PnJHnlna plačana * gotovini i.FTO UX V Ljubljani, ▼ soboto 7. marra 19ТГ Crna 1 Din Naročnina mrerCno 25 Uni za možnost» o Uni — ne-rieliska izdaja ce-loleluo % Uni, ta inozemstvo I2(l0in L rr bar-barski slovanski dijalekt enkrat zn vselej prežene iz katoliških cerkva, o katerih je mesto tamo za blagodoneči jezik Rimait Če dan za dnem sam piše, da je slovenski jezik v cerkvi glavna ovira za poilalijančenje obmejnega prebivalstva, kukor to zahteva politična varnost Italije in njena kulturna tradicija! Če naravnost od najvišjega vodstva Cerkve pa obolj posrečene intervencije v diplomatični zgodovini naše dobe. Mi razumemo, da je Anglija to storila tudi nekoliko iz sebičnih namenov, ker mora ona stalno nadzirati, kaj se godi na Sredozemskem morju, kjer trči skupaj toliko poželjivih strasti. Na konferenci v Londonu je izgledalo, kakor bi bila izgubila to kontrolo. Sedaj je vse popravila in dosegla je, da se je Italiji priznala kvaliteta za velike bojne ladje, Franciji pa velika premoč v manjših brodovnih enotah. Italija je zadovoljna in mi razumemo njeno veselje. Sama nima žita. sama nima sirovin. Oboje dobiva skozi Gibraltarske ožine, katere ji pa v vojnem slučaju lah'-* Francija zapre. Zato se je zadnje čase proti svojemu lastnemu prepričanju tako krčevito oprijemala Rusije, ker se je s tem hotela osvoboditi zapada, kjer je bila tuja premoč tako grozeča. Sedaj se je oddahnila in sporazum s Francijo bo Italiji na novo odprl pot na zapad. Od Rusov se bo zopet lahko oddaljila. Pomorski sporazum torej ni samo številčna omejitev tonaž ali neiskrena manifestacija za mir. ampak je v pravem pomenu besede snrava med dvema latinskima sestrama, ki oo eni in drugi omogočila nova udejstvovanja v zunanji politiki, predvsem pa zdravo sodelovanje pri ozdravitvi evropskega gospodarstva. Ugotoviti moramo še en dobiček. Brez ozira .ia ugodnosti, katere je sporazum prinesel obema prizadetima državama in posredno po njih tudi ostali Evropi, predstavlja rimski pakt, dejansko razorožitev. To je zelo konkreten uspeh, h kateremu naj si evropski pacifisti odkritosrčno čestitajo. V tem leži velika spodbuda za razorožitveno konferenco, ki se bo vršila v Ženevi tekom prihodnjega leta«. Dunaj, 6. marca. AA. Na čajanki v nemškem poslaništvu je zunanji minister Curtius povedal svoje mnenje o pravkar doseženem sporazumu med Italijo in Francijo. Dr. Curtius meni, da pomeni ta spora*'in sproščenje ne samo napetih odnošajev med tem., dvema državama, nego pomiritev za vso Evropo. Zato ga pozdravlja tudi Nemčija. Pogoj pa je, da se ne obistiniio vesti o tem, da bi bila Anglija in Italija dovolili Franciji izjemne koncesije v vprašanju razorožitve na kopnem. Istambul, 6. marca. or. (Izv. Slov.) Novice o nenadnem sporazumu zapadnih velesil glede bro-dovnega ravnotežja, so zapustile v bližnjem orijen-tu globok vtis. Zdi se, kakor da se je grozeče-temno ozračje, ki je ležalo nad Sredozemskim morjem, naenkrat razpršilo in ž njim tudi razni drugi politični načrti, katere so sredozemske države v mrzličnem strahu pred negotovo bodočnostjo gradile, ne da bi vanje verovale. »Elefteron Hera»« kiše v zvezi s tem vprašanjem, da ve iz zanesljivega vira, kako dalekosežne posledice bo sporazum imel r reorganizaciji grškega vojnega brodovja. Dne 4. marca je grški ministrski svet na predlog Venizelosa in pod vtisom veselih dogodkov v Rimo, sklenil uničiti vse velike križarke svojega brodovja, češ, da nimaio več nobene vrednosti za obrambo Grčije. Za Grčijo zadostujejo lahke ladje in pa močno zračno brodovje. Na podlagi tega sklepa bo Grčiia prodala križarki »Lemoos- in »Kilkis«, pač pa bo naročila, kakor se dozdeva, v Angliji nekaj zračnih letal. V Grčiji se nahaja ravnokar angtei-ka mornariška misija, ki bo izvedla sklep ministrskega sveta. Nekateri turški listi izražajo bojazen, da bo pomorski sporazum ohladil prijateljske zveze med Turčijo in Italijo, ki sedaj ne bo več imela razloga, da išče zaslombe pri Turkih in pri Sovjetih. Ta razlaga se zdi čisto naravna, ko sovjetsko časopisje s tako vnemo razglaša, da pomorski sporazum ne pomeni nič drugega, kakor ustanovitev toliko zaželjene protisovjetske Ironte kapitalističnih držav. Ustanovitev španskega centruma De Maura in Cambo ustanovila novo stran o na krščanski podlagi Barrelona. C. marca. fr. Med največje senzacije zadnjega tedna spada ustanovitev nove politične stranke, ki ai je nadela ime konstilucijonelne srednjo stranke. Bržkone pa ji bo estalo ime španskega centruma. Nova stranka bi bila v španskem političnem življenju brez velikega pomena, ako bi se ne bilo njenemu ustanovitelju knezu I)e Maura posrečilo, pridobili za njen program tudi slove-čega voditelja Katnloncev in bistrega finančnika Cambo. De Maura je sin največjega polilika moderne Španije, Cambo najpopularnejša osebnost v vzhodni Španiji; zveza mod tema politikoma mora takoj pust ti sledove v razvojnem stadiju, v katerem se Španija nahaja. Program, na knterega se jo španski renlriim setidal. predvideva obnovo vsega političnega življenja na podlagi modernih gospodarskih in socialnih reform in nieer т okvirju katoliškega, nionarhističnega in ustavnega duha. Čudno hi bilo. če hi bil Camho pozabil na svoje Kata'nnre. Tega tudi ni storil. Zato priznava ren-trum tudi upravičeno regijonalno av.onomijo, ki pa naj strogo izključuje make separatistične tendence. Ustanovitev nove Mranke je vzbudila veliko navdušenje v monarhističnih krogih, med tem ko republikanci trdijo, da Je centrum seoaj i«- prepozen poizkus rešiti obstoječi režim neizbežnega pogina. Frankfurt, 6. marca. Današnja »Frankfurter Zoitung« priobČuje razgovor svojega madridskega dopisnika s predsednikom nove španske centrum-ske stranke knezom Gabrielom Maurom. Maura priznava, da je republikansko gibanje zajelo široke plasti španskega naroda, ki smatra republiko zn čarobno palico, s katero bo mogoče naenkrat odstraniti vse zlo. »Mi imo hoteli preprečiti, da se ne bi špansko ljudstva vdalo tem Kanjam in tem avanturam. zalo tmo pa ustanovili stranka, na kateri upamo, dn bomo zgradili moderna zadovoljna Španijo. Mi imamo ia sehoj pred vsem meščanske kroge, ki so do sedaj ostali iiven politike, katerih vpliv pa jn relik v naši državi. Mi smo odločni nasjn-otniki ponovne diktature.« Spor med Turčijo in pravoslavnim patriarhom Istambul, 6. marca. or. Odkar je leta 1919. pravoslavni patriaih Melelios pobegnil, so odnošaji med vrhovnim vodstvom pravoslavne cerkve in med turško vlado zelo h'adni. Leta 1923. je turška vlada v Lausanni zahtevala, da se naj pa-. triaihat sploh umakne iz turškega ozemlja in šele I po trudapolinem prizadevanju Venizelosa se je posrečilo, iztrgati Turčiji dovoljenje za nadaljnji obstoj patriarhala, pod pogojem, da se ne bo vmešaval v politiko. Grčija je s tem mo a'a na svojo žalost pokopati sanje, da bo enkrat zopet zavladala nad Bosporom, saj je morda neupravičeno videla v vzhodno-grškem patriarhatu neko živo nikdar ne usahlo upanje, da se bodo sta:e grške tradicije obvarovale za bodoče rodove. Teh sanj je bilo konec leta 1923. Sedanji patriarh Photios II., ki vlada od leta 1925. pa je že večkrat hotel pokazati, da ni zadovoljen s položajem, ki se mu je odmeril v Lausanni, On bi rad sklical ekumenski koncilj,. ki bi bil po redu 9. v zgodovini pravoslavja, ker zadnji, katerega vzhodna cerkev priznava, se je vršil leta 879., torej pred več kot tisoč leti. Tako je Photios že sestavil posebno pripravljalno komisijo, ki je lani imela nekoliko sestankov v samostanu Valopeti na gori Athos. Turška vlada je bila o teh pripravah seveda poučena in ker na noben način ne mara dovoliti ekumenskega koncila na svojem ozemlju, je najbrže nalašč izzvala zanimiv spor s Phanarjem, spor, o katerem strastno de- batirajo vsi cerkveni in politični krogi v Stambulu. Po informacijah, katere je dobil vaš dopisnik, je stvar sledeča: Patriarhat bi imel poravnati neko malenkostno davčno dolžnost, na katero je popolnoma pozabil. Turška davčna oblast je Nj. Svetost na to opozorila v posebnem pismu, kale ega je naslovila na »Kura I ašpaoaslik« (grško-pravo-slavni nadžupni urad). Patriarhat je pismo zav.nil, češ. da v Phanarju ne poznajo nikakega Baš apasa (nadpopa ali nadžupnika). ampak samo ekumenskega patriarha. Stvar je bila naposled predložena centralni vladi, ki je sprejela stališče davčne oblasti in tolmačila Phanarju, da pozna po mednarodnem in po notranje-upravnem pravu samo Baš-papasa in nobenega poglavarja vesoljne ce kve. Na tej stopnji je zadeva zastala. V cerkvenih krogih obžalujejo ta invident, ki kljub svoji n^znat-nosti zna zopet otežkočiti položaj pravoslavne cerkve v Turčiji. Kdor pozna razdražljivost grškega in turškega temperamen'a, bo razumel, da je spor povzročil največje razburjenje in je predmet vročekrvnih razgovorov. Potres Rim, 6. marca. AA. Vest. ki jo je razširila brezžična postaja v Nauenu o močnih potresnih sunkih v Anconi, ki da so povzročili veliko škodo, ni ločna. Uradno ugotavljajo, da je lahek sunek trajal le tri sekunde in da ni povzročil škode. govor ju joč na britke pritožbe Italijana, škofa Bartolomasija, da fašisti onečaščajo Cerkev, preganjajo slovansko duhovščino in molijo bogo-služenje v jeziku ljudstva, o javnem in slovesnem pismu lo početje z vso ostrostjo obsodil. Papež Pij XI. je smatral naturne verske pravice Jugoslovanov v Italiji v toliki meri potrebne zaščite, da je v konkordutu, kolikor je le mogel, skušal za jamčiti dušno pastirstvo v jeziku Ijud-stna v soglasju s cerkvenim pravom. Kar pa se konkretnih slučajev preganjanja domačega jezika v cerkvenem bogoslužju in pa domače duhovščine tiče, je sneti oče, kakor bo fašističnemu tisku gotovo znano, odredil temeljito preiskavo in je protokol odposlanca Snete stolice Vatikanu ie izročen. Kolikor smo mi informirani, pa je to poročilo vse kaj drugega nego ugodno za re- žim in njegove izvršilne organe v Primorju. Nič drugega torej niso storili jugoslovanski škofje, kakor da so o duhu vseh papeževih načelnih izjav o nacionalističnem paganslou fašizma in njihove konkretne cerkvene politike v obrambo svobode katoliškega verskega udejstvovanja tako v Italiji kukor povsod drugod na svetu, versko preganjanje naših sorojakov v Italiji pribili, ga kot hierarhi katoliške Cerkve obsodili in nam za lastne brate po krvi in jeziku molili veleli, da bi to preganjanje Kristusove črede in njenih pastirjev prenehalo. In v tem duhu in s tem namenom bomo, eno s snetim očetom in našimi škofi ter s katoliškimi škofi vsega sveta, molili 19. marca za one, ki trpijo krivico, ker se nočejo izneveriti .onoji narodni katoliški verski iii moralni Irudicijil Konec kulturnega bo'a v Litvi? Kovne, 6. marca. kk. Množijo ee znaki, da bo hudi sjK»r med litovsko vlado in Cerkvijo kmalu ponehal. Papežev nuncij, ki je na zahtevo litovske vlade moral zapustiti Kovno, je bil definitivno odpoklican. Papežev opravnik poslov Taiduti, ki je rasti obsežnega znanja cerkvonopoHtičnih razmer v Litvi in radi svojih diplomatskih spretnosti priljubljen pri litovski vlndi, m je preskrbe! obsežna pooblastila m začel pognjanja z litovskim zunanjim ministrom, da izravna pot za sporazum. Vse politične zločine bo sodilo izredno sodišče Rim, 0 marca. ž. Nocoj je veliki fašistični svet sprejel zelo važno resolucijo o nadaljnjem delovanju izrednega Tribunala za zaščito države. Predsednik general Christinl je poročal o novem kazenskem zakonu in o zakonu o zaščiti države. 0 tem poročilu se je vršila obširna debata, ki sta »e Je udeležila tudi predsednik vlade Mussolini in glavni tnjnik Giurintti. Na koncu je veliki fašistični svet sprejel resolucijo, ki se glasi: Veliki fašistični »vet je sprejel na inanje poročilo predsednika izrednega Tribunala ia zaščito države. Sklenil je, da od 1. julija 1931 dalje spadaj« vsi politični »ločini po novem kazenskem zakoniku v kompetenro izrednega tribunala ia zaščito države, čigar delovanje se bo podnljšalo s posebnim lakom'm. Tininih v glavo rom. hraHa Bukarešta, 6. marca. AA. Romunski kralj Karol je nepoznan poselil več policijskih stražnic iu bolnišnic. Listi poročajo, da je v neki stražnici policijski narednik vrgel v kralja tintnik, ker ga ni spoznal. Bil je nekoliko vinjen. Ko se je kralj dal spoznati, je stražnik postal trezen in sklical svoje tovariše. Karol je pri posetu bolnišnic opazil, da so manjkali zdravniki. Ko se je vrnil v palačo, ie takoj odstavil več višjih uradnikov, ki so zakrivili te razmere. Razglas dire" ci'e drž. železnic L'ubljnnn, 6. marca. AA. Dne 15. aprila 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva javna ofertalna licitacija za zgradbo dveh stanovanjskih hiš v Mariboru. Načrte, proračune in druge podatke se dobi od 15. marca 1931 naprej pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba št. 45. Kniiževne nagrade Belgrad, 6. marca. AA. O priliki porom princa Umberta in princese Marije J ose je ustanovil mednarodni kmetijski institut v Rimu književno nagrado »Umberto-Marija Joset za 10.000 tir in zlato kolajno. Nagrada se bo podeljevala vsako leto iz kmetijstva, gospenlarstva in statistike. Podeljeval bi jo poseben ouoor. Pogoji za tekmovanje so: Tekmujejo lahko dela pisateljev iz držav, ki so članice instituta in ki so objavljena v zadnjih dveh letih. Če je bil kateri spis objavljen v naeia-Ijevanjih, je merodajen datum, ko je bilo objavljeno sklepno nadaljevanje. Pri novih izdajah prejšnjih publikacij je tekmovanje dovoljeno samo te>-daj, če so v delu izvedene znatne izpremembe. Dela, ki so bila žc nagrajena z denarnimi ali kakšnimi drugimi mednarodnimi nagradami, so izključena iz tekmovanja. Kandidati morajo svoja dela poslati tajništvu instituta, kjer dobe tudi podrobne inlormacije. Rok za oddajo tekmovalnih del je letos 30. september, uagrada pa bo razdeljena 31. decembra t. L Dunajska vremenska napoved. Nezanesljivo vreme. Najbrž zoipet sneg, posebno v južnih Alpah, Za mir v Evropi Kako francoski ka'oliki delajo za sporazum med Franci'o in Nem• či,o - Razgtvor našega pariškega dopisnika z grofom d'Ormesson Nova preganjanja se napovedujejo slovenski duhovščini v Italiji Pariz, 5. marca. Danes sem imel priliko sestati se z grofom Vladimirjem d'Ormesson, ki mi je radevolje dovolil za »Slovenca« sledeči razgovor: Gospod grof, znano mi je, da ste eden naj-odličnejših članov Katoliške mednarodne studijske unije in da ste kot tak bili eden glavnih organizatorjev sestankov med francoskimi in nemškimi katoličani. Kakšna so v tem oziru vaša izkustva? Kot katoličani največ grešimo v tem, da mislimo, da je treba našo delavnost osredotočiti v smeri, ki naj pomaga odstraniti trenotna in najnujnejša politična nasprotstva med posameznimi narodi. Iz izkustev našega zadnjega sestanka v Berlinu vem, da je to popolnoma nemogoče. Vsi sodobni mednarodni politični problemi nosijo v sebi komponente, katerim mi katoličani ne smemo dati svoje sankcije. Pri prvem razmotrivanju teh komponent je možno tr''oj ugotoviti njih filozofski in etični značaj, ki v svoji elementarnosti diver-gira od naroda do naroda, toda ima med nami katoličani to veliko prednost, da ustvarja harmonijo, ki izvira iz našega katoliškega občestva. Naši nemški tovariši so takoj priznali upravičenost tega našega stališča in so sami odstavili z dnevnega reda manjšinsko vprašanje, vprašanje koridorja itd. Vsa delavnost naših sestankov mora iti v tej smeri, da rešimo propada sodobno družino, da nastopamo odločno proti vsem doktrinam diktatorstva in nasilja, naj prihajajo od levice ali od desnice, da odstranjujemo nesporazumevanja in ubijamo čuvstva sovraštva. To bodo vprašanja, ki se bodo obravnavala v maju v Parizu na sestanku nemških in francoskih katoličanov, ki bodo nadaljevanje berlinskega sestanka. Kako gledate, g. grol, na vprašanja evropske onije? Tudi tukaj je treba izločiti reševania političnih problemov iu je vso delavnost treba osredočiti okoli gospodarskih vprašanj. Za največjo napako smatramo, da je bila Rusija povabljena k sodelovanju, ker je njen gospodarsko-politični sistem tak, da onemogočuje vsako sodelovanje in bodo Rusi porabili priliko za to, da delo komisije sabotirajo. Gospodarsko sodelovanje samo od sebe ustvarja interesne pregrupacije; tako se ustvarjajo regionalne grupe, ki bodo imîle bodisi pretežno politićno ali gospodarsko stremljenje. Lep zgled v tem smislu je delo Male antante, ki je tekom svojega obstoja dovršilo čudovite naloge. Evropska uniia je nemogoča brez sodelovaia Združenih držav Amerike. L'Univers est devenu très petit — svet se je zmanjšal in sodobna gosnodarska kriza ki se je pričela najprej v Ameriki, dokazuje, v kaki medsebojni odvisnosti živimo. Najidealnejša rešitev bi bila, da postopna izvedba evropske unije, ki se bo izvrševala po regionalnih regrupacijah, izvede še pregrupacijo ostalih kontinentov In problem razoroževanja? Ljudje, ki govorijo o razoroževnnju. so največji sovražniki rezoroževanja in miru. Govorenje o j>opolni in Istočasni razorožitvi ni drugega ko velika demagogija. Treba je govoriti le o omejitvi oboroževanja od one dobe do druge, zalo Ker rešitev tega problema ni naloga naše generacije, ampak delo več zaporednih generacij, ki morajo v tem vprašanju zgradili tehni no zgradbo miru tako kakor se v vprašanju arbitraže gradi pravna zgradba miru. Februarska konferenca v 1. 