Posamezna številka 10 vinarjev. Slev. 138. v LjiiH v torek, 19. .jmja m. Leto xlv. ss Velja po pošti: s za oalo leto oapre) .. K 26-— sa eo meseo „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za osialo Inozemstvo. „ 35'— V Ljubljani aa domi Za oelo leto oapre) .. K 24'-» za eo aieaeo ,, .. K 2'— V opravi prejemam meučno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = Z« oelo leto.....K 7'— za Nemčijo oeloletno. „ 9'— h ostalo Inozemstvo. « 12 — Inseratl: i OrednIStvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi ae ne vračajo; nefr&nklrana pisma se ne —i sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. «= Enostolpna petitvrsta (72 oa široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln večkrat . „ 26 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Poslano: ■ Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna priloga vozni rod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. S. — Račnn poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Dpravnlškega telelona št. 188. Nravno pravljenje. Za prazniško nedeljo Srca Jezusovega je v svoji 136, št. dne 16. junija t. 1. prinesla »Laibacher Zeitung« naslednji članek: Na Tirolskem je jutri narodni praznik. V mirovnih časih grme od doline do doline topiči, pokajo salve strelcev, v deželnem stolnem mestu in v zadnji vasi se stori, kar je le mogoče, za slovesno službo božjo. Saj je praznik Srca Jezusovega, za-obljubljen od deželnega zbora v težki uri, ko so leta 1796 pridrli Francozi v deželo. Leta 1809 je Andrej Hofer obnovil obljubo in zavezo, S posebnim sijajem so praznovali obnovitev zvestobne zaveze v letih 1896 in 1909. Tako je slovestnost praznika izpolnjevanje stare obljube; obenem pa še narod obnavlja v starih, večno mladih idealih vdanost do Boga, cesarja in domovine. Neizmeren je blagoslov, ki ga je vsakoletni praznik v teku desetletij prinesel deželi. 8. decembra 1914 je naš, zdaj v Bogu počivajoči cesar Franc Jožef I. sebe in svojo hišo posvetil Srcu Jezusovemu. Bil je zgodovinski trenotek, ko je sivi vladar pred izpostavljenim Najsvetejšim govoril besede: »Glej, o Gospod, od številnih in premogočnih sovražnikov ogrožen, kakor še nikoli, odkar obstoji cesarstvo, pričakujem jaz in moji narodi varstva od Tvojega božjega Srca ... In tako posvetim v tej sveti uri Tvojemu najsvetejšemu božjemu Srcu sebe in svojo hišo in sklenem s Teboj, božje Srce, sveto zavezo zoper vse naše vidne in nevidne sovražnike.« Ta zaveza je prekrasna zapuščina sivega očeta njegovim narodom. 1. januarja 1915 se je potem po škofovskih ukazih obhajala po vseh župnijah cerkvena posvetitev Avstrije Srcu Jezusovemu. Na Kranjskem pa sta se ljudstvo in dežela po deželnem glavarju na najslovesnejši način posvetila božjemu Srcu in si prosila Njegovega milosti polnega skrbstva. Zunanjega varstva božjega smo bili dosedaj deležni; kar je še mnogo važnejše, to je pa varstvo, da ne rečem osvobojenje od notranjega sovražnika. To je duh prevzetne sebičnosti in slepa, brezobzirna sla po uživanju. Vse zmage nam ne prineso trajnega dobička, če ta duh vlada v svetu prejko-slej. Zastonj so vse žrtve težkega vztrajanja, če ne prevzame nov duh vsega življenja. Takega novega duha najdemo predvsem v življenju in mišljenju najvišjega zgleda nravne veličine, Boga-človeka, Kristusa. V Kristusu je živel duh brezpogojnega izpolnjevanja dolžnosti, naravne preprostosti, dovršene nravne čistosti in resnobne, nesebične ljubezni. V tem, da te misli in čustva zopet postanejo temelji življenja, je pač tudi ono nravno pomlajenje ali prenovljenje, s katerem je govoril naš prevzvišeni cesar Karel I. v svojem prestolnem govoru. Bog daj, da bi se njegove nade izpolnile! • • • Prevedel sem ta članek, ker bi bilo škoda, da bi ostal nepoznan širšim slojem našega ljudstva. Prenovljenje, prerojenje v Kristusu, v Njegovem božjem Srcu! — to je klic, ki prihaja v današnjih težkih dneh iz nebes nad nas silneje kot kdaj v preteklih časih; to je klic, ki prihaja med nas od prestola, na katerem sedi mladi veličastni cesar, v veliki veri in ljubezni združen s svojim Bogom, od prestola, s katerega razveseljuje našo revščino mila cesarica, povsod, koder hodi, najprvo se klanjajoča božjemu Srcu . . . Zato mora ta klic najti odmeva med nami. Zato v družine ž njim, ki so semenišča naroda! Zato v šole ž njim, ki so drevesnica naroda! Vsi, ki smo poklicani vzgajati narod, zlasti starši in učitelji, prenavljajmo ga v Kristusu, v Njegovem Srcu! Božje delo je to in eminenteno patriotično. Dr. Mih. Opeka. Sifefep Clam IHarfiniceve vlade. Celokupno ministrstvo Clam-Martinic sklenilo odstopiti. Ministrski predsednik Clam-Martinic je predložil 18. t. m. odstop cele vlade. Krona se še ni odločila, a se bo v kratkem. Dunaj, 18. junija. (Ob poldvanajstih zvečer.) Ministrski svet je nocoj po 11. uri zaključil svoja posvetovanja. Ministrstvo Clam-Martinič je sklenilo, da poda demisijo celokupnega kabineta. Sestava novega ministrstva bi utegnila biti zopet poverjena Clam-Martinicu. Clam Martinic se je peljal cesarju, ki se je vračal z Erdeljskega, naproti. Vladarju je poročal v dvornem salonskem vozu o položaju, kakršen je nastal vsled sklepa Poljskega kola. Ministrski svet je nato sklenil, naj cela vlada odstopi. Grof Clam Martinic se je peljal na to v Baden, da je poročal cesarju in mu predlagal, kako naj se reši kriza. Ob 6. zvečer se je zopet zbral mini-strsk' svet, da je sprejel na znanje Clam Martinicovo poročilo o avdienci. Ministri so zborovali do 8. zvečer, po kratkem odmoru so zborovali dalje. Predsedstvo Poljskega kola je bilo zbrano cel dan. Radovednim časnikarjem so člani predsedstva izjavljali, da Poljsko kolo svojih sobotnih sklepov ne izpremeni. Danes na torek ob 11. dopoldne bo zborovala parlamentarna komisija >■ Poljskega kola«. Voditelji kola so odločno naglašali, da zanikavajo predbacitve, češ, da hočejo onemogočiti parlament in da bodo v proračunskem odseku izvajali svoje mandate. Njih voditelj' so izjavljali, da bodo vsakemu kabinetu dovolili proračun, le Clam Martinicovi vladi v njeni sedanji sestavi ga ne dovolijo. Iz krogov nemške narodne zveze se javlja, da se bodo njeni člani kljub kabinetni krizi držali zborničnega sklepa, da mora proračunski odsek do četrtka rešiti začasni proračun. Zanimivo je, ker se nemški radikalci zavzemajo za koncentracijski kabinet. Zelo zanimivo ie fudi, ker razni nemški listi ze- lo jasno pišejo, da Clam Martinic ni bil kos svoji nalogi, in da mora priti na površje mož, ki bo bolj kos svoji nalogi, kakor je bil Clam. Kako se bo kriza razvila, se še ne ve. Nemci pravijo, da mora proračunski odsek brezpogojno zborovati. Ti krogi trde, da se bo kriza kmalu rešila. Trdi se tudi, da bi bili Poljaki za to, naj se dovoli vladi enomesečni začasni proračun, a da Nemci ta predlog odklanjajo. Mladočeški krogi se prerekajo o vprašanju podaljšanju mandatov. »Narodni Li-sty« so za to, naj se mandati podaljšajo, mladočeški »Narod« pa opozarja na sklep mladočeške stranke s 25. m. m., naj se mandati ne podaljšajo in če bi se podaljšali, morajo mladočeški poslanci odstopiti. Oflsloplvši Clam Marlinic in država. V prvi seji sedanjega državnozborske-ga zasedanja so podali češki in jugoslovanski zastopniki javnosti svoje državno-pravne izjave, katerih bistvo je ujedinjenje obeh narodov na podlagi starih državnih pravic v okviru monarhije. Na te izjave je odgovoril groi Clam pikro: V teh izjavah vidim premalo zanimanja za državo (namreč za skupno državo). Stari boj! Staro neumevanjc modernega časa! Pojem o državi, kakor ga je razvijal in zastopal grof Clam v svoji pragmatični izjavi, je plod nemške državnopravne znanosti, ki temelji zvečine na principah nemške filozofije v početku 19. stoletja, zlasti na Hegel-u. Da ta pojem dandanes ne odgovarja več modernim znanstvenim zahtevam, je jasno. Svet ne miruje 100 let in razvoj ne počiva. Zatorej piše dunajska »Arbeiter Zeitung- od 13. junija v svojem uvodniku povsem upravičeno: » . ,. Sedaj govore vsi z neko vnemo o »državi«, kakor o neki moči, ki stoji nad narodi (nad ljudstvom), a čeprav to državo« šc tako povzdigujejo, in kakor zamaknjenci govore o nji, ostane J vendar res, da država ni sama sebi namen, ampak samo sredstvo, ki naj da narodom in ljudstvu le obliko kolikor mogoče dobrega razvoja. Ta od nemške znanosti izumljen prenapet pojem države — kakor da bi eksistirala država že od nekdaj in že pred ljudmi — je že v nacijonalnih državah napačen; kaj še le v narodnostnih državah! Kako neplodovita je ta predstava, ki ni drugega kakor samoprevara!