Poštnina plačana v gotovinl bhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7"50 Din, za inozemstvo 20 Din RaCun pri poštnem Cekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritUčje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisl se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Prcdpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 24. Celje, ponedeljek 20. marca 1933. Leto XV. DRAGO ŽABKAR: Luksuzni davek in naše gospodarstvo Vsaka organizacija rabi za vzdr- žavanje svojega aparata gmotna sredstva. Tako tudi država, ki pred- stavlja najvišjo organizacijo človeške družbe in naroda. Cim !kulturnejSi je narod, tem popolnejša je njegova državna organizacija. Tak narocl se zaveda v polni meri, da ne more biti državne tvorbe brez sredstev in da morajo nositi bremena za dosego teh sredstev vsi pripadniki dotične dr- žavne tvorbe. Način razdelitvel toh bremen na posameznike odnosno na posamezne stanove je pa seveda mo- goče pravičen ali pa tak, da obreme- njuje prekomerno posamezne stano- ve. Dandanes živimo v posebnih, iz- rednih razinerah. Vsc države se ima- jo boriti z velikimi finančnimi tež- kočami. Kakor so fiktivni proračuni posameznikov, tako so fiktivni tudi proračuni najnižjib samoupravnih edinic, občin, banovin, pa tudi drža- ve same. Izpadki na proračunanih dohodkih vsled nekaterih pasivnih delov države so veliki, in tako je ta primorana, da iščo nadomestila za kritje vsepovsod, kjer misli, da ga bo naSla. V torn tiči povod, da se je uvedcl pri nas davek na luksuznc predinete. Vidi se, da je uredbo na- rekovala potreba državne blagajne, ne pa potreba po omcjitvi uvoza go- tovih predmetov. Uredba o odmeri in pobiranju davka na luksuzne pred- mete je izšla v Službcnih novinah dne 15. avg. 1932., Stev. 18G/LXXVIII- 531. Ta uredba jo bila objavljena tu- di v Službencm Hstu kr. banske upravo dravskc banovino, Stev. 08 z dne 27. avgusta 1932. člen 1. uredbe določa, da sc sma- trajo za luksuznc predmcte vsi v spisku omenjeni in naštcti predmeti. Ta spisek ali seznam je sestavni del uredbe. Med naštetimi predmeti opa- zimo, da spadajo pod luksuz: Povrtnina, nvilo z dodatkom kos- metičnih sredstev, preproge, čipke volnene, tkaninc svilene in polsvile- ne, umetna svila, žamet, vezenine, gumbi, konfekcija, obleka, perilo, domače halje, pižame, peresa za žen- ske klobuke, moški in ženski klobu- ki, če so okrašeni, umetne cvetlice. dežniki in solnčniki vseh vrst, obu- vala iz tkanino in klobučevine, us- njene rokavice, razni sedlarski in torbarski izdelki, krznarski izdelki, pohištvo v. vloženimi deli ali bron- sirano, tapete iz papirja, papir za pisma, daljc kuverte, dopisnice in razglednice, vabila, posetnice, jedil- ni listi, cementni, keramični in stekleni izdelki; noži, žepni nožički in britve, čo so izdelani v zvezi s f ino tvarino, radijski aparati, gramofoni in glasoviri, fotografski aparati, av- tomobili, žepne zlate ure, zlati po- krovi za ure in otroške igraCe. Že tu vidimo, da je veliko predme- tov takih, ki so v splošni uporabi in kl sc jih A'saj po naših pojmih ne more smatrati za luksuz. Pojm luk- suza je zelo širok. Za primitivno