SLABA UDELEŽBA NA SESTANKIH
Miha Klešnik je predsednik skupine delegatov, ki zastopa našo občino v zboru združenega deb skupščine mesta Ljub-l}ana za gospodarsko področje. Skupino vodi približno leto dni, vendar je bil delegat že v prejšnjem mandatnem obdobju. Ker dobro pozna razmere v gospodarstvu — zaposlen je v tovarni Teol — in je tudi prizadeven družbenopoitični delavec, je po-govor stekel zelo hitro.
—  Znane so težave, s kate-rimi se pri svojem delu sreču-jejo delegacije še v drugem obdobju delovanja delegat-skega sistema. Morda ne bi naštevali že znanih in večkrat zapisanih ugotovitev, kot na primer   preobširno   in   pre-pozno poslano gradivo, tem-več bi povedali nekaj o tem, kar ovira vašo delegacijo pri delu.
Ne strinjam se z vami. Gradivo za meslno skupščino je pregle-dano in ga vedno dobimo pravo-časno v roke. Res pa je, da so vča-sih predlogi premalo premišljeni in usklajeni. V takifa primerih ne vemo, kakšne posledice bo pov-zročil sprejeti sklep. V delegad-jah so namreč Ijudje z raiBčnimi poklid in znanjem, pa zato vsi ne morcjo vedcti, it je predlog, tak kot {e, utemeljen.
—   Potem morava vseeno spregovoriti   o   znanih   po manjkljivostih   v   delovanju delegatskega sistema.  Med-nje prav gotovo sodi odsot- , nost na sejah, ki je resna ovira pri delu marsikatere delegaci-je. Je vaša delegacija izjema?
Naša delegadja šteje 25 Ijudi; od teh jih deset do dva-najst redno prihaja na sestan-ke. Res zavzetih za delo pa nas je približno sedem. Torej vidite, da imamo tudi mi hude težave. Slaba udeležba me zelo preseneča. Skoraj vsl čiani delegadje so Moščani, dehjo v tnkajšnjih delovnih organizadjah, pa nimajo ob-čutka pripadnosti občini. Opozorib smo jih, govorili z njimi, pravega uspeha pa ni. Sej v mestni skupščini pa se tako udeležujemo vedno isti.
—  So kakšne razlike v delu vaše delegacije, ki v tnestni skupščini predstavlja najbolj industrijsko občino v mestu, in recimo delegacije iz občine Center, kjer je industrije bi-stveno manj?
Naj povem takole: doho-dek se ustvarja v proizvodnji in le tisti, ki si zanj prizadeva, pozna njegovo pravo vred-nost. To pravim zato, ker so še nekateri tovariši, ki ne poz-najo industrije, ne vidijo vlo-ženega dela, ne poznajo vred-nosti denarja in zato z npm zlahka raanetavajo. MoraK bi boij gledati ¦¦ to, kako se po>
rabljajo sredstva, ustvarjena v gospodarstvu.
— Ali sodelujete tudi z de-legacijami iz drugih Ijubljan-skih občin?
Ne, tega sodelovanja ni. - Srečujemo se le na sejah mestne skupščine, čeprav bi bilo morda včasih dobro, da bi se pred sejo seslaK vsaj vodje delegatij, posebno kadar na-meravamo obravnavati zade-vo, pri kateri je prizadeta le ena izmed občin, kajti v skupščini se morajo občinski interesi podrejati šifšim, družbenim.
—   Kaj   pa    povezava   z družbenopolitičnimi   organi-zacijami v občini?
Sestanemo se le po potrebi, dvakrat letno pa predsednik občinske skupščine skliče se-stanek s predstavniki družbe-nopolitičnih organizadj in de-legatov, na katerem se pogo-vorimo o vsem, kar nas zani-ma.
—   Najbrž   niste  povedali vsega, kar ste želeli. Bi za konec    najinega    pogovora sami izbrali vprašanje in nanj seveda tudi odgovorili?
Vrnil bi se k udeležbi na sejah. Vprašal bi druge to, kar vefikokrat sprašujem sebe: zakaj je udeležba na se-stankih delegadj skromna?! Vzroki so, torej bi jih bilo treba odkriti in nekuj storiti. Je bila možnost nesklepčnosti predvidena ob volilvah? Vsi smo to doižnost sprejeli pro-stovoljno. zato bi tisti, Id je ne izpolnjujejo, morali o tem vsaj malo razmišljati.
Besedilo in slika: •          DARJA JUVAN