« In tak pojem o državi in na tako teorijo o državi je opiral ravnokar odstopivši grof Clam svoj program: na neplodovito samoprevaro. Da je Clamova teorija o državi popolnoma prikrojena nemškemu čuvstvovanju, nam ni treba povdarjati. Zanimivo pa je raziskovati, zakaj se naši Nemci z grofom Clamom na čelu tako krčevito oprijemajo tako zastarele teorije. Odgovora ni treba pisati nam; tega je zapisal lepše kakor ga moremo mi že znani Menger v svoji »Neuc Staatslehre«, Tam razvija ta mož, vseučiliški profesor na Dunaju, tudi teorijo o državi, ki se seveda zelo razlikuje od Clamove, ampak čudovito se sklada z modernimi demokraškimi na- zori: On pravi: Država kot taka ni sama sebi namen. Namen in pomen države se določa v različnih dobah različno in je samo nekaka rezultanta različnih tvorečih socialnih sil. Med temi socialnimi silami je pa navadno ena, ki velja za gospodiijočo. To je načelnik države, ali plemstvo, ali meščanstvo ali pa delavstvo — v različnih dobah različno. Gospodujoči sloj ima velik interes na tem, da svoje gospodarstvo tudi ohrani in ta svoj namen doseže najložje na ta način, da identificira svoje cilje, torej cilje svojega sloja s cilji skupnosti, to je s cilji države. Da la dejanski položaj okrepe tudi teoretično, zato so začeli pripisovati »državi« vse mogoče lastnosti, ki so pa v resnici le njihove.« Menger je že dolgo mrtev. Toda ko bi živel danes in poslušal Dobernika in grofa Clama, bi govoril mogoče še ostreje. Nam torej takega programa, kakor je Clamov, ni treba še posebno zavračati. Zavrgla ga jc moderna znanost, zavrgel ga jc moderni časovni razvoj in zavrgla ga jc zdrava pamet, ki vidi v državi le rezultan-to sožitja narodnih in socialnih interesov. Zato tudi zmagal ni in mi gledamo mirnim okom v bodočnost. Za nas govori vse! Tržaški nemški jolksrr m lieiu. Na Primorskem je število Nemcev zelo, zelo majhno. Vendar imajo v Trstu svoj »Volksrat« in la »Voiksral« se zadnje čase čudovito giblje in je postai zelo gostobeseden. Svoje zahteve o nemškem irstu, trdnjavi vsenemštva, tožbe o preganjanih nemških uradnikih, o zatiranem nemškem življu na Primorskem — pošilja tržaški »Volksrat« v »Grazer Tag-blatt«. In v denunciijacijah so mojstri ti gospodje. Današnji »Grazer Tagblatt« prinaša zopet napad tržašk. »Volksrata« na kranjsko S. L. S., ki je zavzela svoje stališče proti uradnikom v hrvatsko-sloven-skih deželah, ki ne razumejo našega jezika. Posebno pa napada imenovani list dr. Šusteršiča in dr. Rybara. Razpravlja, kako se nemškim uradnikom slabo godi. Vsa nižja državno uradniška mesta so v Trstu in na Primorskem — kot piše »Grazer Tagblatt« — že poslovenjena. Glasnik nemškega tržaškega »Volksrata« poziva vlado in Nemce, naj posvetijo večjo pozornost Trstu, tej za Avstrijo in za Nemce tako važni točki ob Adriji. Volksra-tovec zaključuje svoja izvajanja s sledečo denuncijacijo: »Sicer pa gorje državi, če bi se njena vlada odločila ,da odstrani nemške uradnike, ki so se skazali posebno tu v najtežjih razmerah kot najzanesljivejši nositelji državne misli, z juga države.« Nemški nacijonalci denuncirajo in ste-zajo dan na dan svoje tipalnice po našem Trstu, naši Adriji. Hrvati in Slovenci moramo biti na straži pred temi vsenem-škimi zahtevami. Izvršitev vsenemških as-piracij ob Adriji pa bi tudi Avstriji ne bila v korist. Iz državnega zbora. Predsedstvo v parlamentarnih o If-ekih. Proračunski odsek je izvolil za predsednika dr Silvestra. Podpredsednika sta Stanek in vitez Vasiljko Predsednik ustavnega odseka je dr. Mataja, njegov namestnik pa Pernerstorfcr. Finančnemu odseku predseduje dr. Lao. Predsednik vojno • gospodarskega odseka je poslanec Si-itz, njegova namestnika sta dr. Steslo-\vicz in dr. pl. Langenhahn. Justičnemu odseku predseduje dr. Waldtier, podpredsednika j;ta dr. Rybar in dr Slcinhaus. Nemški krščanski socialci in nemški obče-valni jezik. »Glos Narodu« poroča: Dunajski župan dr. Weisskirchner je odposlal vabilo na enketo v zadevi vodnih kanalov. Na vabilu je opazka, da je občevalni jezik pri posvetovanjih nemščina. Radi tega so Čehi odpovedali svojo udeležbo pri enketi. Poslanec Heine snuje zvezo tehnikov-poslancev. »Glos Narodu- poroča: Poslanec Heine (znan radi svoje proslule opazke, da je bilo v Galiciji šc premalo ljudi obešenih. Op. ur.) je odposlal na poslancc-tehnike vabilo, kjer jih vabi, da bi ustanovili v zbornici svobodno zvezo tehnikov poslancev. Češki in poljski poslanci niso sprejeli Heinejevega vabila, ampak so je vrnili. Interpelacija glede obsojenih rusofilnih ukrajinskih poslancev. Poslanec Čajkovski je stavil predlog, naj sc izpustita iz zapora rusofilna ukrajinska poslanca Markov in Kurilovič. Vrne naj sc jima poslaniški mandat, da bosta lahko v zbornici zastopala koristi svojih volilcev. Ovesioleinica kronania svelosorske Marijine podobe v LjuaJani. V deseti soški bitki, gotovo največji in najsilnejši, kar jih je videla zgodovina ne samo sedanje svetovne vojne, ampak zgodovina človeštva sploh, smo mnogo brali o hudih bojih na sv. Gori pri Gorici. Ne smemo se čuditi, da so se hoteli Italijani polastiti te gore, ki je zlasti nam Slovencem tako draga in mila; saj jim zapira pol v Trnovski gozd in od tam prehod proti Kranjski in Ljubljani. Bitka je končana, toda Marijina gora je še vedno v rokah naših hrabrih junakov ob Soči. V sredi najhujšega vojnega časa, ko sc dogodki na bojiščih in v politiki dosegli svoj višek, smo v nedeljo, dne 17. t. m. slovesno obhajali dvestoletnico kronanja milostne podobe svetogorske Matere Božje. Kdo bi si mislil, da bo nas, ki prebivamo oddaljeni od solnčne, a sedaj na pol razdejane Gorice, doletela izredna sreča, da bomo v svoji sredi imeli Marijo s sv. Gore in in obhajali v središču Slovenije, v beli Ljubljani ta slovesni dan. Drugače smo mislili in drugače je prišlo. Vsled zahrbtnega in brezvestnega sovražnika je odšla Marija iz svojega svetišča, čigar razvaline pričajo danes o nekdanji njegovi slavi in mogočnosti. Nepozabni svetogorski junak pokojni P. Frančišek je v svoji veliki skrbi prinesel sam milostno podobo v Ljubljano v upanju, da jo bo mogel zopet nazaj nesti. Upanje se mu ni izpolnilo, pač pa počiva, kakor je sam želel, in čaka vs: nja na Marijini gori v bližini razrir svetišča. Z ljubeznijo smo podobo . ejeli, z otroškim zaupanjem jo častili, z veseljem, hvaležnostjo in polni upanja smo obhajali spomina vrea ni dan. Celo nedeljo od jutranjega svita do poznega večera je verno ljudstvo molilo pred podobo in prosilo Mater milosti njenega varstva in njene pomoči, zavedajoč se, da, kakor se jc Marijina pomoč v vseh osodc-polnih trenutkih vedno očitno pokazala, nam tudi v sedanjih težkih razmerah no bo odrekla svojega varstva. — Ob 9. uri je imel ekscelenca goriški knezonadškof in metropoli l dr. Sedej slavnostni govor, jj katerem je proslavljal Marijo kot kraljico in poživljal vernike, naj se oklenejo njene materine roke in naj ob njeni strani ter od nje podpirani hodijo trnjevo pot do srečnega konca. Popoldne je bila slovesna procesija s čudodelno podobo svetogorske Marije, Matere milosti, ki se je izvršila nad vse