1932 bo popolnoma uspela, če bo s konvencijo ugotovila »plafond« omejitve oboroževanja za gotovo dobo, ki bo služila za temelj in izhodišče drugi generaciji. Priznam, da je vpraSanje razoroževanja najtežji problem za psihologijo miru. Ravno zato je treba tukaj ubijati vse iluzije. Nikjer drugje, ko tukai, velja Tallcyrandov: »Jamais trop de zèle— nikdar prehitro!« Gospod grof, danes je treba precej korajže, da se kdo prizna javno za konservativca. Ali mi hočete porati vašo koncepcijo konservatizma? Zato ni treba nikake korajže, je d'Ormesson s smehom nadaljeval. V Franciji vsaj so danes vsi konservativci, samo da tega ne upajo na glas reči, ker istovetijo konservatizem z reakcionnrstvom. kar je pa velika nnpaka. S konservatizmom mislim predvsem spcšlovrnje tradicije, uravnovese-nje občutja individuolizma do dolžnosti patrio'i-zma itd. Glavno nalogo konssrvalizma pa vidim v dolžnosti, ki jo imajo konservativci kot čuvarji teh tradicij, ki so skozi stoletja temelji človeške družbe in narodov in da te tradicije približajo zahtevam moderne dobe, ki obstoji predvsem v zgradbi modernega miru. Če se ta problem ne izvrši r>o njih, se bo izvršil proti njim z revolucijo in nasiljem. Velika sila konservatizma je mir.. Vojna ruši kontinuiteto in nosi v sebi revolucije. Vsi, ki so prižgali svetovno vojno, hohenzolernci, habsburgovci, romanovi, so propadli. Veliki paradoks sodobnosti obstoja v dejstvu, da so se stranke, ki se smatrajo konservativne, vdale neki ideologiji in misticizmu nove vojne, ki jim preprečuje videli nevarnosti socialnrga in gospodar, značaja. V vprašanju modernega miru so pozicije strank ravno obratne od I'stih, kakor bi morale biti. Tako so levičarski revolucijonarji juieifisti iu desničarski 1 cmservativci listi, ki pridigujejo nacionalistično ideo'ogijo, plod ene bivših revolucij. Toda nejasnost je še hujša, če se postavimo na mednarodno polje. Nemški in franoeski konservativci pridigujejo iste bojne in nacionalistične ideje toslran in onstran Rene, toda se med eeboj strastno sovražijo. Če evropski konservativci ne bodo spoznali. da je moderni mir edina njihova zaščita in da morajo bili solidarni v izgraditvi lega miru za ohranitev socialnega miru v Evropi, potem je njih vloga zaključena in bodo poginili v slrašni katastrofi. Gospod grof. nemško časopisje jo s'nrilo v isto TTsto vaš nafrt z uedavno navzočnostjo hitlcr-jevcev v Parizu in s snovanjem protinovjetskega bloka. Kaj je na tem? Članek je treba le pravilno citati, mi je odgovoril g. grof, nakar svn se prijazno poslovila, potem ko sem ee mu za razgovor iskn no zahvalil. R. Jurčec. Trst, 5. marca. V dopisu z Goriškega, ki zavzema kra štiri stolpce, sramoti današnji »Popolo di Trieste« slovensko duhovščino v Brdih. Napad prekaša vse dosedanje po svoji ogabnosti. List prikazuje slovenske duhovnike kot izkoriščevalce ubožnega slovenskega ljudstva in kot protidržavne agitatorje. Glasilo fašistične stranke omenja predvsem župnika Cirila Sedeja, nečaka goriškega nadškofa; očita mu, da oklicuje zaročence skrivaj, ne da bi o tem obvestil županstvo. C. g. Alfonz Blažko iz Košane je novembra 1929. zapodil iz cerkve nekega balilo, češ da je prepovedano prihajati v kroju v hišo božjo. Župnik Jakob Pirli iz Vipolž je pozabil vzeti s seboj blagoslovljeno vodo, ko ga je avgusta 1930. vojvodina d'Aosta poklicala blagoslovit otroški vrtec. Župnik Košir iz Vedri-jana je rojen v Jugoslaviji in bogve, ali ima sploh italijansko državljanstvo. Župnik Alojzij Mulič, rojen v Nadižki dolini, ne ve, ali je Slovenec ali Italijan. Župnik Ivan Kodrič iz Gradnega se za-klinja, da se nahaja na slovenski zemlji. Nato preide "ist k naštevanju zločinov čg. Franca Kodriča, župnika v Konjskem, kateremu posveča kar tri stolpce svoje čedne proze. Ta gospod prečita po-ročencein pred oltarjem predpise italijanskega zakonika v slovenskem jeziku. Toda zagrešil je še druge protidržavne zločine. Občinski načelnik Ba-jardi ga je pozval k sebi in zahteval od njega, da uvede poleg slovenske še italijansko pridigo. Župnik se je izgovarjal, da bi bila dvojna pridiga odveč, ker je v vasi itak malo Italijanov. Končno se je vendar vdal pritisku občinskega načelnika; domenila sta se, da bo italijanska pridiga po bla- Učiteljski pevski zbor v Belgrada Nj. Vel. kraljica prisostvovala predstavi v gledališču Belirad, 6. marca. b. Na svoji turneji po Jugoslaviji je v sredo prispel pevski zbor IKU v Belgrad. Za koncert, ki je bil snoči napovedan, je vladalo med belgrajskim občinstvom ogromno zanimanje, čeprav živimo sredi velike koncertne sezone. Belerajsko časopisje je prineslo velike članke o pevskem zboru našega učiteljstva. o njihovem velikem uspehu, zlasti o uspeli turneji po Češkoslovaški ter o zborovem pevovodji prof. Srečku Kumarju. Sncčnji koncert je napolnil gledališče. Med zbranimi je bilo opaziti naiodlične še zastopnike državnih oblasti, kakor tudi beljralske Slovence. Točno ob 8 se je pojavil v svoji 1« ži predsednik vlade general Peter Zivkovič. dalje prosv minister Boža Maksimovič in minister za Šume in rude ing. Sernec. Kmalu po 8 se je v svoji loži pojavila pokroviteljica koncertne turneje Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame dr. Svrljugove, upravnika dvora Vukoviča in maršala dvora Pi-mitrijeviča. Kraljici je navzoče občinstvo priredilo navdušene ovacije. Med tem je učiteljski zbor zapel državno himno, ki jo je nnvzoče občinstvo poslušalo stoje. Nato je pevski zbor nastopil s prvo tečko s Fčrsterjevo skladbo »Z glasnim šumom s kora«. Pevski zbor je nastoapil kot mešani in ženski zbor. Zbor je pel izredno zbrano, čist v intonaciji. i. dovršeno dikcijo, tako. da je bilo brez besedila meči slediti — 7. odlično dinamiko, ki ni iskala cenenih demagoških efektov, predvsem pa z veliko muzikalnostjo. Vse te kvalitete skupaj kaže o velik talent pevovodje. ki je zbor popolnoma obvladal in gn imel kakor navezanega na niti, da je sledil vsaki njegovi kretnM in doprinesel, da smo poslušalci res imeli priliko poslušati globoko resno umetnost, ki nam je nudila muzikalno do- živetje in plemenit užitek, za katerega bomo zboru še dolgo hvaležni. Oba zbora predstavl'nta ensemble, ki dela z intelektom, ne s pomeč o dresuro, kakor je lo pri vseh zborih, ki so sestavljeni iz različnih stanov. Iz petja smo spoznali, da ima zbor veliko tehniško šolo in veliko prakso v zborni tehniki. Saj je večina, zlasti pa moški, bnvi v svojem službenem okolišu z pevovodstvom. Glasovno je zbor v ženskih in moških glasovih po kvaliteti zelo dober, deloma zelo odličen. Žal, da ni v kvantitativnem oziru dovolj moških. Spored pevskih točk je bil obširen, morda preobširen, posebno z ozirom ua to, da so vse kompozicije bile po harmonični sestavi težke, ki od jioslušalcev zahtevajo koncentrirane napetosti. Po sestavi pevskih tečk je spored jiredočil publiki moderno slovensko muziko z malimi izjemami par hrvatskih in ene srbske kompozicije. Na koncertu je nastopila kot solistka soprn-nistka Anitn Mezetova. katero smo lo pot že drugič videli v operi, ob priliki zadnjeaa gostovanja mariborske (ilasbene Matice. To pot je pela ob spremstvu pijauistov gg. Krmpotičo in šivica tri štri-tofove skladbe. Mezetova je žela za svoja izvajanja buren aplavz. Tudi v »Svatovskih pesmih- Papan-dopula— Pečiča je Mezetova nndve ugn ala. Z izredno ubranostjo in ču=tvoni je obvladala tuli ležke tehniške partije v teh pesmih. V vsem občudujemo v njej izreden glasben talent, ki obeta, da jiostnne Mezetova odlična operna in koncertna pevka. Zbor je v celoti v 15 točkah odpel 10 priznanih slovenskih, hrvatskih in srbskih komponistov. Posebno so ugajale Adamičeve kompozicije. »Potrkan ples- so morali celo ponavljali. Ugodno poročilo je o koncertu prinesla večsrn'a »Pravda«, ki ga je napisal njen glasbeni kritik Krstlč. Romunija se bori za posojlo Buknrcil, <■>. marca. V pogajanjih za romunsko zunanje |x>sojilo so nastopile nepričnkovune nove težkoče. V zadnjem trenotku so inozemske banke stuvile pogoje in se ni moglo priti do soglasnosti s protipredlogi romunske vlade. Posebno težkočo prizadeva zahteva francoske narodne banke, (la se še tri leta nadaljuje mesto inozemskega tehničnega svetovalca ori romunski narodni banki z enakimi pooblastili, kakor jih jc imel do sedaj. Prvotno se jc mislilo, da bo francoska narodna banka popustila, kar pa se ni zgotlilo. Romunska narodna banka je sporo- Dr. Biuerjeva okrožnica in inozemstvo Bern, 6. mnrea. ž. Ugledna švicarska lista »Vatfr.andt in »Berner Taghalt« priebrujeta v celoti okrožnico predsednika škofovskih konferenc v .Jugoslaviji dr. Baueria in jo komentira. Buknrešt, 6. marca. ž. »Cuventul« prinaša obširen izvleček iz dr. Bauerjeve poslanice. čila svoji vladi, da stoji slej ko prej nu stališču, da pri svoji banki nikakor ne more več trpeti inozemskega svetovalcu. Zato je ministrski predsednik Mironescu rlnncs brzojavno pozvnl finančnega ministra Popovici iz Parizu v Buka-rešt. Pogajanja se bodo zaenkrat zn kratko dobo prekinila. Več kot verjetno je. da bo v ponedeljek, ko se vrne Po|iovici, predlagal Mironescu kralju dalekosežno preosnovo vlade. Domneva se, da bo pri sestavi nove vlade žrlvovanih več ministrov najvažnejših resorov. Vrofa ieVa madj. fats'fikator'a Budimpešta, 6. marca. —ž— V političnih krogih se vedno bolj govori, da se bo znani falzlfika-tor francoskih frankov grof VCindischgraetz vrnil v politično življenje. Dal ie objaviti tudi interview, v kaleiem Izraža to svojo vročo željo goslovu. Naslednjo nedeljo je občinski načelnik zbobnal skupaj karabinerje, občinske uradnike, učitelje in učiteljice, ki sicer nikdar ne prihajajo v cerkev, ter jih peljal k blagoslovu. Toda kaj je naredil župnik: Pričel je moliti križev pot v slovenskem jeziku, blagoslov je dal v slovenskem jeziku in celo Tantum ergo je zapel v slovenskem jeziku! Lahom je bilo tega »Zakaj in kaj« že odveč. Občinski načelnik se je opogumil in s karabi-nerji demonstrativno zapustil cerkev. Po blagoslovu je župnik molil z otroci pred oltarjem običajne molitve in jim nato velel naj gredo domov. Ko je pa učitelj zabičal otrokom že v šoli, da morajo ostati pri italijanski pridigi! Otroci so ubogali žuonika. Lotil se je deliti med vernike listke za velikonočno spoved, da bi Italijane še bolj raz-dražil. Nato je poklical Italijane v zakristijo. Torej za Italijane naj bo pridiga v zakristiji in ne pred oltarjem? Tam je postavil 25 stolov in Italiianom velel naj sedejo. Večina pa ni mogla prenesti tega ponižanja in je že prej z občinskim načelnikom zapustila cerkev. O slovenskih duhovnikih sploh navaja pisec, da so izkoriščevalci ubogega ljudstva, in da skrbijo samo za svoj trebuh. — Dopisnik je očividno prejel vso obtežilno snov proti slovenskim duhovnikom v goriški policiii pri ravnatelju Modestiju, ki je zagrizen nasprotnik slovenske duhovščine in katoliške cerkve sploh. Gospod ravnatelj, ki je neposredno kriv zadnje protiverske gonje na Goriškem, ki je izzvala intervencijo Vatikana in dala tudi povod za okrožnico jugoslovanskih škofov, zbira očividno nov materijal, da bi prišel v protinapad. Francoski proračun za letalstvo Pariz, 6. marca. kk. Francoski zrakoplovni proračun, o katerem se je danes dopoldne začela razprava v posinnski zbornici, zahteva za zrako-plovstvo kredite v skupnem znesku 2263 milijonov frankov. Od teh odpada na potrebščine vojske in mornarice 1739 milijonov (4 miljarde 800 milj. dinarjev). Za subvencijo prometnega letalstva je predvidenih 243 milijonov, za pospeševanje letalske industrije pa 227 milijonov. Nasproti lanskemu letu je sedanji proračun zvišan za 2Г0 milijonov Pos'anec Rennudel je podal poročilo komisije, ki z ozirom na bedočo rnzorožilveno konferenco zahteva zmanjšanje kreditov za vojaško letalstvo, pa tudi internacionalizacijo zrnčnega prometa, s čimer bi poetal po konsolidaciji gospodarskega sodelovanja eminenten faktor mirovne politike. Nov finančni škandal v Paz'zu Pariz, ti. marca. AA. O-lkrili so nov velik finančni škandal. Privatna zrakoplovna družba, ki vzdržuje poštno zvezo med Frnnei'o in Južno Ame. riko, je visoko pasivna »Le Figaro« poroča, da znaša aktivna stran 25 milijonov frnnkov, dočim je 52 milijonov jiasiv. Komunistični »Humanité« celo trdi. da ima družba pol milijarde frnnkov defHta. Splošno menijo, da družba ne bo stopila v kon-kurz, ker bo njeno izgubo poravnala vlada. Dr. Wirth oroli nnciona'is'om Berlin, 6. marca. kk. V državnem zboru je prišlo danes do politične debate med poslancem deželskegag ljudstva Schlange-Schôningena in not-raniitn ministrom Wirthom. Schlange je izjavil, da je državljanska vojna danes sredstvo za nacionalni porast, toda v sedanjem trenutku se mora misel za državljansko vojno odločno odkloniti. Dr. Vl'irth je odgovoril, da je vlada dovolj oborožena, da bo lahko vsak poskus take vrste zadušila v kali. Po glasovanju, s katerim je bil odklonjen komunistični nredlog nezaupnice, je bil snreiet predlog socialnih demokratov, s katerim izjavlja državni zbor, da smatra prepoved izvajama filma 'Na zanadu nič novega za neutemeljeno in da se bo film na novo pregledal. Nemci poni'pro mani piva Dunaj, 6. marca. kk. Gospodarska kriza na Dunaju se kaže tudi v tem, da je konsum piva zelo padel. Lansko leto meseca januarja je bilo obdavčenih še 108 831 hI piva, letos m»seca januarja jia samo še 88.659 hI, to je za 20 % manj. Ponarefeva'n ca denar'a va naši severni meji Dunaj, 6. marca. kk. Orožništvo v St. Ilju je izsledilo delavnico za ponarejanje denarja v majhni obmejni vasi, ki leži deloma na jugoslovanskih, deloma na avstrijskih tleh. Po zaupnih poročilih je orožništvo ugotovilo, da se je v samotni hiši nastanil neznan človek, ki je tam otvoril fotografsko obrt. Ker ni pričakovati, da bi v takem samotnem kraju mogla uspevati fotografska obrt, je oro ni-tvo j^izvedovalo dalje in našlo, da se nahaja v hiši prava fotografska delavnica z vso potrebno opremo in tiskarskimi stroji. Ker ta hiša stoji na jugoslovanskih tleh, se je v sporazumu z jugoslovanskimi oblastmi izvršila nenadna hišna preiskava, ki je imela usneh. Našli so starega moškega z več pomočniki, ki so ravnokar retu-širali plošče z avstrijskimi in jugoslovanskimi fal-zifikati. Lastnik je 62 letni kemik Franc Rupnik, ki je že bil kaznovan radi ponarejanja elenaria. Našli so mnogo negativov bnnkovccv za 20 in 100 šilingov ter za 100, 500 in 1000 Din. Pozitivi so bili popolnoma brezhibni, vendar ponarejevalci še niso prišli do izdelovanja. Dober zgled Berlina Berlin, 6. marca. kk. Berlinski magistrat namerava odpravili okoli 20D mestr ih podjetij, v katerih je investiranih skoro -»00 m lijonov maik. Ho andska v primeru to ne Haag. 6. marca. Na vprašanje, kakšno stališče bo Holandska zavzela napram drugim državam v j primeru vojirga izbruha, je zunanji minister Iz-1 javil, da no bo mogla Holandska po mnenju vlade gl o poklicu mizar, je oženjen in stanuje z ženo v Ljubljani. Povedal je tudi, da je reven dijak, da je absolviral pravo in da se pripravlja za II. juri-dični izpit. Kaj trdi obtožnica Nato je državni tožilec dr. Lučovnik prečital obtožnico, (ti pravi, da je obtoženi Milko Cuperla v času od meseca junija do novembra 1929 zakrivil zločinstvo prevare po § 337. k. z., prestojiek zoper državno oblastvo po § 132-11 k. z. in prestopek zoper zdravje po S 263-11 k. z., ker je 213 oseb oškodoval za 48.493 Din na goljufiv način tako, da se iim je predstavljal za zdravnika odnosno od|>oslanca Državnega higienskega zavoda ter z raznimi grožnjami dosegel, da so od njega kupile inhalacijski aparat in evkaliptovo olje zn vdihavanje. Dejanski stan je po obtožnici naslednji: Obtoženi je spomladi 1. 