie ajfaržafjik graula, pa če e glih aebio nič huidega. Jas in iano '-ako reka. gda de pr t^ten ijrami drugoč ka' ;ak lušnaga. ;« čen tas gvišno arugoč poiek biti. te če do mi rekli priti aii pa 3C. Zaj pa ie 310 Van neka poveda. Jas lak štondino, ki v pondelek 3. totega mesca v ientiii sede aii meie liišna. Hecov de gv-.šno radost:, te če ma si iesti pa piti glih nagli kapii. V;i ti keružni pa '.dim prieki le prste. Ja.i 330 meja .vc itunt poiek tisUga, kai de neia -poieikav ; n«. P', aieni pa te dobii auitaooiao iaitnco, pa :iko fs no cimermanska tarba. ki aič ie ikodi. Tak te aii gviino je vidimo. Pa da bi sc le las tan tak liišno meia, kak m se loti tjeden. Aistn vsi Prieki vkiiper v ŠenlH. Vaš Noe »K s Prlekije, itaciiiur s cune^menskoi tarbo< pa ^aifncai v r»odelek # Sen lili GOSP i n mM f LfolHfanl mm ima »talno aa utiogi: Deželne pridelke • žito -a»lev*ke udeik« - »peve-rijuo m koiom aiao Nago - tad;e - meeae udetke - juteo tedje - . mo« - slamo - TeiaVovo oije sa živino - kjaetij-•ki sboje ia vfvdi« -umetna ^noiila - ceuieot - oreau« itd. - Zastopstvo M pCO UIU>c kutine v >>»« l>eai>«mi Po vzvalovljeni Šumadiji... Arandjdovac. . jvshtje nedeljsko jutro. lv.Av.vjs.ki klanoo je hi! /e daleč za nami Vn.c.ss- i . lotniški vlak. ki vedno nabito potu »o: m 't»v.t.: Beograd- Mladeuovac—Arando-w.,v o preletaval mostove bre/ ograj m v: :»ote viadukte, k; so gosto nasojan' -,s> v- progi, iu se s ko.*'. . • .. s.,, -cdiski prtnkvr spuščal v ».» !..%jevalka IV r --.v. .v\o-.v\ači.• v-rv..—... \ «.- .s- . s. -.•:.v . • vv • javojih okoli tetmto Vva'.- s>;3sr, čoj jv.| s '.volji, pol v-s • .'<, ..• s ..• hrbte v »k»* •.x> • sir ja v; -a Prav.\v da je lo via-aos -v - jMvv.vSv.-v.h vest v Srhi..". >.vv Počasi no spuščam med narod, opazujem deklet« tu-i »laluikov sVv>jo IhhIoČo doto v laseh u» pod vratom. Več zlatega okrasja so nt v »del »kvdoj satno po (vosainoziuh krajih VvMvwl.no iu v .-otoški okolici v Rosni. Druge ;»>jw>t v (UotaKv vrtnico *U pa rde$e nagel je •••a spredaj nsv.-gor zabitim kljunom. kmečki gospodarji so so letino pohvalili. Sliva jo rodila ko io dol so no Pšenico so belo in kleno srečno pospravil: Sicer jo pa >o stara, priroans m tako lepa po uma srbskega kmeta da -.var.v, oč nikoli ne obupa, no kloni in dobro iu hvioo s noko in-diterentnostjo sprejema ;c dal. kakor in kolikor smo zaslužili.« prav \ mislih p-i so ni si pristavil še tri karakteristično besedo. ki so filozofska osnova našega s..iota »Trpi in molči. Amudjelovac — >8taro idanjec, poletno bivališče kneza Miloša Obrenovič*. kalnim potrebam, dasi obstoje tudi vinogradniško zadrugo, ki oskrbujejo razpečavanje v oddaljenejše krajo. Popoldanske soparne uro sem prebil v senci visokih topolov v Rukovički lvtt.it j i v ne-posrodni bližini Arandclovoa. Nekje som bral, da so Hukovička banja in njeni bližji kraji pljuča Beograda. Trditev je vsaj danes v veliki meri resnična. Danes jo večini Reograj-čiuiov omogočen nedeljski, enodnevni obisk tega kraja. Železniška direkcija jo uvedla posebni vlak na celi 76km dolgi liniji, ki (s prestopanjem v ozkotirni) premaga v dveh urah to pot, Mnogo gostov prihaja tudi z avtomobil;. In ne samo za en dan. ampak za cele tedne. Bukovička banja me je po svoji urejenosti presenetila. Ne nudi nekega visokega kom-forla. ki ga, kot naš čas zahteva, morajo imeti vtdtka. mednarodna letovišča, ali /a srednjega človeka jc ko nalašč ustvarjena. Zn srednjega violavoa. posebej še za finančno zapuščenega drtavnega uradnika, ki si želi samo odpočitka v.v nič drugega. * Pvvl zeleno Bukuljo izven mesta Arandelovoa jo knez Miloš Obrenovič imel lično po-letno bivališče, ki je danes spremenjeno v ho-tc! vStaro /danje« s prijetnimi terasami, do-senco iu rožnimi nasadi. Neki dan je ču-do.-.-.-. aivi.-il. kako konji, čim jih hlapci spuste i» h)ov a. teko v gozd poti vilo. Šel je za njimi .-.-. vkvspol do studencev z zelenkasto vodo. ko o ic okusil, so mu je zdela kisla. lako, pripovedujejo, so bili odkriti buko-\ ski studcnci l mineralno vodo. Glavni izvor so šc danes imenuje »Kivez Miloš«, katerega \\vvi. io iv. .-adnji čas nekam oslabela, št- dva videno« sta, kno/ Mihajloc in >Polieda<. *a-,v'm:v a je ^Pobeda« (Zmaga). Nastala je .-. .v»fiosu (menda I. t"»il.). Omenjam, da je v - .v. s a ;š'.i;a bližja okolica deloma vulkanska Pob janimiv ko njen začetek pa je nje-■:-f ..v.; -." ".vs ca t >. K.o jo nemškoavstrijska vojska v svetovni vojni svečano prodrla do Aran- delovca in dlj«. so iSastroiki neVegm dne priidHV ujet ni k«-Italija na, ki je bil po poklicu kammv .ek, da jim iz velikega marmornatega bloka iz /t- zgoraj omenjenega venčalkega kamnoloma izkleše samozavest neg« lov«, ki s težkimi ša|winiti 'otni našo zastavo in sre|v gletl« v južno smer. Tam nekje daleč jo namreč bil« takrat premagana srbska vojaka Nn kamen »i vtisnili letnico t')P>. Ljudje so obračali, Bog jo obrnil, Arandelovčani, ki so se 1. t')l>). vrnili v tlomače mesto in osvobojeno drŽavo, so tegn sitnl>oličnega, ir našega marmorja |vo umetni-ku-ltalijanu izklesanega leva so ,>frl«AaU p»i obronki1! Sprovv nam jo ne«apt\v*en rorerriral kupo drugega ra.-reda. >/a brlgrajsko prtvmrt-nike!«. jo dejal. Preti Mlndonovoom snto dvignili ono visokofrekvenčno in tako priljubljeno: »Sve so kun oni i preklinjorn; neon piti rujna vina. neču jahat konja vrana..,« ko sem v Mlade novcu prestopal, je bil« že trdna doč. /vo.-do so ko rdeči cvetovi ležale rartrosono )v> nebu. Lahek sunek Pot navkreber, v raljaki klanec. Veter so ijjra j iskrami nad lokomoijv* in s platneno zaveso na oknu. šumadija! i Bogom! Von o Potvdvnr, Na mor\e za mal denar (Sličice iz Omiia.) l.r svetovne vojne znani kosttiaj s svojimi gozdnatimi grebeni, ki so se mi zdeli domači ko oni iz k>škega hribovja, je ostal v trepetajočem soncu in modro zatueglen na levi strani. Črna »hiljadarka« (tako pravimo tu doli našim do nedavna najboljšim repa raci jskim lokomotivam s karakteristično številko 1000) je pripihala meti vrbovjem, sc zaganjala čez drobne potočke, plašila vrabce ob progi in vrane na njivah, šo en ovinek, sadovnjak z zrelimi slivami, čuvajnica ob progi, kmetice v narodnih nošah na cesti ob nji. Potem sred-njedolg brlizg lokomotive oh signalu / dvignjenim krilom, naglo naraščajočo pa zopet pojemajoče šuštenje \Vesting-zavore. oblak prahu, ki ga je izpuščeni zrak dvignil na peronu in: Izstopamo. Mladenovao. Provincijsko središče z nekaj tisoč prebivalci Bolj kmečko ko industrijsko. Prekladalna postaja za ozkotirno progo Mladenovao—Lajkovac s podaljškoma za Valjevo in za Sarajevo preko Višegrada. Drugače tipično šuniadijsko mestece s kopališčem in letoviščem Seltors: v neposredni bližini je tudi studenec Koračica z zdravilno vodo. Po desetih minutah so naš ozkotirni vlak zapregle dve male lokomotivice. Vozovi polni. Razpoloženje ko že dolgo ne. Po nekaj minutah smo bili zopet v zrelem sumadijskem pcjzašu. Majceni valoviti hribci z drevjem |>o robeh in z v solncu se lesketajočimi eošpljovimi gaji. nižji, plaho nagnjeni bolmi z že |>orjnvclimi pšeničnimi strni-5či in visoko lasavo koruzo, lirično jxi njih posejani kmečki domovi z vsemi karakteristikami šumudijske arhitekture, ostri in neprestani zavoji ozkotirne proge, ki so previja po robeh in pne po prijetnih pobočjih. Celo uro s hriba v dolino pa zopet na bril), brez konca in kraj«. Mod postajama Kopijare in Selo Banja so mi na ni/.k i, v južno vzhod no siner ležeči vzpo-tosli pokazali Oplenac z lopo zndužbinsko cerkvijo pokojnega kralja Petra L Topole |xxl Oplenccm nisem inogcl videti, ker jo zjistira-jo hrastovi gozdi. Zahotelo so. mi jo, o mladem senu in zrelih malinah tlehtečega zraka. Poeta Drainca, ki je lani kolovrati! jk> teh krajih, sem se spomnil, in njegovih strastnih potopisnih fresk. Ali la »pometfčanjcni kmet« jc bil bolj srečen od mene, ker je zapravljal čas, kakor mu jo nanos!«. Skoraj tri mesece je rabil, da se je skozi sumadljo in Toplico prigural do carskega Skoplja, obiskal turško pesnico gospodično Ditlar II ('a z i m in še nekatere. Tako iskren jo Drainac, ki niza besedo zji besedo in se sprosti v stavek in vprašanje obenem: >Ali sem sam kriv, če so ni svoja najlepša leta pokopal ob steklenici in Ujeviču, in s krvjo iz ran napisi! nekaj minljivih melanholičnih slovanskih baladi'« In nekaj odstavkov naprej: »Vsak mod mirni stilizira svojo življensko prevaro In sen; vsi mi nosimo |>t> breme na srcu na poti k iHizabljenju«. lako stoji v Draineevem »Pismu z Juga«. Kmete t>b |h,t i sem opazoval. Svečano oblečeni. Veseli in razpoloženi, šo več sem jih vido! v samem Arandelovcu nn poletnem sejmu. ki Je padel ravno v ta dan. Nedavno mi je neki gos poti, ki dobro |>oznu šumatlinee, pri-IHivotlova! o njihovi samozavesti in ponosu. Tti st, naSi nnjinteligentnejši kmetje,« jo dodal. Tudi o leni sein se prepričal. Zadružništvo jo p rev o.i globoko prodrlo med šunvadijske kmete. Sicer no toliko in tako samozavestno ko pr: nas v Sloveniji, vendar ;vi ra to kraje dovolj. Par velikih zadrug, posebej vinarska z Venčca, prav tlobro napreduje. kmet jo počasi sprevidel, da jo v organizaciji, v združenju uspeh in zmaga, časi, ko *> stali ostri in visoki plotovi med posameznimi hišami in posestvi v teh krajih, so minili. Narod sc dogovarja, zboruje, združuje, dola po enotnih načrtih in ihicijativah in gospodarsko in kulturno prosperira. \randelovac jo vzdolž ob cesti iztegnjeno mesteco, ki bi ga mogel primerjati z našo škof jo Loko. Ozadje njegovo jo izrazito planinsko. Dva grebena parata nebo in zastirata očesu pot na zapad in jug dva samostojna hriba v višini slovenske šmarne goro ali pa Ble-goša: Venčac in Bukulja. Oba sta svojevrstno zanimiva. Prvi je velikanski mramorni blok in ga nekateri nalivajo »šutnadijska Carara«, drugi pa leži r.a vulkanski podlogi z več zdravilnimi vrelci ob vznožju, v Vrandelovcu. Bukovaku in Daro-sa vi. Za Venčcem in Bukuljo pa se jo v modro, zaineijeno dalj zleknil gozdnati Rudnik, k; ;» visok ko Krim za Barjem, po obsežnosti po mnogo večji. Avto me je po ;ek> dobri cesti poiesrni] na severno pobočje Venčca. Cela delavska kolonija je vstala pred asenoj Hiše so bele cesta je bela in se !eso obronkih Venčen sem na poti nazaj z zadovoljstvom v duši opazoval že težko visečo grozde po stoterih parcelah in do-settisooih t rt n i h stebel. Tu se prideluje tlobro vončačko vino, ki pa po večini služi lo- ČVc:»ir.itr. šf Upih solnčnih dni po if:0 do Pit. i-.»vac> celokupno oskrbo si pri-voJČ: Ušivo c Trik." kic C« upoštevima ic dolgo vata o z j>ti -is Tfio irjijo iflezaico do Splita in šr r.i^rc s parnikcvoi »vlobusom in runie-ronia neokusno hrane, ni čuiv ia gredo naii liudie isto ceno raie v blitnia, svetovno mana. relo kcvmfortna in luksuma italijanska letoviJča, n. pr. v Abaziio. Sai smo Slovcnci večinoma ti- zelo hladen studenec (pumpa) sladke vode, da »I lahko izpereš sol s las. Drugo kopalno mesto je Punta ob tvornici la usnje, ki ne obratuje, v bližini izliva reke Cetinr. Zato je voda tu mešana (pol-slanal. nvaai čista in mam zdrava in se orai-.ški intelifentai purgani nikdar nc kopljejo na Pun-ti Pač pa c tu pravi raj ra otroke. Velika cementna terasa, rgraiena za tvornico, je kaj pripravna ra solnčeii:e, a pod njo mivka. Mivka več kilometrov daleč, vsa posuta z najrazličnejšimi jeni kraških naravnih krasot, ki toliko odliku eio Jkolikami. 1000 korakov greš lahko v morje, pa ti našo apnenčasto rivi ero pred italijansko m ki so poleg nadvse prikuphivcga ljudstva glavna atrakcija za tuxe Nam e večinoma glavno: mor e Kje najdeš vse dobrine riruiene ra raa! denar, ti naj pove ta članek. Split. 