sijajno. Po pridigi, v kateri je razložil govornik zgodovino svetogorske božje poti, Marijine čudodelne podobe in njenega kronanja pred 200 leti ter vzpodbujal vernike, posebno še mnogoštevilne begunce, da naj se z velikim zaupanjem zatekajo v britkih urah poskušnje k Mariji-begunki, se je začel slovesni izprevod, ki se ga je udeležilo nepričakovano mnogo občinstva. Za križem so se uvrstili šolarji, Marijine družbe in tretji red. Tem so sledili otroci-begunci, ki so nosili na drogovih štiri napise: »Mati milosti«, — »Tolažnica žalostnih«, »Pomoč kristjanov«, — »Kraljica miru«. Nato so nosili frančiškanski kleriki čudodelno podobo svetogorske Marije. Obsevana od zlatih solnčnih žarkov je podoba venčana s prelepo krono tako ljubko in milo odsevala ves žar nebeške ljubezni in usmiljeno-sti, lepote in krasote presvete Device, da smo čutili vsi, ki smo jo zrli ali spremljali v srcu, nepozabni mir in zaupanja polno tolažbo, čeprav so nam rosile oči obilnih solz, solz neomajanega zaupanja. Za podobo je šel ekscelenca knezonadškof goriški, ki je vodil procesijo ob številni asistenci in pel lavretanske litanije. Procesijo so zaključile Slovenke v narodnih nošah in nepregledne vrste drugega občinstva. — Zahvalna pesem in blagoslov z Najsvetejšim sta končala slovesnost dneva. Naj bi nam ljubi Bog dal dočakati uro, ko se bo na novo dvignilo iz razvalin sve-togorsko svetišče! Naj bi ne bil od nas preveč oddaljen dan veselja, ko bomo zopet brali nad glavnim vhodom svetogorske bazilike: »Ego autem šteti in monte sicut pri-us« — »Jaz pa sem ostala na gori kakor prej« — dan veselja, ko se bo ljuba Gospa iz sedanjega pribežališča frančiškanske cerkve v Ljubljani, zopet nazaj povrnila v svoje svetišče, tja gori nad solnčno Gorico, kjer sta se svetost in lepota združili ob njenem prestolu! južni Slovani pode Lahe. Dunajski vojaški strokovnjaki presojajo 18. t. m. položaj na italijanskem bojišču sledeče: Italijanski sunki proti naši koroški bojni črti so se tudi tako končali, da je sovražnik izgubil postojanke. Sovražno vojno vodstvo dela na to, da ustvari vtis, češ da so napadle naše tirolske čete in pravi, da so uspeli Italijani, ker so odbili ta podjetja. Dejansko so se pa naše čete na tej bojni črti omejevale zadnje čase le na poizvedbe in na sunke manjših oddelkov, kar je bilo potrebno, da so se po odbitem italijanskem položaju poučile o položaju pri sovražniku, AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. DUNAJ, 18. Uradno. V rombonskem odseku so vrgli oddelki bosenskega herce-govinskega pešpolka št. 4 sovražnika iz nekega opirališča; ujeli so enega častnika in 28 mož. Držali so se v osvojeni postojanki, dasi jo je bil sovražnik večkrat napadel. — Sicer nič važnega. Načelnik generalnega štaba. Italijansko uradno poročilo. 16. junija. Vzhodno od Adamella (zapadno Tridentinsko) so iz Buttaglione v dolini Baltea alpinski oddelki in smukači napadli mogočno postojanko Cornodca-vento (3400 m) in jo vzeli. Preživelo posadko smo ujeli. Zaplenili smo dva 75 mm topa, 1 metalec bomb in velike zaloge živil in municije. Na celi fronti Asiaške visoke planote je sovražnik nadaljeval svoj zelo ljuti artiljerijski ogenj. Poizvedovalne poskuse proti naši postojanki na Monte Zebio smo odbili. Ob Ortigari so bile naše postojanke na točki 210 včeraj zjutraj od pol treh naprej iznova s skrajno ljutostjo napadene. Sovražnik je pošiljal vedno nova ojačenja v boj. Pomnožil je svoje napore, ki so se izjalovili ob krasnem odporu naših čet, ki so zadale sovražniku zelo visoke izgube in ga povsod odbile ter pri tem ujele 48 mož in 4 častnike. V dolini San Pellegrino smo odbili sovražni napad proti našim novim postojankam na grebenu Costabella. Na južnih pobočjih Rombo-na smo presenetili sovražno izpostavljeno postojanko in jo zasedli ter obdržali kljub silnemu osredotočenemu sovražnemu ognju. Ob Julijski fronti je bil artiljerijski ogenj posebno ljut v tolminskem odseku in na višinah severovzhodno od Gorice. Kolone sovražnih tovornih avtomobilov na cesti v Čepovan so bile v polno zadete; Vzhodno od Kostanjevice smo ustavili zbiranje čet. Skupina naših letal je vrgla včeraj za 1800 kg bomb na dve sovražni lopi in taborišče pri Sv. Luciji in na Baško dolino. Vsa letala so se nepoškodovana vr nila. 17. junija. Artiljerijski ogenj na karnijski fronti je bil včeraj živahnejši kot sicer. Sovražne baterije srednjega kalibra so po- novno streljale na naše postojanke na velikem in malem Palu. Na različnih odsekih fronte so naši mali poizvedovalni oddelki zadali sovražniku izgube in se z nekaterimi ujetniki vrnili v naše vrste. Danes zjutraj so sovražni letalci metali bombe v Gorico in nekatere druge kraje na spodnji soški ravnini. Bilo ni niti žrtev niti škode. Odstavljeni laški generali. Rim, 18. junija. (K. u.) Uradni list objavlja, da je sedem generalov odstavljenih. Naši stoje trdno na italijanskem ozemlju. Cadornove namere. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: Bolestnejše nego vse drugo je za Italijane to, da imajo sovražnika na lastnih tleh. Vriskajoč so pričakovali nezadržljiv pohod na Dunaj, in sedaj — sedaj stoje avstroogrski vojaki leto in dan na poljanah italijanskega kraljestva. V Italiji se skoraj sramujejo poročati o osvojitvi kake zapuščene stražne postojanke, kamo-li da bi tak dogodek napihnili za ogromno pridobitev prostora, kakor to tako radi delajo na drugih odsekih fronte. Saj niso napovedali vojne zato, da bi osvojili ozemlje lastnega kraljestva! Vsako poročilo s tega odseka vzbuja na apeninskem polotoku le kes in iztreznitev. Cadorna bi to želo rad potegnil iz srca Italije. Njegove ofenzive, ki imajo vedno tudi kak političen povod in niso naperjene samo proti sovražniku, marveč se obračajo tudi proti ozadju v propagandistične svrhe, imajo tu kot končni cilj edino hrepenenje, da bi mogel končno poročati: »Na italijanskih tleh ni več nobenega sovražnika!« Vsaj nekoliko otopil bi rad avstroogrski klin, ki sega v prostoru Arsiero-Asiago daleč notri na Italijansko in ogroža hrbet soške armade. Že lani je bil poskusil s sunkom iz prostora Primolana, južno Su-ganske doline. Prvi poizkus se je razbil ob hrabrosti naših, drugi, ki je bil očividno nameravan za november, pa ni prišel preko priprav, o katerih so davno prej pripovedovali ujetniki in uskoki in smo jih tudi samo jasno spoznali. Pa Cadorna je v svojih zamislih žilav in trdoglav. Vedno znova se loti svojih načrtov in meni, da jih more in mora izpeljati. Tako poizkuša sedaj .tretji pot s svojim sunkom proti našim višinskim postojankam južno Suganske doline. Iz izjav ujetnikov vemo, da je zbral to pot za sunek poleg mnogoštevilne pehote posebno veliko alpinskih bataljonov. Onim četam, ki so še vedno stale v tem prostoru, je privoščil odmor v Bassnu in jih nato zopet namestil na starem prostoru. Druge goram vajene oddelke je pritegnil s krnskega ozemlja: bili naj bi glavni nositelji napada in opravili glavno delo: izsilili naj bi predor, katerega naj bi potem mnogoštevilna pehota, ki je stala za njimi, izkoristila. Prišel je 10. juni, dan prvega napada. Po'kovnik Stringa, poveljnik alpinske skupine,, je imel užigajoč govor na svoje alpine: gotov je, tako je rekel, da bodo pregnali Avstrijce tudi z 2300 m visoke Cime Portula in iztrgali sovražniku lani pridobljena tla. Da bi zvišali število moštva v alpinskih bataljonih, so uvrstili vanje brez izbire ordonance, kuharje, sluge itd,, tako da so štele kompanije povprečno po 200 mož. Razposlane patrulje, ki pa niti dospele niso do naših ovir, so napačno javile, da so avstrijske ovire že docela porušene. To krivo naznanilo so plačali njihovi tovariši s krvjo. Ko so se zgrnili napadalni valovi naprej, so zašli v dokaj dobro ohranjenih žičnih ovirah v strašen ogenj ročnih granat in strojnih pušk. Kupoma so padali Lahi. Pred postojankami naših lovcev se je raztezalo širno mrliško polje. Podpolkovnik Oliva, poveljnik ve-ronskega alpinskega bataljona, je padel. Poleg njega je bil ranjen poveljnik Mon-dovi. Sedaj ni bilo več obstanka. Ukazano umikanje se je izpremenilo v divji beg. V naših rokah je ostalo mnogo pušk ujetnikov. in Italijani izkrcali vojake v Port Saidu. Lugano, 18. junija. »Agenzia Štefani« javlja, da so prišle v Port Said italijanske čete. Prišle so iz Libije. Odšle bodo najbrže v Palestino, kjer bodo uredile orožni-štvo, kadar bo dežela zasedena. Lugano, 18. junija. »Secolo« javlja iz Rima: Ko se je izkrcal oddelek italijanskih karabinerjev in bersaglierov v Port Saidu, so nekateri listi pisali, da bodo angleške in italijanske čete skupno nastopile proti Turkom v Palestini. Temu pa ni tako, ker italijanska pomoč ne bo razcepila italijanskih sil na ptujem bojišču. Ruska duma zahteva ofenzivo. Dunajski vojaški strokovnjaki presojajo 18. t. m. položaj na vzhodnem bojišču tako-le: Boji na vzhodni bojni črti so včeraj zopet ponehavali. Nastopali so v prvi vrsti topničarji in letalci, katerim poveljujejo Angleži in Francozi. Rusko uradno poročilo. 