1929. najprej prodajal za tvrdko Zorko v Mariboru po deželi inhalacijske aparate proti proviziji 100 Din za komad. t unija 1929 je stopil v stik s tvrdko dr. Kansky v jubliani in začel na svojo roko prodajati inhalacijske aparate, ki tnu jih je dobavljala tvrdka Brttssler v Zagrebu. Cena vsakemu aparatu ie bila 65 Din. A|)arate je strankam, raznim bolnikom Crodajal po 236 Din z evkaliptovim oljem vred. Iradnico Viktorijo Spindler je pregovoril, da je zanj odpremljala od strank naročene aparate, sprejemala od njih poslani denar in ga po odbitku nabavne cene 65 Din izročala obtožencu. Obdolženec je pri prodajanju aparatov nastopal zelo samozavestno in z goljufivim namenom. V vsakem kra- (u, kamor je prišel, se je najprej obrnil na župana. >redstavljal se je za odposlanca higienskega zavoda v Ljubljani in da je odposlan od tega zavoda v občino, da ugotovi zdravstvene razmere, v prvi vrsti pa, da ga zanimajo slučaji obolenja na jetiki in da rabi točen seznam vseh jetičnih oseb. Zupani so obtožencu zaradi njegovega samozavestnega nastopanja verjeli in mu izročili uradne sezname bolnikov. Po drugih krajih se je obrnil na duhovnike in učitelje, pa tudi na zdravnike in id isto pretvezo dobil od njih sezname bolnikov, seznami v rokah je nato obtoženec šel od bolni- gp: ka do bolnika in se pri teb predstavljal za zdravnika ali pa odposlanca higienskega zavoda, pri nekaterih pa za medicinca, ki bo kmalu začel svojo lastno prakso. Vsem je vsiljeval aparate tudi z grožnjami, da jih bodo, če e kupijo aparata, odvedli orožniki v ljubljansko bolnišnico. Razun te-a je v nekaterih slučajih preiskoval celo bolnike, o drugih krajih je celo govoril, da priporočajo aparat celo domači zdravniki. Sploh je poudarjal, da njegov aparat ozdravi vsako jetiko in druge bolezni. Na tak način je obdolženec izrabil naivnost ljudstva in prisilil 213 oseb, da so od njega kupile aparat za ceno 236 Din. Poleg aparata je obtoženec strankam vsilil še po 2 steklenici evka-liptovega olja za vdihavanje. Vsi so kupili aparat, ker jim je obtoženec grozil s prisilnimi sredstvi in bivanjem v bolnišnici. Ce se upošteva, da je aparat z vsemi stroški, ki pridejo pri prodaji v vpoštev, vreden le 106 Din, je očividno, da je obdolženec s svojim nastopom stranke prevaril. Kaj pravi obtoženec Obtoženčev zagovor je bil zelo energičen. Vsak odgovor je bil hiter in točen. Bistvo zagovora je bilo, da ni napravil nič kaznivega in da je hodil okrog strank kot trgovski potnik, toda le tak, ki nima za to oblastnega dovoljenja. »No, Milko Cuperla, ali se čutite krivega?* je vprašal predsednik senata. »V smislu obtožnice nikakor ne,< je jasno odvrnil obtoženi. »Ali priznate, da ste prodali aparate strankam in da niste nastopali povsem korektno.« »Bilo je popolnoma drugače. Prodajal sem, toda bil sem vedno previden.« »Ali ste se izdajali za odposlanca higienskega zavoda?« »Povedal sem samo to, da sem od zavoda dr. Kanskega nič drugega.« Nadaljnji zagovor obtoženčev je tekel prav naglo in poslušalci so vsaki besedi napeto sledili. »Ali ste rekli, da ste poslani od univerze?« »Ne!« »Da ste poslani od zdravnika?« »Da.« »Ali ste rekli, da je aparat priporočil zdravnik?« »Rekel sem to tam, kjer sem imel naslove bolnikov od zdravnika. Rekel sem tu in tain tudi, da je aparat priporočil župnik. Sain dr. Maver v Cerkljah mi je dal naslove 47 strank in mi sam izjavil, da lahko rečem, da on priporoča ta aparat.« »Ali ste rekli, da vas pošilju županstvo?« »Da, rekel sem.« Obtoženec nadalje ni izključil, da je kaki stranki oinenil, da aparat priporoča higienski zavod, nikakor pa ne, da ga ta zavod pošilja. Navaja dalje, da ie ljudmi razlagal samo vporabo aparata in učinke inhalacije. »Ali se niste izdajali za zdravnika?« »Saj sem jurist in vem, kaj moram govoriti.« »Ali se niste izdajali za medicinca, ki bo kmalu končal študije?« »Ne vem tega in se ne spominjam.» »Ali niste rekli ljudem, da boste kmalu v bolnišnici prakticirali in da postanete v kratkem zdravnik?« »Ne, nikdar ne!« »Ali niste preiskovali dveh žensk in da se je morala ena vpričo mo. a sleči. Ali je to res?« Obtoženec je molčal, priznal pa je, da je nekaterim ljudem povedal, da je sam bolan na jetiki. 700.000ZAVITKOV ELIDASHAMPOO PRODANIH V ZADNJE M LETU! Te številke potrjujejo ne prekosljive odlike Elida Shampoo na a negovanje ïas OO Vaje za reševanje pred strupenimi plini »Ali niste ljudem grozili z orožniki, če ne kupijo aparata?« »Ne. Omenil sem samo, da so aparat kupili j tudi orožniki.« »Ali niste pravili ljudem, da je bolnišnica tako prenapolnjena, da nobenega več ne sprejemajo in da je aparat za zdravljenje boljši ko bolnišnica?« »Se ne spominjam.« »Ali niste grozili ljudem z orožniki?« je vprašal državni tožilec. »Ne. Odločno to zanikam.« V takem in sličnem tonu je poteklo zaslišanje obtoženca. Ta je nadalje v svoj zagovor predlagal, da se zasliši g. Zorko glede svoje pogodbe ž njim. Glede pogodbe s tvrdko Kansky pa je dejal, da je imel tako pogodbo, ki ni bila vezana na nobeno določeno ceno. Prodajal je na svoj lasten riziko. Prodajna cena je bila za njega svobodna. Plačati je moral tvrdki samo 65 Din za koniad. Pogodbo s tvrdko Kansky je sklenil, ker mu je bila bolj pri rokah. Tvrdka je vedela za njegovo poslovanje. Kot trgovski potnik ni mogel nastopati, ker ni imel koncesije. Dokazno postopanje je bilo zelo dolgotrajno. Zaslišani sta bili samo 2 priči: imejiteljica tvrdke dr. Kansky, ga. dr. Ana Kansky, rodom iz Lož pri Vipavi, in njena uradnica Viktorija Spindlerjeva, ki sta obe v bistvenih točkah pojasnile obtoženčevo razmerje do tvrdke. Obtoženec je nadalje poudarjal, da je sicer zaslužil lep dobiček, toda moral je trpeti sam vse stroške potovanja in prehrane po deželi, kar sta tudi priči potrdili. Vzdrževati je moral še ženo. Pred-sedik je nato začel čitati nad 213 zapisnikov in poročil, ki vsa v določeni obliki poudarjajo, kako je obtoženec pri strankah nastopal in se res izdajal za odposlanca Državnega higienskega zavoda. Obtoženec je mestoma živahno ugovarjal in odklanjal vsako izjavo županov, župnikov in učiteljev. Najlepše uspehe s prodajo aparatov je imel v kamniški okolici, kjer je prodal 37 aparatov, in pa v Tržiču. Ob 2 ponoldne je bila razprava prekinjena ter se ie nadaljevala popoldne ob 3.30. Obtoženec je doma iz Koludrovce pri Pro-seku na Krasu. Od 4. gimnazijskega razreda v Kranju se je preživljal z inštrukcijami in je bil vedno odličnjak. V Lljubljani živi skromno sedaj s svojo bolno ženo, ki je šivilja. Sam je bil lani težko bolan. Bruhal je kri in se je zdravil v Kranjski gori. Tudi sam služi z igranjem na klavir no raznih javnih lokalih. Oovora državnega tožitelia in branitelia sta bila kratka. Senat je nato odšel k posvetovanju, ki je trajalo dobro uro. Sodba katero je predsednik prečital točno ob 6. zvečer. Obto/enec je bil spoznan za krivega prestopka zoper državno oblastvo § 123, točka 2 k. z., ker se je izdajal za državnega organa, dalje prestopka zoper zdravje § 262, točka 2, ker se je izdajal za zdravnika, čeprav ni bil in najiosled prestopka goljufije po § 338 k. z. v slučajih Klemen-čič in Korošec ter je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora in 600 Din denarne kazni odnosno v I nadaljnih 10 dni zapora, toda vse pogojno za dobo 2 let. Zasebni udeleženci so se trlede svojih zahtev zavrnili na civilnopravno pot. Obtoženec je bil popolnoma onroščen zločinstva prevare v vseh ostalih slučajih. V razlogih je predsednik med drugim povdarjal, da je pač obtoženec ravnal na tak način, ki ni dostojen inteligenta, osobito pa ne akademika. i smatra pa sodišče, da ni obtoženec s tem ravnanjem , si prisvojil protipravno imovinsko korist, ker je i moral s svojim zaslužkom plačevati stroške za pot I in prehrano in je pri svojih poslih moral tudi čevlje trgati. MARIBORSKO GLEDAMščE Sobota, 7. marca ob 20: KAROL IN ANA. Delavska predstava. Nedelja, 8. marca ob 15: LUTKA, Znižane cene. — Ob 20: CARDASKA KNEG1NJA. Kuponi. 80 letnr ca Kamnik, 4. marca. Dne 28. februarja je praznovala v najožjem rodbinskem krogu SOletnico rojstva gospa Jožefa K r a t n a r , hišna posestnica v Kamniku. Čila, krepka in svežega duha praznuje to obletnico žena, ki je vse svoje življenje bila neumorno delavna in je taka še danes. Vodi še vse gospodinjstvo, ki ga ima skupno s hčerkama, se zanima za vsako zadevo in prebira dnevno vse tri naše dnevnike. Rojena je v Kamniku, Novi trg št. 20, se je možila leta 1875 in imela 11 otrok, od katerih jih je umrlo 7 v rani mladosti. Leta 1923 ji je po 471etnem zakonu umrl njen blagi mož Gregor, s katerim sta iz skromnega začetka z brezprimerno pridnostjo in varčnostjo dvignila svojo obrt in trgovino in si ustvarila udoben dom. Najstarejša hči Alojzija, omožena Podboj, je umrla o božiču v Ljubi ani, druga hči Marija je učiteljica v Kamniku, sin Franc je upokojen davčni višji upravitelj, naš mestni župan, cestni načelnik itd., hči Franica pa je uradnica pri davčni upravi v Kamniku. Spoštovani jubilantki želimo ob njenem 80-letnem jubileju, da bi ji Bog podelil še mnogo srečnih in zdravih let! D te dcmačiii zgoreli Zažgal otiOK. M. Sobota, 5. marca. Markovci so bili priča žalostnega in au«-hotnega prizora. Grozen požar je uničil dve uu-mačiji, tretjo pa je rešila le iziedna požrtvovalnost gasilcev. l'ožar je izbruhnil ob 11 dopoldne pri Ma-tušovih. Zanetil ga je 6letni otrok. Prišel je do vžigalic in skrivaj smuknil na dvorišče. V bližini hiše je nanosi! večji kup suhljadi. To je zažgal. Nekaj časa se je radoval plamena in se je grel. Ko je bil plamen že precej visok pa je tekel k sosedovim in je klical: »Danes pa bodo naši lahko kuhali obed. Sem jim lepo zakuril.« Ko so sosedovi doumeli, za kaj gre, se je plamen že lotil strehe. V stolpu se je oglasil zvon. Ljudje so takoj začeli vreti skupaj. Kmalu so prišli tudi gasilci z brizgalnico. Ta pa se je takoj pokvarila, tako da je sploh niso mogli rabiti. To je nesrečo še povečalo, kajti ni bilo sile, ki bi plamenom zajezila pot. K sreči so prišli na krai požara gasilci iz Salovec. Ti so ohranili tretji dom. Poleg Matušove domačije je zgorela še sosedna, Črnkova, kjer gospodarita dve ženskL Škoda je velika, ker je uničeno vs«t -iist v-.*- * Г » IS 19 letni roparski poglavar Ob sojen na 8 let robije Novi Sad, 4. marca. Danes se je končala pred novosadskim okrožnim sodiščem razprava proti 10 letnemu ciganskemu poglavarju Anionu Ntkoliću iz Para buča 'n njegovim enajstim tovarišem. Ciganska tolpa ima na vesti nič manj knkor 42 kaznivih dejanj, roparskih napadov, vlomov Itd. v južni Bački. Razprava se je pričela z zasliševanjem glavnega obtoženca Antona Nikoliča in soobloženca Fabijaua Martinoviča. Prisotna je bila tudi obtoženka Marija Varga, katere v ponedeljek radi bolezni ni bilo na razpravi. Izjavila je, da se ne Čuti krive, ker je samo enkrat in še to, ne da bi vedela, da je blago ukradeno, kupila tri metre sukna od Nikoiiča. Pride najprvo manufakturiet Ivan Stojišič iz Starega Bečeja. njega je avgusta meseca lani napadla na oesti StnriBečej—Petrovo selo obtožena ciganska tolpa. Stojišič se je peljal ob 2 ponoči z vozom v Petrovo selo na semenj. Na svojem vozu je imel različno blago Nenadoma so planili izza rženega pol.ia ob poti, kjer so ležali skriti, trije možakarji. Stojižičev vajenec — on sam }e bil med tem zadremal — ie pričel klican: na pomoč. Ko se je Stojišič prebudil, ie opazil, da držita konje za uzde dva moža. Obrazov roparjev StoMšič ni mogel spoznati. Tretji ropar je stopil z dvignjenim revolverjem k njemu in zahteval od njega, da mu izroči vse vrednostne predmete. Ko se je Stojišič postavil v bran, da tega ne bo storil, je ropar kratko-malo skočil na voz in vrgel velik zaboj, kjer je imel SlojiSič spravljeno blago na cesto. Zaboj se je razbil in blaço. sukno. perilo itd. je strkljalo na vse strani. Bandit ie zableval še denar, kida k sreči se je tedaj zas'išalo v bližini ropotanje voza. nakar so roparii zbežali. Stoiišič se je vrnil nazaj v Stari Rečej. kjer je roparski napad prijavil orož-roištvu. V isti noči 90 cigani napadli še ve? drusih sejmariev in jih oropali. Ko so ga konfrontirali z Nikoličem je slednji izjavil, da ni sodeloval pri tem napadu. Priča tudi ni prepoznal Nikn4ča ?.a pravega, izjavil pa je, da so našli pri Nikoliču Oiai pravite 9 Naj bo življenje ie tako trpko in grenko, vendar s kakšno ljubeznijo ee ga vsi oklepamo, kako zelo se ga oklepamo vsi in kako težka nam je vsak misel, da se bo nekoč v nas nekaj pretrgalo! Ne vsi tako, kajpada, življenje vzgaja tudi heroje za smrt, ali večina nas nismo heroji. Danes sem slučajno za trenutek — imel sem opravek na sndiiču — pogledal v razpravno dvorano. Zanimalo me je, kaj je toliko ljudi na sodišču. Mlad fant je sedel na obtožni klopi. Iz vsake besede, ki jo je izrekel, je bila spoznati precejšnja izobrazba in inteligenca. Prič je bila polna dvorani. Priprosti ljudje, skoro vsi z neko liho resignacijo v očeh, trudni, izčrpani obrazi. Skoro vsi so bili z dežele. V dvorani je vonjalo po nečem neprijetnem, po nekaki jeličnosli. Da, po jeličnem! Priče so bile skoraj sami jetični ljudje, ki jim je ta fanl na obtožni klopi prodajal nekoč razne dihalne aparate in menda ludi neka zdravila, ki ba;e zdravijo jetiko. In priprosti ljudje so segali po Ieli aparatih. Ali ni lo človeško, da seže človek tudi po slamici, da seže jetičnik po prvem sredstvu, kt ga ponudi prvi potniki1 Nad dvesto prič je bilo zaslišanih, nad 70 jih je bilo povabljenih k razpravi. 70 jeličnikov skupaj — strahotna slika, en sam klic bi zadostoval, pa bi izrazil vse, kar si li želijo: »Zdravja! Zdravja!* Ni samo 70, ni jih samo 200 jeličnih v naši deželi, več, več jih je, mnogo več! Ksi so naša stalna vest, ki nas opominja, kaj je naša javnost zumudila, kaj smo zamudili in pozabili napraviti na pulju higijenske propagande, na polju zdravstvene vzgoje ljudstva, na polju splošne sanacije, nu polju socialnega delal Tako pa je večina leh bednikov prepuščena raznim budimpeštnnskim in berlinskim firmam, ki ponujajo za drag denar nekakšne pilule iz mavca kol učinkovito sredstvo proti jeliki. Pri nas se je-lika. žal, še vedno mnogo bolj *pobtja* z raznimi dihalnimi aparati, mesto z zdravstveno propagando. Gre na bolje, res je. Imamo higijenski zavod, ki mnogo stori. Ali še vedno romajo ležki denarri v tujino za omenjena sredstva, še vedno so možni pri nas procesi, h katerim se zbere 70 jeličnih prič. še vedno ljudje obupujejo v svoji nemoči in želji po izgubljenem zdravju. In li, ki lo bereš, kaj praviš? Si storil svoje za svojega bližnjega? Si že kdaj odrezal lačnemu kos kruha? Če nisi, nisi storil svoje dolžnostit Požar v Zaborštu Domžale, 5. marca. Mirno vasico Zaboršt pri Ihanu je v noči na Četrtek vznemiril klic gori! Ogenj je izbruhnil krog 2, ko je vse počivalo, v gospodarskem poslopju posestnika Hribarja po domače Templavčka v Zaborštu št. 12 ter se naglo razširil na hlev, svinjak, šupo in pod. Ker so bila vsa poslopja polna sena in slame, je imel divji element dovolj hrane ter so plameni sikali visoko pod žareče nebo. V kratkem času je prihitelo na pomoč gasilno društvo iz Ihana ter delalo, da omeji požar ter reši poleg stoječo hišo, kar se mu je po dolgem trudu tudi posrečilo. Živino so rešili. Pogorelo je mnogo sena, slame, poljsko orodje, slamoreznica ter nekai kokoši. Posestnik Hribar trpi nad 50 ono Din škode, ki ie krita deloma z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano, domneva pa se, da je bil podtaknjen. Smrtna nesreča na s plava Rečica ob Savinji. Zadnje dni, ko ie Savinja vsled iužnega vremena narasla, so se podali nekateri lesni trgovci s svojimi splavi na Hrvatsko, upajoč, da j'h bodo kot prvi dobro prodali. Tako se je napotil tudi z večjim številom splavov lesni trgovec in posestnik Franc Stopar iz Nizke vasi. Mislil je svoje blago prodati v Mitrovici. Na žalost pa ga je med potjo dohitela smrt. V bližini Rimskih toplic je padel s splava v Savinjo, skušal je splavati proti kraiu a ko je že skoraj dosegel breg, je naenkrat izginil v Sa-vinji. Zapušča ženo in dva otročička. Prizadetim naše sožalje. Iz dra&tvenepa fivlienio Sevnica ob Savi. Ker lepi zgledi junaštva za vero dobro denejo našemu življenju, zato priredi Salezijanski zavod iz Radne v dvorani Prosvetnega društva v Sevnici v nedeljo, dne 8. t. m. lepo igro «Venantij« v 5 dej. iz junaške dobe prvih stoletij krščanstva. Vsi prijatelji vljudno vabljeni! razno perilo, ki so ga roparii odvzeli. Nasprotno Je pa Nikotič orožništvu priznal, da je v resnici sodeloval pri tem napadu. Naslednja priča je bil lesni trgovec Jožef Piek Iz B. OrndiSta, pri katerem so vlomili 27. avgusta lani. Izropali so njegovo pisarno. Vlomilci so prej razrezati žico alarmne naprave, ki je vezala pisarno s sta nova niem trsovca. Orožništvu je pri konfrontaciji s Pickom Nikolič vse priznal in navedel celo podrobnosti dejanja. Pred sodiščem pa je vse zanikal, toda priča Pick je ostal pri svojih trditvah. Ciganska lolna je obiskala tudi trgovca Kleina iz BnČkeca Oradišta. Ob 2 zjutraj ie nekdo potrkal na vrata niepovega stanovanjn. Klein K' mislil, da se ie vrnil sin. Ko je odprl vrata, so vstopili trije roparji z naperjeno puško in zaMevati denar. Ko je trgovčeva žena klicala na pomoč, jo je eden roparjev prltel. da ni me«'a kričati. Tretji ropar :e pa ostal pri vratih. Ropar s puš'fo je prisilil Kletna v pisarno, kjer je moral izročiti ves denar. Pri tem ga je ropar večkrat s nnSHnim kopritom udaril. Predno so ronarii zapustili Hšo. so zvezali oba Kleinova na rekah in nog°h in >!ma veleli da morata eno uro mirnvnti. če nočeta b'ti umorleaa. Na sodnikovo vprašanje, če lrocra od obtožencev nožna, ie trgovec Klein 'jlsvit. da ie pri vratih straži' NiVoPč Ta je nri teh besedah p'anil pokonci in zakričal: »,T"z nikdar n'aem bil v v"ši b;ši.