27 km uiao od n ega leži ob oba!: ca celini ob izlivu Cetiae mestece On š. To ni bo cii: tvivegi potovanja. Za 15 Din ie pei;e avtobus -z Sr':*.a vaa ii: pa parnik ra S Din. S psmikom se vori. posebno če si utrmen po dolgi vožnji. Me-sto preko Splita greš lahko preko Trsta: z vlakom do Trsta in od tu z našim parnikom, n. pr. i Knmanovim, do Splita. Voinia po morju ie sicer realno draiia, a neprimerno lepša in udobne ša Neporabliiv ie pogled n3 visoke, gole, sive, strmo v mrr-e pada.ioče skale, ki se izloča o iz jutraniega -irika Kakor velike ielve plavaio po moriu skal-Tiati otočki, veliki kakor miza, kakor soba. kakor hišica. Srebrno morit, gladko kakor zrcalo v katero občudujoče pokukava izza skalnate ode e :»-soaro solnce. Veličastne so naše planine, 1-ubko =iše s rj. nogradi posuto dolenisko gričevje — i Č! serr Daimatinec, ne dobim na vsem sveto ;i£rmestiia za svo o edinstveno krasno domovino ps se- bo še tako revna. Omii, malo industrijsko mes:e;e i 2000 prebivalci. Mesto samo na sebi a: .epo, kakor ni lepo za naš okus nobeno dalmatinsko mesto, dokler se nani ne privadimo: riisute rrke. temne, umazane. smrdeče ulice. A ima svo o romantiko (posebno za domačine), svo e '.epe predele, divna sprehajališča in krasne rtrgiedne točke. Najlepši razgled ti nudi 200 m visoko v skalah ležeča razvalina stare trdnjave Mir&beCe. Ne štedi par kapljic znoja! Bogato ti bodo poplačane! Kopališča ni, pač pa dvoje za kopanje zelo pripravnih mest. Alavin. ki e vsai tako lep kakor Abbazijska obala. Skalnat teren s tak.o; globokim morjem. Tu imaš desko za skakan e in zdrav, voda sega vendar le do paru. Tudi morsko Zvezdo najdeš, če imaš količkaj sreče. Na Slavin pa poji' s kopalnimi čevlji, da te ne zbode morski jež. te slišim: »Kaj pa cena! Denar — glavar!« Privatna soba z dvema posteljama 10 Din dnevno. Soba v hotelu s 3 posteljami 20 Din dnevno Hrana ra osebo 25 Din dnevno v hotelu »Balkan« in drugod Hrano si ra ta denar izbereš lahko poljubno, n pr : riotra- kavo in poljubno množino kruha. Za kosilo izborno uho, veliko por-eiio prvovrstnih morskih rib, nare;enih kakor si jih sam ieiiš, eno al: are prikuhi, ki navadno niso brezhibno nareieni irriemši salat, če ti prija zelo dišeče dalmatinsko olivno olie, končno sadje (groza e. fige, feniške etc ). V nedeljo dobiš še moč-nato t-d (torto) in mesto rib kokoš. Vendar ti je rcesto rib na rarpUago mlad kozliček, ki ga pa narede na zelo neokusen način. Govedina je redka, draga in slaba. Za večerto dobiš isto kakor za kosilo (ribe, prikuhe, sadje) a ne juhe. S 60 Din shaiata torci 2 osebi kar »grofovsko, medtem ko moraš plačati v ne ravno prvovrstnih hotelih dragih letovišč za isto rtvar vsaj 90 Din za osebo. V Omiš ti ni treba vlačiti par kovčkov oblek Ljudstvo je sila preprosto. Vsa njegova zabava tiči v tem, da se zvečer sprehaja po zelo živahnem koncu ali pa poseda pred kavarno. Prvi dan te pozna ves Omiš in ti doda drage »olje par titulov: inženir, doktor itd., kar pomeni toliko, kakor da ti je povsod odprt neomejen kredit ali da ti začno »pufi« beliti lase. Čuvaj se trii titulov. Priložnost dela greh. Kako čisto drugačno je selo. Po krasni, v živo skalo vsekani, vedzko senčnati poti ob desnem bregu reke Cetine prideš v vas Zakučac. Baje ima ta vas ob vznožju visokih skal, na vse strani zaprta od vetra, najugodnejšo klimo v Dalmaciji. Te zori sadje 10 dni prej kakor drugod. V lepih, čistih hišicah ti prijazno, blago Hudetvo postreže z vsem, kar ima. Pri tem je tako neverjetno zaupljivo, da se Slovenec pi»/.*m*o ;«[»<» od Viutg** ja! Divno!» In D*!«.*<«,*'.( NiI) >ha\ t* ui ni Gubavico, ko t r*ii»! t//! ?i»j j* iuuavno A nn^ajriil*. A* uutlijj i.i.ft,.,'. Ne znal«, I>» »/.»'•».>. u* «>•<» »kovati ii svojih skal zUUt Arandjelovac — Studenec »Zmaga« Napoti t anska camorra Lela I0(W» st« biln liti isti tlnn umorjenu: v mestu Torra del Greco blizu Napolja znani vlomilski kolovodja Genaru Coueolu in v Napol ju sumem njegova lan«. Prvo truplo jc imelo 47, drugo pa H z bodalom prizadeja-nih ran. Preiskava je kmalu ugotovila, da je oba umora izvršila ieitorica članov znane eamorru, Malčcvnli so s« za izdajalstvo. Veliko drugih oseb, med njimi profosor plesa in uglajenega nastopa Kapi, je bilo obtoženih sokrivde In nepodpisanih ovadb, ker so hotele Revolucionarno tflbnn|e v Argentini se vedno boli širi. V zvezi s tem gibanjem ju nenadoma odstopil vojni minister Dellaplune (na ili,ki). Sledili mu bodo še drugi ministri. Kuzilrjane so vesti, da bo opor proti vladi izhodišču v vladni .stranki sami. spraviti policijo na krivo pot. Spisi preiskovalnega sodnika so tehtali, ko se je pričela obravnava, 80 kilogramov. Počasna italijanska juslica je 15 mesecev premlevala to gradivo, dočim je preiskava trajala pet let. Razprava se je vriila v zgodovinskem, zdaj zaspanem mcstecu Vlterbu. Sodniki in porotniki so se zbirali v srednjeveški cerkvi, kjer so zgradili veliko kletko za 36 obtožencev in posebno mulo kletko za žeparja Abbatcmaggio, ker je oblastem izdal soudeležence. Vlada je prenesla razpravo v ta oddaljeni kraj, ker je hotela obvarovati sodnike izgredov napolitan-ske množice in tudi vsaj nekoliko zabrisati senzacijo. »Onorata societa«, kakor se ponosno imenuje camorra, je sicer že davno izgubila pravico do označbe ^viteške družbe in za-ščitnicc ponižanih« (tako sc je imenovala v srednjem veku) ter postala samo roparska tolpa." A'Uživala je velik ugled in zaščito pri oblasti, ker jc obvladala volitve v napoljski mestni svet in rimski parlament. Kandidati za poslanca ali mestnega očeta, ki od nje niso dobili dovoljenja za kandidiranje, so gotovo propadli. Tekom dolgotrajne obravnave jc postala sodnija velik krog prijateljev. Časnikarji in priče, odvetniki in sodniki so so sre- čevali vsak dan. Vllerbo jc odprlo več novih kavarn in gostiln. Porotniki seveda niso mogli tekom IS mesecev ostati zaprti na »odniji. Zvefier io prihajali l< svojim družinam, ki so sc preselile v Vllerbo^ uli pu se ruzgovurjali s tvojimi znanci o obravnavi. Končno je bila izrečena sodba, ki ni nikogar zadovoljila. Pe-loricu obtožencev je dobila po 30 let, eden pa 20 I«! ječe. Ostullh 22 obtožencev jc moralo sodišču oprostiti, ker so presedeli skupaj 40.000 dni v preiskovalnem zaporu. To je bilo vcS, kakor bi utegnila znašati kazen sama Se-sloriea ksinoristov je zutrjevula, da je nedolžna. Odvetniki so protestirali. Sodniki in porotniki niso bili na jasnem, ali se niso zmotili. Zc dve leti po obsodbi, ob začetku sve-tovne vojne, je obtožil državni pravdnik več prič krive prisege. Leta 1922. jih jc sicer vzklicno sodišč« spoznalo za nedolžne. Toda glavna priča, Abbatcmaggio, nekdanji 35krat (predkazriovanl žepar in zdaj ugledni toskan-ski fašist (tako vsaj poroča Italijanski emigrantski list Liberta* v Parizu«) je.zdaj svečano javil oblasti, da se je zmotil, ko je obtožil obsojene kamoriste. Slične izjave sta podala nekdanji državni pravdnik v Coueolovl pravdi iu predsednik sodišča Giuseppe Bian-chi. Tudi vsi Se živeči porotniki so zahtevali pomilostitev. Izgleda torej, da bodo že 24 let zaprti ka-moristi končno osvobojeni. Slejkoprej trdijo, da so nedolžni. Dva od njih sta že umrla, eden je v norišnici. Po zadnjih poročilih jc Mussolini sklenil oprostiti jetnike, »ker je itak za vedno uničil camorro in malfijo«. Težko pa je misliti, da bo pomiloščenje res izviralo iz novih dokazov in razkrinkanega krivega pričevanja. Prej se zdi, da se je camorra uspešno prilagodila novim razmeram in razumela postati potrebna sedanjemu režimu. Kolikokrat tekom svoje dolge dolge zgodovine je znala z istim uspehom upoštevati in izrabljati vsakokratne politične okoliščine! Buick izdeluje svoj osemcilinderski model 1931 v sedemnajstih ohlihah in v štirih različnih dolžinah sasije. Počakajte, A nc viriite . . . B UIC K 19 31 GENERAL MOTORS CONTINENTAL = V Hranilnica iM Jesenicah Največja ljubezen Londonski listi poročajo pretresljivo zgodbo iz taborišča skavtov blizu Bradstera. Dečki so se kopali v jezeru. Eden od njih, 12 let star, je splaval daleč proč in se pričel potapljati, ker so mu odpovedale moči, Preden so mu mogli priskočiti na pomoč dokaj oddaljeni tovariši, je že plani! v vodo 65letni škof Joseph P. Terner, ki je slučajno šel mimo po obali. Požrtvovalni nadpastir, ki niti ni utegnil odvreči obleke, je priplaval do dečka, a nenadno ga je zadela srčna kap. Skavti s čolnom so trenutek pozneje rešili potapljajočega se dečka in so potegnili iz vode tudi truplo starega škofa, ki se je tako rad žrtvoval najvišji Gospodovi zapovedi o požrtvovalni ljubezni. Enaka pravica za vse Po kapitalističnih državah, ki se ne menijo za proletarske pravice, zapišejo na platnice nove knjige samo avtorjevo ime, in zadeva je končana. Pod pravičnimi sovjeti delajo drugače. S. Tretjakov, avtor dokaj poznane, dasi malo uspele komunistične drame iz Daljnega Vzhoda Rjovi, o Kitaj!«, jc zdaj spet spisal novi kitajski roman s kitajskim imenom »Den-Sl-Htia«. Na prvi strani te knjige beremo napis: »To knjigo so naredili in potem sledi dolga vrsta imen 24 ljudi. Na prvem mestu jc sicer Tretjakov, a oskrbel jc aamo prireditev v književni obliki«. Snov samo sta mu dala dva Kitajca, Eden se piše Tin-Jun-Pin, drugi, Den-Ši-Hua, je celo knjigi dal svoje ime. Torej sla oba tudi avtorja. A to le ni vse. Kitajca slu Tretjakovu deloma samo ustmeno pripovedovala vsebino. Ta poglavja je zapisala brzopisk« gospa Kilhlevvein Druga, že spisana poglavja je ua stroju prctlpkal.i gospa čestuovu, Stavek in lomljenje sta oskrbela to vit ril« Knfpov in Pospelav. Korekturo |e Is-vrlllti gospa Dolganov« Vezavo knjige je vodil tuvaii& Kapustiii, . iupnik udarne skupine -, iu tako dalje m tako naprej 2lki.it zaporedoma A t o le mora bili enaka pravica za vse, vcndai ne iiioidino Ic lisic smatrati zu p up o I p,, ftf ||||,,|| nllvaui 11 A MLallllJt l\ llal JVAII L, i.« vin namr. mu. ki na :c noranna r.sKama. m i. Makov rokopis rinilo, |,i si (j.i jo uojdnieval avlor^ K)e ju ime delavca, ki jc skoval nje Knez Starhemberg ic hil imenovan za edinega zveznega voditelja avstrijskega ileimvvehra. Doslej sla bila glavna voditelja dr. Steidle in dr. Pfrieme. govo pero? Kdo je naučil gospo Kiihlevveino-vo brzopisa? V dobi kolektivizacije bi res lahko pričakovali bolj podrobnega seznama onih, ki sa naredili« knjigol 16 letni bandit V Chicagu so te dni prijeli mladega zločinca, katerega posebnost je bila, da je svojim oropanim žrtvam slekel hlače, da ga niso mogle zasledovati. Aretirali io ga, ko je prisostvoval nekemu predavanju iz eksperimentalne psihologije, katerega je priredila organizacija mladih ljudi. Fant je imel poleg knjig v svoji šolski torbici tudi revolver, s katerim je v tekuk zadnjih tednov prisilil več kakor tucat čikaških trgovcev, da so dvignili roke v zrak, on pa jih je sevega oropal. Ta nadebudni mladenič, Lawrence Free po imenu, je dopoldne hodil v šolo, kjer se je pripravljal za učitelja zgodovine, umetnosti in literature, popoldne in zvečer pa se je bavil z dobičkanos-nim poslom bandita. Mož, ki se mu smeje sreča Baron R. je potomcc ugledne šUjerske aristokratske rodbine. V vojni je bi niči poročnik. Po končani vojni pa se je neke** znašel na cesti brez svojega čina :n — kar je bilo še mnogo bolj obupno — iui: --ez vsakega cvenka v žepu Njegova roc- -• e izgubila imetje, oče mu je umr! in on. mi.-kar je ostalo, pa je rabila uboga ms.-. 7:d* mladi častnik je imel glavo na pravem re;!:. Ni zašel med pustolovce, kaker to po ni store skrahirani aristokratje. Kot b:vš. . -e ipoč*-..ta lijem —i r v .im nata.Vi- ioitr i-.