razmere more biti luksuz vsak pred- met, ki ni v navadi, nazadnje so to lahko tudi noži, vilice in žlice. Uredba bazira na principu, da mo- i-a plaöevati davek na lupsuzne pred- meto ali uvoznik pri uvozu ali pa producent v državi. Davek na luksuz znaša 10% fakturne vrednosti dotič- nega blaga. Vsi interesenti, pa naj si bodo to trgovci ali rokodelski obrtniki, uvi- devajo potrobo, da si država pribavi za ravnovesjo proračuna potrebna sredstva, tudi nimajo prav nobenega pomisleka proti uvedbi luksuznega davka na res luksuzne predinete kakor so šampanjee, fina inozemska vina. likerji, datlji, ananas itcl., smatrajo pa, da se jo pri sestavi spiska luksuznih predmetov pojem luksuza toimaCil preSiroko. Pri vsa- kem novem davku je treba teinelji- tega premisleka, ali prenese dotično blago nadaljne obremenitve in ali ne bo obremenitev obstala na rame- nih davčnega zavezanca samega, ki dimes pač no prenoso nohono. nndnli- ne obremenitve. Glavna hiba spiska je v tcm, ila omogoCa pobiranjo luksuznega dav- ka od enega in istega predmeta dva- krat in to vsled tega, ker obreme- njuje na eni strani tvarino, ki se uporablja za izdelavo finalnega pro- dukta, na drugi strani pa finalni pro- 0 Din. Vsi lastniki psov, ki tega še niso storili, se pozivajo, da prijavijo svoje pse zaradi evidence pri občrni in si nabavijo ob plačilu predpisane takse za tekoče leto ve- ljavno pasjo znamko najpozneje do konca maica pri občin•¦•' i blagajni na Bregu. Vsi psi brez v me mora- jo nositi na ovratniku j , avilno, od občine izdano pasjo znamko. Vsi lastniki psov se opozarjajo, da bodo oni, ki bi do tega časa ne izvršili te svoje dolžnosti, kaznovani na pod- lagi § 4. zakona z dne 12. avgusta 1921, U. 1. 131/429 iz 1922., z dvojno takso. Obenem se opozarjajo tudi vsi lastniki psov, da so mora vsaka sprememba, to je nabava ali prodaja psa, takoj prijaviti občinskemu ura- du. islehJuy palmira -tnila nxipicuk Uaiapolt c Kolo so našli. Pred dnevi smo poročali, da je nekdo ukradel mesar- skemu pomočniku Alojziju Zakuäku iz veže pri njegovem stanovanju v Prešernovi ulici v Celju novo kolo. To kolo so seda.j našli na nekem travniku v Bezini pri Konjicah in ga izročil i lastniku. c Nepoštena prod^jalka rečnih del je 30-letna Antonija. Vanova iz Lan- cove vasi pri Ptuju. Nedavno je v Celju ogoljufala vec gospa s tem, da je sprejemala od njih naročila za ročna dela in zahtevala akontacije, a ni izvršila naroCil. V Celju je tako »zaslužila« nad 3000 Din. Iste golju- fjje je izvršila tudi v Mariboru in okolici, Št. Juriju ob juž. žel. in naj- brž tudi še v drugih krajih. Vanovo so te dni izsledili in aretirali v Rač- jem. c Kolo je izginilo. V soboto 18. t. m. okrog 20.30 je nekdo ukradel iz neke gostilniške veže na Mariborski cesti okrog 1000 Din vredno, c:rno pleska- no kolo brez znamke in številke ter z napisom »Negri Celje« na ročajih. c Izguba. Dne 14. ali 15. t. m. je bi- la v Celju izgubljena železniška le- gitimacija na ime Alojza Sušlja. Sport SK Atletik (Celje): SK Amater (Gradec) 5 : 1 (3 : 0) CELJE, 20. marca. V nedeljo 19. t. m. popoldne se je vršila na sportnem igrišču pri »Skal- ni