« Nato so ugotovili. da so orožniki pri Nikoliču res našli Kleinovo uro. 28. avgusta Je roparska to'nn napadla Vmetiio Ivana Bencela, ki so ga z orožiein prisilili, da nm |e izročil denar. N'egovi hčerki pa so roparji letali silo. Vs° priče eo obtoževale ob'oženee, le obtoženca FnHiana Martinoviča nobena priča ni mogla spoznati. Nato ie bil Pnnton NiM^Hč za š<\st vlomov in tatvin obsoien na 8 let robife. Druaii obtoženci so dobili po en mesec Blrrjjfcra zajvvra, Fabtton Martinovič in Marija Varga pa sta hila oproščena. Ljubljana Občinske zadeve ugodno rešene Iziava g. župana dr. Puca Ljubljana, 6. marca. Davi se je vrnil v Ljubljano ljubljanski župan j g dr. Dinko Puc, ki se je mu lil v Belgradu, lijer je pri odločujočih činileljih interveniral v j raznih ljubljanskih komunalnih zadevah zlasti pa J v zadevi regulacije Ljubljanice. Naprosili smo g. I župana, naj za »Slovenca« poda primerno izjavo o i uspehih svoje intervencije. Župan g. Puc nam je izjavil: »Nekatera poročila o moji intervenciji niso bila I pravilna. Moram vam [>a sedaj izjaviti o uspehih svoje intervencije, v kolikor to zanima javnost. Predvsem sem interveniral zaradi proračunskega zneska za regulacijo Ljubljanice. Kakor znano, prispevajo za regulacijo Ljubljanice država, banovina, občina in drugi interesenije sorazmerne znrske v skupni vsoti 6 milijonov Din letno. Za lani je bilo vse v redu. Letos pa je bil prispevek v osnutku državnega proračuna reduciran na polovico, tako da bi se sorazmerno skrčili tudi prispevki drugih faktorjev na polovico. Zaradi lega bi se izvedba regulacije Ljubljanice, ki je preračunana na pet let, podaljšala od pet na deset ali enajst let. V tej zadevi sem se razgo-varjal z Nj. Vel. kraljem in interveniral pri finančnem ministru. Znano Vam je, da se Nj. Vel. kralj sam osebno ..nima za to, da bo Ljubljanica čim prej zregulirana. tnko da dobi Ljubljana lepše lice. Posrečilo se mi je drseči, da se je v letošnjem proračunu zopet vstavil cel znesek in da bo , tako tudi letošnji program regulacije Ljubljanice I izveden v celoti, i Važen je novi načrt zakona o mestih. V tej zadevi Je že intervenirala Zveza jugoslovanskih mest za vsa mesta skupaj. Ljub'jana pa ima k temu načrtu še svoje posebno stališče. Naše Aspirin tablete pristne le z Bayer- evim kr ž*m Iz Bohinja Zadnje medrarodne smuške tekme so pri nas še povečale navdušenje za zimski sport. Mladina vsa navdušena postavlja po bregovih skakalnice — seveda ne Hannsenovih — kjer preskuša svoje zmožnosti. Lepo je to — a da mora zaradi tega trpeti pri tem in onem šola, to ni prav. Učiteij-stvo se pritožuje nad lenobo in razmišljenostjo. Pa bo že boljše čez mesec dni. Moiilec Lakner je bil tudi v Bohinju. Točno 14 dni pred umorom se ie poiavil v Boh. Bistrici v župnišču mlad, slabo oblečen človek. Pa g. župnika ni bilo doma in poslov tudi ne, tako je zaman pritiskal na kljuke. Ko je uvidel da ne bo nič, je odšel Spraševal pa je potem neko gospo, če bi mogel dobiti v župnišču kako suknjo in o premoženjskih razmerah g. župnika pa ie zvedel, da tu ne bo bogvekaj. Čez par tednov pa je doti.'na gospa, ko je v Vašem listu videla morilčevo sliko, spoznala, s kom je imela opraviti, Dobrodelrost ln zabavljačL V župnišču v Srednji vasi posluje posojilnica in hranilnica. Ta je raznim zabavljačem po gostilnah trn v peti — češ, denar kopiči, ne pomaga pa nikomur. Seveda je to podlo obrekovanje, človeka nev edno, ko vemo, da je tega in onega prav ta rešila gospodarskega potoma, pa večkrat že razdelila večje vsote med revne občane, kot tudi znesek 10.001 Din. To je bilo javno razglašeno s prižmee, seveda zabavljači ne slišijo, ker iih v cerkev ni Seveda s temi 10.000 Din ne bo odpravljena pri nas vsa revščina, pa če bi še drug denarni zavod, ki tu posluje, sto.il enako, bi se pa že poznalo. Prosvetno delo v zimskem času med Bohinjci ni počivalo — pa ne samo na Boh. Bistrici, tudi v Zgornji dolini ne, čepiav nismo o vsaki prireditvi sproti pripovedovali po časopi ih. kot delajo tu in tam. Prosv. društvo »Savica« v S ed-nji vasi. ki slavi letos 251et ico obstoja, je p i-redilo nekaj iger — prav tako drama'ska odse' 21 v Narodnem domu. Gospa Jerasova bo predavala o provensnl.ïki književnosti. O Mestni proračun predložen finnnčnemu ministrstvu. Osnutek ljubljanskega mestnega proračuna za 1. 1951 je bil poslan finančnemu ministrstvu, kjer gu sedaj proučujejo. Seveda ta osnutek še ni končnoveljaven in ga more mestni občinski svet še vedno spremeniti. Osnutek je bil poslun finančnemu ministrstvu le v uradmo informacijo. © Občni zbor Krekove prosvete v Ljubljani se bo vršil v nedeljo 8. t. m. ob petiih po|K>ldne v društvenih prostorih. Udeležba za članice obvezna. © Prišla bo pomlad! Da, tako se tolažimo in se veselimo že vsakega solnčnega žarka, ki nam v teh inarčevih dnevih obeta vrnitev lei>e pomladi. Nelio je včasih naklonjeno našli m že-Ijum, včasih, na primer včeruj. pa se drži silno mrko. Komaj so mestni delavci pospravili sneg z ulic in že je pričelo včeraj kazati, da ga Ikiiho zopet dobili. Snoči okoli pol 6 je pričelo zopet rahlo snežiti. Ostane nam še tolažba, da je ta sneg le prekusen, da b' gn kaj oetalo na tleh in da bi se držal dalj časa. © Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije jiriredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca 1951, ob 10 dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. © »V policijskem zuporu uinrln.« K tej notici smo prejeli sledeče pojasnilo: Službo-joči stražnik je pokojno sobarico Čiinkole Marija no našel na Celovški cesti ob 18.45 uri. Ker je dišula po alkoholu je stražnik poklical policijski voz. s katerim so jo prepeljali na upravo policije. Činkole je pa kmalu po prevozu v zakurjeni sobi znčelu bruhati, kar je nadzorniku varnostne stražnice dalo povod, da je poklical uradnega policijskega zdravnika, ki pa je pri pregledu Čimkoletove konšta-tiral, da jo je zndela srčna kap. Takoj po nastopu smrti, to je po 21 istegu večera, je bil obveščen mestni pogrebni zavod, ki je trini»lo brez odloga nrepeljul v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vest. da so Činkoletovo pustili vso noč v za.poru, ne odgovarja dejstvu, t>ač pa je res, da je zvečer ti'koj, ko so opazili, da je Čin-koletovi postalo slulio, bil poklican uradni zdravnik. © Peč je razneslo. Zelo težka nesreča se je pripetilo včeraj popoldne v kopališču »Ilirije«. 50 letni oskrbnik kopoli'Vii Josip Mlakar je pripravljal toplo vodo v peči, ko je naenkrat miru raznesla peč. Vroča paru je povzroči 'n Mlakarju težke opekline no obrazu in mu pp-škodovula oči. Mlakar je v nevarnosti, da zgubi viri. Poklican je bil reševalni uvto. ki jo Mlakarja takoj prepeljal v bolnišnico, kjer jo bil sprejet nu okulistlčni oddelek. Korvnlišče »Ilirije« p« trpi seveda tudi znutno materialno škodo zaradi pokvarjene peči. © Nesreča pri delu. Včeraj se je v Zgornji Šiški 91 pripetila manjša nesreča. 20 letni kamnosek Franc Babnik je obdeloval kamen. Pri tem delu pa je odletel od kamina drobec Babniku naravnost v desno oko in mu ga poškodoval. Babnik se sedaj zdravi v bolnišnici. © Kolesarske. S prihodom pomladi se pričenja sedaj t tuli sezona kolesarskih tatvin, ko je vsak dan ukradeno v Ljubljani vsaj eno kolo. kar jc največkrat, zlasti ob soparnih dnevih, edini dogodek, ki gu zmore na.šo policijska kronika. Te dni sta bili prijavljeni dve tatvini. Nekemu mizarskemu mojstru je bilo iz veže železnimirske trgovine nn Dunajski cesti ukradeno IOOO Din vredno kolo, znamke »Pucli«. — šivilj« Frančiška N. je izročila nekemu moškemu kolo, vredno 800 Din. Tu pa kolesa ni vrnil in je z njim pobegnil. Če ga kdo vidi, gu bo žc od daleč spoznal, zakaj rvlini posebni znak, za kateregu ve okrndeilka, je namreč tu, da jeclja. © Srajce, športne in modne, kruvnte in nogavice, v krušni izbiri in najceneje pri šterk nnsl. Karničnik, Stnri trg 18. ©Dumsko perilo, moderne bluze, torbico flor iiogn\iee in rokavice, najsnliilnejše cenc liri Stcrk nasl. Karničnik, Stari trg 18. M ar f bor Pri žganfekuhi.,. Prt Sv. Lenartu v Slov. goricah eo kuhali Iga-nje. Ob tej priliki se je v smislu starodavnih tradicij zbralov se polno lantov, ki so priliko izkoristili za razvedrilo in zabavo. Proti polnoči pa Je prišlo med navzočimi fanti do očitkov in prepira, ki je končal s tem, da je 18 letni posestnikov sin Srečko Letnik obležal na tleh ves v krvi in zaboden z nožem v trebuh, tako da so mu izstopila čreva. Težko ranjenega so ga prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. Prekletstvo alkohola... * □ V proslavo П. SattnerjeTe 80 letnice priredi slov. pevsko društvo Maribor v sredo dne 11. t. m. v Unionu koncert, na katerem izvaja slovito ekladateljsko delo »Vnebovzetje«. Nastopijo kot solisti ga. Lovšelova, A. Živko in F. Neralič. Q Drevi... Union! □ Finžgarjevu 60 letnico proslavi jutri Katoliška omladina z uprizoritvijo »Verige« v društveni dvorani s pridelkom ob 17. Na sporedu je tudi govor in dekiamacija. □ Dr. M. Opeka pridiga ▼ stolnici. Sloviti ljubljanski stolmi pridigar in cerkveni govornik kanonik dr. Mihael Opeka bo imel v času med praznikom sv. Jožefa in Marijinim oznanenjem verske govore za može in sicer vsak večer ob 20. Brez dvoma je, da se bodo možje pronovedi znamenitega pridigarja udeleževali v velikem številu in z vzgledno spod budnostjo. Dnevna kronika Itajnine □ Nič rcIKktantov. Licitacija za cesto Sv. Peter—Ložane zopet ni uspela. Izklicna cena je bila 1,441.000 Din Ln sicer za 3100 metrov dolgo progo. Reflektanta ni bilo nobenega. Mariborski podjetniki pravijo, da je dobava kamna za omenjeno cesto predraga □ V Studencih se je kakor znano izvršil v noči na 10. december vlom v trafiko Franca Zu-pimca. Vlomilci so bili tedaj odnesli raznih predmetov v vrednosti 6300 Din. Varnostni organi so kmalu nato beležili dober plen. Zaprli so 45 letnega delavca Srečka Kovača in 21 letnega ključavničarskega pomočnika Albina Verlnika. Kovač je bil namreč že 22 krat predkaznovan, Vertnik pa 9 krat. Za slednjega je prišlo kmalu na dan, da je odnesel Angeli Oimermanovi v Celju raznih predmetov v vrednosti 550 Din, razen tega ima še nekaj drugega na vesti. Včeraj sta se oba zagovarjala pred mariborskim senatom trojice. Z njima vred je sedeJ na zatožni klopi tudi 48 letni delavec Karel Škof, ker se obtožuje, da je v Studencih ekril ukradeno blago. Obsojeni so bili: Feliks Kovač na tri leta robije in jx> prestani kazni na štiriletno pridržanje v zaj>oru in Albin Vernik na dveletno robijo in po prestani kazni na devetletno pridržanje v zaporu, Karel Škof pa na šest mesecev zapora. □ 11. marca 1931 — »Vnebovzetje«. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Savostova lekarna pri Magdaleni na Kralja Petra trgu. □ Za ubogo vdovo s šestimi nepreskrbljenimi otroci je daroval Ivan Korže iz Bijeljine v Bosui 80 dinarjev. □ Otrokova nezgoda. V Orehovi vasi se je posestnikov sinček Ivan Zupane igral na dvorišču. Pri tem je padlo nanj od strani bruno ter mu presekalo ustnici. Težko ranjenega dečka so prepeljali v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je precej resno. □ Kontroli mer т Mariboru (Frančiškanska ulica) naj vsi obrtniki in trgovci, ki izdelujejo, popravljajo, prodajajo ald uvažajo tehtnice, merila in merilne priprave, prijavijo kraj, v katerem je delavnica in lokal, kjer se merila prodajajo. Ostalo podatke kakor tudi obrazec za prijavo dobe in-teresovani med urudniuii urami pri navedenem urad u. □ Za fond za revne dijake je daroval g. Josip Ajdi še k 100 Din. Najpriar&nejša hvala! □ izbrisaue obline pravice. V jireteklem me-•ecu je mariborska obrtna oblast izorisala obrtuo pravico sledečim tvrdkain: K. Oreile, braujarija iu prodaja vuia, piva iu sadjevca, Velrinjska 10; U. Kaši, trgovina s sadjem iu so ivjeni ter južnim sadjem, Oiavoi trg; J. božič, prevažauje tovorov, Stritarjeva 10; li. Sliebeler, trgovina z deželnimi pridelki ua debeJo, Kosurjeva i>4; A. Maiek, pek, Nieljska 23; A. hrnešk, brivec, Kopališka 5; V. lioppe, trgovina z dežeJniuii pridelki ш mlevsiki-nn izdelki, Meijska 12; M. Komr, perica, Aleksandrova 16; A. Jug, trgovina z lesom, Aleksandrova 71; i. jeruiaii, Irgoviua z mešanim blagom ua drvtxw, Kuska 27; U. Kokotovič, igranje na gluso-Vir, laborsika 9; F. Kocuvan, trgovina z untM.oui, Aleksandrova 83; J. brnm sek, ugovma Z de/,eJ-Kuubi pndeiiki, Л1 oljska 41; 1. Uoioo, trgovina z niiekoin, Slovenska 10; M. Kert, trgovina z mešanim biagom, Sioveuttka 16; J. h.usi, modieanja. 'lalteubauova 2; A. J are, izdelovanj« oblek, Cankarjeva 10; P. Juvda, izdelovanje ženskih oblek, huuvanjska 8; 1. Wicuer, izdelovanje oUjtk, ivor-DUkii io; J. j are, trgovina z galanterajskim oia-guui, U lavni kolodvor; M. Juraiiuć, braujarija, Ko-rtutka 72; A. Kos, izdelovaujo likerjev, tvlavuiska 12; A. ivnulelc, trgovina z govejo živino, Luška 5; D. Kobi, Irgoviua z lesom, tiankopanova lo; M. Seifned, tiguvaia z lesom, premogom iu stavonim niujenajoiii, Beluuvska a; J. hoael, izdelovanje duinekii liuolek. L» ru v »ka 5; L. Kraker, trgovina s Sadjem, tiiuvni trg; 1. Karta, strojno pietenje, Oru/.nova (j; A. Kosme, izdeiovunje kopit, Siross-nuijerjeva 3; M. Kmtpič, prevažanje tovorov, Ku-feku ti; A. Knez, trgovina z iiuuiulakturuim iu konfekcijskim blagom, Uravsiia 10; Marija Ueč, na k up in pioduja aviuiiiobilov, iVieljska 29; d. Dogša, čevljar, iattenbacuova 14; F. ivocjau, usnjar, tJobre-èka 23; A. Ivlešič, godec, Ulavui trg 1; V. Hnielak, Irgoviua s koluiuauuui specer. biagoin, Slomškov li g 6. Šoštanj Smrt zaslužnega učitelja. V četrtek, 5. inarca je umri g. joms Cugniucs, učitelj v p. Umrl je uiož, vzgojitelj, učitelj, hujui Cuginus, ki je bil rojen v Oiooeine-ui 1. 1{л>9, je po Koučanih študijah služboval v srečah, v (Jadrumu, pri Sv. Lini, v Osrecju iu v Plešivcu. Zasluženi pokoj pa je preživel v Šoštanju. Sjirico svoje skromnosti je bil po\sud priljuden; zanimal se je tudi za giasoo in je v ne-kutenu krajih deloval ludi kot organiet. — Vzornemu učitelju, ki je celih 41 lot dal vzgoji mladine, bodi ohranjen časten spomini Živinorejsko preuavunje чо je vršilo v nedeljo v St. Andražu. Predaval je živinozdravuik g. Koàel. sentandraàki kmetje so v zelo lepem številu poselili predavanje in uiu ludi z zanimanjem alediii Koledar Sobota, 7. marca: Tomaž Akvineki, cerkveni učenik. Osebne vesti = Odvetniški izpit sta napravila z dobrimi uspehom dr. Ferdo Majaron, odvetn. pripravnik v Ljubljani, in Franc Koder, odvetn. pripravnik v Murski Soboti. Ostale vesti — Upokojeni duhovniki pozor! Dne 6. februarja t. 1. je bilo v Rimu izvršeno deponiranje rati-fikacijskih inštrumentov konvencije, sklenjene med Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Poljsko, Romunijo in Češkoslovaško o pokojninah, določenih od prejšnje avstrijske vlade, sklenjene in podpisane v Rimu 6. aprila 1922. Belgrajske »Službene Novine« z dne 24. februarja t. 1. prinašajo zakon o tej ratificirani konvenciji. Člen 3 odrea: »Za slučaf, da notranja zakonodaja vsake nas er'stvene države ne določa drugega, irme.a pokoj-in, ki jih Je plačevali vsakemu upckojevcu, ne sme biti manjša nego izmera, ki je bila določe-a od pop ej pristojne avstri'ske upiave.« — Upokojenci po avstrijskem zakonu — duhovniki po § 5. zakona z dne 28. marca 1918 avstr. drž. zakonika št. 115, — ko naša notranja zakonodaja v tem oziru ni še nič določila, — morajo prejemati pokojnino v valorizirani veljavi t. j. v zlati valuti, znesek v kronah pomnožen s 30 kratnim indeksom. Seoanje osebne draginjske doklade in pokojnina »alla pari« v dinariih ne odgovarja smis.u čl. 3. rimske konvencije, ker ta mora biti valorizirana ne glede na druge dohodke od lastne imovine ali od osebnega dela upokojenca. Ako nastanejo v tej zadevi kaki spori, se po čl. 5. konvencije »spor picdloti oremu razsodišču, ki bo pristojno za vpraša: ja državljanstva po razumu v teku enega lela«. Druge nasledstvene države so Rimsko konvencijo že davno ratifici aie in tudi izvedle n. pr. župniki v Avstriji in v Češkoslovaški dobivajo pokojnino do 3000 Din naše valute mesečno, v Italiji od 500 do 800 lir — a pri nas?! — Kdaj se bo komaj sedaj rat ficirana konvencija izvedla? Upokojeni duhovniki trdno pričakujejo, da se bo jugoslovanski episkopat, zlasti škofje iz bivše Slovenije, Dalmacije in Ktka, za te dežele pod bivšo Avstrijo ima namreč Rimska konvencija z dne 6. aprila 1922 svojo veljavo, z vso odločnostjo zavzel, da se konvencija tudi takoj izvrši. — Upokojen duhovnik. — Piavnozgodovinski izpiti. K pravnozgo-dovinskemu izpitu, ki so se vršili na juridični fakulteti v Ljubljani od 16. februarja do 3. marca, se je priglasilo koncem zimskega semestra 86 kandidatov, doslej daleko najvišje število. Od teh je napravilo 9 kandidatov izpit z odliko (12%, in sicer 1 kandidat z odliko iz dveh predmetov, 8 pa z odliko iz enega predmeta in to šest iz rimskega prava in dva iz cerkvenega prava), 10 kandidatov z dobrim uspehom (26%), 33 z za 'ostnim (43%) in 15 z nezadostnim uspehom (19%). 