-t.t- ti rattej.i ta* slalao naajeač^ai«? -< tanai m 3: l 3i: e i*ad--Ji* i.t.ni 1 ivaiami :iai m.' anu ?ci:; -irTUna *»cih W«J0 Twki7v »- '■m t •: ie»2 io iiucra,. Ziutra, « lapuiui --..aicu j &KK -in.t ' Jepu. ■ ma a ue -viji- h-iv;*,. a*., s tu; e jsiai ■ 'Voute .o.' u. '»Ja iiKJu,- i« ti :a i, • -.r., 'z^osb e sap«ranoi-.; ■ ••• v«; t « • ra.: t s • -j-ii nu •■:■ ■ ■* iu ir. ie-.'. bl ■>.•. 1.1 aeptsMber lr»k« |«ul«s m H« vs ^Nu-oa \lUa.iv Vaš ci e n a r i aviUiv. IM u«iu»a.k jvi s 1-4. >v> 'lHu) Jsi A -1 * Jesenska razstava V soboto je bil obisk razstave prav velik, kaili prišlo ie veliko število obiskovalcev z dežele, p« tudi iz ostalih pokrajin države. Zanimanje interesentov je vsestransko in vedno številne!« sc lavliajo tudi interesenti za razstavljene trgovske predmete. V splošnem jc zabeležiti več zanimanja m tudi zaključkov v sledečih strokah: klavirji, glasbila, harmonike, stroii za obdelovanje lesa, poljedelski stroii, perzijske preproge, perilo in trikotaže. Velik obisK pa pričakuieio v nedeljo, p« tudi na praznik, v ponedeljek. Ob tei priliki priporočamo vsem, ki si doslei še niso ogledali razstave, ' da j.-) ogledalo, ker nudi toliko zanimivosti, da ne bo nihče odšel z nje razočaran. V včerajšniem »Slovencu« r dne 5 t, m ic pod naslovom »Od ribelke do gioba* n-lo lepo ;n laskavo kot posebna zanimivost šumarsk« razstave na velesejmu opisana skupina ob severni strani pav. N: »Les nas spremlja od zibelke do groba«. Po neljub: pometi ie pa pripisana sestava tega oddelka industrijalcu gospodu Hribarju Kakor je razstavnemu odboru dobro mano, p.< ie zamislil to skupino ic pred meseci dv. svetnik v p. g. Josip Rust'a Dal c p.> obrtniku-mii.vru irdelati po svoiih načrtih več-, del razstavljenih predmetov, po slikar-u pa tai našega življenja, predstav-liavče slike, rbra! igrače in drugo pri tv rdkah Kr-.sper Pakii Hribar, Modic Scv^ik ter preskrbe'. primerne nap sc, navedene v omen enem članku Gospod Hribar ima na sestavi tega oddelka '.o'.'Ao zaslug, sakor druge imenovane tvrdke, to jc: da -e posodil nei.a svojih izdelkov, igrače razstav -•a'o.: v razstavne namene Razstava lovskih psov Ptf.eklo nedelio se ie vršila enodnevna Drž. "ais.ava lovskih psov v okviru 1. državne gozdar-sso-.ovske rarstave. Po d»l'ših dogovorih z upravo velese ma in ostalim: fu.nkc onarn razstavnih korporacii. sc ic od.oč: razstavni odbor - Jugoslovanskega Kinološkega Saveza«, da priredi že zasnovano razstav •> lovskih psov. Kot stalni vodja kinoloških prireditev, raz- | s:av itd g Franc Urbane, veletriec v Ljubljani, ic ' prevzel : tokrat vodstvo razstave. Za generalnega tajnika ie bil določen g. prol Peter Žsnitek. Pse se :e začelo ocenievati v štirih krogih ) nutra ob 9. končalo pa se je ob 18. V prvem krogu so se ocenjevali psi ptičarii, »panieli in barvarn, ' v drugem krogu psi Sraki, v tret em krogu psi ! braV- azbečari, v četrtem krogupa iamarii in psi ' ostalih vrst. Za poljski lov sc uporabljajo vseh vrst psi ' Banovinski da veh na hiše Do 15. septembra t. 1. so dolini vsi posestniki hiš, katere so po čl. 32., točki 15. zakona o neposrednih davkih proste državnega hišnega davka (zgradarinel, da pismeno ali ustno prijavijo svoe hiše radi plačila banovinskega davka občinskemu uradu, ki jim bo odmeril višino banovinskega davka na njihove hiše. Ta davek znaša: Za 1 stanovanjski del 10 Din letno, za 2 stanovanjska dela 12 Din, za 3 stanovanjske dele 15 Din, za 4 stanovanjske dele 35 Din, za 5 stanovanjskih delov 40 Din letno. — Če ie stanovanjskih delov : več kot 5, tedaj treba plačati od vsakega nadalj- j njega stanovanjskega dela 20 Din več. Za stanovanjske dele sc smatrajo samo sobe in čumnate, v katerih liud;e stanujeio ali katere so določe ne za stanovanje, ne glede na to, v katere namene se uporabliajo. Kier bi glede števila stanovanjskih delov nastali dvomi, mora županstvo po svoiih organih prepričati se, da li so navedbe stranke pravilne. Ta davek plača hišni lastnik. Če pa gre za stalni užitek, tedai pa uživalec. Davek bodo pobirali občinski uradi in ga bodo v letošnjem letu morali do konca leta odpraviti banovini v L ub-ijani. Kot potrdilo o plačanem davku bodo izdajali občinski uradi vsem potrdila. Potrdilo naj vsakdo dobro shrani, da ga v slučaju potrebe pokaže. Najbolje je, da priglasi hišo in plača davek vsak gospodar sam, nikar ne pošiljati drugih oseb. Kdor bi opustil prijavo, njemu se bo odmeril davek na podlagi uradnih pripomočkov z 10% pribitkom. Zoper tako odmero pritožba ni dopustna. Vrhu tega bo pa še kaznovan z denarno kaznijo do 1000 Din. Kdor davka ne bo plačal pravočasno, se bo od njega izterjal z zamudnimi obrestmi, in sicer na njegove stroške. Kdor bo izjavil, da se bo zoper odmero davka pritožil na bansko upravo, vedi, da pritožba nima odložilne moči in da mora davek kljub temu takoj plačati. V slučaju, da bi bila njegova pritožba ugodno rešena, mu bo banska uprava preveč plačani davek povrnila. Da ne bo kake zmešnjave ali dvomov, bodi Se enkrat omenjeno, da so z gornjim davkom obdavčene Ic hiše, ki služijo kmetovalcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje. Za kmetovalca se smatra v tem primeru onega, ki sam ali s svojimi rodbinskimi člani obdeluje svojo ali v zakup vzeto zemlio, odnosno, kateri je ko', kmetijski delavec v službenem razmerju, čc se ne bavi trajno z nobenim drugim poklicem. * Obisk avstrijskih kmetovalcev v Rušah. Te dni jc graška sekcija Avstrijske kmetijske družbe priredila izlet svojih članov v Tvornico dušika Ruše, kjer se izdeluje apneno dušikovo gnojilo. Prišlo je ca. 00 kmetovalcev, kj so se zelo zanimali za labrikacijo apnenega dušika, katerega Avstrija porabi ca. 1200 vagonov. Sploh Avstrija porabi zelo veliko umetnih gnojil, zato so rezultati kmetijske produkcije tako veliki in vredni zavidanja. Pri članih Kmetijske družbe, ki intenzivno obdelujejo zemljo ter porabijo velike količine umetnih gnojil, dosega pridelek pšenice 16 do 18 stotov, krompirja 100 120, repe 2C0 220, sena .35 stotov (dve košnji). Tretja košnja se radi vlažnega vremena navadno ne izkoristi, temveč sc porabi za našo. Računajo jo pa na 10 stotov. Tudi našim Kmetovalcem bi priporočili obisk tovaren za umetna gnojila, da bi vedeli še bolj ceniti pomen umetnih gnojil, ko bodo videli, kako se izdelujejo. Tovarne bodo gotovo rade šle na roko. Jesenski velesejem t Pragi. V dneh od 7. do 144. septembra t. 1. se bo vršil v Pragi jesenski velesejem. Velesejmska palača je stavba iz betona ln jekla in ima skupaj devet nadstropij, ki so povsem oddani največjim industrijam v Češkoslovaški In inozemstva. Nekoliko tisoč razstavljalcev vseh »trok razstavlja svoje proizvode znane Čsl. indu-»trije, ki je bila v zadnjih letih popolnoma zracio-nallslrana, taka da proizvaja blago najboljše kakovosti za cene, katere konkurirajo proizvodom vseh znanih indusirij«kih driav. Obiskovalci imajo ptičarji, v močvirnatem, gosto zaraščenem ter deloma neprehodnem terenu psi španijeli, ki so oso-bito sposobni z.i grmarienje itd. Pse barvarje so dosedaj kol specijelne upo-trebliali za izsleditev obstreljene divjačine, jelo-njadi, srniadi i. dr., ki bi v drugem slučaju lahko marsikateri kos div iačine i stal za lovca za vedno izgubljen. Brake sc uporablja za gonio divjačine, pred-v som saicev, lisic itd., pa tudi srniadi v gosto zaraščenih strminah, ali sicer težko dostopnih terenih Razume se, da nai so pri tc, vrsti psov odločuje predvsem imeiiteli lovišča po svoji lovsko piavični uvidevnosti, V zadnjih desetletjih, ko so sc lovišča vedno boli začela razkosavati in izsekavati, sc je pojavila skrb, kake vrste pasem psov bi bila najprikladneja . a propada oče razmere starodavnega lovstvu. Zmanjšana in iztrebljcna lekatera lovišča niso prenesla več brzonogih brakov, ki nai bi nc gonili divjačino v brezdalio ter io upehavali, osobito srniad. Začeli so križati nizkonogc jazbečarje s psi barvarji in tako ic nastala nova pasma »braki-jaz-bečarji«. Ta pasma pridobiva radi svo e vsestranske uporabnosti v lovu vedno ve;- tal Tudi pri nas v Jugoslaviji sc ic ta pasma začela zelo uspešno širiti, kar ic pokazala ta razstav a in vse preišnie razstave psov, ki so se višilc v Ljubliani. Psi jamarji, iaibečarii in vso ostale vrste tc-riie.-fi (izvzemši airedal-terii«-: a, ki spada v vrsto športnih in varstveno uporabnostnlti psov), pa tudi braki-i.izbcearji služijo .-a delo pod zemlio pri lovu na jazbece. lisice itd Te vrste lov ie zelo zanimiv in ga vesten lovec goji takrat, ko preneha lov na ostalo divjačino. V mesecih marcu, aprilu itd , ko ravno kotijo štirinoge roparice: azbcci in lisice v svoiih podzemsk li rovih, so tc vrste ps. neprecenljivi pomočniki pcd;etnemu lovcu Tudi psi hrti so bili v naiedliCne ši izdaji zastopani na razstavi. Uporabljajo >ih v krajih, k er so nepregledne stepe, puščobe al: džungle Na razstavo ie bilo pri avlienih 124 lovskih psov, od teh pa 'e bilo oooti erili 105 in siccr: odlično 13, prav dobro 36. dobro 38. pavol no 14 zadostno pa 4 psi, oziroma psice Uprava ljubljanskega velesejma e dala napraviti nalašč za tj razstavo zelo lepe kola ne, ki so se delile lastnikom psov in sicer za occno odlično — zlate, za prav dobro — srebrne, za dobro pa bronaste Na zadni strani nosi vsaka ko-latna tudi datum razstavnega dne 31. S. 1930. Po vrhu tega ie prejel vsak r >zstavTalec za vsakega svojega razstavljenega psa še potrdilo, izstavljeno od »Jugoslovanske Kinološke Zveze vidirano pa upravi ljubljanskega ve cse ma kot dokument, da ie bil pes na razstavi m kako oceno ie prejel. popust na vseh železnicah in razne druge ugodnosti. tako da 'e obisk Prage ob priliki tega velc-seima zvezan z minimalnimi stroški. Za večjo porabo umetnih gnojil. V interesu strokovnega pouka naših kmetovalcev je Tvornica za dušik, d. d. Ruše. izdala kratka navodila o izboljšanju pridelovanja kvantitetnih in kvalitativnih poljskih pridelkov. Navodila dobi lahko vsakdo brezplačno pri omenjeni tovarni. Dobave. Ravn. drž. rudnika Velenje sprejema do 9. t. m. penudbe glede dobave 6 kg dinanib žice, 200 metrov organtina; do 15. t. m. glede dd~ bave kemikalij; do 22. t. m. pa glede dobave 1000 kg avto-cla, 500 kg dinamc-olia in 300 q žganeffa apna. — Ravn. drž. rudnika Kakani sprejema do U. t. m. ponudbe glede dobave 2000 kg clja in 3000 kg masti; do 17. t. m. pa glede dobave 2000 kg karbolineia. — Ravn drž. rudnika Kreka sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave spj k zu vrtalni stroi; do 22. t. m. pa glede dobave 3000 kg mila. Naročajte .Slovenca*! Borza Ljubljana, o. septembra. Ta teden je bil devizni promet nekoliko znatnejši. /naša! je ta teden na ljubljanski borzi 14.4 milijona Din v primeri s 13.1, 11.2, 11.3 iu 13.1 milijona Din v prejšnjih tednih. In teden je bil posebno znaten promet v devizi Nevvvork, nadalje šc v devizi London. Tečaji so pa bili skozi cel teden čvrsti in so bili konec tedna višji kakor v pričelku. Kakor običajno je bilo privatno blago zakliučevano v devizi Trst, dočim je ostalo devize dala Narodna bauka. ludi kompenzacije so bile znatne. Promet na trgu vrednostnih papirjev ie popustil in zabeležili smo celo, da en dan v tednu na zagrebški borzi ni bilo zaklitičkov v državnih papirjih, duige dni zopet pa samo v enem papirju. Tečaji nc izkazujejo dosti izprenicmb. Delnice denarnih zavodov so v Zagrebu ostale neizpreme-niene pri srednjem prometu. V industrijskih papirjih ic malo prometa in so brez interesa. Pap pa so med paroplovnimi papirji čvrste delnice Dubro-vačke, ki so prišle že na 400. DENAR Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.50, Atene 6.68, Berlin 122.70, Bruselj 71.93, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.075, Carigrad 2.44, Dunai 72.80, London 25.055, Madrid 54.40, Newyork 515.45, Pariz 20.24, Praga 15 29, Sofiia 3.73, Trst 2699, Varšava 57.75, Kopenliagen 137.95, Stock-helm 138.50 Oslo 137.925, Helsingfors 129.525. VREDNOSTNI PAPIRII Dunaj. Don. sav. jadr. 88.25, Wiener Bnnk-v e r, n 17.SO, Creditanstalt 47.40, Escompteges. 