14. junija. Pri vasi Martiške severovzhodno od Smorgona so poizvedovalni oddelki pod poveljstvom treh častnikov izvedli z artiljerijsko podporo z največjo drznostjo poizvedovalno podjetje. Potem, ko so na več mestih predrli žične ovire neke postojanke, so z bajonetom pobili sovražnike, ki so se postavili v bran, in ugrabili 3 ujetnike. V Karpatih smo sovražnike, ki so poskusili napad na naše straže, z našim puškinim ognjem odbili, nakar so se umaknili v svoje izhodne jarke. Na rumunski fronti streljanje s puškami. Duma za ofenzivo. Lordon, 17. junija. (K. u.) »Reuter« javlja iz Petrograda: Duma je v tajni seji sklenila izjavo, ki pravi, da bi s posebnim mirom ali še daljšo nedelavnostjo na bojni črti izdali zaveznike in da zahteva takojšnjo ofenzivo, kar je potrebno, da se zavarujejo in vzdrže pridobljene svoboščine. »Vojna« odločno nastopa proti novim ofenzivnim načetom, češ, da jih žele le pristaši carizma in prijatelji protirevoluci-je , ki bi radi zadušili mlado rusko prostost. Beg iz Petrograda. — Rusija pred novo revolucijo. Stockholm, 17. junija. (Kor. ur.) »Af-tonbladet« poroča: Zadnje dni je zapustilo zelo veliko žena in otrok Petrograd. Podali so se v inozemstvo, kar je v zvezi z zelo resnimi dogodki v Rusiji. — »Stock-holms Dagblad « beleži izjavo nekega Šveda, ki se je vrnil iz Petrograda. .Šved je rekel, da se pripravlja druga večja in strašna revolucija, ki se bo končala s polomom. Vojaki nastopajo samolastno. Draginja je strašna. Liter mleka stane 1 do 2 rublja. Brezposelnih je v Petrogradu nad 40.000; njih število je vedno večje. Nezadovoljnost z vojsko je splošna. Kljub naporom vojne stranke odklanja delavski in vojaški svet ofenzivo. Noben Rus več ne veruje, da bodo vojsko dobili. Nevolja proti Angleški postaja vedno večja. Poročevalec je sam bil navzoč pri demonstraciji proti Angležem. Demonstranti so nosili zastavo z nadpisom: »Doli z Anglijo!« Kerenskij je bil zelo priljubljen, a danes je opešal in se je izdelal. Nedavno je omedlel na nekem shodu, kjer je govoril. Narod zahteva kruha in miru. Nemiri v Kronstadtu. Kodanj, 18. junija. Finski listi poročajo, da se nemiri v Kronstadtu nadaljujejo. Izjalovili so se poizkusi vojnega ministra, da bi izpustili zaprte častnike, med njimi nekega francoskega ritmojstra. Manifestacije vojakov za Kronstadt. Stockholm, 18. junija. Iz Petrograda se poroča: V ponedeljek so korakali polki, ki so imeli strojne puške, po ulicah glavnega mesta ob Nevi. Na svojih zastavah so nosili napise: »Pozdrav Kronstadtu in ta-mošnjemu delavskemu in vojaškemu svetu.« Mirovni pokret v Rusiji. »Den« javlja: Glavnemu odboru delavskega in vojaškega sveta dne 25. junija so predložili 46 predlogov z ozirom na vprašanje miru. * » * Napetost med Francijo in Rusijo. »Utro Rossi« piše glede na zadnji Ri-botov govor: Francozi naj presojajo dogodke v Rusiji hladnokrvnejše in naj si jih ogledajo z lastnimi očali. Francija je celo stoletje cincala med revolucijo in protire-volucijo. Ruska revolucija je nekaj drugega kakor francoska. Francoska se je pričela z giljotino, ruska pa s tem, da je odpravila smrtno kazen. Nemčija in Rusija. Stockholm, 18. Stockholmski politiki, vprašani o obvestilu švicarske vlade, so izjavili, da namerava Nemčija skleniti mir in skleniti po vojski z Rusijo gospodarsko zvezo. Nemčija se gotovo ne namerava vmešavati v notranje razmere v Rusiji. Če se sklene mir, se bo dogovorila o Kur-skem in Livlandskem tako, da bo Rusija lahko zadovoljna. V vseh zasedenih ozemljih bo Nemčija škodo poravnala, a Rusija se bo obvezala, da izprazni ozemlja, ki jih je zasedla. Zelo verojetno je, da se bo na izrecno željo Rusije Nemčija s svojimi zavezniki pričela s sporazumom pogajati o miru. Francija in Španija. Genf, 18. (K. u.) Francosko časopisje nekaj dni ostro piše proti Španski. »Echo de Pariš« pravi, da tirajo pristaši Nemčije Špansko v anarhijo in v kronično slabost. Pic Maurice piše v »Figaru«: Španska bo drago plačala napako, ki so jo storili tisti, ki vodim državo žc tri leta po stranskih potih. Jaques Bainville piše v »Action francaise«; Mogoče je, da se bo tudi na Španskem ustanovil neke vrste delavski in vojaški svet. Francoska cenzura ne dovoljuje, da bi smelo časopisje poročati o dejanskem položaju na Španskem. Bern, 18. (K. u.) Pariški listi poročajo o stavkah na Španskem v asturskih pre-mogokopih, o pomenku železničarjev, o nastopu uradniških zvez proti centralnim oblastim in o pomanjkanju živil. Kljub temu upajo na uspešno delovanje Datove vlade. Zakaj je nastopil sporazum nasilno proti Grški. Berlin, 19. junija. (K. u.) Wolff poročaj Prave razloge, zakaj da je nastopil sporazum s silo proti Grški, obsega francoska brezžična brzojavka z Eifflovega stolpa z dne 16. t. m. ob 5. uri popoldne. Pota čez Albanijo in skozi, severno Grško omogo-čujejo zvezo s Solunom. Danes tvori pot Santa Quaranta — Bitolj podaljšanje pota, skozi Tesalijo in prekop Otranto, ki omo-gočuje zaveznikom, da ni potrebno nositi orientski armadi ljudi, živil in streliva pe( Sredozemskem morju. Prevoz skozi Otran-i to bo zavarovala 75 km dolga neprei kinjena zapora. To je znaten uspeh, ki sej je po zadnjem nastopu zaveznikov dosegel, Nasproti temu priznanju Francije, ki je prevzela vlogo briča sporazuma na* sproti Grški, se glasi domoljubni raz* glas Jonnartov kakor krvavo posmehoval nje. Francija, Anglija, in Rusija hočejo neodvisnost in največji procvit Grške« Varstvene velesile nikakor ne nameravajo zahtevati splošne mobilizacije grškega naroda. — Resnično, tako cinično za* smehovanje malega svobodnega naroda al silo orožja in z lakoto se je prihranilo l«j predborilcem pravic malih narodov. Grški kralj v Švici. Grški kralj je prišel v Bern, Venizelos. »Petit Parisien« poroča: Venizelosj pride 1. julija v Atene, da prevzame vlado^ Grška — republika? Pariška izdaja lista »Newyork Her.