kleti« prijateljska nogometna tek- ma med moštvom SK Amaterja iz Gradca, ki je prispelo tik pred tek- mo s posebnim avtobusom iz Avstri- je, in med celjskimi Atletiki. Na igrišču se je ob lepem soInCnem vre- menu zbralo okrog 500 gledalcov. GraSki gostje so nudili dokaj pri- mitivno, drugorazredno igro brez po- sebnega tehničnega znanja. V dru- gem polčasu so izpremenili postavo in igrali enotnejšc, a niso bill kos Atletikom, ki so podali tehnično in kombinatorno mnogo boljšo igro, če- tudi so bili pred golom Gradčanov često nesigurni. Igi-a je bila fair, ži- vahna in zanimiva pa je postala äeje v drugem polCasu. Goli za Atletike so padli v 1., 15. in 40. minuti prvega ter v 11. in 43. minuti drugega polčasa, Castni gol za Gradčano pa v 20. minuti druge- ga polöasa. Koti 6 : 6. Sodnik g. Ochs je bil v splošnem zadovoljiv, a je prezrl več napak. Občinstvo, ki j© priöakovalo dober sport, ni bilo zadovoljno s tekmo. __jj t F. C. Ferencvaros v Mariboru. V soboto (na praznik) 25. t. m. popol- dne bo igralo slovito nogometno moštvo F. C. Ferencvaros iz Budim- pešte prijateljsko tekmo v Mariboru proti ISSK xMariboru. Tekma bo praveata sportna senzaeija. Ferenc- varos je bil 9-kratni amaterski in je 3-kraitni profesijonalni prvak Mad- žarske. V lanski sezoni je zmagal v 22 prvenstvenih tekmah in dosegel vseh 44 doseg-Ijivih tofk. Je o-'kratni cupni zmagovalec Ma.džarske, zma- goval ec v Mitropacupu 1928/29 ter doslej edini zmagovalec nad repre- zentanco Urugvaja v Montevideu v razmerju 3 : 2. Ferencvai'os je igral v Jugoslaviji proti BSK 7 : 0, proti beograjski »Jugoslaviji« 7 : 0, proti Gradjanskemu 5 : 2, proti Hašku 4 : 2. V Maribor bodo prispeli 25. t. m. naslednji igralci Ferencvarosa: Hada (6), Takacs (5), Hungler (5), Koranyi (8), Luka (7), Sarossy (10), Lazar (10), Tänzer (6), Takacs II (26), Turay (18), Toldi (9), Kohut (12), Bu- kovi (15), Kovacs. Stevilke v oklepa- jih pomonijo, kolikokrat je kateri igral v madžarski državni reprezen- tanci. Reprezentan&ni igralci so vsi, torej igra takorekoč v Mariboru re- prezentanca Madžarske, seveda ne- oficijelno. Takacs I je najstarejSi igral ec Madžarske (33 let star. Ko- ranyi je liajhitrejši branilec srednje Evrope. Luka, Sarossy, Lazar, stal- na krilska vrsta madžarske repre- zentance. Vsi trije so stari 20 let, Sa- PIERRE BENOIT: 66 KONIGSMARK Zgodovlnskl roman Poslovenil B. RUiteršič Prav gotovo si bral v listih okoli leta 1909., da je takrat priäla na dan neka Eulenburgova afera in proces Moltke-IIarden, ki je napravil na nemškem dvoru neverjetno zmešnjavo. Osebno me pray malo briga, kako ti ljudje zapravljajo svoj čas. Hudo je samo to, da so ti dogodki vplivali tudi na moje živ- ljenje. Friderik-Avgust se je le reclkokdaj pokazal v Lautenburgu, dokler je živel njegov brat. Videla sem ga tarn samo trikrat ali štirikrat. Prvič, ko sem se omožila, drugiö j&est mesecev kasneje na pogi-ebu njegove žene, ki je bila sicer poštena:, toda neumna ko noč. Roke je imela take kakor perica. Tvoj vzvi- äeni uCenoc ni dosti pametnejši od nje. Drugače je živel v Berlinu. Mož, ki si ga videl vselcj tako korektnega in hladnega, je tarn dosti