159.40, Ruše 35.50, Alpine 25.80, Trboveljska 49.10, Lcvkam 4. Rima Murany 85.50. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% B'er pos. 86.50—«7.75. — Nevvvork S",. Bler. pos. 97—97.50, 7% Bler. pos. 86.50 do S7.75. 7'V pos. D. H. B. 84.25—85.50. Žitni trg Bučiivpešta. Tendenca čvrsta. Promet živahen Pšenica: okt. 16.08—16 40, zaklj 16.28--16.30; marc 17.58—17.90, zaklj. 17.73—17.74; manj 18.08 do I8.3S. zakli. 18 22—18.23. — Rž. okl. 10.35 do 10.50, z.vkT 10.31—10.35; marc 11.50—11.72, zaklj. 11.51—1152 Koruza: sept. 15.25—15.30, zaklj. 15.35—15.45; maj 14.«—15, zaklj. 14.95—14.97. Živina Mariborski sejem. Na svinjski se em 5. sept. e bilo prignanih 456 svini. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari po 100—125 Din, 7—9 tednov 1S0— 250 Din, 3—4 mesece 300—350 Din, 5—7 mesecev 450—500 Din, 8—10 mesecev 600—SCO Din. 1 leto stari 900—1000 Din; 1 kg žive teže 11—13 Din, 1 kg mrlve teže 15—17 Din. Prodanih je bile 205 glav Jajca Akoravno napovedujejo zadnja londonska poročila mlačno situacijo in dajejo malo upanja na skorajšnje zboljšanje. >e čuti vseeno na kontinentu oživljenje jajčnega trga. Produkcija vidno pojenjuje in je Rusija, največji konkurent, popolnoma odpovedala v jajčnem izvozu. Nakupna cena sc giblje od Din 0.05 do 1 Din. — Sv. Jurij ob juž. žel., dne 5. septembra 1030. Hmelj Dne 6. septembra. Savinjska dolina. Zadnje dni je postala kupčija nekoliko živahnejša, ker so baie- trgovci prejeli nckai. večjih narečil. Cene pa niso napredovale, tcmvfeč se prodaja hmelj povprečno po 6—S Din, slabši celo samo po 4—5 Din, le prvovrstno blago doseže tudi ceno 8—10 Din za kg. Ker ni mnogo izgleda na boljše cene, hmeljarji počasi prodajajo. Češkoslovaška. Obiranje ic v glavnem končane. Producenti sicer trdiio, da ic pridelek prvovrsten, trgovci pa poročajo, da je preveč objeden od bolhačev, deloma celo napaden od peronospore m ie zato težko najti gladko-zeleno blago. Tudi je b.ve pridelek večii, kakor pa navajajo producenti. Kupčija se le slabo razvija in se plačuje za hmelj povprečno po 15—16 Din, Ic za prvovrstno blago tudi do 21 Din za kg. Nemčija. Pri stalno lepem vremenu se obiranje nemoteno nadaljuie. Producentom sc priporoča izredno slabe nasade pustiti neobranc, ker slabo blago letos nc bo našlo kupca. Nn tržišču jc položai še vedno iioizprenicnjen in tendenca mirna. Za tetnangski hmelj se plačuje 22—26 Din, za hallertauski pa 15 22 Din in za ostali bavarski hmeli le 12 15 Din zu kg. Promet pa jc prav majhen, ker šc vodno ni pravega zanimanja. •Slovenski hmeljar«. Niirnbcrg, 6. sept as. Na trg je bilo danes pripeljanih 200 bal hmelju. Prodanih ie bilo ob velikem povpraševanju 150 bal. Posebno veliko povpraševanje ie bilo za hallertauski hmelj, ki jc dosegel ceno 60- 85 mark. Nekoliko bal tetnan-škega hmelja je doseglo ceno 95 mark. Zn inozemski hmelj ni bilo kupčij. Razpoloženje je bilo nadalje inirno. Iz službenih objav Oklic. Dne 15. julija 1030 jc v hospitalu Central Dijon, Cote d'Or v Franciji umrl naš izseljenec Koren Martin, katerega domovinska občina ni znana. V njegovi identitetni izkaznici je označeno, da je bil rojen 17. nov. 1801 v Sigradu, kateri kraj pa tukaj m poznan. Kdor bi vedel za domovinsko občino imenovanega, naj to sporoči kr. banski upravi v Ljubljani. Prostovoljna javna dražha nepremičnin, vpisanih kot imovina Ljubljanske oblasti pod vi. št. 393 k. o. Brežice in obstoječe iz stavbne parcele št. 243 z enonadstropno hišo št. 70 v Brežicah, dvoriščem in dvoriščnim |»slopjem ter iz zemljiških I parcel št. 132-2, 132-6 k. o. Brežice. Dražba se bo v ršila dne 26. septembra 1030 dopoldne ob 0 v notarski pisarni notarja Kramerja Rudolfa v .Brežicah kol sodnega komisarja. Izklicna cena je 200.000 Din. vadij pa 20.000 Din. Dražbeni oklic. Dne 14. oktobra 1930 ob 0 bo pri sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bistrica, vi. št. S'28. Cenilna vrednost 8136 Din; najmanjši ponudek 5424 Din. — Okrajno sodišče Dol. Lendava. Vpisi v trgovinski register. »Autotaxi«, družba z o. z. v Kočevju. Izbrisal sc je družabnik in poslovodja Petschc Jože. vpisal pa novi družabnik in hkratu poslovodja Verderber Gustav, hotelir v Kočevju. -Bistra«, kemična tovarna olja, lakov in barv, d. z o. z. v Domžalah v likv. Izbriše se po soglasnem sklepu družabnikov likvidator Bizjak Stane. — »Gradbeno ]>odjctje G. Tonnies, družba z o. zav., sprememba druž. pogodbe. Izbrišejo se poslovodje: Tonnies Rudolf, jieumer Dragotin, Tykač Alojzij in Berkovič Nikola. Vpisi v zadružni register. »Hranilnica in posojilnica v Dolskem«, r. z. z o. z. s sedežem pri Sv. Heleni. Izbrišeta se člana načelstva Zupančič Ivan in Janež Franc. Vpišeta se člana načelstva: Zajec Janez, posestnik v Dolskem št. 7, in Jemec Ivan. posestnik v Senožetih št. 25. — »Hranilnica in posojilnica v Smartnem pri Litiji«, r. z. z n. z. Izbriše se član načelstva Rihar Matej, dekan v Šniart-nem pri Litiji. Vpiše se član načelstva Gornik Anton, dekan v šniartnein pri Litiii št. 1. — »Hranilnica in posojilnica pri Sv. llju v Slov. gor.«, r. z. z n. z. Izbriše se dosedanji član načelstva Franc Freiham. vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Jožef Gornik, posestnik v Selnici ob Muri. — »Prva dolenjska posojilnica v Metliki«, r. z. z n. z. Izvršil se je izbris prokure dosedanjega prokurista Kramariča Ivana. Določitev nr.knadnega ugotovitvenega naroka. Prezadolženka Jeglitsch Marija, trgovka v Mari-horu. V svrho ugotovitve naknadno prijavljenih terjatev in pa terjatev, ki se še do razpisanega naroka event. prijavijo, se razpiše naknadni ugotovitveni narok na 25. septembra 1030 ob 11. soba št. 79, Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru. Odprava konkurza. Prezadolženka Pere Ana, trgovka v Mariboru. Gosposka ulica 34. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 7-29—1, o imovini prezndolženke. se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa. — Okrožno sodišče v Mariboru. Poziv upnikom. Agrarna za:ednica na Haidini, r z z n. z. v likvidaciji pozivlie upnike, da prijavijo cventuelne teriatve do 30. septembra 1930 — Upravni odbor. Anton Kremžar i Strojno pod'etje S Št. Vid nad L)ubl$ano | Edino dcmsče podi. za izdelavo raznov. pol edelsk h stro ev e Stalna zaloga motorskih mlatilnic in bencin-m torjev orig. »SLAVIA . Nadalje plugov, ^ bran, kultiv atorjev, karifikatorjev itd. ~ jf| Oglejte si našo razstavo na veleseimu in za- EŠ logo v St. Vidu nad Ljubi,ano. Ši n IIBIHIEIISIKIflBIBII Za šolsko mladino ie potrebna dobra in trajna obutev! Tovarna čevljev »PEKO« posvečuje vso pažnjo izdelavi čevljev za mladino. Zato sy nabavite čevlje najboljše kval. po izredno nizttih cenah od štev. 26-30 . . Din 125-od štev. 31-35 . . Din 145- v naših trgovinah avg a ur in mofor^ov LJUBLJANA ALEKSANDROVA CESTA 1 MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 14 ►PEKO« izvršujem dobro in poceni. Kdor mi predloži ta oglas, ir.u .i.nn popust 10% pri popruviliii in 5nn pri nakupu ALBIiRl ECCAR1US, urar, MARIBOR, Slomškov trg 5. perfekten, z večletno prakso — želi mesta pr. hranilnici - posojilnici, trgovskem ali industrijskem podjetju. — Cenjene dopise prosi na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod: »Marljiv in delaven«. Likanje moške ali ženske obleke 18 dinarjev Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito posije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova Wallet Express, Ljubljana, Stari trg št. 19. Za lovsko sezijo nudi puškama F. K. KflISER. Ljubljana Kongresni trg 9 nove vrste lov, patrone znamke »R<, baian«; z nemškim ilasloch brezdimnim »modnikom in v zalogi bodo >Ueco< patroni z nemškim Rothvveilsklm smodnikom Samostojen mizarski mojster Na novo ustanovljeno podjetje išče lamodojnega mojstra, veščaka v stavbnem in pohištvenem delu proti 40% čistega dobička. Zahteva »e 30.000 do 50.000 Din kavcije. Stroji in gonilna sila na razpolago. Ponudbe na upravnittvo tega lista pod »Samostojen mizarski mojster«. Prva celotna l//)a|n t Doktorja Franceta Praftarna zbrano delo Cena Din 4Qr—, elc« vozana Din fiS'— Jugoslovanska knjigarna v LlublJenL Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 50Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad 9vrstic se računajovišje.ZaogtasesIro-go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaEDin.Najmanjši znesekiODiri. Pristojbina ra iifro SOin.Vsak oglao treba plačali pri naročilu.Na pismena vpraiarija odgovarjamo le,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljano 10/3'-»9.Telefon štev 2328. II Službej$č?jo Dekle bi sc rada izučila v šivanju ali pletenju /. vso oskrbo v hiši proti . primerni odškodnini ali Z delom. - Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 10.207. Za gospodinjo gre boljša vdova, ki je v gospodinjstvu vsestransko jzvežbanu in s svojim pohištvom. - Ponudbe pod značko »Najraje k vdov cu« na ogl. odd, »Slov.- Iščem mesta k 2- do 3 članski družiili, v.ajena vseh hišnih del, znam kuhati, nekaj .šivali in Stikati. Ponudbe pod značko .»Marljiva, šlev. 9377 nn oglasni oddelek .Slovcnca«, Mesarski pomočnik priden in pošten, išče službe. Nastopi lahko ta-kpj ali pozneje. Vikioi Dolenc, Dvor 12, pri Žužemberku, Trgovski pomočnik želi mesta v večji trgovini. Naslov v upravi lista pod št. 10.043. Viničar popolnoma izvežban. s tremi močmi (brez otrok), sprejme stalno službo. — J. P„ Volčje št, 12, Srom-lje pri Brežicah. Mlajša kuharica samostojna gospodinja, r. najboljšimi spričevali — želi mesto. — Naslov v upravi pod 61. 10.282 Gospodična ki ima 6 let prakse kot blagajničarka in 3 leta kot strojepiska, zmožna vseh pisarniških del — -P,r'lWvBa postrežbo .stritak — ž*li primerno .•jsluik>H i CeHi, ponudbe na (.upr»vo - ; »Slovenca* pod ' , -»Skromna in vestna Staroupokojeui drž. poduradnik z družino 8 nezaposlenih, srednjih let, vešč tudi srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, išče službo skladiščnika, inkasanta, sluge ali karkoli — pod »Trdo življenje« na oglasni oddelek »Slovenca«. Katera tvrdka ali podjetje bi me zaposlilo Vot potnika ali slifi--no. Pozneje sprejmem tudi zastopstvo, kter imam hišo v najprometnejšem trgu večjega okraja v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca pod štev. 10.283. Iščem službo sluge skladiščnika ali kaj slič-nega, najraje v Ljubljani. Grem tudi kot slugu v manjšo občino, da bi zraven delal obrt (kolarsko). Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 10.281. -- *7nserati SI llužbodobe Krojaškega vajenca Sprejme takoj Ivan Kovič, krojač, Novi Vodmat, p, Moste pri Ljubljani. Orodničarja dobro samostojno moč se sprejme. - »Tribuna« F. B, L., Ljubljana , Karlovška cesta 4. Učenko za mod. trgovino v Ljubljani sprejmem takoj Ponudbe na upravo »Slovenca« pod. »Prikupljiva in pridna-. Naprodaj ceno: 2 kom, jarmenika od 18 in 24' ter 1 kom. stroj dušičnjak i;i utornik (Fe-der- und Nut - Hobclma-schine). — Vprašanja na Adoifa Goldateina nasl., Osijek. Šivilja za perilo j in tudi začetnica se sprej-i me takoj za stalno. Nn-' slov sc poizve v upravi »Slovenca« št. 10.285. Mssarsk. pomočnika sprejmem takoj. Naslov pove uprava pod 10.255. Učenko ali učene« krepkega, marljivega in poštenih staršev, s primerno Šolsko Izobrazbo, takoj sprejmem v trgovino r. meianim blagom. -Ponudbe na: Ivan Kaši, Sv.. Vid pri Ptuju. Učenca pridnega in poštenega -sprejmem za steklarsko obrt na Jesenice. - Pism. ponudbe na upravo »Slo-venca« na Jesenicah. Knjigovodja perleklen bilanoist, obvla-dajoč perfeklno slovenščino in nemščino — ne sprejme. Podrobnr oferte z navedbo možnosti nastopa na upruvo »Slov.