« poroča, da bodo Grško proglasili za re« publiko. J Amerika. ' Polk amerikanskih milijonarjev. \ Londonski in pariški listi poročajd vsakovrstne zanimivosti o veliki armadi* ki jo hočejo postaviti na noge Združene; države. Vsako vseučilišče postavi svoj ba* taljpn in tudi vsaka borza. Ustanovi sel polk milijonarjev. Ti so že najeli v New* yorku posebno vojašnico, kjer se vežbajo« Sprejetje v ta polk p ani lahko doseči in je pogoj, da mora vsak dokazati, da ima njegov oče vsaj 50 milijonov dolarjev pre-« moženja. • j Izpred sodlSCo. Veletržec obsojen radi navijanja cen. Zavoljo navijanja cen se je moral dne 9. t. m. pred deželnim sodiščem v Celovcu zagovarjati celovški veletrgovec in hišni posestnik Maks Greiner. Obtožen je bil, da je novembra 1915 do sredi maja t. 1. izrabljal vojni čas in potrebščine kakor su-kneno blago in perilo prodajal po previsom kih cenah, pri čemer znaša kazniv krivičen dobiček več kot 2000 kron. S tem, da je kriv prestopka navijanja cen po § 26 2b in § 60 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917. Obtožnica je izvajala, da se je že dalje časa opažalo navijanje cen za sukneno blago in perilo. Trgovci so utemeljevali to z zvišanjem tovarniških cen. Splošno pa se je domnevalo, da prodajajo trgovci tudi staro blago po novih, zvišanih cenah. Tozadevne preiskave so vodile tudi do veletrgov-ca Greinerja. Ta je v mirnem času določil cene tako, da je za modno blago dodal k nakupni ceni 50 odstotkov in pri drugem blagu 30 do 40 odstotkov. Ko se je proti koncu leta 1915 cena blagu dvignila, je Greiner uporabil to priložnost, da je že določene prodajne cene po novi ceni zvišal. Deloma je Greiner sam na novo numeriralj pri tem je k že določenim cenam dodal 30 do 40 odstotkov. Ko so se cene še dvigale, je še nadalje nanovo numeriral. Pri nekaterih rečeh sc je cena tako dvignila, da je končna prodajna cena znašala 600 odstotkov nakupne cene. Po prilični cenitvi — Greiner zadnja leta sploh ni vodil trgovskih knjig — je Greiner leta 1916 prodal blaga, za katerega je dal 100.000 K za 180.000 K, tako da je samo v tem letu znašal krivičen dobiček 30.000 K. Letos je Greiner prodal blaga za 50.000 K, ki ga je stalo kakih 30.000 K. Krivičen dobiček znaša 5000 K. Greiner priznava navijanje cen in se zagovarja s tem, da je boljše blago iz mirnih časov prodajal dražje, da je slabše in dražje vojno blago lahko ceneje oddajal. Prvi državni pravdnik Viljem rortugaii je predlagat obsodbo po § 26 2b in § 60 naredbe o navijanju cen, ker je Maks Greiner nadaljeval navijanje cen tudi po 15. aprilu, ko je naredba o navijanju cen stopila v veljavo. Maks Greiner je bil obsojen na en mesec zapora in denarno globo 30.000 K, v slučaju neizterljivosti na tri mesece zapora. Dnevne novice. VI. vojno posojilo je mogoče podpisati samo do 22. junija 19171 Kdor še ni izpolnil svoje dolžnosti do domovine, naj to stori sedaj. Vsa hrabrost, vse nepopisno junaštvo naših čet ne zadostuje, ako ostalo prebivalstvo ne da državi tistih gmotnih sredstev, ki jih nujno potrebuje. Posnemaj-mo naše bojevnike! V žgočem solncu in žeji vztrajajo na kraških višinah in zapirajo laškemu sovragu pot v notranjost, Najboljše, kar premore človek: zdravje in življenje, tvegajo in žrtvujejo za domovino. Ali naj bo spričo tega nam pretežka pot k vplačilnicam, ali naj tesnosrčno stiskamo novce, namesto da bi jih sebi in domovini v korist naložili v vojnem posojilu? Na noge vsaj sedaj, vsaj v zadnjem hipu! 4- Jubilej doktorstva. Bivši državni poslane gospod profesor dr, Gregorec, kanonik in dekan pri Novicerkvi blizu Celja, je, kakor se nam piše ,dne 1. septembra leta 1864. nastopil kot novomašnik službo kaplana v Zrečah. Sedaj je že tri leta zlatomašnik. Dne 12. marca leta 1868. pa je dosegel čast doktorja. In letos torej teče še čvrstemu jubilantu že petdeseto leto ali bliža se zlati jubilej časti doktorske, Zlatomašniki. Imenik duhovnikov škofovine lavantske ali mariborske so vsled vojnih ovir razposlali v svet šele nedavno. Knjiga izkazuje 513 duhovnikov, med njimi so zlatomašniki sledeče imenovani gospodje: Korošec v Ljubljani, Wur-zer v Rušah, Kolarič na Paki, Ogradi v Celju, Petek v Ptuju, Bezenšek v Čadram-Ijah, dr. Gregorec pri Novicerkvi. + Nova maša v bližini bojišča. V nedeljo se je vršila v Šturjah na Vipavskem lepa slovesnost. Prvo Gospodovo daritev je praznoval novomašnik domačin J. S e -m i č. Bogato s cvetjem in z zelenjem okrašena cerkev je bila natlačena ljudi. Izredne slovesnosti so se udeležili vojaki vseh avstrijskih narodnosti. Med drugimi tudi domači etapni štacijski poveljnik, med ljudstvom splošno priljubljeni podpolkovnik Niederkorn, znani hrvatski junak vojni kurat Cvetanovič i. dr. Cerkveni govor je govoril novamašniku budanjski župnik č. g. Iv. Debevc. Dan je bil čudovito lep, na bojišču je bilo izvanredno mirno. Laških letalcev ni bilo na izpregled, samo naši stražarji so krožili v zraku. Novomaš-niku je poslal prisrčen pozdrav komi poveljnik onega armadnega zbora, ki brani vhode v vipavsko dolino, general pehote Kraliček. Pri tej priliki so zbrali gostje na novi maši v pomoč nesrečnim goriškim izgnancem 170 K, ki se izroči »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«, — Iz gozdarske službe. Za gozdarja v Bohinjski Bistrici je imenovan gozdni oskrbnik Oskar Grubitsch. Odlikovanja. Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku je dobil vojni kurat Rudolf Potočnik, pri rez. bolnišnici v Beljaku. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil nadporočnik 86. pp. Avgust Vedernjak. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil vojaški računski svetnik 87. pp. Sigmund Nagou. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: nadporočnik 1. hus. p. Vinko Ranzinger, nadporočnik avtomobilske čete Josip Gaber-ščik in voj. rač. akcesist Edvard Kolbe. Srebrno hrabrostno svetino 1. vrste je dobil pešec 87. pp. Lah Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: tit. četovodja Lautner Josip, poddesetnik Pristov Vratoslav in Dolenc Peter, vsi pri 47. pp.; desetnik 87. pp. Jus Ivan; desetnika Majhen Jakob in Štefančič Vinko in predmojster Cenčič Anton, vsi pri 6. težkem polj. top. p. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: desetnik 6. polj. top. p. Rogač Tomaž; pešci 97. p. Gerk Anton, Defranca Anton, Francia Ivan, Sinčič Edvard in Kopač Anton, vsi pri 97. pp.; topničar 6. polj. havb. p. Jarc Alojzij; pešec 27. pp. Potočan Ivan; tit. predmojster Zni-daršič Anton in topničar Golob Josip, oba pri 6. težkem polj. top. p.; desetnik 5. dr. polka Frančiškin Andrej; pešec 97. pp. Poropat Anton; poddesetnik 97. pp. Topli-kar Josip — Srebrno hrabrostno svetinjo I. vrste sta dobila mornariška aspiranta Valter Zanoškar in Vladimir Bratanič. — Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na belordečem traku in z meči je dobil mornariški kurat dr. Anton Pintar. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil narednik 2. gor. strel, p. Alojzij Fine. — Vitežki križec Franc Jožefovega reda z vojno dekoracijo in z meči je dobil stotnik Adolf Kavčič, pri cenz. uradu na Dunaju. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila višji zdravnik dr. Danijel J Pogačnik in nadporočnik dr. phil. Maks Samec, pri nekem armadnem poveljstvu. — Najvišje pohvalno priznanje z meči so dobili: major 72, pp. Josip Perne, poročnik 17. pp. Bodo Kaltenbock, Evgen tSareček in Oskar Lingl, poročnik 47. pp. Anton Si-monišek, poročnika 53. pp. Franc Šole in Vladimir Sešek in poročnik 7. lov. baona Josip Maček. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili saperji 3. sap. baona Kralj Josip, L^sar Franc in Respet Andrej. — Železni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili pionirji 3. pion. baona Malnič Ivan, Divjak Mihael in Leitner Franc. Starčevičeva stranka prava namerava skupno zdalmatinskimi in istrskimi pra-vaši pričeti izdajati v Zagrebu nov hrvatski dnevnik, ki bo propagiral idejo hrvatske države v smislu izjave »Jugoslovanskega kluba« v državnem zboru in izjave Starčevičeve stranke prava v hrvatskem saboru. V Gradcu je umrl vojak 97. pešpolka Anton Guardjančič. Umrl je v Zagrebu vojak 87. pešpolka Jakob Kardinar. — Akademični slikar Marko Rašica, sedaj enoletni prostovoljec, je priredil v Zagrebu razsta.vo svojih najnovejših slik. Zagrebški listi razstavo jako hvalijo. Prevažr.nje mrličev po železnici je vojaška oblast za čas od 1. junija do \. oktobra iz sanitarnih ozirov prepovedala. To velja za operacijsko in etapno ozemlje in za mrliče vojakov. Enako je c. kr. deželna vlada za omenjeni čas prepovedala prepeljavanje mrličev civilnih oseb. Umrl je v Spodnji Šiški preddelavec na državni železnici g. Tomaž Teran, star 62 let. Paketi za vojne ujetnike v Rusiji. Avstrijski Rdeči križ naznanja: Odslej naprej se morejo vojnim ujetnikom v Rusiji z Danskega pošiljati zavoji z naslednjimi je-stvinami: zgoščeno mleko, mastna svinjina, goveje meso in surovo maslo, vse v dobro zvarjenih pločevinastih puščicah; razen tega cigare, cigarete in tobak. Sestavile so se štiri vrste jestvinskih paketov po 16 K 50 vin. in 36 K 36 vin. avstrijske veljave in dve vrsti za tobak po 12 K in 36 K avstrijske veljave. Z ozirom na človekoljubno akcijo se nam je po prijaznosti danske vlade posrečilo doseči cene, ki so spričo sedanjih razmer zelo ugodne. Pakete delajo na Danskem pod nadzorstvom danskega Rdečega križa ter v zaprtih vagonih pošljejo v Petrograd in Moskvo, odkoder jih potem razpošljejo ujetnikom, na razne strani. Tako je zagotovljena večja varnost. Naročila sprejemajo v posameznih kronovinah deželna društva Rdečega križa oziroma pri njih podružnicah. Na Dunaju sprejema naročila samo patriotično deželno društvo Rdečega križa, Auskunftei, I. Bauernmarkt štev. 21. Vse nadaljne podrobnosti o vsebini zavojev, cenah itd. se dobi na gori navedenih mestih. Upati je, da se bo prebivalstvo v obili meri poslužilo te priložnosti, da pošlje ujetim sorodnikom in prijateljem prvovrstne jestvine po razmeroma varnem potu. Tudi dobrodelna društva morejo tem potom vršiti dobra dela na ujetnikih. Primorske novice. Vpisovanje v I. razred Zaposlovalnih tečajev c. kr. slovenske državne gimnazije goriške v Trstu bo dne 24. junija od 8. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih v ulici Sanita 25. I. Sprejemajo sc tudi pismene prijave. Vpisovanje v I. razred v septemberskem roku se objavi pozneje. Vodstvo. Bodočnost našega primorja, Kakor poročajo listi, nameravajo budimpeštanski in dunajski kapitalisti pokupiti vsa stavbišča v Opatiji, Iki in Lovranu, kakor tudi vse vile, ki so naprodaj. Večina vil je namreč obtežena s hipotekami do 50 in 60 odstotkov njihove prvotne vrednosti; toda v sedanjih razmerah, ko je cena zemljiščem tako poskočila, se je razmerje znatno spremenilo in lastniki so radi pripravljeni okoristiti se s položajem. Tako je samo v Opatiji na prodaj 21 vil. Upamo, da bodo poklicani hrvatski in slovenski činitelji storili, kolikor v njihovi moči, da nas tujec ne izrine šc bolj iz našega primorja. Poizkušeni samomori. Posestnik S. P. v Trstu si je z britvijo prerezal vrat, vendar se ni do smrti ranil; prepeljali so ga v bolnico. — 40Ietna Terezeja Čeh, postrež-nica na državni ljudski šoli v ulici Fontana v Trstu, si je s škarjami prerezala žile na roki; prepeljali so jo v bolnišnico na opazovalni oddelek. Za samostojno ukrajinsko vseučilišče v Lvovu. Poslanec Koleša (Ukrajinec) je stavil v zbornici predlog, naj se ustanovi v Lvovu samostojno ukrajinsko vseučilišče, Ogrski državni zbor se sestane 21. junija. Hrvatska delegacija v ogrskem državnem zboru ima svuj sestanek dne 20. t. m. v Budimpešti. LluDlianske novice. Dar« žepnih robcev v Ljubljani. Po zaslugi požrtvovalnih mladih nabiralcev in radodarnega občinstva jc imela zbirka prav zadovoljiv uspeh, ker nabralo se je precej platnenih in bombažastih stvari. Ker pa v mnogih hišah nabiralci niso našli strank doma ali pa iz raznih vzrokov v tistem hipu stranke niso mogle ničesar oddati, ponavlja se nujna prošnja, naj nemudoma pošlje vsakdo, kdor količkaj more, vse platnene in bombažne odpadke, ki jih m^re pogrešati, naravnost v zbiralnico na magistratu (stražnica v glavnem poslopju, v pritličju na levi.) Vsak dar je dobrodošel ter se uporabi na korist vrlih vojnih invalidov in bednih vojaških otrok Pozor! Jutri v sredo, dne 20. t. m. se ne izdajajo trgovcem nikake spreiemntce za sladkor, kavo in mast. Vpisovanje v I. razred c. kr„ višje realke v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 24. junija od 9. do 12. ure dopoldne. Zunanji učenci se naj zglase pismeno. Vsprejemna izkušnja se začne v četrtek, dne 28. junija ob 9. uri zjutraj. Tri javne produkcije gojencev »Glasbene Matice« se vrše v »Mestnem domu« zvečer točno ob pol 8. uri, ne v Unionski dvorani kakor je bilo včeraj poročano. Oddaja govejega mesa na rudeče izkaznice. V sredo, dne 20. junija popolu-dne bo mestna aprovizacija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za stare udeležnike vojne prehrane, ki imajo rudeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah in sicer 1. kilogram po 2 kroni. Določa se naslednji red: Od 2. do 3. ure pridejo na vrsto rudeče izkaznice s štev. 1 do 300, od 3. do 4. ure s štev. 301 do 600, od 4. do 5. ure s štev. 601 do 900, od 5. do 6. ure štev. 901 do konca. Rodbine do 2 oseb dobe pol kilograma, rodbine s 3 in 4 osebami dobe 3 četrtine kilograma, rodbine s 5 in 6 osebami 1 kilogram, rodbine s 7 in 8 osebami 1 in četrt kg, rodbine z 9 in več osebami 1 in pol kilograma. Razven rudeče izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tudi nakaznico na meso. Umrl je bivši strojnik »Narodne tiskarne« Anton Golob. Izgubila se je siva ročna torbica z denarnico in nakaznico za zdrob. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi na Sv. Petra nasipu štev. 71, I. nadstropje, pri Rozamili Perme. Gospodarske Beležke. — Vojaška pomoč za pospravo sena. Da se zagotovi zadostna krma za živino in sc pospravi prav vse seno, ne izvzemši gorskih senožeti, se je poveljstvo soške armade odločilo, dati prebivalstvu v to svrho na razpolago — razen dosedanjih vojaških delovnih oddelkov — še. po en bataljon vojakov za vsakega naslednjih krajev: Laze in Nova vas (okraj Logatec), Rudolfpvo in Mirna (okraj Rudolfovo), Litija in Višnjagora (okraj Litija), potem en bataljon na Studenec in pol bataljona v Črnovas (okraj Ljubljana), končno 1 bataljon v postojnski okraj, in sicer v Razdrto, Hrašče in Predjamo. (V kamniškem, kranjskem in radovljiškem okraju je itak že nastanjeno vojaštvo.) Vojaštvo pride v navedene kraje do 20. t. m. ter bo imelo s seboj tudi konje in vozove. Kose, grablje, vile itd. morajo preskrbeli občine same oziroma dotični posestniki. Občine, v katerih posestniki kljub največji pridnosti domačih ljudi nc morejo pravočasno pospraviti sena, naj se obrnejo za vojaško pomoč na častnike, ki imajo na skrbi obdelavo polja, ali pa naravnost na poveljnike dotičnih vojaških oddelkov. Ta pomoč bo popolnoma brezplačna in ne bo treba ne občinam ne posestnikom dajati vojakom nobenega plačila ne hrane. Vsak posestnik je dolžan pospraviti seno do srede julija; ako tega ne zmore z lastnimi močmi, morajo delo izvršiti vojaki. Seno se mora brezpogojno spraviti tudi z gorskih senožeti. Ureditev prometa s senom in slamo letine 1917. Izšla je nova naredba, ki zasega seno in slamo letine 1917 na podlagi zakona za vojne dajatve. Dajatve se bodo določile po množini pridelanega sena in slame za vsako posamezno deželo posebej. Deželna vlada bo določila, koliko sena in slame sme vsak pridelovalec porabiti za svojo živino. Čez omenjena pridelka letine 1917 bo gospodarila centrala za krmila v celoti, za deželo pa pride v poštev deželno mesto za krmila. Omenjena centrala ima ugotoviti potrebo vojaštva, državnih konje-rejskih zavodov in civilnih gospodarstev, dalje določiti množino deželnih dajatev in izravnati primanjkljaj ter prebitek posameznih dežel. Deželno mesto za krmila ima seno pobirati in ga oddajati kamor bo potrebno. Uredba bo približno taka kot pri pobiranju žita ali pri dobavi klavne živine. Za pobiranje in razdeljevanje sena in slame se ima deželno mesto za krmila posluževati dosedanjih trgovcev s senom. Da se pobiranje nc izvrši na škodo živinoreje, ima k teinu pritegniti predvsem tudi kmetijske korporacije, ki razmere svojega okoliša do- bro poznajo in zato naroča urad za ljudsko prehrano posluževati sc tudi kmetijskih društev, zadrug