ve- seljačil. Prijatelj, ne verjemi ljudem, ki pravijo, da je razuzdanost «kodljiva. Sreča Friderika-Avgusta dokazuje ravno nasprotno. Sedanji veliki vojvoda se odlikuje po zmožnosti, da zna druge komprom'itirati in da ostane sam pri tem Cist. Te zmožnosti se je v obilni meri poslužil leta 1909. v Berlinu. Bil je najboljši prijatelj Bülowa in srßni tovariš Eitla in Joakima. Samo on je yedel za1 nekatcro male zgodbice, kjer so bili nckoč vsi pri- zadeti. Toda o njih ne bo nikdar govoril, prijatelj moj, kakor jih ni omenil meni, ker nimam niCesar, s Cemer bi mogla dovolj drago plaCati njegovo za- upanje. Samo ta molčečnost mu je preskrbela pro- stol velikega vojvode in mu bo morda jutri podarila württemberSko krono. Ko me je cesarica z ganljivim tremolom prepriöevala, da se moram vdati v usodo, jo uboga ženica samo branila cast svojih dveh sinov. ZivCna vročica, ki jo je i^ovzročila brzojavka mo- jega očeta, me je za mesec dni vrgla na posteljo. Dolgo Casa sem se borila z življenjem in s smrtjo. ' Meluzina in Hagen sta me noč in dan negovala s | tako vdanostjo, da je ne bom mogla nikdar pozabiti. Naposled sem se začela popravljati. Odrezali so mi lase. Bila sem sicer suha, toda še zmeraj lepa. Nekega dne, ko sem v zrcalu ogledovala svoje smešne, na tilniku podrezane kodre, je javil Hagen, ki me je stražil, da je prišel veliki vojvoda Friderik-Avgust. Bila sem še toliko bolna, da ga ne bi bila moral a sprejeti, toda preveč me je mikal prvi spopad z njim Danes me je sram, da takrat nisem bila močnejša. Vstopil je in me po vseh dvornih predpisih po- zdravil. Njegove višnjeve oči nad bledimi, s'krbno obritimi lici, so bile zdaj motne, zdaj svetle. »Srečen sem, draga moja sestra,« je dejal, »ko vidim, da ste že vstali in da ste se popravili.« Taka neprisiljenost me je presenetila. On pa je nadaljeval: »Ne vem, zakaj vam no bi takoj povedal, kaj je vzrok mojemu prihodu. Jutri poteče devet mesecev, kar je umrl moj nepozabljeni brat, veliki vojvoda Rudolf. Ker mine s tem dnem po zakonu določena doba žalovanja, bi bili Njuni VeliCanstvi cesar in cesarica srečni, če milostno doloCite dan, ki se vam bo zdel najprimernejši za praznovanje najine po- roke. VeliCanstvi sta namreč izražili željo, da se te slovesnosti udeležita.« »Povejte, dragi moj brat,« sem odvrnila, »povejte Njunima Veličanstvoma, naj bo to tisti dan, ki se jima bo zdel najprimernejäi in, prosim vas, dodajte še to, da jima bom, upam, poslednjič tlelala ta'ko nad lego.« Resno se je priklonil. »Verjemite mi, draga sJestra,« je dejal, »to ja tudi moja najiskrenejša želja.« In šel je. Najina poroka se je vršila nekega mračnega dne meseca marca 1912. Cesar in cesarica sta se, kakor sta obljubila, udeležila svečanosti v cerkvi in se zve- čer vrnila v Berlin. Okoli petih popoldne so dosto- janstveniki prisegli zvestol^o novemu velikemu voj- vodi, najprej v zboi*nici, potem pa na dvoru. Ob osmih so sc zbrali višji častniki in uradniki velrke vojvodine, kakih trdeset ljudi, v zrcalni dvorani pri večerji, ki je bila precej tiha, saj je komaj minula doba žalovanja. Ko so komaj prinesli na mizo drugo jed, smo nenadoma začuli iz gomjega nadstro-pja nad našimi glavami, rezek, zamolkel ropot. V začetku se ni zanj nihče brigal. Toda ropot ni hotel nehati. S svojo enakomernostjo nas je vse dražil. Veliki vojvoda je nabral čelo v rahle gube in poklioal lakeja, ki je pravkar hitel mimo. »Kaj pomeni ta trušč?