« pod znamko: »Delniška družba«. Natakarico pridno ter dobro izurjeno, kateri dam vse na račun, sprejmem takoj. Potrebna kavcija 10 do 20.000 Din. Več po dogovoru. - Pod šifro: »Na račun j št. 10174. Perje od Din 35- naprej Pern ice iz puha, volne in bombaža Kemično čiščenje perju Din 15'— kg FEIN. ZAGREB, Zrlniski trg 15 Dekle pridno, staro 16 do 20 let, sprejmem za vsa hišna delu, - Naslov uprava lista pod št. 1 pove 0237. Krojaškega vajenca 14 letnega, zdravega — sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Za-luznik, Podutik, Ljubljana Vil, Krepak vajenec se sprejme za ključavničarsko obrt. - Ivan Zor-ko, Glince. Tapctnišk, vajenca sprejme Radovan, Mestni trg 13, Ljubljana. Kuharico k mali družini za Beograd iščem za takoj. Ponudbe ali oglasiti se v gostilni Češnovar, Kolodvorska ulica 33. Vajenca -(ko) sprejmem v trgovino mešanega blaga, s predpisano šolsko izobrazbo, poštenih staršev, na deželo. Stanovanje in hrana v hiši. - Vprašati v upravi lista v Mariboru. Krojaški vajenec ne 3prejme takoj pri F, Može, Ljubljana, Cesta v Rrtžno dolino 12. V In iSlovencu- imajo največji uspeh: Služkinja pridna in poštena, ki je vajena priproste kuhe, se sprejme lakoj ali po dogovoru. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 10110. Gospodinjo - kuharico iščem za takojšnji nastop. Prednost ima tisla, ki ima za svojo sobo pohištvo in nekaj kuhinjskega orodja. Vse drugo po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 9896. Krojaškega vajenca sprejme lakoj Brudar Rudolf, krojaštvo — Novo mes(o. Krojaški mojster išče vajenca od 15 do 16 let iz dobre družine. Ponudbe pod št. »10.160« na upravo - Slov.« Krojačica sprejme takoj učenko, - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.234. Učenko zdravo in pošteno, s primerno šolsko izobrazbo sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom Hraha in stanov, v niši Prednost Imajo dobre ra-čunarice ter voljne pomagati pri gospodinjstvu. - Naslov: Ludvik Vidmar, trgovec v Atnbrusu, pošta Zagradec, Dolenjsko. ■HVodl'za izdelovanje kozmetičnih preparatov LJUBLJANA DlJNAJSk S C USTA 11 VEL ESEJEM PAVILJON »H« priporoča svoje prvovrllne kolinske vode in ostale kozmetične predmete, ki jih nudi po zelo ugodnih cenah in l>> v svojih prostorih na Dunajski i c.sti, kakor tudi v svoji razstavni fcefl • 1 ' ----- V C 1 C s S | HI f> ...... paviljonu »H*. Vabimo i:in|euo občinstvi na brc/olive/en ogled nušegu blaga let a« topli' piiporoCuino. Kmet, strokovnjak dobi službo za strokovno propagando umet gnojila. Mesečna plača po dogovoru. - Dopisi na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Umetno gnojilo«. Pekovski vajenec v 3taros'i nad 16 let, se takoj sprejme.. Prednost imajo z enoletno učno dobo, vse drugo ustno. -Pekarna 2užek, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 8, 5 čevljar, pomočnikov za šivana in težka zbita dela dobi lakoj stalno službo pri S Florjančič 6 drug, Šmartno p. Litiji. Učenka za krojačico se sprejme. - Naslov v upravi »Slovcnca-; pod št. 10.262. Učenka s predpisano šolsko izobrazbo za manufaklurno trgovino v Ljubljani, se takoj sprejme. — Naslov . pove uprava »Slovenca« pod št. 10.266. 2 učenki za pletenje sprejme Evg. B o n a č , I Streliška 24, Ljubljana. Učenka se sprejme za .strojno pletenje z v»o oskrbo v hiši. Naslov pok« uprava »Slovencu- pod št. 10291. Poštena deklica od 14—15 Icl se sprejme na kratko polku'.njo v trafiko. — Ponudbe na upravo »Slovencu pod »10.289«. Zastopuike za 26 predmetov sprejme Lindič, Ljubljana, Ko-inenskega 36. Učenko Učenke za mehanične umetno vezenje in predti$k sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana. .Dajmajinova ul 13; sprejme damska krojači-| ca. — Naslov v upravi j»Stovenca« pod št. 10.240. Čevljarskega vajenca i takoj sprejmem. Matija i Jordan, Gorenja vas, Rib- Inica, Dolenjsko. Krojaškega vajenca (poltenih staršev sprejme i takoj Kari Dolinšek, Vrh--I polja. Kamnik. Čevljarski pomočnik za navadno delo dobi takoj službo. Stanovanje in hrana v hiši Pojasnila daje Autobus Pernuš, postaja Figovec, Ljubljana. Vajenca za mizarsko obrt takoj sprejme z vso oskrbo Jože Oblak, mizar, Škofja Loka. V službo vzamem boljšo sobarico, I.i zna dobro šivati. - Naslove se prosi na upravo »Slov. pod st. 10.219. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v modno trgovino v Ljubljani z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi lista št. 10.230. t Izložbenega aranžerja i z večletnimi spričevali, ki jc tudi dober prodajalec,. | sprejme Ivan Savnik — Kranj. Prodajalko izurjeno v manufakturi, z večletnimi spričevali in znanjem nemščine, sprejme Ivan Savnik. Kranj. Služkinja poštena, zdrava, ki rada kuha in ima veselje služiti pri družini z odraslimi, pridnimi otroci, se sprejme v boljšo hišo. — Naslov v upravi šl. 10.292. Učenca (učenko) pridnega, poštenega in močnega sprefmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Zdrav fant« (dekle) št. 10.253 upravi »Slov. Kolarski vajenec se sprejme takoj. - Ivan Zanoška'r," uirielno kolarstvo, Gosposvelska c 16, vhod v delavnico iz Blei-\veisove ceste, Ljubljana. Kavarniški vajenec (Pikolo), ki je končal III. razr. srednje šole — se sprejme takoj v pouk: istotam dobi službo ka-\arniški natakar. Ponudbe je poslali na kavarno, ».Slon«, Ljubljana Zastopnik ki potuje v Sloveniji že za liako firmo in bi vzel v prodajo tudi še razijc predmete za industrije in trgovine, naj vpošlje pismeno ponudbo nn T. V. na upravo > Sloveuca« Iščemo prodajalce po deželi, za posnemal-nike, brzoparilnike, ple-tilne stroje kolesu itd. (tudi za postranski zaslužek) Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 26% popust nudim vpeljanim potnikom pri malinovcu, Sprejmem 7.a vsak okrni samo enega. Naslov v oglasnem oddelku pod štev 10.288. Iščem za V3e kraje v državi zastopnike za prodajo nove patriotične slike Prodajo te odobrilo in omogočilo pristojne ministrstvo. Zaslužek 3—6000 'Din mesečno Obrniti se 'je osebno ali pismeno Izdavačkoj kancelariji -Beograd, Kolarčeva 3/1. ANGLEŠKO DIAG0 ZA JESEN SPECI AL KVALITETE / IU,'-PON1 ZA POSAMKZNKOHLLKK KUPONI ZA POSAMEZNIC DAM PLAgrni PK1POHOCA TVUDKA NOVAK LJUBLJANA KONGRESNI TRG STiiV, 13 I Ženitbe Mož srednjih let obrtnik in posestnik na deželi, želi znanja z vdovo ali gospodično, pripro-sto in izobraženo. Ponudbe na oglasni oddelek •Slovenca« pod značko Novo življenje/. Štejte sna, dve, tri in Vi ste popoln irrož. Ustvarite si življcnsko eksistenco / dobrini zastopstvom. - Prodajamo presenečujoči in čudežno poceni izdelek, ki znači naravnost nekaj epohal-nega. Mudi se, mudi se, zadnja novosti Vi boste Vzbudili povsod največjo pozornost. - Pismeno ali ustno na: Schapira, Miklošičeva 14. Mlad obrtnik sedaj v državni službi, vsled pomanjkanja znu-nja, bi poročil mlajšo gospodično z nekaj gotovine. Prednost imajo šivilje. Le resne ponudbe s sliko noj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod: -Tiha ljubezen« it. 9680. Čevljarski vajenec 7. vso oskrbo se sprejme. Lovro Breceljnik, Vidov-1 danska 2. Večja opekarna išče izp.rašanega strojnika | k Wolfovi lokomobili. — Oni, ki so pri opekarni že bili, imajo prednost. Ponudbe pod Strojnik št. 10.260 na upravo. Iščem vrtnarja popolnoma iz\ežbanega v opieratnjevanju in vzgoji sadnega drevja, zelenjave in cvetlic z nastopom v mesecu, oktobru. Mlajši oženjeni z malo otro'< imajo prednost. Stanovanje razsvetljava in drva ter zelenjava v naravi, plača, pa po dogovoru. -Ponudbe s sliko naj fc pošljeio nn lnterrekli.ni, Zagreb. Marovska 28 — pod ?t. P. 7017. V popolno oskrbo sprejmem gospoda, primerno tudi za duhovnika-penzionista, z nekaj kapitala^ proti posojilu ali na-pre| plačilu oskrbnine. -Lastna vila, šolnina lega z razgledom na Pohorje ter mirni kraj v Mariboru. - Ponudbe na podružnico • Slov.« v Mariboru pod: »Soliden gospod«. Družabnika-trgovca in kavcije zmožnega poslovodjo (tudi ženske) — išče za vso Jugoslavijo nujno potrebno nove podjetje (trgov.-obrtno združenje mest in dežele). — Ponudbe pod 5000 do fl.ono- na Marstani v Mariboru (odgovor tri znamk?). I Gosli poučuje bivi>. učitelj konservalo-rija. Štuueutovska ulica V.d Šoferska šola 1. oblast. Uonc., Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). - TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Klavirski pouk temeljit in uspešen, dajem po zmerni ceni. Ponudbe na oglas, oddelek »Slov.« pod šiiro: »Klavirski pouk« Klavirski pouk po edini pravilni uspešni metodi. Pod Trančo št. 2, II. nadstr.. desno. Soba se odda dvema gospodoma ali dijakoma. Parket, elektrika, sredina mesta. Naslov pove uprava Slovenca pod it. 10.228 Opremljena soba se odda solidnemu gospodu. Groharjeva ul 15. Soba p elektriko se odda mirnemu gospodu na Rimski cesti št. 3. Petsobno stanovanje fn pritikline v sredini mesta, v mirnem kraju, se s 1 novembrom odd3. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št 9717. V Zgornji Šiiki Kosovo polje, oddam dvosobno in enosobno stanovanje, oboi« s kuhinio in pritiklinami, 15. septembra Naslov v upravi šv 98SS. Krasna soba neopreinijcna, solnčna, za Bežigradom, v vili Kras. I. nadstr.. Pletersnikova 24, se odda. - Ogled od 13 do 15. Dvosobno stanovanje s pritiklinami, L nadstr.. sredi me„ta, popolnoma prenovljeno, se odda proti zmerni najemnini in povrnitvi 3000 Din adap-ciiskih stroškov. - Naslov v upravi »Slovenca pod it. 10.269. Lepa zračna soba z elektriko in poseben vhod, z mobilijo ali brez nje, se odda lakoj v bližini cerkve sv. Frančiška. - Naslov v upravi »-Slov. pod št. 10 273. Meblovana soba lepa in solnčna, se odda stalnemu in solidnemu gospodu. Gruberjevo nabrežje it. 16. Gospodična ie sprejme na stanovanje Horijanska 2% I — - hod Hrenova ulica Dosmrtno stanovanje v Ljubljani -ie odd- 'c-nudbe pod »>« sov« Dir. - ScKa * Vom. StoJbc« l Jmjt '.•o* im .V' ss: r — FV.»< t«$a i-fk sUnt* a«s>. t,< uv ■ »vb :i v .i..vjc>tfv ljanske glunazre >3j.ot v upravi lula št. i s 233 Dijake f-inje) sprejmem n hr»so stanovanje. - Bao Sv. Petra 02.-ip 71. Dva dijaka (-inji) s hrano ali brez sprejmeta na ;tanovar,je. — Naslov v upravi 'Slov.« pod št. 10.271. 1—2 dijaka se sprejmeta v popolno oskrbo za 600 Din. - Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 10.272. Dva mlajša dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano po zmerni ceni. - Gosposka ul. 10/1. Dva dijaka se sprejmeta v vso oskrbo. Prav lepa soba in dobra hrana. Cena za osebo 600 Din. Maribor, Magdalenska ul. 68. Dijaka sprejmem na stanova--? in hrano. Nj sedmošolec. Poirv e se t oglasnem oddt*. a »S vtnea- Maribor. Dve dijakinji (dnaka vesteo rjnw -1 »ta-eovirje ir. krar« - . Obrtat šc'.e f * » Irfeviet Jarča- _ 7 Dijaka ah -c s?r«-3«- -j : i-..