in podružnic kot komisarjev in je le tam, kjer teli ni, k pobiranju in oddaji pritegniti ie zanesljive zaupnike. Potreba, ki jo bo morala dežela kriti, se bo razdelila na posamezna glavarstva in občine ter sc bo vsakemu pridelovalcu posebej predpisalo, koliko ima oddati. To predpisovanje pa se ne sme ravnati le po višini pričaka, ampak ss bo ozirati na število živine, pač pa bo tudi upoštevati druga krmila, ki jih imajo posamezniki na razpolago. Za pravilno in pravočasno oddajo bodo skrbela županstva. Kakor hitro se bo pre-sojevalnica cen izrekla o ccnah, bodo v posebni naredbi določene prevzemne cene, ki jih bo pri odvzemu plačevalo deželno mesto za krmila. Cene za porabnike bo določila centrala za krmila dogovorno z uradom za ljudsko prehrano. — Sena in slame ietine 1916 ta naredba nc zadevlje in je promet z istimi prost, oziroma le v toliko omejen, ker so pošiljatve !z enega kraja v drugega vezane na transportno dovoljenje, ki ga izdajajo glavarstva. (Op. ur. Vsi, ki letos zase ne pridelajo dovolj sena in slame, naj priglasijo primanjkljaj pri svojem županstvu najpozneje do 1. avgusta t. 1.) Naredba velja od 15. junija dalje. Podelavanje starega svinca za strelno znijs je tudi letos poverjeno tvrdki Simon Hofmann v Plznu na Češkem. Tobak v Srbiji. Generalni gouverne-ment v Belgradu je izdal odlok o sadenju in nakupovanju tobaka v Srbiji. Tobak sc sadi kakor doslej v okrožjih Kruševac, Užice in Šabac. Prevzemne cene so določene po kakovosti na 80—625 kron za 100 kilogramov. Za naseljevanje invalidov jc brezplačno odstopil posestnik rilmojsler i. si, Wotff v Ebenrothu v Spodnjih Frankih svoje 500 jutrov obsegajoče posestvo z vsem inventarjem bavarskemu notranjemu ministrstvu. Konji za gozdarska in kmetijska dela. Vojno ministrstvo je odredilo, da se bodo oddajali konji za izvrševanje kmetijskih in gozdnih del kakor tudi za dobavo in vožnjo drv. Potrebo je priglasiti pri okrajnih političnih oblastih ali pa naravnost na deželno posredovalnico za delo pri deželni vladi v Ljubljani. Poročila o stanju setev so na Ogrskem kljub dosedanji suši ugodna za krušna žita, sadna letina za orehe ne obeta ugodno, medtem ko je pričakovati povoljnih uspehov glede jabolk, hrušk, sliv in češenj. Nova tovarna, za umetna gnojila sc je ustanovila na Ogrskem s kapitalom 5 milijonov kron. Polovico akcijskega kapitala prispeva ogrsko kmetijsko ministrstvo, polovico pa ogrska agrarna in rentna akcijska družba. — Pozni mrazovi so n■> Ogrskem povzročili mi sadju veliko škodo in računajo izpadek na marelicah na 72 odstotkov, breskvah 49 odstotkov, hruškah 22 odstotkov, mandljih 62 odstot-, kov, orehih 31 odstotkov in Črešnjah na 24 odstotkov. Promet s papriko so uredili na Ogrskem. Cene pri producentih 16—26 K, v nadrobni prodaji 19 odstotkov dražje. Naredba z dne 24, maja urejuje zasiguranje pravic hipotekarnih upnikov nasproti škodi v slučaju eksekutivnih prodaj takih kmetij, katerih bremena so bila vpisana v zemljiških knjigah, ki so sc vsled vojne izgubile ali bile uničene. Rumunski petrolejni vrelci, Wo!ff poroča iz Bukarešta, da petrolejne vrclce na Rumunskem, ki so jih bili Angleži poškodovali, hitro popravljajo ter je potrebščina osrednjih držav na petroleju brezpogojno zagotovljena. V Švici so uvedli racijoniranje živil. Na teden imajo dva brezmesna dneva, k enemu kc.silu je dovoljena le ena mesna ali jajčna jed. Utesnila se jc poraba sladkorja in smetane. Ceno za zlato ie določil nemški zvezni svet na 2790 K za 1 kg. Prepovedan izvoz. Švedska jc prepovedala izvoz smole in smolnega mila, plaht in jadrniise ter stare obleke, Norveška lesa za izdelavo skijev, smirka in umeliiih brusil, Danska opeke in železnih traverz, Angleška Kakava, kave, medu, masti, mesa, porutnnie, divjačine, margarina in pa krompirja. V SoHii se je ustanovila in sodno pro-tokolirala firma »Knjiga«, trgovina za papir kot akcijska družba. Kapital znaša 2 milijona levov. Družba se bo pečala s prodajo vsakovrstnega papirja, izdajanjem tiskovin, strojev in potrebščin za pisarne ter bo gradila tudi tvornice, v katerih sc bodo naštete reči izdelovale. Stročnic za lovske patrone razne tovarne nc morejo dobavljati, ker so za državo preveč zaposlene. Mogoča pa je rekon-strukcija že izstreljenih stročnic na način kakor so si to prej tudi delali nekateri lovci sami, ker jc dobava vžigal razmeroma lahka. Dob no sc v tovarni za vžigala in kovine v H: cnbergu kakor tudi od tovarne patron prej Scllier in Bellot v Pragi— Žižkov. I Riž je italijanska vlada zaplenila po I 6,25 lir. Cepivo proti rdečici pri prešičih se bo glasom poročil kmetijskega ministrstva tudi letos brezplačno oddajalo iz zavoda za pridobivanje kužnega cepiva v Modlingu. Naročati je po predpisanih dopisnicah, katere sopodpiše okrajni živinozdravnik. Naročati je le toliko kot se potrebuje, ako se cepivo potrebuje večkrat, ga je vsakokrat v potrebni množini posebej naročiti. Karte za klobase so uvedene s kneževini Lipe, v Lvovu pa karte na sol. Karte za čaj bodo uvedli na Ogrskem. Popisovanje premoga je francoska vlada odredila tudi pri privatnikih. Cigansko centralo, ki ima delovati proti nadležnosti ciganov, so ustanovili v Mont-kovem. Maksimalne cene za vrane je določil magistrat v Boleslavi (Šlezija) in sicer sme prodati lovec 1 kos za 75 pfenigov, prodajalec za 90 pfenigov. V Berlinu pa že stane danes ena vrana po 2.50 mark ali po tiaše po 4 krone. Železen denar se vpelje tudi na Danskem, Švedskem in Norveškem. iz Ogrske. Esterhazyjev kabinet. Dunaj, 18. junija. Kabinet Esterhazy se bo predstavil v četrtek popoldne poslanski zbornici, zvečer pa zbornici magnatov. V daljšem govoru bo obrazložil program vlade in se bo ob tej priliki izjavil v j vprašanju volilne reforme in o vprašanju i nagodbe. Govoril bo tudi o vojaških uspe- ' hih. Po ministrskem predsedniku bosta utemeljevala svoj vstop v vlado grof Ap-ponyi in dr. Vaszonyi. Debata o vladnem programu se ne bo vršila. Dr. Vaszonyjev program. Budimpešta, 18. junija. (K. u.) Dr. Va-szony je imel v budimpeštanski odvetniški zbornici govor, kjer je razvijal svoj program. Moj program je splošna, enaka in tajna volilna pravica, javne svoboščine in demokratičen napredek. Časopisju mora biti zopet vrnjena svoboda, porotna sodišča se morajo zopet vpostaviti, da bodo izvrševala nemoteno svojo nalogo. Slocktiolmsko Konferenca. Berlin, 18. junija. (Kor. ur.) »Vorw.« poroča iz Stockholma: Včerajšnji razgovori nemške delegacije z nizozemsko-skandinavskim odborom in Vikt. Adler ni bil samo zelo zadovoljiv, marveč tudi dragocen za nadaljno sporazumno delo. Hill-quitt, voditelj ameriških socialistov/, je brzojavno določil ameriškega sodruga Gold-farba kot zastopnika te stranke in naznanil njegov prihod. Stockholm, 18. junija. (Kor. ur.) Danes je došel zastopnik angleške Fabian So-ciety Julij West z glavnim urednikom Thomsonom od socialističnega lista » Clai-ron«, da se pogaja z nizozemsko-skandi-navskim odborom. Počakati nameravata napovedani dohod zastopnikov petrograj-skega delavskega in vojaškega sveta, s katerimi hočeta konferirati. Boli na zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. BERLIN, 18. Veliki glavni stan; Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Pri prekopu Yser, na obeh straneh Yper-na, od Lysa in La Bassee do potoka Senee so popoldne živahno streljali s topovi. Jugozahodno Warnetona in pri Loosu so se izjalovili angleški poizvedovalni sunki. Vzhodno Croisillesa so se, ko prejšnje dni, izjalovili trije poizkusi Angležev, da bi bili z napadi pridobili tal. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. V zvezi z napadom, ki smo ga izvedli zjutraj uspešno na irancoske jarke pri Cer-ny; se je pozneje pomnožil ogenj tudi v drugih odsekih bojne črte pri Aisne v zahodni Champagni. Bojna skupina vojvode Alberta Virtemberžana. Izvzemši nekaj uspešno izpadlih bojev na predpolju nobenih posebnih dogodkov. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Angleži izpraznili levi breg Slrume. NEMŠKO URADNO POROČILO. BERLIN, 18. Veliki glavni stan: Bolgarske straže so odbile jugozahodno Dojranskega jezera več angleških sunkov. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Berlin, 18. junija. (K. u.) Wolffov urad poroča: Med tem, ko Francozi nadaljujejo svoj nekrvavi zmagoslavni pohod skozi Grško, so se morali Angleži 16. junija odločiti za izpraznitev levega brega Strume. S tem je prišel v zimskih mescih tako vroče zavojevani vzhodni breg Strume v posest osrednjih sil. Edino le prehode čez reko drže še Angleži z obmostji. Goreče vasi in porušeni minareti kažejo pot angleškega umika. Podmorska vojska. Bern, 18. junija. (K. u.) »Progres de Lyon« poroča iz Newyorka: Po besnem boju na daljavo 7 km je bil potopljen ame-rriški petrorlejski parnik Moreny. Berlin, 18. junija. (K. u.) Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu: 24.000 ton. Med potopljenimi ladjami so se nahajali med drugim tudi 3 veliki oboroženi parniki, dva med njimi so stražili rušilci, in angleški parnik Amor (3473 ton), ki je vozil 5000 ton žita. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Madrid, 18. junija. (K. u.) »Imperial« poroča iz Tangera, da je nek podmorski čoln 50 morskih milj od rta Spartel potopil angleški prevozni parnik »Ag« (8000 ton) s četami in živili za Solun. Parnik so spremljali štirje lovilci podmorskih čolnov, od katerih sta dva utonila, dva pa s težkimi poškodbami ušla. Pred kratkim v bližini izliva Ebro potopljeni oboroženi italijanski parnik »Fert« odnosno »Sixte« je imel 9000 ton in je vozil železo in premog iz Newyorka v Genovo. Osem milj od Huelve je nek podmorski čoln potopil norveški parnik »Simba« (4500 ton), ki je vozil premog iz Liverpoola v Gibraltar. — V bližini Alicante je prišlo med nekim podmorskim čolnom in skupino 10 ententinih parnikov do ljutega boja. Podrobnosti ni. Pravtam je nek podmorski čoln po dveurnem boju, v katerem je padlo nad 150 strelov, potopil oboroženi ameriški petrolejski parnik »Moreni«. Japonski ručilci v Sredozemskem morju. London, 18. junija. (Kor. ur.) Reuter poroča: Japonski mornariški ataše javlja, da je flotilja japonskih rušilcev v Sredozemskem morju napadla sovražne podmorske čolne. Izid še ni znan. Pri tej priliki je dobil rušiiec »Sakaki« od sovražnega torpeda poškodbe, pri čemur je bilo 55 mož ubitih. Rušilca so srečno privlekli v neko pristanišče. Draginjske doklade vpokojenim državnim us.užUeiicem, njih vdovam in sirotam. Dunaj, 18. junija. (K .u.) »Wiener Zeitung« objavi jutri naredbo, s katero se podeli za čas od 1. junija do konca decembra 1917 civilnim državnim uslužbencem in tistim osebam, ki dobivajo podporo iz milosti, izredno doklado k podpori, ki jim gre za leto 1917. Ta izredna doklada znaša za vpoko-jene državne uradnike (državne učitelje) katerih pokojnina ne presega 4000 kron, iri za "poko;tne sluge (poduradnike), kandijske oticiante, mošk'1: varnostne straže, finančne straže in orožništvo, ujei-niške (nad) paznike, pomožne sluge in enake vrste 100 kron; za vdove uslužbencev označenih kategorij z vdovninsko pokojnino do 3000 K 80 kron. Za vpokojene delavce znaša ta doklada 80 kron, za njih vdove pa 60 kron. Sirote civilnih državnih uslužbencev bodo dobile, in sicer če so brez očeta in matere, izredne doklade 50 kron , sirote uradnikov brez očeta pa 40 kron. Sirote slug dobe 40, oziroma 30 kron. Osebe, ki dobivajo miloščino do 1200 K, dobe izredno podporo 30 kron. Glede na izredne podpore drugim vrstam državnih vpokojencev (provizio-nistov (n. pr. pri pošti in pri brzojavih, pri državnih železnicah) obsega odredba posebne predpise. V te namene bodo izdali okroglo 10 milijonov kron. telreina i Sleleidu. Dunaj, 18. junija. (K. u.) Uradno: Nasproti govoricam, ki so se širile na Dunaju, češ da je izgubilo povodom razstrelbe na Steinfeldu veliko ljudi življenje in da je bilo uničenih veliko poslopij, se mora še enkrat najodločnejše naglašati, da odgovarja resnici to-le: Razstrelba se ni izvršila v nobeni tvornici, kar že samoposebi izključuje veliko število mrtvih in ranjencev. Pri skladiščih, ki stoji vsako zase, so bile izpostavljene nevarnosti le posamezne straže. Med šestimi mrtveci so bile mrtve tri straže; ostali trije so bili po slučaju ubiti v nekoliko odddaljenem taboru lop pri Siegersdorfu, in sicer sta bila ubita dva vojaka, ker se je podrl zid in zaradi zračnega pritiska; enega vojaka je pa ubila krogla ,ki je daleč letela. Število ranjencev absolutno ni višje, kakor se je že naznanilo v komunikeju dne 18. t. m. Rane so povzročili kosi zidov in šipe. Razstrelba je uničila tri poslopja, med nji- mi dve skladišči, v katerih je bil shranjen smodnik, in eno skladišče, v katerem so se nahajale ročne granate. Več poslopij je v toliko prizadetih, ker so vsled zračnega pritiska uničene strehe. Malo, koči podobno poslopje pri omenjenem skladišču granat je postalo dne 17. t. m, žrtev požara. Poslopje, ki leži blizu ročnih granat, ki so še dlje časa eksplodirale, se je prepustilo svoji usodi; da niso bili ljudje izpostavljeni nevarnosti. Vsaka nevarnost, da se nesreča ne razširi, je bila odstranjena, kakor že omenjeno, zjutraj 17. junija vsled krepkega nastopa vojaških oblasti in požrtvovalnega delovanja vojaških ognjegascev in krajnih gasilnih društev okolice in po nastopu enega trena dunajske poklicne požarne straže. Poizvedbe, ki se z največjo odločnostjo nadaljujejo, niso dognale nobenih okolnosti, da bi bila razstrelbo povzročila kakšna zločinska roka. Razstrelba je najbrž nastala tako, da se je vsebina zaplenjenih ročnih granat vsled dolgo trajajoče vročine sama razkrojila. To poročilo se je moglo seveda objaviti v času, ko so z vojaške strani uvedene poizvedbe natančno pojasnile dejanski položaj, število žrtev, ranjencev in škode. Dunaj, 18. junija. (K. u.) Generalni artiljerijski inšpektor generalni polkovnik nadvojvoda Leopold Salvator se je mudil včerai cel dan na kraju nesreče. Obiskal je tudi ranjence, ki se nahajajo v bolnišnici v \Viener Neustadt-j. Ako stare ranitve iznova povzročajo bolečine, naj se vzame Fellerjev bol lajšajoči antisep-tiški rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-fiuid«. 12 steklenic pošlje franko za 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg 134. (Hrvatsko.) Moral bi biti vedno pri hiši. Priporoča ga mnogo zdravnikov. Mnogo nad 100.000 zahvalnic. IHoIzna koza ar le naprodaj. ~m Poizve. se pri A. Pogačar. Glince 173 pri Ljubljani. — — — _ 1492 Nikakega zobobola ^•eč, nobenih noči brez spanja. „Fides" lajša bol pri votlih zobeh kakor tudi pri najtrdovrat. revniat. zobnih bolečinah, kjer so odrekla vsa sredstva. Pri reuspehu denar naza:r6 Sšndor, lekarnar, Nagy Koros št. 31. Tuge polnega srca javljam, da je naš prisrčno ljubljeni sin oziroma brat sedmošolec, uojnfk v neStesn gorskem polku, v vestnem izvrševanju svoje dolžnosti na soškem bojišču, zadet od sovražne granate, jedva 20 let star, dne 14. maja 1.1. žrtvoval za domovino svoje življenje. Truplo dragega pokojnika so pokopali na pokopališču junakov, na „Fajtein hribu" pri Gorici. Bodi mu lahka domača zemlja! — Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi v sredo dne 20. junija 1917 ob 9. uri. LJUBLJANA, dne 19. junija 1917. ECareS Semen, c. kr. davčni nadupravitelj. "t _ 'J « ■ ' ' Zahvala. Za ljubeznipolno sočutje povodom nenadomestljive izgube naše iskreno ljubljene soproge, matere in tašče, gospe Ane Mathian roj. Lenarčič dalje za udeležbo pri pogrebu kakor tudi za darovano krasno cvetje izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 18. junija 1917. 1508 Globoko žalujoči rodbini: ces. svetnik arht. Ivan Mathian in Bogomil vitez Gorup pl. Slavinjski.