« ga je skoraj neslišno vpražal. <>Pojdite in recite ljudem, naj nehajo.« Preteklo je fetrt ure, toda možaka še precej ni bilo nazaj. Ropot pa ni hotel ponehati. »Kessel, za božjo voljo!« je zaklical veliki voj- voda na pol resno, na pol v smehu, »pojdite in po- glejte, kaj rogovilijo nad našimi glavami. Oprostite gospodje,« je dejal in se obrnil 4c gostom. Ropot je nehal. Cez pet minut se je vniil Kessel, vos rdeč v obraz. Stran 4. »Nova Doba« 20. III. 1933. Štev. M. EM. LILEK : Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novem- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jugoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Ko jo prJslo iz Pariza poročilo, da bo Jugosl. odbor 21. maja 1915 sprejet od francosko parlamentarne 'komisije, je odpotoval Stojanovic s Trumbiccm, Voš- njakom in drugimi člani odbora v Pariz. Avgusta istega leta je sodeloval Stojanovic na plenami seji Jugosl. odbora v Londonu. Po seji se je proti koncu meseca z nekimi drugimi zopet vrni.1 v Ženevo, kamor je v istem času prišel na razgovor iz Zagreba star- čevičanec dr. Fran Barac, prof. teol. in rektor zagrebškega vseučilišča. Po razglasitvi sodbe v banjaluSkem procesu 22. aprila 191t> je Stojanovic takoj pohitel v Pariz, da tarn angažira kraljico Natalijo in bivšega zunanjegai ministra Hanotauxa za posredovanjo pri gpanskem kralju Alfonzu. To so je zgodilo, in v nekaj dneb je clobil Stojanovic osebno od španskega poslanika v Parizu obvestilo, da je kralj interveniral pri avstro- ogrskem cesarju Karlu. Ko je bila marc a 1917 odstavljena rusk a dina- stija Romanov, ter nato prešla zunanja politika v roke južnim Slovanom prijaznega Miljukova, je bil med jugoslovenskimi odposlanci tudi dr. N. Stoja- novic. Aprila 1917 so se poklonili Miljukovu, knezu Lvovu kot predsedniku republikanske vlade in Rodzjanku, predsedniku düme. In ko so Francozi pričeli pisati o d e s a n e k s i j i, čim so mislili, da prisvojitev Alzacije in Lorene ni aneksija, ampak desaneksija, je objavil Stojanovic v Ženevi 1. 1917. knjigo »Bosnie-Hercčgovine«, v kateri je hotel proti: zahtovu boljševikov, naj se sklene mir brez vsake ancksije, dokazati, da jo avstrijsko-ogrska aneksija Bosne in Hercegovilie pomenila stvarno prekršitev mednarodnega dogovora in da odvzetje Bosne in Her- cegovine Avstro-Ogrski znači le povrnitev pravnega stanja. Za krfske konference, ki so se pričele 15. VI. 1917 in trajale do 20. julija, je bil izvoljen od Jugosl. od- bora kot zastopnik Bosne g. Vasiljevic, a za kongres potlačenili narodov v Rimu 8. marca 1918 Stoja- novic. Pri nastalem sporu m,ed Jugosl. odborom in srbsko vlado radi različnega tolmačenja krfske de- klaracije jo predlagal Vasiljevic v Jugosl. odboru januarja 1918, da naj po govorih Lloyda Georgea in Wilsona, v katerih sta se izrekla za obstanek Avstrije, stopi na plan ves jugoslov. narod, ki