- lUroiiM — ^U .V ^-e^.vi -iN .Hkie či mk. tc ■z M «1 f -titat f » »*r nt ~Vi t 'H'-" . >: ■JH ' Dijaka ali dijakinjo mlajšega, sprejme v Mariboru mala solidna družina z vso oskrbo. Nadzorstvo vestno! Zdravo solnčno stanovanje, dobra izdatna hrana. Na željo nemška konverzacija. Cena nizka. Naslov v upravi lista Maribor. \mm Restnvrnterjn sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, eventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj. Malo poaestvo hišo s 3 sobami ob drž. cesti, z lepim vrtom, 2 njivama, 2 in pol joha gozda, prodam. Od železnice t uro hoda. Cena 35.000 Din. Šmuc Alojzij, Liplcnje, p. Turjak. Lepo posestvo z lepim sadnim vrtom in vsemi gospodarskimi poslopji, ugodno proda Vom-potič Tomaž, Količevo 9 pri Domžalah. Poslovne prostore oddamo takoj v najem v Šiški, primerne za pisarne, event. tudi stanovanje. - Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Prvo nadstropje« št. 10.044. Poslovni lokal v Gledališki ulici odda takoj Pokojninski zavod za nameščence v Ljubij. Pisarniški prostori se oddajo v najem. — Poizve sc: Krekov trg 10. Lokal z branjarijo vred se odda na prometnem kraju. Naslov v upravi pod 10.181. Trgovino z inventarjem, skladiščem in stanovanjem, na zelo prometnem kraju ob državni cesti, oddam v na-iem. Naslov pove uprava pod št. 10.191. Najcenejše nove hiše 25.000 Din, družinske, gotove (naplačilo 5000 Din), lesene od 30.000 Din. Stanovanja za silo organizira »Marstan«, KorošKa 10. Istotam pojasnila sploh v "stanovanjski zadevah. — (Vpisnina 10 Din, 3 znamke.) Hišo enonadstropno, s tremi sobami in pritiklinami, vrtom, sadonosnikom, nekaj zemljiščem, pri Pra-gerskem, ugodno prodam. Vprašati v trafiki Repnik, Pragersko, ozir. v upravi »Slovenca« Maribor. Po$e$tto» Posestvo malo, se proda v Rošpohu štev. 104 pri Mariboru. Cena 55.000 Din. Kmetijo 47 oralov, s pridelki, proda za 170.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica C0. Cenjenim čHateljem priporočamo sledeče Novomeške tvrdke Dular Ciril Specori Ja lil galuuteri ja Kupuje sobo, pšenico iu drugo ilc/.. pridoiko Ljubljanska cesta Brudar Rudolf krojaštvo, izdeluje raznov. uniforme Trg Kraljeviča Petra Zagorc Josip kamnosek Novoinesto 243 — Bršljin 27 Kumar Josip pušknr in mehunik izvrAujo vsakovrstna popravila. Kiuajlirunje v ognju dvokoles in motornih koles itd. Knjige pisarn, potrebščine itd. J. Krajec nasl. .ilustr. Slovenec lefnih (929 v izvirnih platnicah še vedno na razpolago Podružnica Ignacij Vok zaloga Šivalnih strojev »1'faff« ln t'uch dvokoles Ljubljanska cesta Soper Jan slaščičarna Ljubljanska cestn 269 Brata Udovič mizarstvo in izdelovanje sadnih stiskalnic Fab an Marija strojno pletenje in galanterija Matija WflcMer u^,, ure, zlatnina, gramofoni, plošče in baterije Ljubljanska cesta Podružnica ..Slov. uprave Naročnina Oglasi Obrt Trikotaže vseh vrst po meri, Aleksandrova cesta 3, pritličje. Graščinsko posestvo smreke 20.000 m", lesna industrija — dragoceno opremljena graščina — proda za 6,000.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno z mesarijo nekaj posestva v trgu — proda za 100.000 Din Posredovalnica Maribor — Sodna ulica 30. Gosposko posestvo ob železnici z vilo, 50 orali gozda, ostalo njive in travniki, proda za 300.000 dinarjev Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Majhno posestvo hiša, sadonosnik, 2 njivi, v vasi Okrog, četrt ure do farne cerkve Ponikva ob juž. žel., se proda. -Poizve se pri: Scnegač-nik, Aškerčeva 1, Ljubij. Hiša dvo- (tro-) stanovanjska z velikim vrtom, primerni. za podjetnega obrtnika ali upokojenca, z donosom do 8U0 Din mesečne najemnine, v obč. Rakek, naprodaj proti la-'.ojšnjemu plačilu ali na dve dvosobni stanovanp, obroke z garancijo. - In- j 'eP,Jtrt' Ilovica. ^20^00. formacije v upravi »Slovenca« pod št. 9138. „PO$E$T" Kealitetna pisarna, družba t o. t. LJUBLJANA - PRODA:- Hišo z gostilno, jako prometno, 3 gostil, sobe, salon, 3 stanovanja, prometno predmestje Ljubij., 430.000 Din. - "Hišo, enonadstropno, 4 komfortna trisobna stanovanja, ca. 1000 m- vrta, parka, dvorišča, Poljansko predmestje, 500.000 Din. — Vilo, novozidano, strista-novanjsko, lOCO m' vrta, blizu glavnega kolodvora, 400.000 Din. — Hišo, novozidano, enonadstropno, Na Dolenjskem se radi smrti po ugodni ceni proda posestvo z mlinom (3 pari kamnov) in ribnikom. Voda stalna. Mlin na novo preurejen. Na posestvu se rede 4 glave živine. Zaje, Zeljar-ska ulica 6, Ljubljana. Stavbišče za vilo v Ljubljani ali naj- Ksilolitni tlak ■■iiiimmiiiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiii za kuhinje, veže, hotele, trgovske lokale, urade, kopalnice, industrijo itd. ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag. Polaga MATERIAL trgov, d- z omej. zav. LJUBLJANA DUNAJSKA 36/a Teleton 27-16 Brzojavke: Material Večj. množino čevljev bližji okolici se kupi po I bakančev in lahkih rabim, zmerni ceni. Ponudbe na Dobava po dogovoru. Po-upravo »Slovenca* pod nudbe s ceno na upravo »Doma št. 10.182. Hišo za trgovino, gostilno v Borovcih pri Ptuju, prodam ali dam v najem. Paulinič, Rogoznica št. 15, Ptuj. pod št. 9874. Stara gostilna pol ure od mesta, tik glavne ceste, auto proga. Hiša v dobrem stanu z dvema velikima vrtovoma in t oralom njive, se proda za 65.000 Din. Proda se radi bolezni. Poizve se v upravi »Slov.« št. 10125. Ugodni plačilni pogoji. Vilo, novozidano, pod-kleteno, dve dvosob. stanovanji, kopalnica, priti-Načrte in proračune kline, lep vrt, Podrožnik, 1 1Č0.CC0 Din. — Hišo. tri- nadstropno, starejšo, dobro ohranjeno, 3 dvosob. stanovanja, velike kleti, ccnter, 250.000 Din. — Hišo, novozidano, enonadstropno, tristanovanj-sko, 700 nr vrta, Trnovo, 220.000 Din. — Vilo, novozidano, tri- in dvosobno stanovanje, vrt, Šiška, 200.000 Din. — Hišo, novozidano, dve dvosobni stanovanji, lep vrt, začetek Rožne doline, 140.000 Din. — Dve novozidani hiši, enodružinski, 500 m3 vrta, Rožna dolina, po 120.000 Din. — Vili slič-no, visokopritlično hišo, 3 velike sobe, kabinet, pritikline in vrt, Jezica, 145.000 Din, potrebno 70 tisoč Din, — Gostilniško posestvo, prenovlj. hiša, za zgradbt. izvršuie Tehnični biro »Tehna«. Ljub ljana. Mestni trg št. 25 1. - Zahtevajte posel inže- njerja-arhitekta pove uprava »Slovenca« pod štev 9644 Hišo ali vilo v Ljubljani, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod št. 1930. Proda se hiša z malim vrtom v sredini mesta v Tržiču. Pripravna za trgovino, v hiši je vodovod in elektrika. — Več se izve v trgovini: Logar & Kalan v Kranju. Enonadstropno hišo prodam do 1. oktobra. - Josip. Pogačar - Kamnik. ve,ik gosti, loka, 9 gU_ nov, velik gostilniški vrt, nromet. cesta predmestja, 400.000 Din. — Gostilno. renomirano, izredno solidna hiša, več stanovanj, posebej veliki hlevi, tvorniško poslopje, 3500 m' zemljišča, blizu glavnega kolodvora, 800,000 Din. — Hišo, pritlično, 5 oralov posestva, potrebna gospodarska poslopja, pri Škofljici, 70.000 Din. — Hiio, novozidano, tri sobe, pritikline, vrt, Čr nuče, 75.000 Din. — Hišo, novozidano, 2 sobi, pritikline. zelenjad. vrt, pri Domžalah, 35.000 Din. — Hišo, novozidano, 2 sobi, pritikline, vrt, Rrežice, 145.000 Din. — Dvonadstropna hiša z gostilno, 4 gostil, sobe, pritikline, v nadstropjih 20 sob, več kuhinj, 2 vrta in 2 kosa gozda, Jesenice, 280.000 Din. Hiša donaša 10% čistih obresti, — Dve narceli, 1000 in 1800 m;, Trnovo, oo 23 in 26 Din. — Stavbišče, 4000 m', blizu »Ruskega carja«, po 16 Din. _ Tri parcele, Bežigrad, po 67 in 65 D. Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgov, hiš vii, stavb, parcele, kmečka posestva, industrije itd. v največji izberi. p0 Hiša z vrtom blizu postaje Orehova vas-Slivnica — se proda. Naslov da uprava »Slovenca« Maribor Fotoaparat brezhiben, dobro ohranjen, kupim. V trgovini, Prečna ulica 8. Dva štedilnika (Tischherd) sc prodasta. Kolodvorska. Uranič. Varilne aparate »Griesogen« ter vse razne potrebščine za auto-gensko varenje ima vedno in najceneje v . alogi Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. Parkete hrastove in parjene bukove ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov, Mengeš - Slovenija. Premog in drva prodaja tudi na obroke Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. - Tel. 33-13. Steklen papir flintpapir, šmirgelplatno ter šmirgelprah za vse industrije ima vedno na zalogi najceneje Feliks Toman ml. — Ljubljana, Resljeva cesta 30., Mrtvaški voz lep, odprt, zelo pripraven za kako vas, naprodaj. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mrtvaški voz 1930«. Hrastov umivalnik svetel, z belo marmor, ploščo, 120 X65, prodam. - Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št, 10275. Motorno kolo s prikolico jako poceni naprodaj. - Poizve se pri dr. Drobniču, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Pozor, krojači! Krojaški salon s kompletno opremo na najpromet-nejši cesti Ljubljane takoj prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 10.286. Knjige za I. razred srednjih šol, nerabljene, se prodajo za nizko ceno. - Vprašati v trgovini Veber, Ljubljana, Prečna ulica. Otroški voziček naprodaj. Masarykova c. (baraka), poleg stražnice. Jabolka krasno obrana, v zabojih po 50 kg, od najraneje do najpoznejše vrste — po dnevnih cenah. Količina do 5000 kg. Vlastelinstvo »Kraljev vrelec«, Kostriv-nica, pošta Podplat. Čevljarski stroj originalni Singer (Hohl-masehine), dobro ohranjen, poceni proda ali tudi zamenja za drva — Faleš, Maribor, Aleksandrova cesta 64/1. Salonska garnitura Antik (gotski slog), naprodaj. Ogleda se lahko vsak dan od 16—18. ure. Bled, Pot na Stražo 30. Krasno tele čiste montafonske pasme ima naprodaj Hedžet & Koritnik. hotel »Slon«, Ljubljana. Tristanovanjska hiša s trgov, lokalom se ugodno proda na periferiji mesta. - Rožna dolina, cesta VI, št. 4. Dve deželski gostilni proda za 65.COO in 95.000 dinarjev Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Pckariio z gostilno v Mariboru proda Posredovalnica Maribor, Sour.a ulica 30. Hiša z njivo, gozdom in travnikom, na lepem kraju — naprodaj. Natančneje pri J. Finžgar, Podbrezje — Gorenjsko. Večje posestvo dam v naiem ali prodam na drobno, ali pa vse skupaj. - Posestvo je v najboljšem stanju, obsega 80 mernikov posetve, poleg še travniki in gozdovi za v porabo. Živine se lahko redi 12 glav. Najemnik ozir. najemniki že jahko nastopijo takoj v jeseni. Posestvo je v lepi legi v Spodnjih Dupljah, obč. Križe, p. Križe na Gorenjskem. Tik železnice in cerkve. - Naslov Mizarski skobelnik (Hobelbank), dobro ohra- |a njen, morda tudi nekaj orodja, kupim. Ponudbe na upravo pod šifro »Skobelnik« št. 10.167. Cunje, ovčjo volno staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst, kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. KUPUJEM STALNO samo večje komplekse bukovih gozdov od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. Istotako kupujem bukove prage za francoske železnice za dobavo oktober do april 1930— 1931. - Ponudbe je poslati na ANTON PETRIČ, Novo mesto Vsakovrstno Tehtnica trgovino - sistema Schulz Universal — za 15 kg. ugodno naprodaj. Vprašati pri Gospodarski zvezi na Dunajski cesti Transmisij. jermena najboljše kakovosti tovarne »Gehrckens« razpošilja najceneje Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. najugodnejših cenah. zlato kupil;* po naivišiih cenah CERNE, juvelir Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju naj-mani 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb. Ilica 82. Kemič čistilnica perja Voz štirisedežen, v najboljšem stanju, lahek, na oljnate osi, se proda ali zamenja za vino. - Naslov: Valentin Ačkun, sedlar v Trbovljah II. Dva pletilna stroja Pop 8/60, Dubied 8/60, zaradi bolezni ceno naprodaj. Babnik, Zgornja Šiška 42. Velika peč na žaganje, primerna za dvorano ali delavnico, poceni naprodaj. - Dunajska cesta št. 52. Okasion! Proda se perfekten, 4/5 sedežni, odprti osebni avtomobil močne konstrukcije in hiter. - Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod šifro »Sport-avto« št. 9398. Polnojarmenik s tovarno upognjenega lesa, gozdom, vilo, proda za 600.