10 kandidatov je odstopilo od izpita. Najstarejši kandidat je štel sedem in sedemdeset let. — Avstrijskim d žavljanom. Avstrijski konzulat objavlja: Po avstrijskem zveznem zakonu z dne 20. decembra 1928, čl. 355, člen V, točka 4., so v inozemstvu živeči avstrijski državljani dolžni naznaniti izpremembe v družinskem stanju pristojni avstrijski zastopni oblasti. Taka naznanila pošilja konzulat za natančno uoravljanje domovinskega zapiska domačemu voditelju matice. Zato je potrebno, da prejme konzulat vedno izvirne listine proti vrnitvi (n. pr. rojs'ni ali krstni 1'st, mrtvaški list, poročni list itd. Prosimo torei vse avstrijske zvezne državljane v dravski banovini, pri katerih so se primerile izoremembe v družinskem staniu, da te s primernimi prilogami naznanijo avstrijskemu konzulatu v Ljubl ani. — Društvo učiteljic v Ljubljani vabi vse svoje članice k odborovi seji, ki bo v nedeljo, dne 8. marca t. 1., ob pol 10 v L mestni dekl. osn. šoli v Ljubljani (šentjakobska šola). — Po seji bo predavala učiteljica M. Dolga-nova: »Kulturna duScvnost učiteljice kot vir njenega dela in življenja«. — Vremensko poročilo JZSS: 5. III. Rnlete-Planica — 4, snega na stari podlagi skupno 70 cm, s rež, vreme solnčno, smuka prav dobra. Mojstrana — 5, snopa 65 cm, suh pršič. smuka idealna, Sta-ničeva keča oskrbovana. Bohinj: +1, 35 cm snega, suh sneg. sneži, smuka prav dobra. Zelenica — 5, sneg pršič, vreme jasno, smuka idealna. Kofce nad Triičem istotako. Krvavec in Velika Planina — 2, na stari podlagi 5 cm prš;ča. vreme iasno, smuka idealna. S r. Planina pri Zagorju na 45 cm podlagi 15 cm prš ča, smuka prav dobra, vreme obh'čno. ГЛоке — 2, snega 35 cm, prš e, nagiba se na jug. Rakitna —6, 32 cm snega, sreni, smuka ugodna. — Vsi pevei in pevke llubmlove župe J. I'. S. so vabljeni na prvo letno skupščino, ki se vrši v nedel'o 8. marca t. 1. ob 10 (lop. v dvorani IjubPan-ske Glasbene Matice. Vsako društvo pa naj pošlje s poverilnico še po enega zastopnika in namestnika. Na popoldanski koncert pripeljite svoje znance in sorodnike, da se podpiramo sami, ker od drugod ni upati na podporo. Ko pa vas pozove-o k sodelovanju drugod, se temu primerno ravnajte. Kdor enkrat na ieto ne pozna nas, ga tudi nam ni treba poznati, ko nas bo potreboval. Zunanji posetniki I včlanjenih društev naj kupijo do Ljubl ane celo vozovnico, ki velja za brezplačen povratek s potrdilom o članstvu, ki ga izstavi društvo', in potrdilom o posetu koncerta, ki se dobi pri blaiaini pred dvorano v »Unionut. — Vstopnice v nedeljo od 10—12 in eno uro pred koncertom pri blagajni v »Unionu«. — Maln obrt bo zastopana tndi XI. mednarodnem vzorčnem veleeejmu v Ljubljani, ki se vrši od 50. maja do 8 junija 1931. Ravnateljstvo velesejma je namreč iz posebne naklonjenosti tudi letos nakazalo referatu za pospeševanje obrti primeren prostor. Obrtniki, ki žele razstaviti na tem prostoru, naj prijavijo svojo udeležbo do 30. aprila na naslov: kr. banska uprava, referat za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg 10-1. — Vse uprave iistnnov (zndužblne) so po S 25. zakona o ustanovah, objavljenega v Službenem listu kraljevske bansko uprave z dne 2. oktobra 1950., kos. 28. dolžne odpošiljati ustanovni oblasti t. j. kraljevski banski upravi, odnosno če se poslovmje ustano-vc razteza na več banovin ali vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco letno poročilo o svojem delu in to v izogib kazenskih posledic najkasneje v roku treh mesecev od zaključka poslovnega leta. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti, pa mornjo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu. — Kra- ' Ijeva banska uprava. — V s'nJlicnem listu kral'ev.ske banske upra-I ve St 16 od 5. marca t L je objavljen »Zakon o izpremembi in dopolnitvi § 244 zakona o javnih beležnikih (notarjih)«, dalje »Pravilnik za izvršitev zakona o javnih beležnikih (notarjih), »Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah javnih bolež-nikov (notarjev)«, »Uredba, s katero se določuje število in sedeži javnih beležnikov (notarjov)e, »Popravek k zakonu o javnih beležnikih (notarjih)«, »Razglas o zaposlitvi češkoslovaških državljanov v Jugoslaviji«, »Popravek k pravilniku niinislra za šume in rudnike o zašč.itnili gozdovih« in »Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931«. — Revolver v otroških roknh. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 16 letnega Stanka Uranetiča, pastirju iz Petrušne vasi v občini št. Vid pri Stični. Tega je ptvsostnikov sin K. P. iz Št. Vida najbrže po nesreči zadel z revolverskim strelom v vrnt. Uranetič ima precej nevarno rano. Po deželi in najbrže tudi po mestih je še zelo mnogo strelnega orožja v nepoklieanili roknh! — Od doma pobegnil. Krojaški pomočnik j Viktor Miškot. star 20 let. iz Zg. Šiške, pristojen ! v Ljubljano, je pobegnil v neznano smer 8. jan. j 1931. Oblečen je v svetlo leten-siko obleko, je i vitke srednje velike postave, po-loi past ega ble-I dega obraza ter kostanjevih las. Če ga kdo vidi, i naj naznani varnostnim organom. — Misijonska. Zn ljudsko petje z orgla.mi j priredil St. Premrl, založila Jugoslovanska knji-j garnn v Ljubljani. Ceno izvodu je 1.50 Din. Napev je ljudski in splo-mo znan. Ni ga misi-" jonn, na katerem bi se ne poln to pretresljiva iu lepa pesem. Izvirno besedilo je Slomškovo; nnjbrže je tudi njegov napev. P. Kri/.ostom je i ta tekst nekoliko spremenil, g. Premrl pa je ; napev opremil s krasno a lahko orgelsko sprem-j Ijavo in ga postavil v eno terco nižje iz B-dura v G-diir. V ljubljanskih župnijah se vršijo mi-! sijoni od 14. do 25. marca. Ker je skladna namenjena ljudskemu jietju in se Ito pela pri j misijonu (v stolnici so v ta namen ob nedeljah I po popoldanski službi božji pevske vaje) je že-j leti, da si jo nabavi vsak udeleženec sv. misi-! jona — kdor se čuti pevca. — 0 pomorski organizaciji je predmet predavanju, ki bo v četrtek dne 12. marca 1931 ob pol 9 zvečer na družabnem večeru Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. O tem zn naše razmere in potrebe aktualnem predmetu predava hon. univ. profesor gospod dr. Ljudevit Bohm. Odličen in du- ! hovit govornik brezdvoinno ustreže s predavaniem j o tem problemu naši javnosti. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodi so dobrodošli. — Vsem župnim urnilom v vednost. Vljudno j se naznanja, da se je dobava priznanih Likarjevih I klobučkov za sveče vsled nepričakovanih tehnič-; nih ovir pri izdelavi nekoliko zakasnila. Klobučki i bodo izdelani zelo okusno in tehnično na višku. ] Razpečevanje te prevažne iznajdbe se prične go-! tovo v teku tega meseca. — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Joseft vode zelo zadovoljni tudi bolniki, I ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revma-; tizem, kamena ali sladkorna bolezen. >Franz-j Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah. DeSovanie Artin draie} e združeno z normaln m iz-prazn e-njem Vsebina škatlje za Din 8- — zadostuje za 4—6 krat. Dobiva se v vseh lekarnah. ftfot'o mesfo R5. redni občni ibor gasilnega društva se je vršil v sredo. 4. marca. Poveljnik je jioročal, da je preteklo leto društvo pomagalo pri treh požnriji. Dalje je omenjal, da se je ustanovil sanitrtni tečaj, knlerega je vodil društveni zdravnik dr. Po-lenšek Marjan. Tajnik je poročal, da šteje društvo 81 rednih članov, 4 častne, 1 ustanovnega in 1!M podpornih članov. Iz blagajniškega poročila posnemamo. da je bilo v preteklem letu dohodkov 49.R29.50 Din. stroškov pa 47.70".25 Din. Dolga za avtomoh'1 je imelo društvo do 1. januarja pri Mestni hranilnici še 21.118 8? Din. Skupna vrednost vsega orodia znaša 258.1 Г0 Din. Prirastek k orodju je le rdeča signalna luč in Iritlasna hupa, oboje za avtomobil in oboje dar g. Bercrmann st. in nekega drugega posoodn iz Gradca. Blagajniku je bil od strani preg'edovnlcev računov predlagan . ab=olutorij. ki je bil soglasno sprejet. Sprejet je j bil tudi pred'og, da se društvo preosnnie v gasil-1 no in reševalno društvo. Pni slučajnostih ie pred-; latral načelnik Rpitz, da se ustanovi v društvu pev-1 ski zbor, ki bi pri rožnih pril'kab nrstopal. Vodstvo zbora pri prevzel g. Davorin Mat ko, nadiriMj j v pokoin. Od članstva se je takoj priglasilo 14 čla-I nov k zboru. Finžgarjev vpfer priredi tukajšnje Prosvetno : društvo v nedelj« 8. marca oh 8 zvečer v dvorani j Rokodelskega doma Na sporedu so razne reci I a-! olje pisatelievih del ter nekni pevskiH točk. katpre ! izvaja pevs'-o društvo »Gornnci«. Slavnostni go-I vor ho imnl g. dr. fvo Česnik. Vstopnine ni. pn? [ pa se hvaležno pobirajo prostovoljni prispevki. Trebefyevo Celje Poštna dostava v tuka'šnjo občine še vedno ni vpostavljena. Poštna di-ekci:a nam je vzela poštnega dostavlialca zato, da nosi pošto po krajih. ki so oddaljeni od po"tne<»a urada po par minut, medtem ko smo mi oddaljeni od pošte 2 do 4 ure. Ordotni pismonoša ima namreč bolezenski donust. Res, tam ie gospoda, mi smo samo kmetje, toda, ali nima kmet iste pravice do poštne dostave na dom kakor kakšen fabriSki direktor? Trebeljski kmetje tudi proti temu odločno protestiramo, da neki uradnir-i na litrski pošti ni prav, če kateri izmed nas pride raročit. nai njegove pošte ne oddaiajo kateremukoli pogubnemu prena-šalcu. Iz izkušnje namreč vemo, da se naše poštne oo*il'ke na ta način ka' rado irit„Vie ali pa dospejo na naslov vse raztrgane in odprte. Radio & Inž. Ferdo LupSa bo na ponedeljkovem prosvetnem večeru ob 80 skioptičnih slikah predaval v Ljudskem domu na prosvetnem večeru. Vstopnice si nabavite v predprodaji v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4. .& P edava jc pisatelja F. S. Finžgarja. ki bi se moralo vršiti na današnjem zborovanju Celjskega učiteljskega društva, je zaradi bolezni g. pisatelja preloženo na majnik. Mesto njega bo danes predaval umetnostni zgodovinar gosp. Marjan Marolt o umetnostnih spomenikih mesta Celje. & V celjski bo'niirici je umrl dne 5. marca 42 letni Josip Zorin, krojaški pomočnik iz Celja, stanujoč Za kresijo 16. N. p. v m.I 1 j0 Mnogo zanima' ja posveča javnost koncertu, ki ga priredi pevsko društvo »Maribor« dne 19. marca t. I. v tukajšnjem I. ud^kem domu in na katerem izvaja veličastni p. h. Sattnerjev oratorij »Vnebovzetje Marije Device«. Pri koncer u nastopi mogočen zbor 80 pevcev in pevk ter orkester 40 glav. Vstopnice si na vsak naln kupite že v predprodaji pri Goričar & I eskovšku ali pa v Slomškovi tiskovni zadrugi. Priponi,njamo, da bo koncert kmalu razprodan. Ptuj »Čarrfaška kneginja« odložena. Prihodnje nameravano gostovanje inariborskegn gledališča v Ptuju s »Čardaško kneginjo«, ki bi se moralo vršiti v ponedeljek 9. t. m., se mora odložiti, ker ta dan vojaške godbe ni na razpolago. Gostovanje se bo vršilo pozneje. Umrl je v Vosku pri Sv. Mareti ob Pesmici posestnik Deučman Pe'er. Pokojnik je nad vse ljubil pravice svojega bližnjega, nikdar ni delal krivice svojim sofaranom. Ob gro^u se ie od njega poslovil moški zbor z žalostinkami. Na sedmini so zbrali lepo vsoto za novo semenišče v Mariboru. Marijina dražba v Ptuju je za to nedeljo popoldne pripravila nekaj pos-bnega. Igrala bo 5-dejansko igro »Venancij«, ki kaže življenje in stanovitnost v veri krščanskega mučenika. Pričetek ob 3 popoldne v mestnem gledališču. Št. Vid nad Uubliano Finžgarjevn šcstdesetle'nico bo Blaž Potofnl-nikova čitalnica v nedeljo 8. t. m. ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu proslavila s slavnostnim govorom in s prireditvijo Finžgarjeve narodne igre »Naša kri«. Zanimivo je, da bodo pri tej igri nastopili še nekateri igralci, ki so jo pred mnogimi leti ob njenem rojstvu uprizorili prvič na podeželskem odru tu v Št Vidu. Režimi bo igro isti režiser kakôr prvikrat — g. Al. Jeloènik. Naše diiaštvo Akademiki! V nedeljo, 8. t. m. bo ob 8. ziut-eaj v Alojzijevišču sv. maša za akademike. Pri sv. maši recitiramo! — Pridite v čim častnej-šem številu, da utrdimo našo skupnost, naše občestvo, predvsem o skupni molitvi! — Akad. zveza. Programi Katiio-Llnbflanat Sobota, 7. marca: 12.15 Mešan program (plošče). — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov. — 13 Časovna napoved, nato reproducirana glasba. — 13.30 Borzne vesti. — 18 Viktor Pirnat: Marijan, biser Dalmacije. — 18.30 Filozofija evangelijev (dr. Veber). — 19.30 Gospa Orthaber: Angleščina. — 20 Slovenske narodne pesmi; bariton-solo t orkestrom. — 21 Prenos s plesnega turnirja drav. banovine iz Zvezde. — 22 Časovna napoved, sport, j vreme. Nedelja, 8. marca: 9 Inž. Jože Černe: O poljedelstvu. — 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje. — 10 20 Ferdo Jelene: Nauk I o serviranju. — 10.40 Gdč. Son a Černe: Pomen ; zgodnje valitve piščancev. — 11 Radio-orkester, — 12 Časovna napoved, vesti, plošče. — 15 Gdč. I A. Lehar: Dekle — čuvarica o?nja v templju. — i 15.30 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinskl. — 16 i Radio-orkester. — 17 Ljudska igra. — 20 Prenos iz narodnega gledališča v Belgradu. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Hawaii-jazz. Drugi program11 Nedelja, 8. marca. Belg-ad: 11 Plošče. — 12.30 Koncert Radio-orkestra. — 16 Plošče. — 19. 0 Mladi pesniki. — 20.00 Ruski pevski zbor (pravoslavni cerkveni zbor). — 21.30 Harfe. — Zagreb: 1130 Dopoldanski koncert. — 17 Komorna glasba. — 20.30 Koncert Radio-orkestra. — 22 Večerni koncert. — Budapest: 11.15 Uniatska služba božja, nato kon-cert opernega orkestra. — 17.40 Orkestralni koncert. — 20 »Radio Brehm«. — 21.10 Piano, nato koncert ciganske glasbe. — D.'naj: 10-0 Deški pevski zbor. — 11.05 Simfonični orkester. — 13.45 Koncert mandolin. — 17.30 Komorna glasba. — 20.10 »Na vojvodiniro povelje«, opereta. — 22.50 Večerni koncert. — Milan: 10.50 Nabožna glasba. — 12.15 Pestra glasba. — 15.15 Koncert simfoničnega orkestra. — 17.15 Prenos glasbe iz hotela. — 19.30 Vesela glasba. — 20.55 Prenos opere. — Pragi: 19.45 »lepa Helena«, opereta, Offenbach. — Largerberg: 16.30 1 opoldanski koncert. — 18.55 Na kratkih valovih. — 10 Arije z orkestrom. Uajtiine — Rim: 10.15 Nabožna glasba. — 13 Radio-kvin-tet. — 14.30 Prenos opere. — 2J.4J » anibiic, opereta, Caralella. — Beilin: 20.10 Orkestralni koncert. — 22.20 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert Filharmonije. — 20.30 Večerni koncert. — 21.25 Ljudski koncert. — Tou'ouse: 13 Simfonični orkester. — 18.30 Argentinski orkester. — 20.20 Simfonični orkester. — 21 Operetna glasba. — 23.05 Španske pesmi. — Miihlacker: 10.15 Katoliška svečanost. — 11.15 Koncert pev-skega zbora. — 16 Popoldanski koncert. — 19.35 Mozartov koncert. — 20 Veselo in pestro. — 21.15 Pihala. — 22.40 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 20 Praga. — 22.20 Koncert Radio-orkestra. — Leipzig: 17.30 »Hiša pod snegom«, igra. — 18 Plošče. — 20 »Idomeneus«, opeia, Mozart. —> 22.30 Plesna glasba. Od dninarja do Noblove nagrade Iz življenja pisatelja Knata Hamsuna Latiški ministrski predsednik Zelming (levo), ki je te dni odstopil. Njegov naslednik bo najbrže voditelj kmetov Ulmanis. za Zemljane, da zopet postanejo sposobni uživanja zemeljskih užitkov. Same pa poznajo en sam užitek: popolnoma se žrtvovati za druge ln nekoč Boga gledati. Dobesedno tako je odgovorila neka sestra, ko jo je moja žena tiho vprašala o zadnjem cilju njene duše: Boga gledati. — Nedvoumna misel, tudi za vernika nepojmljiva. Ali se drzne kak brezveren človek ob taki besedi modrovati? Ce je brezveren človek resnično izobražen, potem ve, da nima niti za las več znanja kakor vernik, bogatejši izmed njiju je vsekako vernik. Niič, prav nič ne smejo imeti svojega. Niti tega ne smejo sprejeti, kar jim poklanja globoka hvaležnost, ne cvetlice, ne šopka. Nikoli nisem prišel brez pozdrava iz našega vrta. toda sestre so vse razda.le bolnikom ali 'postavile cvetlice na hodnike obiskovalcem bolnikov v veselje ali krasile svojo kapelo — miti ena ni obdržala cvetlice zase... Kako tolažijo bolnika! Trpljenje in nadloge mu kažejo v neki svetlejši luči. v kakršni jih še ni gledal. Ne delajo z vsiljivo gorečnostjo ali z nepotrebnim govorjenjem, ampak z neko resnostjo, ki že vnaprej prepreči vsako ugovarjanje, èe brra-vernemu bo'miku se vzbudi misel: Sestre vedo o onostranskih stvareh več kakor drugi ljudje; poslušaj. premišljuj in molči I Niti sledu ni o kakih prskusih, da bi se drugo-verci in brezverci spreobrnili. Prav lahko si predstavljam, da se včasih ozdravljenec, ki pride iz te bolnišnice, spreobrne h katoliški veri, toda na to pot ga ni zvabila beseda njegove strežnice. Kako nizka dela opravljajo ti nebeški ljudje! Na vprašanje moje žene: »Ah, draga sestra, kako nečedna dela morate vršiti,« ji je odgovorila: »Moram.