je na svobodi, in da s© tako pred vsem svetom zavzame za integralno osvobojenje in zedinjenje. Srbski vladi naj Jugosl. odbor predloži, da ona skliče veliko skupščino vsega naroda, v kateri bi sodelovali vsi činitelji, ki predstavljajo v inozemstvu jugosloven«ki narod: srpska skupščina, Jugoslov. odbor, črnogorski odbor, zastopniki vojske, ameriške organizacijc itd. Ta prvi jugoslovenski parlament bi imjel otvoriti naslednik prcstola Aleksander, da se tako dinastija in srbska vlada definitivno angažirata za krfsko <\g- klaracijo. Po tej manifestaciji za narodne in poli- ticne cilje bi se skupščina razšla in akcijo bi potem nadaljevala srbska vlada tako, da bi z noto na zavez- nike stavila v svojem imenu zahtevo, da ti vzamejo zakl jučke manifestacijsko skupšCino med svoje vojne cilje, t. ]'.. da dajo svoje privoljenje za ustvarjenje Kialjevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.1) O pred- logu Vasiljevica je Jugosl. odbor razpravljal na seji 10. jan. 1918, na kateri se je sklenilo, da se o njem obvesti Pašic. Ali Pašič ni hotel pristati na tako raz- širjeno srbsko skupščino, izgovarjajoC se na ustavo kraljevinc Srbije. No, kljub temu neuspehu se je Vasiljevic še dalje trudil, da bi se razčistilo nejasno stanje med jugosl. odborom in srbsko vlado.*) l) Paulova o. c. 386. -) Napor, 201. (Dalje.) rossy je priznano najboljši centerhalf na kontinentu, Lazar levi half pa najboljši madžarski tehnični igra- lec. Takacs II je dosegel v prven- stveni sezoni rekord. Med 105 goli jih je streljal on sam -42, torej prvo- vrsten strelec. Kohut igra levo krilo in ima najmočnejši strel med mad- žarskimi napadalci. Zanimanje za tekmo v Mariboru je seveda zelo ve- liko. Prijave az vstopnice k tekmi sprejema za Celje in. okolico gosp. J. Wagner, Celje, mestno računovod- stvo, soba št. 12. t Kolesarska dirka. Klub sloven- skih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 9. aprila na progi Celje—Kri- žeVci—Vojnik kolesarsko dir'ko za seniorje, na progi Celje—Vojnik pa za junior je. Start bo ob 14.30 pred trgovino g. Gamsa na Mariborski ce- sti v Gaberju, cilj pa okrog 1G. pred trgovino g. Zottla v Vojniku. Kino Elitni kino Union. Ponedeljek 20., torek 21. in sreda 22. marca: »Človek z neba«. Senzacionalen pustolovski zvočni film. V glavnih ulogah slovi- ti Harry Piel, Marija Solweg, Edvard pi. Winterstain in Leonard Sterkel. Režija Harry Piel. Glasba: Fric Wen- neis. Predigre: 1. Foxov zvočni ted- nik. 2. šaloigra »Sumljiva preteklost« (v glavnih ulogah znana komika Oliven Hardy in Stan Laurel); ta ša- loigra se predvaja samo do 20. t m. 3. Peklenski jahači. — Od četrtka 23. do sobote 25. t. m. izvrstni zvočni film »Dva srečna dneva« in zvočne predigre. Dopisi Sv. Jurij ob j. z. V nedeljo 12, t. m. se je vršil ustanovni občni zbor kra- jevne organizacije JRKD za okoliško občino. Občni zbor je posetil gosp. Maksim Sribar, sreski veteiinarski referent iz Celja, ki je imel obširno predavanje o prvi pomoči pri živini. Navzlic protiagitaciji od izvestne strani je bil obeni zbor prav dobro obiskan. Po poročilih pripravljalne- ga odbora je bil izvoljen nov odbor