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica št. 30. Orgle, harmonije, piščali in ventilatorje za orgle izdeluje najceneje Anton Dernič, izdelovatelj orgel, Radovljica. Klavirji! Velika izbira klavirjev. -Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke, tudi cene na obroke. Solidna postrežba. - Tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana - Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. Trnverze vseh profilov (dobite takoj pri tvrdki Fr. Stupica, železnina v Ljubljani, Gosposvetska c. 1. Sode in kadi vseh velikosti po najnižji ceni ima vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo Kmetovalcem izdelujem tudi iz lastno pripeljanega lesa. UNIFORME vseh vrst izdeluje Josip Tomažič, Celje, Na okopih št, 5. Peči lončene, vseh velikosti nudi Pečarija v črnučah. Štedilnike obložene z domačimi ali emajliranimi tablicami; oblagamo kuhinje, kopalnice itd. Solidna postrežba in nizke cene. Priporoča se F. Jer-ko, Črnuče pri Ljubljani. Žimnice (modroce) po 35 Din predelujem. -Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska . 5, Žabjak 14. Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. — Ceniki franko, »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkpv in delov. Ljubljana, Karlovška cesta 4 (postaja cestne železnice). nilnarti 9 Rt. proso, ajdo in lefraen kupile najceneje Dri A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cest« 24 Veletrgovinu žita in moke. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva A. GOLOB i HOMP. LJUBLJANA. Puharliva ulica 3. Izdelovanje ema liranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke. Cene konkurenčne. KruSno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32, ŠVEDSKE PLETILNE STROJE, najnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehna« družba Ljubljana, Mestni trg 25/1 Divji kostanj želod suhe pobe jesensko rast, kupuje V. H. Rohrmann Ljubljana Sv. Petra nasip 27 Pohištvo iz trdega lesa, politirano ter fino izdelano; in iz mehkega lesa spalnice in kuhinje - Vam nudi po nizkih cenah zaloga pohištva Franc Velkavrh, mizarstvo, Vižmarje (pod klancem). Terazzo brusite najhitreje s »Sili-ciumcarbid drsalci«, ki jih ima vedno v zalogi Feliks Toman mL, Ljubljana, Resljeva cesta 30. III .a za obijanje kratke za mizarje oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. Gasilski voz na peresih, skoraj nov, se ugodno proda. — Anton Žitnik, Čušperk, p, Grosuplje. Plinska peč lepo emajlirana, za ogrevanje, prodam, — Prečna ulica 8, Ljubljana. Klavirji in planini svetovnih tvrdk: »Stin-gel«, »Hofmann« in »Ehr-bar« vedno v zalogi. Znižane cene! Ugodna mesečna odplačila! M. ROPAŠ — CELJE. Vsa popravila in ugla-šenjc strokovnjaško. lanreb.June ska57 orlparota najboljša lamburlce, par lllur«, strun« olt in vse "Otribliln« i« m glasbil« Odlikovan na parlikl Ceniki franko. raistul Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga I avrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul, 16, za gorenjskim kolodvorom. Kredenca velika, pripravna za gostilno, se poceni proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.290. Dieselov motor znamke Deulz (Langen & Wolf), 25 KS, sistem brez .„ „ , . . kompresorja, se ugodno Pavll)on »E«. od 31. VIII. proda. Vprašati je v to-'15 1930- Izrabite varni Pekatete, Glince, to Pr'I»ko za nakup prvo-..........' vrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Glasovir je in pianine »Dalibor« (ČSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, Ljubljana. Korespondentinjo dobro strojepisko z znanjem hrvatskega in nemškega jezika in obojne stenografije, išče za takojšnji nastop tovarna »Titan«, d. d. v Kamniku nad Ljubljano. Dobra plača. Obširne ponudbe naj se pošljejo takoj na tovarno. Cčsjez/čto pa tudi c/obra reklama u •SLOVENCU' Velika izbira ribiških potrebščin, velesejem paviljon»H« 168. Tvrdka Ziegen-speck, Berlin. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam .di najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu). 100 kg i koruze . . 175 D rešet. ovsa 190 D prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Svetov, znane originalne ČRŠe in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič, Maribor: Kari Lotz in Pinter & Lenard. — Glavna zaloga za Jugoslavijo: FRUCTUS, Ljubljana, Krekov trg 10, Razno Nikoprost stane franco 76 Din. Razpošilja Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. ove PECI VELIKA ZA L OGA SAMO Ing. (1UZ ELI LJUBLJANA - ŠIŠKA Bellaikova ul. 4 — Ctlo«!ka 98 Telefon ,V252 Zanesljive nasvete v težkih življenjskih vprašanjih, prodaji, nakupu, najemu, zamenjavi posestev, trgovin, gostiln, mlinov, razdolžitvi itd., nudi: Posvetovalnica »Marstan«, Maribor, Koroška cesta 10. (Vpisnina 10 Din, 3 znamke.) Ako želite kupiti no obroke obrnite se na . Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. z. z o. z v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije). Stojala za slikarje in risarje umetniške, študijske in šolske barve Deka, Lasur, Echt Pigment in Relief barve za slikarje na perilo, baržun platno itd. Pastele, tuši, slikarsko platno in čopiči vseh vrst v največji izberi in po najnižjih cenah le pri tvrdki OMENI d. z o. z. LJUBLJANA Dunatsha cesta štev. 14 TIVAR OBLEKE -1—\ PEKI POZOR! Čast nam je, obvestiti Vas, da priredimo letos na jesenskem velesejmu v paviljonu „F" štev. 116/118 razstavo pekovskih strojev in pekovskih potrebščin v obte Razstava se začne 31. avg. ter se zaključi 15. sept. 1930 Prosimo za obilen obisk Severočeška tovarna vagonov in pekovskih strojev, d. d., Češka Lipa (C. S. R.) II Preselitveno naznanilo! »A 1 p i n a« družba z o. z., trgovina s turistovskimi in športnimi potrebščinami, se je preselila z Gosposvetske ceste v novo zgrajeno palačo Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti štev. 21, nasproti gl. kolodvoru. Oglejte si predmete v paviljonu I na velesejmu. Preselllicie nazna Podružnica parobrodarskih družb: Cunard Line, IVhiie Star Line in Red Star Line se usoja vsem p. t. pasažirjem If^jior tudi ostalim interesen-tMr»%a Ameriko naznaniti preselitev IZ Kolodvorske ulice št. 41 a v novo zgrajeno palačo Vzajemne zavarovalnice na Masarykovi cesti št. 19 « Redna paroplovna zveza med Evropo, Ameriko in Kanado s svetovno priznanimi najboljšimi in največjimi parniki. Ravnateljstvo POZO K! Naši pridelki in žetve niso dovolj dobre. ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil: Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše. Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmotovalec svoje njive izoranc za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše, travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno, ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje. Vinogradniki! Izvršite sedaj v |eseni jesensko kop in gnojite vinograde s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, ioslorno kislino in kali v razmerju 6:8:8. — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih, uspehih in cenah daje Zadružna poslovalnica v Mariboru. Kmetovalci, izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit na pragu! Ob težki izgubi našega nepozabnega sina, oziroma brata, strička in svaka, gospoda Jeana Fajdisa nam je dolžnost, da se tem potom najtopleje zahvaljujemo za dokaze sočutja in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi poslednji poti. Ljubljana, dne 6. septembra 1930. Globoko žalujoče rodbine: Fajdiga — Kostevc — Gregorič. Zahvala "Bli Vse Šolske hnfige iver.Ke in vse druge ŠOlSHe potrebščine kakor risalno .in pisalno orodje, barve itd. ima v bogati zalogi NOVA ZALOŽBA ¥ LJUBLJANI Kongresni tra št 19 KNJIGARNA, ANTIKVARIAT, PAPIRNA TRGOVINA Kupim mostno tehtnico (Br licken,wage) velikost 4X2 metra, nai kateri se lahko tehtajo vozovi do brutto '1000 kg. Ponudbe z navedbo cene na: Trgovina z železnino Merkur, Celje. L. Mikuš - Ljubljana priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno Oglas Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku razpisuje na svoji novi šoli mesto šolskega sluge s prostim stanovanjem, kurjavo in razsvetljavo. Plača po dogovoru. Natančnejši podatki so na vpogled pri šolskem upravitelju istotam. Krajevni šolski odbor na Dolu pri Hrastniku. Jugoslcvenska železarna išče spretnega, v železni stroki popolnoma verziranega ter izučenega trgovca z železnino kot potnika za skorajšnji nastop službe. Prosilci v starosti 30 do 40 let, po možnosti samski, vešči srbohrvatskega in nemškega jezika ter prikupijivi v poslovnem občevanju, naj se prijavijo z navedbo referenc, zahtevkov na plači in termina vstopa pod »Stalni potnik« na Jugosl. Rudolf Mossc d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. Parcelacija Sto oralov njiv in travnikov. Železniška postaja, županstvo, pošta, tedenski sejmi, štiri trgovine v vasi. Ugodni plačilni pogoji. — Pojasnila daje: KRAUS - TUDIČ V SEVERINU TIK BJELOVARA. Puškar Albin Šifrer LJUBLJANA :: Gosposvetska cesta 12 poleg restavracije >Novi svet , ima svoj razstavni prostor na Lovski razstavi, PAVILJON >H«tel|ntno. Franc Jager tapetništvo llubiinno. Sv. Petro nosio 29 Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseli vrst modroce. otomane itd. Najmodernejša oblika! NA DROBNO IN DEBELO! OGLEJTE .NAŠO ZALOGO DUNAJSKA C 11 Poleg f igovca Ogleite si razstavo rta šumarski prireditvi Vclesejmski prostori, paviljon H Veliko nemško podjetje za električno-optične svetilne predmete — odda a gem i ovenno solventni tvrdki z lastnim lokaiom, ki je prav dobro vpeljana pri trgovcih in obrtnikih. Ponudbe na JUGOMOSSE. ZAGREB, JELACICEV TRG 5 pod »Kautionsfaliig«. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega ljubljenega sina, ozir. očeta, brata, strica in svaka, gosp. Milana končina trgovca in posestnika za poklonjeno cvetje in prekrasne vence, se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, obč. svetniku g. Josipu Turku, mestnemu živinozdravniku g. Pestotniku, dr., med. g. Fedranu, Sokolskemu društvu, gg. pevcem za ganljive žalostinke ler končno vsem številnim prijateljem in znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika v tako častnem številu spremili v prerani grob. Gorenja vas pri Stični, dne 5. septembra 1930. Globoko žalujoči ostali. Od dobrega najboljše je le Gritzner - Adler- Kays&r šivalni str J In kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalni stroj v 3 velikostih Novost Šivalni stroj kot damska pisalna miza m Le pri Jos. Peteline, Ljubljana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene, tudi na obroke Citraši! Podpisani priporočam: 1. »Slovenske narodne pesmi« za citre in petje, dvanajst zvezkov. 2. »Venec jugoslovenskih narodnih pesmi« za citre in petje (strani 28, cena 22 Din). 3. » Šaljive pesmi« za citre in petje. 4. »Grajski odmevi« za citre. II. izdaja (z »Jugoslovanko«, »Koračnico« in valčki). 5. »Tri pesmi« za citre in petje. 6. »Nabožne pesmi« za citre in petje. — Ker bodo nekateri zvezki kmalu pošli, zato priporočam citrašem in citrašinjam, Iti nimajo še vseh zvezkov, da si jih nabavijo, dokler je prilika ugodna. Seznam vseh pesmi je na razpolago. Ivan Kiferle, Ljubljana, Gosposka ulica 9. Suhno. hamgarn in drugo manufakturno blago kupite najugodneje v novi trgovini A. Žlcnder Uubllono msmmn Nc I 223/30. 9882 Prostovoljni! sod. dražbo V sredo dne 10. septembra t. 1. ob U dopoldne se bo vršila v pisarili podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, prostovoljna sodna dražba zemljišča vi. ŠI. 110, kat obe. mesto Ljubljana, obstoječega iz hiše št. 19 v r lorijanski ulici, s sadnim vrtom m stavbišča, so-lastnega gg. Kruliar Mariji. Koman Franji, Piškur Antonu in Piškur Knrolini omož. Mulec. Izklicna cena znaša 320.000 Din. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja. Mate Hafner, notar — kot sodni komisar. Prodajalna: DUNAJSKA CESTA 14 poleg trgovine Schneider & Verovšek Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih oapirjev, deviz in valut borzne naroČila, oredulmi in krediti vsake vrste, eskomot in inkaso menic ter nakazila v tu- in Inozemstvo, safe-deooslti itd. itd Brzojavke: Kredit Llubllana Tli. ZS4B. 2*57 Zato: interurban ž/Ob. Z8D6 >SLOVENEi dne 7. septembra 1030. registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vlogo po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje hranilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani ee pred vojsko iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinariev. Ustanovi) 1845 cenijo po vsem svetu 5>troji za veliki in mali obrat v celokupni lesnii ndustriji. Posamezno in kombinirano. Vodilni in neprekosljivi v vrsti eiektro- strojev brez jermen. Prvovrstne novosti na razstaui u Ljubljani od 31.Vili.do 15.IX. Eksportna hiša Last. JI. Pristtrnik MARIBOR Aleksandrova 19 Aleksandrova 19 Vsakovrstne trgoaske knjige, Strace, mape, notzze, herbarlje, odjemaiue bloke, zeeske t. t. d. Velika izbirna zaloga: nogavic, otroSkib, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač, Pletenin: maje, puloverov, telovnikov ■ lastni izdelki. Čevlje, za rlom in telovadbo, dežnike, igračo, Vezaulne: 8ipke, svilene (rake. Lastno vezenje, predtiskanjo in pletenje. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za Šivilje in krojače. Na drobno in na debelo! NIN 999691 MSN •IM 909 Danes zvečer pridejo k meni vinogradniki, od •• katerih sem kupi! naša domača vina. ® Kdor dvond na pristnosti mojih objavljenih vrst vina, se lahko informira v gori imenovanem času v moji gostilni naravnost pri produueutib, da so vsa vina, katera točim, popolnoma originalna iu uepotvorjena ter tudi uiso mešaua s tujini manjvrednim vinom. Priporoča se Hotel in restavracija pri „Belem Kranjcu". Kajfež Florijanska ulica 4 — Telefon 26-25 iz domaČih zidanic Plfučne bolezni so ozdravljive! PiluCna tuberkuloze - SuSiea - Kašelj - Suhi Vaielj - Zesluzenje - MoJno potenje Bronhialni katar - Katar v grlu - Sluzni kašelj - Izmeček krvi - Vzdigavanje kivi Tasnoba - astmatično hropenjo - Ibadanje I, t. d,, nudien pa skrajna ugodnih cenah! Kla debela! •-Iti drobno? ANTON JANEŽIČ Lfabliana« Floriassfea nI. m Knjigoveznico In Hrtalnka trgovskih knilg. so »zdravljlvil Tisoče ozdravljenih I Zahtevajte takoj knllgo o moji novi umetnosti hranjenja ki Ja io mnogo rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja. d" se bolezen hitro premaga. Telesna težlna se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi boločlne. I8tf>«9ll moiae zdravniško znanosti potrdijo prednost m o. k metode ler lo radi priporočalo. čimprej začnete ».mojim načinom prehranjeni a, tembolje bo za vas. nabave notranje opreme novega šolskega poslopja pri Devici Mariji v Polju. Krajevni šolski odbor razpisuje notranjo opremo novega šolskega poslopja, ne glede na najnižjo ponudbo. Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti pri upra-vilejjstvu drž. osnovne šole pri D. M. v Polju Skice, stroškovnik, splošni in posebni pogoji so na razpolago pri upraviteljslvu šole od dne 10. septembra 1930 nupjfipj. .Ponudbe, je vložili dne 15. septembra 1930 pri upraviteljstvu šole. Krajevni šolski odbor D. M. % Politi, Onnnlnnma 7actnni dobito mo)o knjigo, iz katere boste črpali mnogo korlst-rupui-iuim zaMU!.. nQBa znan)lu KoKar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naKiu osvoboditi svolih boločln na temeljit in vareu načjn, naj piše še danes. — Opotovano opozarjam, da prejmete popolnoma brezplačen, brez vsake zaveze s svoje strani mola pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu TELEFON 2713 novemu načinu Vaše prehrane ki Jo označutejo kot izborno prvi protesorjl. V Vatem lastnem Interesu jo torej, i** takoj pišete, in Vas bo nato vsak č*9 lahko postreglo moje ondotno zastop-SaoaKe poulc in moerm valja za zjlra.vl«.U knjige lzkušrncoa zdravnika. Vsebujo okropitev ln ilVUensK« H»et«<» teP lem Ije ozlr na Vso bfcno,', ki s« zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdr^VIJcnia pljuč. MoJ naslqv jas Georg Fulgner, Berlln-Neukoiln Ringbalmstrassa 24, abt. 618 (Deutschland) □UBIJAM n KLOŠIČEVn 36 JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN BOVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA >SPLIT< A. D. MA CKMENT PORT L A>'D, SPLIT Izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila ni trgovska reklama, temveč opozorili \kakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. Kadi primorane prezidave svojihposlovnih prostorov sem prisiljen, da zmanjSam svojo preveliko zalogo v zimskem blagu. Da je to resnica, se lahko vsakdo prepriča v moji trgovini. A n t o n M a t u n , Maribor,'Gosposka ulica si. 10. Pazite na vhod, ki ima ob straneh ogledala. Generalno zastopstvo »ALPEKO« TRi pa poklical Lo Finga. Napadalec je votlo zarenčal, nato pa udaril Lovreta s tako silo s pestmi v obraz, tla je treščil z glavo ob krov. Sam ne bi vedel povedati, koliko časa jo ležal omamljen; ko pa se je zavedel in zagledal poleg sebe Lo Finga in drugega Kitajca, sla mu ta dva povedala, da sta postala pozorna vsled njegovega premetavanja in krika ter sta mu takoj prihitela pomagat. Torej je le nekaj sekund od tedaj, reče Lovro. Kje pa je falot zdaj? Ali sta ga videla?« • Nikogar nisva videla, odvrne kmet. Kdo pa je bil, spoštovani gospod?« Ne vem. V obraz ga nisem mogel videti; vse se je zgodilo tako naglo. Lovro je vstal ter so opotekal proti krmi. Obleko imam mokro. Je rekel. Moker je tudi krov. Človek, kdorkoli je že bil, je moral priti z brega; morda je vodo prebredel in splezal po vrvi sidra semkaj.. Vsi so napeto gledali preko krme na breg. pa tema je bila nepredirna. ; Ne smemo več zaspati, pravi Lo Fing. ..Seveda ne. Pa ne samo zato, ker se bpa se vsedei na zvitek vrvi. Zdaj pa zdaj je zaslišal, kako so se podile podgane in kar streslo ga je, ko je pomislil, koliko so morali Spodnieštaierska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Mariboru Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po najviiji obrestni meri. in nahrbtnike, kakor tudi vse vrste kovčekov in torbic za potovanje, listnic, denarnic, to-bačnic, ganiaš itd. nudi v veliki izberi Aleksandrova cesta štev 13 i. KRAVOS, Maribor, Spec. kovčeki se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici. Advokata dr. Josip lladn m dr. Josip Saiovic preselita svojo pisarno z dnem 9. septembra iz Kolodvorske ulice št. 8. v prvo nadstropje poslopja Prve hrvatske Sfedlonice na vogalu Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice (vhod iz Beethovnove ulice) Avtomat, brusilni stroji i T |k/F ' ra lormenltne, hrol-ifAiiTi ne m tratite Zage 10$. L0R0CI1 na transmisijski in električni pogon »JLM« ra/.vodnl stroji (SchrHnkmaschlnrn) za tračne iage Maschinenfabrik Mbrlenbach (Hessen) Moderna in solidna konstrukcija. — Brezhibno in precizno delovanje. — Velika storitev, enostavno ravnanje Najnižje cene! Od interesentov se sprejemajo za čas velesejma žage vseh vrst v strokovno brušenje. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo- ING. (i. ROME R - LJUBLJANA KONGRESNI IRG STEV. » I 5 Velesejem (Jesenska razstava): Paviljon »F« St. 119-16 ZAHTEVAJTE CENIK! H. SUTTNER — LJUBLJANA Si PREŠERNOVA ULICA 4. - Poleg tranči- škanske cerkve-Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur V Švici. Ure za dečke od Din 44'— naprej. Zapestne ure za deklice od Din 70 — naprej. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto. Zaloga oroija, municije in lovskih potrebifin FR. SEVCIK, Uubljana Židovska ulica 8 T c 1 e t o n 3378 Pošt. ček. račun 11775 Nikar se ne bojte smehljaja! Nobeno umetno sredstvo ne more skrivati pri smehljaju nepopolnih zob. Erasmic Savon Dentifrice napravi in ohranjuje Vaše zobe tako ne-izrečno bele, da se Vam nikdar ni treba bati svojega lastnega smehljaja. Redna uporaba Erasmic Savon Dentifrice varuje lepoto Vaših zob, jih ohranjuje čiste in bleščeče-bele ter osvežuje Vaša usta z dobro-dičečo peno. Erasmic Savon Dentifrice -so ios- 075 Najmodernejše pohištvo KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdke A. & E. Skabernb, Ljubljana za spalnice, jedilnice, gosposke sobe i. t. d. kupite po najnižjih J cenah pri tvrdki i. REPŠE LJUBLJANA DVORNI TRG 1 Pohištvo priprosto in najmodernejše Vam uudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAJ IN SINOVA St.Vid nad Ljublanoj — nasproti kolodvora GLflZBfl osrečuje! Največja izbira lovskih pušk in orožja za šport in obrambo vseh svetskih znamk, belgijske, Suhlske Sauer & Sohn Boroveljske in gla-sovite »DARNE« puške. TIGER IN EINHORN PATRONI MARKE UNTENDORF basanj z nemškim Troisdorfer smodnikom. »U« patroni basani z Obilic, Has-Iocher in Wollersdorf smodnikom ter mehkimi ali angl. trdimi šibrami. Trgovci, preprodajalci in lovska društva dobijo cene na veliko. Zahtevajte cenike, Zahtevajte cenike. MEPMBOPNimESEJEfl V PPAOI T.—14. septembra 1930 Svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države. Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake Jugoslavije 25%, Čehoslovaška 33°/0, Avstrija 25°/0 Pojasnila in legitimacije daje: CehoslovaShi Konzulat, LiuDljana, Aloma Companu* Ljubljana. Alehsandrova 2 če jo slišite, prav posebno pa, če se sam z njo bavite! — Ni treba, da je Vaš dom brez godbe! če stopite z nami v stik ip si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in brezplačni veliki katalog! Dobavimo Vam direktno iz tovarne v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : MEINEL&HEROLD MARIBOR št. 102-B P. n. Cenj. gostom vljudno naznanjava, da sva prevzela s 1. septembrom t. 1. restavracijo in hotel Nova Pošta v Kranju Priporočava se za nadaljnjo naklonjenost ter zagotavljava, da se bova potrudili tudi v bodoče nuditi cenj, gostom solidno in točno postrežbo. Cecilija in Franica Medja. tekstilbazarh™, MAMTAliTUHNA THGOVIN.VKUtKflVTOiŠtK) Priporo*. .vnj,,ill,n mIoj*, nanuTil,bin»3a bh*. f"1 n.jLijtodnr jiih rm.h. PORTLAND CEPIENTNA TOVARNA D. D. DOVJE MOJSTRANA Telefon št. 1 Ustanovljeno 1892 Telefon št. 1 Priporoča svoj prvovrstni izdelek Porflond-ccmcnto Dobavlja se prOmpIllO iz tovarne Zastopnik za LlUbltflliO in okolico; JOSIP GAGEL. LJUBLJANA. $OLSHI DREVORED Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki franko. ..T R I B U N A" F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška ccsta štev. 4. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D. UUBLJANA prodaja po najugoduejšib cenah in samo na debelo domači in inozemski za domaSo kurjave to industrijske svrhe. Premog Kovaški premog Koks vseh vrat tivarniški, piavžarski ui plinski. Brikete. Prometni zavod zo premog d. d. v Ljubljani, Miblošičeua IS/I. Zadružna Gospodarska banka a. a. v Ljubljani (Miklošičeva cesta tO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979. Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-— Sprejema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi. — Predujmi na efekte,- PODRUŽNICE: BLED NOVI SAD KRANJ Š1BENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT izvršuje vse bančne posle najkulantnele. Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DE-VIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Saies -depositš. -- Borzna naročila -- Prodaja srečk Zu Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Kakovec. Urednik: Franc Kremžar,