« Ta beseda je zame tako velika, kakor ena izmed največjih v kaki klasični pesnitvi .. .< Tako torej sodi izobražen Jud, torej nekrist-jan. o naših sestrah in o krščanski karitas. s katero so prepojena vsa njih dejanja. Pritrditi mu moramo: pa tud.i sram nas je lahko, da drugoveree više ceni skrita dela krščanske ljubezni kakor mi, dasi nam je sv. Pavel j.asno povedal, da je ljubezen največja in najvišja, kar more kristjan doseči. D. M. Plavajoči Monte Carlo A,1 Cn,pone, glasoviti »kralj fikaškt»ga podzemnega sveta«, je začel z novim luksuznim podjetjem za ameriške milijonarje. Velik njegov salonski parnik kroži v oddaljenosti treh milj ed» ameriške obale — kamor moč zakonov Združenih držav ne sega več — ob kateri so velika zimska ko|>aIišča ameriških bogatašev. Podjetje ima dva namena: igranje in koneumdranje alkohola. Velika rolet na dvorana je dostopna vsem. Poleg nje pa ima »Monte Carlo« — tako je tej ladji ime — tudi hotelski del, ki je opremljen z najmodernejšim kom'orlom, s tekočo vodo. parno kopeljo, plavalnim bazenom in izr vrstno kuhinjo. Dvoje orkestrov je na ladji, eden za igralnico, drugi za plesno dvorano. Med obrežjem in »Monte Carlom« redno vozijo motorne jahte. Najzanimivejše pri tej stvari je, da se tudi vse časti vredni gospodje finančniki iz Newyorka, Chi-caga itd. prav nič ne branijo gostoljubja zločinskega »Monte Carla«. Tudi znamenje časa! Obstrukciia v ameriškem senatu Danes se je pričelo 81. zasedanje kongresa Združenih držav. Opozicija je preprečila odobritev večjega števila zakonskih predlogov, tako zakona glede avtorskega prava, carinskih tariiov in priseljencev. Na boljši nemški humoristi*, ni pisatel; umrl V Diisseldorfu je 4. HI. umrl Oton Reutter, katerega so splosno priznavali za najboljšega nemškega humorista. Star je bil 01 let. Kulturni obzornik France Vodnik: Sodobni umetnostni nazor. (K predavanju slavističnega kluba.) Peto predavanje slavističnega kluba se bo vršilo v nedeljo, 8. t. m. ob 11. uri v dvorani lilharmonične družbe na Kongresnem trgu. Predaval bo g prof. France Vodnik o sodobnem umetnostnem nazoru. Predavatelj zagovarja avtonomijo, lo je svobodo umetnost, Ki mu pa ni istovetna z larpurlartizmom, ki Kamenjava avtonomijo umetnosti s pojmom absolutne umetnosti. Prav tako odklanja utilitarizem in tendenco kot nezdružljiva s pravo umetnostjo, ki vedno poteka iz neodvisne zakonitosti estetskega sveta. Zato bo osrednje vprašanje, ki ga bo predavatelj skušal osvetliti, vprašanje o mestu, ki ga umetnost zavzema v celoti življenja. Odgovor na na to vprašanje je prav danes nad vse aktualen, zakaj že dolgo se ni povdarjala zveza umetnosti z življenjem tako, kakor v naših dneh. Resnično ' je pravilen odgovor ua to vprašanje mogoč samo ' z vidika celotnega življenja, s perspektive živ- ! Ijenjske totalilete ali celokupnosti: ta vidik |к>- ! vdarja naš čas vedno glasneje, saj se danes vračamo I iz individualizma in zunanjosti nazaj k socialnosti i In notranjosti. Prav dejstvo, da se je z duhovno preusmeritvijo rodilo tudi novo umetniško priza- i devanje in nov, sintetični umetnostni nazor, govori najglasneje za to. da je umetnost vedno organ življenja. Tema problemoma bo predavatelj posvetil največ pozornosti in bo zato skušal osvetlili problem avtonomije umetnosti predvsem / vidika človečnost, t. j. i. vidiku življenjske totalilete I SKLMA LAOKRLOF: »GOSTA BBRL1NG« Poleg llamsunovega t Blagoslova zemlje« je pričujoči roman nedvomno najpomembnejše delo med vsemi ostalimi dosedanjimi knjigami založbe Modre ptice. »Gosta Berling« je najbolj poznani spis slavne švedske pisateljice Selme Lagerlôf, s tem delom se je slava njenega imena razširila po vsem kulturmin svt tu in zanj je pisateljica dobila tudi Nobelovo literarno nagrado. Prevod tega znamenitega dela je bil tako že davno potreben _ pisateljico poznajo v prevodih domala vsi kulturni narodi — in reči moramo, da je založba zamašila občutno vrzel ter izvršila delo velikega kulturnega pomena, s tem da je izdala tn roman. Pisateljica Selma LagcrlOI je v švedski literaturi pomenila pridom z naturalizmom, ki so ni nič kaj prilegal mehki duši švedskega ljudstva, in je tako zaokrenila slovstveni razvoj v romantiko in misticizem. Bila je v lem mogočen izraz novega časa. ki se je pričenjal h koncu minulega stoletja z novim povdarkom notranjosti, čuvstva in fantazije v nasprotju z pozitivizmom devetnajstega stoletja. Kot Idejna iu umetniška glasnica novega življenjskega ideala so pisateljica ni približala samo zemlji, njeni tradicij in duši ljudstva, ki ji je odgovorilo z navdušenim sprejemom njenih del. marveč je vplivala na slovstvo in pisatelje, celo največje. Sam veliki in slavni Slrlndberg ni mogol odoleti čaru nove romantične smeri in se je kmalu znašel nn tej novi poli romantike in misticizma. Največ snovi in občutja je zajela pisateljica iz zgodovine, narodne mitologijo in religije. Osnovnemu romantičnemu gledanju na svei in življenje se je pridružla še osi bnn nota njene ženskosti. njenega liričnega sentimonta. Le tako je mogoče razumeti rouian ^Gosta Berling« z vsemi O slovečeim sodobnem norveškem pisatelju Knuitu llamsunu je znano več zanimivih dogolb. Pisatelj je bil dvakrat v Ameriki, kjer je pos-ku-šal dobiti dela in zaslužka Bil je poljedelski delavec., trgovski pomočnik, zasebni tajnik itd. Končno pa je obolel na pljučih. Njegovi prijatelji so nabrali zanj za voznimi, da se je mogel vrniti na Norveško ter tam ozdraviti svoja pljuča v svežem gorskem zraku. Toda tudi doma ni imel obstanka, ko je ozdravel. Pisateljeva! je, kar mu je tako malo neslo, da je moral trjieti lakoto. Ko je bil star 27 let, je leta 1880 drugič potoval v Ameriko s trebuhom za kruhom. V Dnkoti ee je vdinjal za poljedelskega delavca. Bil je strašno močan, toda če ni imel vedno dela, so njegove misli vedno blodile okrog. Zato je dal slovo poljskemu delu in se je vdinjal za težaka, kjer je prevažal zemljo na samokolnici. To zanj ni bilo težko ln je brez težave prevažal ves dan samokolnico, pač pa se je kljub neprestanemu delu. ki pa za cjegove moči ni bilo pretežko, včasih tako zami- slil, da je odkladal zemljo na napačnem kraju ter tako motil delo. Pozneje je postal delavec na cestni železnici v Chicagu. Tudi tukaj ni Imel sreče. Moral je potnikom klicati imena ulic, na katerih je obstajala cestna železnici!. Znal jih je kar lepo po vrsti. Vse ulice je poznal. Glas je imel čist in jasen, tako da ga je bilo veselje slišati, ko je klical imena postajališč. Tako je bilo podnevi. Ponoči pa ni znal brati uličnih napisov, izgubil je orientacijo, ni več vedel, po katerih ulicah vozi vlak. Ker pa je bila potreba, da je na vsaki postaji potnikom naznanil, kako se postaja imenuje, je klical kar tjavendan, kakor se je spominjal posameznih ulic iz dnevne vožnje. Posledica je bila nepopisna zmeda med potniki. ki so izstopali radi njegovega klicanja v čisto napačnih krajih. Pritožbe so se množile in pri železnici je postalo zanj zelo neprijetno. Pozimi leta 1804 je prišel v Pariz. Med tem je postal svetu že znan. Prejšnje poletje je na Norveškem spisal nekaj del, ki so njegovo ime že ponesla v svet. V Parizu je stanoval v majhni so- bici in pisal. Prijxxvedujejo, da je hodil ob 8 zvečer spat in da je že opolnoči vstajal ter zopet pisal. V gostilno ali kavarno je le redko zahajal. Kadar pa je prišel, je prišel zato, da se je sestal s svojimi skandinavskimi rojaki. Ko se je njegova orjaška liostava gnetla med zasedenimi mizami, z velikim črnim havelokom na sebi, ki ga je stiskal k sebi, da ne bi z njim pometal kozarce z miz, so ga vsi z občudovanjem gledali. Navadno je sédel v samoten kotiček tor ee zatopil v branje skandinavskih časopisov. Nihče se ga ni upal motiti, češ, utrujen je od dela, zato hoče biti sam. Včasih pa je le zbral svoje rojake okrog sebe in tedaj je postal vesel. Nekoč je prisedel k njegovi mizi znan slikar in je zastokal: »Moj Bog, kako hudo me žeja!« Takoj je poklical Hamsun natakarja in mu naročil: »Prinesite nama 25 steklenic piva!« Tak je bil Hamsun, ko je bil še neznan dninar na ameriških farmah, tak je bil, ko je postajal slaven po svojih romanih, tak je še danes, ko sloji na višku svoje slave in je lastnik Noblove nagrade. čudovitostmi vred. Ni to roman v navadnem zmislu, z vidika realnega življenja in psihologije bi nam ostalo delo nt razumljivo iu čudaško. Pisateljica je tu združila niz švedskih narodnih prav-Ijičnih in legendarnih motivov v mogočno celoto in postavila v središče Gosta Berlinga, ki ga imenuje našibkejšega in najmočnejšega izmed ljudi, x>eta, čeprav ni napisal nikoli niti verza. Gosta îerling je zapit župnik iz Varmlanda — tudi pi sateljica je bila doma v tej hriboviti švedski pokrajini — zapit in nemiren skitalec, noseč v sebi vse skrajnosti strasti in hrepenenja, razdvojen sredi sreče in nesn če. Umiri in odreši se končno s ( čisto in plemenito žensko ljubeznijo. Vse delo sloni na fantaziji in čuvstveni vzva-lovanosti. Kljub temu, da se je pisateljici posrečilo | ustvariti podobo n< kega kraja in ljudstva ne sicer 1 toliko v zmislu epičnomirne širine, kakor v vizio-naruo-razgibani postavi, prevladuje vendar lirizem : od začetka do konca. Res da je že snov sama nu sebi romantična, vendarle pa čutiš vsepovsod — j pisateljico samo. Njeno osebno čuvstvo, zlasti njen vedri ženki optimizem diha iz življenja in vsak njenih junakov, njenih zgodb, iz podob njenih pokrajin. Prav v orisu zemlje tn slikanju pokrajine , se nn nedosegljiv način kaže njen lirični pesniški dar. Romantičnim in čuvstvenim naravam morajo ! njena dela nuditi nedvomno velik užitek. Roman je prevedel Rudolf Kresal. Kresni je nadarjen prevajalec, kakor je to pokazal že s prevodom »Blagoslova zemlje«. Kar je glavno: zna j zadeti stil pisatelja in posredovati osnovno občutje. Tudi sicer je jezikovno izpiljen in zlasti iznajdljiv v besednem izrazu. Prav tako pa ima smisel za gradnjo in posluh za ritem stavka: njegov prevod se bere lepo in gladko. France Vodnik. Moč navade... Žid o delili krščanske ljubezni Xil. Dražbo „DIVJE KOZE" 23. marca 1941. — Ko?e pošljite na naslov „Dtvia koža", Ljubljana Veleseiem. Pogrešana ekspedicije na Grenlandijo. Že od oktobra meseca lanskega leta ni prišla nobena vest o usodi grenlandske ekspedicije profesorja Wegenerja. Za ekspedicijo vlada najveija skrb. Oceanski letalec Gronau (spodaj na desni bo šel sedai z letalom iskat ekspedicijo Na sliki vidimo člane ekspedicije (od leve na desno): dr. So.ge prof. Wegener, dr. Georgi in dr. Lôwe. Znani judovski literarni zgodovinar prof. dr. Eduard Engel je v svoji zadnji knjigi »Menschen und Dinge« (Ljudje in stvari) posvetil lep odstavek »nebeškim ljudem«, kakor jih sam imenuje, ki je pravi slavo^pev katoliškim bolniškim sestram in krščanski dobrodelnosti sploh. Ker je priznanje napisal nekatoličan, celo nekristjan, je zn nas še dragocenejše. Pisatelj najprej govori o Nilzscheje-voni nadčloveku in modernem novočloveku, ki sta mu le puhli beseeli. Pravega človeka, ki je zanj res nov, pa pravi, da je našel v katoliških bolniških sestrah. Nato nadaljnje: »Težka nesreča me je dovedla k tem ljudem, jih imenujem nebeške. Moja žena je morala zaradi neke nezgode iti v sosednjo bolnišnico. Bolnišnica je bila katoliška, v njej so bile sestre iz reda sv. Boromeja. Po petih tednih je ozdravela. Okoli ..jene postelje so stali nebeški ljudje, na vsak migljaj so ji stregli, v vsaki še taiko neprijetni stvari so ji pomagali... Vse bolniške sestre so dobre. Ne poznam jih mnogo iz lastnega doživetja, toda videl eem samo dobre. Človek, ki se je posvetil negovanju bližnjega, ne more biti slab — lako mislim ... Vem, da boste ugovarjali, toda ničesar nočem slišati. Ce pa rečem: Katoliške bolniške sestre, ki sem jih pet tednov v vsakdanjem občevanju spoznaval, so nebeški ljudje, mi ne boste ugovarjali. Mnogo mojih prijateljev pozna te nebeške — ali recimo, za nebesa zrele ljudi — in vsak soglaša. Ne pišem, da bi jih hvalil, kajti one ne hrepene po zemeljski slavi, ampak zato, da bi sebe in bravca razveselil, da so tud i laki ljudje na svetu... Kaj nas vse kakor s težko pestjo pritiska v ni-žave tega življenja? Prav to, da pričakujemo od življenja zemeljskih užitkov. Po takih zemeljskih užilkih te neveste neba ne hrepenijo več. Še žive na zemlji, toda od jutra do večera, veo noč delajo Sporazum med lordom Irwinom ln Gandijem. Iz Indije se poroča, da je končno vendarle prišlo do sporazuma med indijskim podkraljem Irwinom in voditeljem Indijcev Gandijem. V bodoče bo obrežnim prebivalcem dovoljeno pridobivati sol iz morja, medtem ko bo v notranjosti dežele ostal v veljavi solni monopol. Nadvojvoda v jetniški celici Dunaj, 5. marca. kk. Bivši nadvojvoda Leopold Salvator je dospel na Dunaj. V intervjuju je izjavil o znani aferi Napoleonove ovratnice, radi katere je bil v Ameriki zaprt: Njegova teta Marija Terezija je poverila prodajo zgodovinske Napoleonove ovratnice majorju Townsendu. Towneend je nadvojvodo januarja j 1929 poklical telefonično v njegovo stanovanje in ; zahteval, da identificira ovratnico. Nadvojvoda Je izjavil, da mu je bila stvar zelo neljuba. Ker pa je hotel končno v Ameriki delati in zaslužiti denar, je odgovoril, da je pripravljen pomagati, če bi mogel pri tem kaj zaslužiti. Nato mu je Towneend ponudil 50.(XX) dolarjev in zahteval samo to, da nadvojvoda izjavi, da gre za pristno ovratnico kar je tudi bilo res. Komaj pa je nadvojvoda dal Townsendu lo spričevalo, ga je že poklical drug posredovalec, ki je ponudil 10.000 dolarjev, če bi izjavil, da je pristna ona ovratnica, katero ima on v posesti in jo je Napoleon podaril Mariji Lujizi. Nadvojvoda je to ponudbo seveda odklonil. Medlem pa je Towneend prodal ovratnico nekemu juvelirju samo za 60.000 dolarjev, kar je sicer odgovarjalo stvarni, ne jxi muzealni vrednosti. Od svoje zahteve je nadvojvoda zalo popustil in dobil samo 20.000 dolarjev, Townsend pa je izginil. Nadvojvoda je nato prišel pred preiskovalnega sodnika, ker je teta vložila ovadbo radi tatvine in cenila ovratnico na pol milijona dolarjev. Preiskovalni sodnik je očividno smatral pomoč nadvojvode, ki jo je izkazal Townsendu. za sumljivo. Nadvojvoda je moral položiti kaveijo 7500 dolarjev, nato pa se je moral vsak dan javljati pri policiji. Končno so mu pošla denarna sredstva in nadvojvodo so zaprli v celico, dolgo 4 metre in široko dva metra. Nadvojvoda je nato pripovedoval o svojih ! razgovorih s svojimi zuprtimi sose-di, od katerih je nekdo izjavil, da ni storil nič posebnega, »samo enega policaja je ubil«. Nadvojvoda, ki je seveda prej doživel že mnogo srečnejše dni, se Je v ječi zadovoljil 7. navadno slamnjačo in jetniško brano. Po več mesecih ga je j>oleni sodišče oprostilo. V sjiomin so mu pustili policijsko karto z odtisi prstov in fotografijo. Sedaj hoče nadvojvoda delati. Na vprašanje, kako delo si želi, je odgovoril, tla bi bil najrajši varčevalni komisar v Avslriji. Uradniško zadružništvo Skoro bi rekel, da bo zamera, če trdim, da M je ravno najinleligentnejši sloj — uiadnišlvo — razmeroma najmanj uživel v razmere kot so. Kajti gospodarski boj, ki je poleg naci onalnega boja najmarkantnejši znak velikega razdobja nas vseh od svetovne vojne, je med vsemi stanovi našel razno uredništvo najmanj pripravljeno. Ne samo to. Tudi dejstvo, da se je hotelo uredništvo speljati na pota novodobnega gospodarskega življenja, ni zaleglo bogvekaj in je stalo uradniitvo pri nas takim ustanovam nasproti z obrnjenim hrbtom. Zdi se, da se kar ne moremo oprostiti (tare miselnosti. da za uradnika že »cesar da, kar je treba» in je zato samopomoč, ki je drugim stanovom pri nas že tako udomačena, ravno uradništvu tako tuja. Ni pa nobenega dvoma, da ta konservat.v-nost ne bo pomagala nič in bomo morali prej ali slej sami pogledati ekonomskemu boju v obraz — prav po vzgledu, kot so to storile druge stanovske organizacije. Da zgrabimo kar iedro: Treba ae je oglasiti k uradniškemu zadružništvu. Pri roki mi je pregled, kako je v tem pogledu po drugih državah. Neprijetno je, a vendar potrebno ugotoviti, da se baš na podlagi takih itevilk da najbolj jasno razbrati, kako visoko razvit je uradniški zanos drugod, kaj vseh mogočih institucij so si gospoda osnovali, koliko vsakovrstnih zadrug se je ustanovilo in pomaga tlačiti k tlom hidro izkoriščanja in kapitalističnega dobičkarstva. Posamično naštevanje bi vedlo predaleč. Le to naj ugotovimo, da se je uredništvo ne ravno samo birokratskih držav kaj kmalu znašlo z ost«, limi nekapitalističnimi sloji v skupni fronti, kako prenesti težišče gospodarstva s posredovanjem zadružništva na bazo, ki ima v vidiku splošne cilje. In pri nas? Brez dvoma položaj ogromne veČine uradništva gospodarsko ni rožnat. SMošna gospodarska kriza je pridodala svoje. In tako se lovimo za muhami, kar je ljudem ki žive od uradnika-konsumenta, prav dobro znano Doživljamo vse mogoče pojave, ki so znak uradniške odvisnosti in neorganiziranosti. Tam zagleda nad trgovino plakat, ki javlja, da se tudi tu prodaja na obroke, od drugod zopet dobiva povabilo, naj se javi v poslovnem prostoru, kjer se mu pove. da dobi blaga za enkratno mesečno plačo; pa naj bo »ima ali poletje — iz obročnega sistema, torej pomoči, ki jo nudijo drugi, enostavno ne pridemo Sem in tja Se beseda o tem, da je treba ubiti draginjo, ki je n. pr. v l jubhani res velika. — Toda kako naj sodelujejo uradniki sami, o tem pa ie čuti prav malo predlogov, še manj pa videti faktov. Moramo priznati, da je skušala država uredništvu pomagati, olajšati mu položaj s tem, da je izdala uredbo o snovanju nabavljalnih. kreditnh in stanovanjskih zadrug. Znani so odtegljaji po 5 in 10 Din, procenti pri državnih nabavah in znano je tudi, da se je tem potom nabralo precej kapitala, ki ga upravlja zveza teh zadrug v Belgradu pod vodstvom bivšega pod'ajnika v finančnem ministrstvu, Dalmatinca dr. Dušana Letice. Ali kakor po navadi se zdi tudi tu, da nismo znali iz-e-biti ugodnosti in okoristiti se s tem kapitalom. Nasprotno se celo lahko trdi, da je večini nas ta institucija s svojim namenom in poslovanjem klasič- OUZD t februarju. V februarju t. 1. je rna-!a1o število zavarovancev 86.731. — Točno po na-/ povedih OUZD-a v Ljubljani, zavzema sedanja go-•podarska 'kriza vedno večji obseg. Padec članstva od lebruarja 1930 znaša že 4005 delavcev (mesto prirastka ČOOO delavcev kakor prejšnia leta). Za Casa gospodarske krize od sredine leta 1923 do konca leta 1925 je padalo članstvo OUZD-a samo ta ca. 1500 delavcev letno. Sedania gospodarska kriza je torej neprimerno hujša. Kriza 8e vedno narašča. Radi manjšega statusa članov je tudi •tatus bolnikov absolutno nekoliko manjši, in sicer za 31 oseb. Odstotek bolnikov ie pa za 0.10% višji od lanskega leta, ker s padanjem članstva odstotek bolnikov vedno narašča Povprečna dnevna zavarovana mezda je narastla za Din 0 23, in sicer radi pravilneišega prijavljan:a delavcev. Ta prirastek se je vsled krize skrčil nekako za % «voje prejšnje vrednosti. Na zboljšanje delavskih plač se na podlagi tege prirastka seveda nikakor ne »me zaključiti. Celokupna dnevna zavarovana mezda se je vsled padca članov tudi zmanjšala za Din 82.428.P0. Dohodki OUZD-a (bolniki prispevki so se tako znižali d~>evno za ca. 5000 Din. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani ima občni zbor 23. marca ob 16 v posvetovalnici. Na dnevnem redu je poleg bilance za 1930 tudi izpre-memba pravil ter volitve nadzorstvenega sveta. Borza Dne 6. marca 1931. Denar Na deviznem tržišču je po pardnevnem padanju tečajev nastopil preokret in danes smo zopet zabeležili čvrstejše tečaje. Promet je znašal cirka pol drug milijon Din in je bil znatnejši le v devizi Praga. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, dočim je ostale zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282 bi., Berlin 1352-1355 (1353.50). Bruselj 793.76 bi., Budimpešta 991.11-994.11 (992.61), Curih 1094.40-1097.40 (1095.90), Dunaj 798 50— 801.50 (800). London 276.57 bl„ Newyork 56 82 bi., Pariz 222—224 (223), Praga 168.21-169.01 (168.61), Trst 297.20-299.20 (298.20). Zagreb. Amsterdam 2282 bi.. Dunaj 798.50— 801.50, Berlin 1352—1355, Bruselj 793 76 bi., Budimpešta 991.11—994.11, London 276.17—276.97, Milan 297.20—299.20, Newyork ček 56.72-56.92, Pariz 222—224, Praga 168.21—169.01, Curih 1004.4 —1097.4. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.1 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2279—2285, Berlin 1352 —1355, Budimpešta 991.11—994.11, Curih 1094.40 —1097.40. Dunaj 798.50 -801.50, London 270.17— 276.97, Newyork 56.72-56.92, Pariz 222—224, Praga 108.21 — 109.01, Trst 297.40 - 299.40. Curih. Belgrad 9.1270, Pariz 20.3475, London 25.23625, Newyork 519.50, Bruselj 72.43, Milan 27 21, Madrid 55.25, Amsterdam 208.175, Berlin 123.49, Dunaj 73, Stockholm 13912, Oslo 139.02, Kopenhagen 139.02, Sofija 3.705, Praga 15.385, Varšava 58.15, Budimpešta 90.575, Atene 6.72, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08875, Helsiugfors 13.05. Dinar uotira na Dunaju: deviza 12.50125, valuta 12.465. Vrednostni papirji Tendenca za domačo državne papirje je bila danes neizpremenjena. dočim so dolarski papirji bili čvrstejši. Tudi prometa je bilo nekaj več kakor včeraj, tudi v dolarskih papirjih. Bančni pa- Îiirji so bili predmet le majhnega inleresiranja in n prišlo le v delnicah Jugobnnke do prometa, lanka je bila zaključena po 78. nadalje po 78.50. Tudi Industrijski papirji so bili brez zanimanja, prometa pa niso Izkazovali nobenega. Ljubljana. 7% Bler pos. 92.50 bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska 160 deu., Ljublj. kred. 126 den.. no nepoznana, častna izjema v Sloveniji «o bili edinole železničarji, kojih zadruga v Ljubi,ani, ki posluje za vso dravsko banovino, ie že v takem razmahu, da preskrbuje svojim članom vse življenjske potrebščine in razdeljuje letno nad 3 milijone Din dividende čistega dobička. Razen tega daje stvari ceneje, ali pa vsaj blago, ki brezpogojno cenam odgovarja. Malo poguma je bilo opaziti tudi drugod. Tako posluje v Mariboru zadruga, ki ima 1700 članov in katere uspehi зо tudi častni v primeri z drugimi v Celju, Kočevju, Novem mestu itd., ' vsekako pa daleko višji od Ljubljane — Ljubljana je ostala vkljub svojemu središčnemu položaju naravnost v ozadju. Saj ima tukajšnja uradniška zadruga v mestu, ki živi od uradništva komaj 1000 članov in le nekaj nad 3C0 ta'ih, ki uporablj jo zadružno trgovino z življemskimi potrebščinami in kurivom. Ob taki sliki prihaja človeku na misel, da se uradniško-gospodarsko gibanje nahaja v nekem bolnem stanju. Ne gre za to, da bi tu raziskovali vzroke tega stanja. Morda so bile v pro-šlosti res pogreške Pa saj je ravno na zavednem uredništvu ležeče, da spravi svojo gospodarsko organizacijo v pravilno smer in doVo poslovanje. Pomislimo le na to, kaj bi dobra organrza-clja te vrste v Ljubljani pomenita! Zadruga dobi od zveze v Belgradu 4% kredit, ki je po svoji višini naravno odvisen od števila članstva in intenzivnosti poslovanja. Na dlani je, da bi že davno tudi uradniki v Ljubljani lahko imeli svoj ponosen uradniški dom, če se upošteva, da sama uradniška menza, ki se gnete v tuiih lokalih, šteje 400 članov, kar bi se brez vsakih težav lahko združilo s splošno zadrugo z lastnim dimom! Že po tem se lahko presodi, koliko ugodnosti bi nudila ta dobro organizirana ustanova ljubljanskim uradnikom I Belgrad je n. pr. znal dobro izkoristiti ugodnosti tega kredita. Kot nabavljalna zadruga za Belgrad ima svoj impoznnten dom, kot zveza pa ima še močnejše središče z lepo urejenimi skladišči. Naj se za vzgled omeni le to, da dob jo člani zadrug, ki se prehodno mudi o v Belgradu, celotno dnevno oskrbo t prenočiščem za 35 Din. Mudimo se ravno v dneh, ko se o samopomoči, o draginji, o ukrepih, o občnih zborih precej razgovarja. Brez dvoma je treba z jasno gesto in besedo spraviti v lir uradniško zadružništvo ne samo v Ljubljani, ampak po vsei Sloveniji. V teh krizah bi organizirana uradniška zadružna samopomoč imela lahko vlogo, kot jo je imelo vel ko splošno zadružništvo med svetovno vojno, ki je rešilo mesta gladu in izhirania Če je S'oveni'a vzor zadružništva in za;hužaištvo njen ponos, se pač malo čudno vidi če bi uradniško zadružništvo stalo na takih šibkih nogah. Začeti je trebal Političnih trenj ni več, uradništvo se vsaj zanje ne briga. Odpadla je tudi ta ovira. Treba se je le otresti konservativnosti, stare miselnosti o gospodarskem boju — odpraviti nezaupljivost, postaviti prave ljudi na pravo mesto, otresti se skrbi odvisnosti od trgovcev, ki obstoja v tem, da so žal premnogi uradniki pri ni«h zadolženi in ni dvoma, da pridemo tudi do uradniškega zad.užnišlva. Praštediona 980 den., Kred. zavod 170-180, Vevče 128 den-, Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pnp.: 7% inv. pos. 87.50—88.50, agrarji 52.50 bi., vojna škoda ar. 417.50—418, kasa 417.50—418 (417.50), 3. 417 50 -418, 4. 417.50 den.. 5. 418-418.50, 6. 417.50—418.50, srečke Rdeč. križa 50 bi., 8% Bler. pos. 92.375—92.50 (92.50), 7% Bler. pos. 82—82.25 (82), 7% pos. Drž. hip. banke 82.50-82.75 (82.50), 6% begi. obv. (>8.50—60. Bančne delnice: Favna gora 80 den., Hrvatska 50 den., Katolička 37-39, Poljo 55- 56, Kreditna 125—120, Union 194 bi., Jugo 78—78.50 (78, 78.50. 78, 78.50), Lj. kred. 126 den., Praštediona 475 den.. Srbska 194—196, Zemaljska 188—140. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 135—140, Slaveks 40—45, Slavonija 200—205, Našice 945 den., Danica 95—96, Pivara Sar. 195 den., Drava 249—262, Se-čerana Osjek 275—280, Nnr. ml. 20 den., Osj. ljev. 210-225, Brod. vag. 80 bi., Union 55-75, Vevče 135—145, Isis 40.50—42 (41), Ragusea 385-390, Ocean ia 210—220, Trboveljska 333 -335. Belgrad. Narodna banka 8040—8100. 7% inv. pos. 87.25—87.75, agrarji 50.25—51, vojna škoda 417.50-418.50. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 80.50—81.50, Newvork: 8% Bler. pos. 91 25—92, 7% Bler. pos. 81.25—81.75, 7% pos. Drž. hip. banke 82—82.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.15, Wiener Bankverein 16.35, Creditnnstalt 46.50, Es^ompteg. 149.40, Mundus 140, Alpine 20.05, Trboveljska 42.25, Rima Murany 64.60. Žilni trs Danes javlja Rudimpešta zopet čvrstejšo tendenco. Pri nas pa je ostala pšenica v glavnem neizpremenjena hi je bila danes zaključevana: Srbo-bran po 162, banatska 157.50, Novi Sad, okolica 160 in Sombor, okolica 155. Koruza je nadalje čvrsta in stane času primerno suho bačko blaga 85 do 87,50, bosensko pa 95—97.50. Živahno pa je povpraševanje za otrobe, katerih pa primanjkuje. V Bački nolirajo otrobi 100 -105, drobni otrobi domačih mlinov v Sloveniji pa stanejo cirka 125. V ostalem ni bilo izprememb. V L i u b I i a n i so notaci:e neizpremenjrne Novi Sad. Koruza bnč., sr. gar. 82.50—85, bnč. ladja Donava Sava predčasno suha 88—90, otrobi pšen., bač., ban. 97.50—102.50, sr. 95—97.50. Vse Mariborsko pismo Te dni imamo w našem gledališču krstne predstavo R. Reharjevega »Učlovečenja«, nilslerija v 16 slikah. V krogih mariborskih književnikov in drugih kulturnih delavcev je opaziti za to v gotovih ozirih svojevrstno ter izvirno dramsko delo razumljivo zanimanje. Zanimivo je, da so malodane že vsi mariborski gledališki kritiki spravili svoja dela h krstu na mariborskem odru. Za dr. Snuderlovo »Rajsko ptico« in dr. Dornikovo -Juto« pričakujemo R. Reliarjevo »Učlovečenje«. Iz razgovora, ki sem ga glede navedenega dela imel z avtorjem, navajam sledeče: »Bliža se torej Tvoja krstna predstava. Prav rad bi vedel, kaj je zunanje in notranje bistvo Tvojega »Učlovečenja*. Govori se, da je oblikovno In vsebinsko nekaj povsem novega v našem dramskem slovstvu.« »Moj misterij Učlovečenja se razlikuje od drugih del posebno po obliki, osebah, kraju in času. Tu ni dejanj in prizorov, samo slike so. Vsega je 16 slik, ki so pn razdeljene na prolog ali »Rojstvo«, prvo dejanje »Iskanje«, drugo dejanje sBeganje«, tretje dejanje »Spoznanje« in epilog »Odhod«. Osebe nimajo individualnih imen in tudi ne značajev; predstavnice »o le skupinskih karakternih kompleksov, to so On, Ona, Ženska, Moški, Otrok, Ljudje. Kraj dogajanja je naša zemlja, tedaj kjerkoli, čas pa preteklost, sedanjost, bodočnost — torej kadarkoli. Vse so samo simboli človeštva, njegovega iskanja večne Resnice In spoznanja življenjskih težav. Takšna je tudi njihova govorica: govore prav za prav le njihove duše in samo lo, kar čutijo. Ravno radi tega se dialog ne zliva vselej v enolo, ampak samo tedaj, ko je med n4mi vzpostavljen kontakt misli in čustvovanja. Da Ti na kratko povem: Ko sem pisal »Učlovečenje«, sem hotel nekako isto, kar je hotela naša likovna umetnost, predstavljena n. pr. po bratih Kraliih.* »Kaj torej predstavljajo Tvoje osebe v »Učlo-večenju« in kaj je ideja vsega dela?« »Simbolično in miselno je On predstavnik moža-intelektualca, ki grebe po pisani filozofiji In religiji, ter v svojem lastnem duhovnem svetu. Ne zadovoljuje se z nazorom vsakdanje plitkosti, da je »življenja namen življenje«, zato išče višjega namena, ki je zakrit v skrivnostno zaveso smrti. Neprestano tiplje v onostranstvo, v večnost, k Bogu, pa čeprav včasih dvomi in zdvaja. Ona je njegovo I m polno nasprotje. Zastopnica je vsega peizem-skegn. Zalo ne vzdrži na njegovi slrnni, ampak pobegne z drugim, z Moškim, ki ji je soroden. Otrok pa stopi na oder samo dvakrat in je dopolnilo dogajanja, dočim so Ljudje samo dekoracija, optično vidna samo v prologu.« »Kaj pa dejanje snmo. Kako si v tehničnem oziru rešil ta zamislek?« »Za popolno razumevanje »Učlovečenla« je to gotovo najvažnejše. Vsebina! To mora vsakdo, kdor se sam ne more dotipnti do zajetja celote, neobhodno poznnti. Misterij, naglašam misterij. ne crrma. pričenja s prologom — Rojstvom. Tu je sin jolično upodobljeno rojstvo ljudi — prihajanje utelešenih duš v pozemsko življenje. Prva slika prvega dejanja — ia prednost pred mladimi Priinorjašl, I ki se bodo morali potruditi, da fizično jnkost Ja-I dranašov nadomeste 7. tehniko. Ziičelek tekmovanj ob 14 nn igrišču Prlnioria (Dunajska cesta). : SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes točno ob j 18.80 važen sestanek nogometašev v Prešernovi ' sobi gostilne »Novi svet«. Za igrnlce L moštva in I rezerve udeležba obvezna. Sodniški tečaj za skoke, kl se vrši v nedeljo i dopoldne pri Sv. Jnnezu, prične ob pol 9 dopol-I dne. Prosimo točnosti. JZSS. Mntokolesnrski klub »Ilirija« т Ljubljani. — j Redni letni občni zbor se vrši v nedeljo dne 8. t. m. ob 8 zjutraj v restavraciji »Novi Svet« г ' običajnim dnevnim redom. Upravni odbor. SK Korntan. V nedeljo, dne 8. marca se vrši I ob 10 dopoldne drugi letni redili občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo odstopnjočega odbora. 2. Sprememba pravil, 3. Absolulorij odsto-pajočemu odboru. 4. Volitve noveea odbora, in 5. predlogi in slučajnosti. Predsednik. Spoprijem boksarjev v Mariboru V dvorani kina »Apolo« se jo vršil v sredo prvi javni nastop mariborskih boksarjev članov članov SK Železničarja. Nasprotnik je bil znani graški športni klub Kastuer & Oliler. Dvorana je bila nabito polna, organizacija je bila zelo dobra. Uvodoma je predaval g. Fišer o boksarskem športu. Nato sta se borila dva pura domačih boksarjev in sicer je porazil Kos—(lutmacherja po točkah in Salaba po točkah Schaflialterja. V dvoboju Knslner & Ohler in SK Železničar so bili rezultati sledeči: Weller kategorija: Trumer (Orndec) je premagal po točkah nad Medvedom (Ž). Razlika točk 60:54 (20:18, 20:16, 20:20). Perolahka kategorija: Winkelhauer (prvak Avstrije) in Dvorkak (žj se delita točke. Razlika točk 60:60 (20:20:20). Lahka kategorija: Neuhold (Gradec) je vsled poškodbe palca odstopil iu je prepustil Kampiču (Z) dve točki. Razlika točk v prvi rundi 20:19 za Neuholda. Srednje teika kategorija: Friesinger (Gradec) je po dramatični borbi porazil po točkah Drozga (Ž). Razlika točk 58:51 (20:16, 20:18, 18:20). Polteika kategorija: Herittch (Gradec) neodločeno z Slruklom (Ž). Razlika točk 51:54 (16:20, 18:20, 20:14). Končno stanje je 6:4 za Kastner & Ohler. Vsaka borba je trajala 3X3 minut. Kot sodnik je fungirnl znani avstrijski internncijonalec in večkratni prvak g. Kos. Kot zastopnik avstrijske amaterske boks zveze je prireditvi prisostvoval g. Schedivy, ki se je zelo pohvalno izrazil o napredku in znanju mariborskih boksarjev. Športne drobtinice. Davčni vijak pritiska. Zelo v skrbeh je ves nemški nogometni sport, kajti nedavno je bilo nemškemu parlamentu predlagano, da naj se obdavčijo velike mednarodne nogometne tekme tako kakor veselice ali tovrstne druge zabave. Nastalo je veliko ogorčenje. Seveda s tem še ni rečeno, da bo omenjeni predlog tudi sprejet. Dokaz pa je to, dn Nemčija dnnes potrebuje novih davčnih virov knr najnujnejše. Tekme za evropsko prvenstvo v grško-rimski rokoborbi se bodo vršile letos v Pragi od 27. do 30. mnrea. Do sedaj je prijavljenih že 14 držav, ki bodo sodelovale s svojimi teami. Istočasno pa se bo tu vršil tudi kongres mednarodne težko-atletske zveze. Štiri milijone dinarjev so pobrali preteklo soboto na vstopnini k štirim glavnim nogometnim tekmam za anrdeški poknl. Vsako od teh štirih tekem je obiskalo okoji 50.000 gledalcev. Ofertalna razprodaja konj KOBILARNA VERD, pošta in želez, postaja Vrhnika, slavlja vsled zadostnega naraščaja naprodaj sledeče čistokrvne konje lipicanske pasme: a) tri žrebce (4 in 8 letne); b) dve zaskočeni kobili (14 in 15 letni); c) eno nezaskočeno kobilo (11 letno); d) tri mlade nezaskočene kobile (2, 3 in 4 letne); e) tri skopljence (4 letne, vmes en dirkač). Vsi konji imajo rodovnike. Pregled in preizkušnja konj v vozu in pod sedlom je dopustna vsak dan ob predhodni prijavi po dopisnici. Vozovi in sedla za preizkušnjo konj stoje interesentom na razpolago. Kobilarna jamči za resničnost v rodovniku navedenih podatkov, ne prevzema pa nikakega drugega jamstva. Kdor se za enega ali drugega konja zanima, naj stavi po eventuelnem ogledu in preizkušnji obvezno kupno pogodbo v obliki pisma na podpisanega lastnika kobilarne do vštetega 28. marca 1931. Cena se razume loco kobilarna, plačilo ob prevzetju. Vsak ponudnik, ki bo do 28. marca 1931 stavil pismeno ponudbo, bo dobil najkasneje do 3. aprila 1931 pismeno obvestilo, ali se njegova ponudba sprejme ali odkloni; do tega dne je na svojo ponudbo vezan. Resnim interesentom pošlje na zahtevo uprava kobilarne podrobni izkaz o poreklu, lastnostih, barvi in merah naprodaj razstavljenih konj. Lastnik kobilarne: LENARČIČ JOSIP, veleposestnik, Verd, pošla Vrhnika, Dravska banovina. Bolečine in zbedanja v kosteh - tenkih mišicah - lediih zobeh - slavi odstran'a takoj Masirajte se ie nocoj . ie ztutraj boste vstali preroîeni ПГПЛ " Иођ*» "oviod Po pošti posije HUUH ИМИШМ Ole II Laooratorl) „ALOA* Su*nk 4 stek. Din 77--, 8 stek. Din 13P-, 14 stek. Din 2054 25 stek. Din 320'. Stran 8. »SLOVENEC«, dus 7= marra 1991- fttBv. 54 Pripravljalni odbor Gostilničarske pivovarne d. d. Laško iiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiin Poziv na javno subskripcijo delnic. Na podlagi začasne koncesije za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, izdane od kr. banske uprave Dravske banovine v imenu ministrstva trgovine in industrije v Beogradu pod št. VIII/6859-i z dne 6. XII. 1930, in podeljene pripravljalnemu odboru za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. Laško, ki ga tvorijo : Majcen Ciril, restavrater na Zidanem mostu, Kavčič Franc, posestnik in restavrater v Ljubljani, Zemiuč Franc, posestnik in hotelir v Mariboru, Dr. Roš Fran, odvetnik, posestnik in župan na Laškem, Ing Uhlir tluQO, graščak na Rudi, Loka pri Z danem mostu, Trop Ognieslav, posestnik in hotelir v Laškem, Emeršič Anton, restavrater v Mariboru, Pačnik Danimir, posestnik in gostilničar v Laškem, Oset Andrej, hotelir v Mariboru, Kruiei Ernest, posestnik, gostilničar in župan v Sevnici, Juvančič Franc, posestnik in hotelir na Zidanem mostu, Dohnšek Avgust, posestnik in gostilničar v Hrastniku, razpisujemo javno subskripcio na delnice, ki jih bo izdala Gostilničarska pivovarna d. d. Laško. Osnovna glavnica znaša 10,000.000 Din, razdeljenih na 20.000 delnic po 500 Din. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati na 25,000.000 Din. Ker je že 11,000.000 Din delniškega kapitala zagotovljenega s predsubskripcijo, se vporabijo s pričujočo subskripcijo pridobljena sredstva za predvideno zvišanje delniške glavnice, ki se bo določilo na ustanovnem občnem zboru. Delnice se bodo glasile na ime in se plačajo: a) v gotovini takoj po 500 Din za delnico ali b| 200 Din na delnico takoj ostanek pa v 12 zaporednih mesečnih obrokih po 28 Din na delnico, pričenši 1. aprila 1931. V obeh slučajih se plača za vsako delnico še po 10 Din kot vpisnino. Ustanovni občni zbor se bo sklical, kakor hitro bo sedanja začasna koncesija spremenjena po ministrstvu v končnoveljavno, za kar smo že zaprosili. Naloga občnega zbora je, izvoliti upravni odbor, nadzorstveni odbor in njih namestnike. Občni zbor je upravičen sklepati, ako je prisotna osebno ali po pooblaščencih vsaj ena tretjina delničarjev zastopajočih vsaj eno tietjino delniške glavnice Pravico glasovanja na občnem zboru ima vsak delničar, ki ima po številu delnic sorazmeren delež na vsem premoženju družbe, na njenih dobičkih in izgubah, famčl pa za družbine obveze samo z vsoto, ki jo bo za delnice plačal. Rok za subskriocijo se določa na 30 dni n s ter od 2. do 31. maria 1931 Subskrpcia se vrši pri: 1. Prvi hrvatski štedionici v Zagrebu in vseh njenih podružnicah (v Sloveniji v Celju, Ljubljani in Mari oru); 2. v pisarni Pripravljalnega odbora za ustanovitev Gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem; 3. pri Okrajni hranilnici in posojilnici, Laško. Interesenti izven krajev, kjer se vrši subskripcija, se naprošajo, da se blagovolijo obrniti za informacije in tiskovine na eno gori označenih subskripcijskih mest, Za Pripravl'afni odbor za ustanovitev Gostilničarske pivotarne d d. Laško: Mnlcen C'rti predsednik. 1. r. Trop Opn1* sit v, 1. r. tajnik. V Laškem, dne 25 februarja 1931. MALI OGLASI Vsaka drobna vrat ca l-SO illn ali vsaka bewdti SO oar Na|man|£l og u t. s I In. Oglasi nau devet vrstic se račun»|o vlit., Za odgovor n am -o' Na vprašanja hrr» znamke ne odgovarlamo I »ИИИШЈ Mesarski pomočnik dobro izurjen, vojaščine prost, se sprejme. Naslov v upravi pod št. 2282. Vrtnar samski, z dobrimi spričevali in znanjem nemščine, ■e sprejme s 15. marcem. - Ponudbe pod »Vrtnar« št. 2364 na upravo. Kočijaž za lahke vožnje in druga hišna dela, samski, z dobrimi spričevali, se spreime s 15. marcem. Ponudbe na upravo »S1.« pod »Trezen« št. 2365. Učenko sprejme damska krojači-ca. Ponudbe na upravo .»Slov.« pod »Učenka«. Učenca sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi pod št. 2412. Gospodinja - kuharica vajena vseh gospodinjskih del in živinoreje išče me-' sta v kakem župnišču na Štajerskem z začetkom I aprila. Gre tudi drugam. Naslov v upravi »Slov.« pod št 2375. I Lesni manipulant pošten in vesten, išče službo. Vajen je tudi na parni žagi in prevzemanja okroglega tesanega lesa ter tudi šumskih manipulacij. Gre tudi kot gate-rist ali brnsač. Dopise na upravo »Slov.« v Celju pod »Trezen«. Gospodična sredniih let, sposobna ho-I telskih poslov in perfekt-telskih poslov in perfekt. sezonskem času namešče-nja ozir. prevzame vodstvo hotela ali samo kuhinje. - Gre pa t"di kot dnižabnica. Ponudbe pod i »Upravi'eljica hotela« št. 2270 na upravo. Oblastv. koncesijonirana šoferska šo*o I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Blewei-sova cesta 52. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elegantno, takoi oddam Naslov v upr. pod št. 2302. Prodajalka z 2-letno prakso v trgovini z mešanim blagom in s trgovskim tečajem želi mesta kjerkoli. Ponudbe na upravo pod »Poštena« št. 2374. Carinski skladiščnik v pokoju, vešč slovenščine, nemščine, srbohrvaščine v cirilici in latinici ter italijanščine, verziran v vseh carinskih poslih, sprejme v Ljubljani ali okolici mesto kot carin, deklarant, pisar, moč, kot skladiščnik, tainik društev in slično. Ponudbe pod »Agilen« na oglasni odd. »Slovenca« št. 2178. Družabnika-co s 60—80 000 Din in obrtno pravico za trgovino mešanega blaga sprejmem na prometnem industrijskem kraju. Samci imajo prednost. Event. se tudi trgovina da v zakup ali proda. Ponudbe na upravo pod »Dobra eksistenca« št. 2414. ar Sobica čedna, solnčna, elektrika, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. Stanovanje sobo in kuhinjo, oddam. Dravlje, Rokova pot 135. Trgovino staro, dobro vpeljano, z velikimi lokali, se odda takoj v najem z ali brez zaloge. Več se poizve v trgovini Franc Picek — Ribnica na Dolenjskem. Trgovino z mešanim blagom in inventarjem, v trgu pri farni cerkvi, dam v najem neoženjenemu trgovcu ali trgovki pod ugodnimi pogoji; potreben je kapital za prevzem blaga, zanesljivemu tudi na obroke. -Ponudbe na upravo pod »V najem« št. 2404. Hna hlev, šupa drvarnica, vrt stavbna parcela se ugodno proda v Dravljah. — Vselitev takoi Poizve se Jernejev» ulica 18 Ljubliana VII. Pirnat L. Hiša z gostilno in mesarijo, pripravna tudi za vsako drugo podjetje, ugodna lega v mestu na Gorenjskem, se pod ugodnimi plačil pogoji takoi ceno proda. Ponndbe na upravo pod »Dober promet«. Pozor, trgovci! Parcela ca. 1300 m'-' na prometni točki, kjer še ni trgovine, med državno in občinsko cesto v Gtinc-liah pri St. Vidu n. Ljubljano, naprodaj. Ponudbe pod »Čas je zlato« na upravo »Slovenca«. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garanciio ie nai-ceneiši kvalitetni izdelek Minka Modic ljubliana. Coizova cesta 9. Namočena polenovka priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garieva ulica. Med v satovju se proda po nizki ceni, razpošilja vsako količino, pakovano ie v sodih (300 litrov). Naslov v upravi pod št. 2137. Čebelarji! Čebelarske potrebščine se prodajo pod dnevno ceno in kupi za protivrednost medu. - Naslov v upravi pod št. 2096. Kupčije se sklepajo samo s posebno cenenostjo. Naše cene govore živo govorico. Velik prt s franzami 35 Din, nogavice (čista svila) 40 Din, 1 ducat toaletnega mila 50 Din, svilene kravate 12 Din, usnjene rokavice 40 Din, cvirnate rokavice 25 Din, kuhinjske tehtnice 65 Din, Gramofonske plošče 20 Din. jedilni pribor v kaseti 300 Din. in drugi priložnostni predmeti. — »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. Franc Fujan krovstvo, Ljubliana. Ga- . vrstna krovska dela in lievica št 9, pri dol. ko- ' vsa v to svrho spadajoča lodvoru Izvršuje vsako- ' popravila Cene solidne. .11« I Čamernikova šolerska šola Ljubliana. Dunajska c. 36 l.lufio-avto) Prva oblast koncesitonirana Prospekt zastont. Pišite pontl Lokal in stanovanje pripravno za vsako obrt, oddam v najem. - Janez Eržen, Cerklje 93, Gor. Še danes v soboto se vrši prostovoljna javna dražba v Kapiteljski ulici 3, dvorišče, levo. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg druga vrsta po 38 Din kg čisto bele gosie po 130 Din ke io čisti puh po 250 Din ke Razpoši-liam p< poštnem povzetiu L BROZOVlf - Zagreb, Ilica 82 Kemičpa čistilnica peria Pozor, mizarji! Vsakovrsten smrekov, javorjev, bukov, hrastov in drug rezan les imam po ugodnih cenah vedno v zalogi. Drva! Lepa suha bukova drva (polena). Suha hrastova drva (krajniki in odpadki od parketa). Suha smrekova drva (krajniki in žamanje) nudim po nizki ceni v meterski dolžini ali na kratko razžagano. Dostavljeno na dom. PAVEL B02NAR, lesna trgovina, Polhov gradeč. Prodam 1 en vagon jesena in tonole in nekaj bukovih plohov, vse skupaj po nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2389. KruSno moko io ržen" ^ока »pftnn «»rln kanite rele nrodnr nrl A. VotK L.P'B' IANA ReoMrva rrata i* ЛЈ Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«. Ljubliana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Namizni prti vezeni 150/150 na dobrem blagu 55 Din, »Breda« žepni robci po 2 Din komad. Matek & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. - Vezenje zaves, perila, monogramov, ažu-riranie, entlanje, predti-skanje ter tamburiranje oblek, cerkvenih para-mentov in zastav. Kurfa očesa Pri bolezni želodca, črev slabi nrebavi in henuroidih leni/lite tudi Vi "FIO O L». •F/GOL» osvežuje m tisti kn Dobiva se v vsnki lekarni, po po iti pa gu razpoiitia prouva mUc: Lekarna Dr Stmehi. Dubrovn k 2144. 3 sleki s poitn.no /05 Din. S sttkltnic 245 Din I steklenica 40 Dm NaiboljSe sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Dobite v lekarnah, dro-^erijah ali naravnost » tvoruice in glavnega skladišča n. HRNJAli lehnrnnr - m*am Varujte se potvorb oiomanc Najcenejše in najboljše moilroce. feiler-mo droce. ilivane. fotelje in garuilure Vam nudi Liubliana Stari trp 9 r.SAJOViC. Pohištvo oriprosto in nainioiierneiàe Vam nudi ivrdka po izredno nizki ceni KRFGAlt IIM SIHOtA St.Vid nad Liuiil lann — nasprot kolodvori- -• -v , Ш i . , Л n Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naša predraga sestra, svakinja in teta, gospa Fonči Kurent roj. Kotlušefe dne 5. marca t. 1. po kratki, mukepolni bolezni, previdena s svetolajstvi za umirajoče, mirno umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 7. marca ob štirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. marca 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. co a -ч: = ® I^ŠoSŠ r? _ ^ -es a, ^ -- s > _ ~ Ï S ci _ N si? 3 4 H — o — -- 32 O -J Ï J 5 > J) i i ® ~ ca v „ — 1 .5 S d»!; £Б I -Г v = -o » JM il ■■š : Ч- Se T -ao J • a ^ > i *J bdŽ -s — л — =S 2 Earl Derr Biggere: Kitaičeva papiga »Le pridite bliže!« se je veselo smehljal Viktor, kajti videl je, da se bliža velika vsota. »Kolikor vem, je danes znamenit dan.« »Hva'a Bogu,« je pristavila njegova mati. »Vesela bom, če mi ne bo treba na biserni niz več misliti. Je pretežko breme za mojo starost.« Eden je sedel. »Bob je odšel k luki, da počaka parnik. Velel sem mu, naj prideta z vašim kitajskim prijateljem takoj semkaj.« »Vam li smem ponuditi kozarček cocktaila?« je zelo postrežljivo vprašal Viktor. »Ne, hvala!« Eden je planil kvišku in začel hodili po sobi. Alica ga je začudeno pogledala. »Ali se je kaj pripetilo?« Draguljar se je vrnil na sedež. »Kajpada — zgodilo, zgodilo. Nekaj zelo čudnega.« »Kar je v zvezi z biseri?« je izpraševal Viktor z zanimanjem. »Da. Še Ii še spominjala besed, ki jih je Madden govoril ob slovesu, Alica? ,Ostane pri New Yorku; nikjer drugje', je posebno naglasih« »Seveda se jih.« »No, pa se je vendarle premislil. Prav za prav ni Marldenu čislo nič podobno. Davi me je poklical s svoje farme v puščavi ter mi sporočil svojo željo, naj se mu biseri tam izroče.« »V puščavi?« je začudeno ponovila Alica. »Da. — To me je silno osupnilo. Njegova navo- dila so zvenela posebno odločno. Saj itak veste, da se z njim ni mogoče pogajati; zato sem ga le poslušal in mu pritrdil. Ko je odzvonil, sem se zavzel. Začel sem dvomiti, je li res Madden z menoj govoril. Glas se mi je zdel pravi — ampak vendarle: vsekakor sem hotel hiti previden in sem ga sam poklical. Vražje težko je bilo najli njegovo številko; toda slednjič mi jo je dal eden njegovih trgovskih prijateljev tu v mestu. Eldorado 76. Vprašal sem po P. J. Maddenu in ga dobil. Bil je vendarle on.« »In kaj je dejal?« »Pohvalil me je radi moje opreznosti, toda njegova navodila so bila kvečjemu še odločnejša kakor prej. l'ovedal je, da je slišal marsikaj, radi česar se mu zdi nevarno, sedaj jemati bisere s seboj v New York. Kaj je s tem menil, mi je ostalo nejasno. Pristavil pa je, da se je prepričal, da je puščava najboljša kulisa za kupčije te vrste. Nihče se ne bo domislil, da bi šel ravno v puščavo krasi niz, vreden četrt milijona dolarjev. Kajpak ni tega povedal naravnost, ampak posnel sem iz njegovih besed.« »Na vse zadnje ima prav,« je menil Viktor. »Prav za prav res. Saj som sam delj časa prebil v puščavi. Tam ne pride nikomur na misel, zapirati vrata — nihče ne misli na tatove. Na vsakih par sto kilometrov dobite policijskega komisarja. Toda vendar ...« Eden je vstal in razburjen zopet korakal Kori in doli. »Vendar — ali če hočete, prav zato mi predlog ne ugaja. Recimo, da bi hotel kdo res tam napraviti kako malopridnost, oni kraj je kakor nalašč za tako podjetje. Daleč naokrog peščen ocean, kvečjemu nekaj bornih dreves. Recimo, da bi poslal Boba z vašimi biseri tjakaj in bi šel v past. Marldena morda sploh ni na tej oddaljeni farmi. Mogoče je od- potoval že na vzhod. Končno pa se tudi lahko suši kje v pustinji, predrt od krogle...« Viktor se je zbadljivo nasmehnil. »Vaša domišljija se plaši z vami vred.« »Mogoče! Zdi se, da postajam star, kajneda Alica?« Draguljar je pogledal na svojo uro. »Kje je pa Bob? Če dovolite, bom telefoniral?« Še skrbnejšega obraza se je vrnil od telefona. »Président Piercé je prispel pred petindvajsetimi minutami. V pol ure bi bila z lahkoto tu.« »Promet je v tem času precej živahen,« je opozoril Viktor. »No, da, to je res. — Toda Alica, razložil sem vam šembrano zadevo tako, kakor je. Kaj mislite o tem?« »Kaj naj misli!« se je vmešal Viktor. »Madden je bisere kupil in želi, da mu jih pošljete v puščavo. Ni naša stvar, grajati njegove odločbe. Če to storimo, ga razžalimo, on pa bo morda razveljavil kupčijo. Ne, naša naloga mora biti le, izročiti mu bisere, prevzeti njegovo potrdilo in pa čakati na ček.« Tolsti, beli roki sta pohlepno zadrgetali. »Je to tudi vaše mnenje, Alica?« »No, da, Alec. Mislim, da ima Viktor prav.« Polna materinskega ponosa se je ozrla na sina. »Dobro,« je pokimal Eden. »Potem pa ne smemo gubiti časa. Maddenu se mudi, ker bi rad čimprej odpotoval v New York. Drevi ob ena isti h pošljem Boba z biseri na pot — toda nikakor ga notem pustiti na pot samega.« »Jaz ga bom spremljal,« se je ponudil Viktor. »Ne! Rajši imam policijskega uradnika, četudi je iz Honoluluja. Menite li, Alica, da boste tega Clinr-lieja Chana mogli pregovoriti, da bi spremljal boba?« »Gotovo. Charlie mi je zvesto vdan.« 7m Jugoslovansko tiskarno « LJubljani; Karel Ce* Izdajatelj. Ivan Uakovce. Uredmlt l*raut ivretnftar.