z županom g. Martinom Klajnškom na čelu, podpredsedniki so gg. Jožc Podgoršek (Cestni Jože), Alojz Suša in Andre j Mastnak, tajnik je g. Mi- lan Berglez, blagajnik gosp. Anton Šolinc, iz vsako vasi pa je eden od- bor nik. Vojnik. Gospodinjska nadaljeval- na sola v Vojniku je zaključila 12. marca svoje «olsko leto s skromno Cajanko. Da ni pri re di la razstavc, je v tern kritičnem času popolnoma umevno. Koliko znanja so si prido- bila dekleta v gospodinjskih vedah, smo imeli priliko opazovati tudi ta- ko, na njih vedenju, postrežbi in raz- vedrilu gostov z raznimi izvajalnimi točkami, na dobrotah, ki so jih nu- dilo lepo okraseiio in bogato oblože- no mize. Splošno razposajeno razpo- loženje jo zvabilo tudi starše deklet v veselo kolo, ki ga je neumomo svi- ral na klavjir vedno )šc mladostno temperamentni tovai'is Blaž Jurko. Res, lep večer je bil in v imenu vseh udeležencev prisrčna hvala ge. Jan- kovičevi, voditeljici gospodinjske so- le, ki se vsako leto trudi, da pouči v zimskih mesecih dekleta o prepo- trebnih1,' najnujnejših gospodinjskih zahtevah. Ob sklepu pa poskrbi, da imajo tudi starši in gostje absol- ventk lep spomin na^ gospodinjsko nadaljevalno šolo. Smešnice Škot McAndy stopi v trgovino s krtaeami in vpraša, koliko bi stalo popravilo ščetke za zobe. Prodajalka ga skuša pregovoriti, da bi kupil raj- si novo ščetko, Škot pa vztraja in slednjič mu povedo ceno za popravi- lo ščetke. Popoldno se pojavi zopet v prodajalni: »Torej, draga gospodič- na, s kupčijo ni nic, društvo ne ma- ra toüko investirati!« Ona (razočarano): »Saj zapestnica je vendar iz medi . . .« — On: »Res je, draga moja. Tudi jaz sem opustil zlati standard . . .« + * Sinček: »Papa, tisoč dinarjev je mnogo denarja, kaj ne?« — Oče: »Kakor se vzame. Če jih moram za- služiti, je to velijka vsota, toda če jih tvoja mamica potroši, je to samo ma- lenkost.« Elektromonter pride domov in opazi, da ima njegov sin močno ob- vezan prst. »No, Pepček, ali si se vrezal?« — »Ne, papa, hotel sem vje- ti čebelo, pa na enem koncu ni bila izolirana.« * * »Kateri produkt tvojö fahtazije se ti zdi najboljši?« — »Moja zadnja davčna napoved,« odvrne pisatelj. pisatelj. obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, se odda takoj. Istotom se odda tudi boljši lokal. Naslov v upravi lista. 40 q setia in slame prodam. Poizve so pri V. Šmigovcu, Celje, Vodnikova ulica 1. Na prodaj osebni avto Chrysler, limuzina 5 sedežev (ev. 6), 4 vrata, v prav dobrem stanju (»bruch-& schwciBfrei«). Sprejmejo se deloma tudi vložne knjižice Ljudskc po- sojiinicc v Celju ali kake reg. hranilnice. Vpraš.: M. Stirn, Ljubljana, Puherjeva ul. 14./1 n. Privatno hrano išče boljša gospodična in sicer samo kosilo. Naslov v upravi lista. Oglašujte! *L Tvrdka Franjo Jost ^ Celje, Razlagova ulica 8, dobavlja in dostavlja najboljši premog iz rudnikov Muda jama, Trbovlje, Za- bukovca, Veienje itd. po najugodnejgih pogojih in cenah ter se priporoča. ^ Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zroncu" — Kralja Petra o. 17. Velikonočne godovnc, umetniške dopisnice, kreppapir, listje za rože kakor tudi vse druge šolske in pisarniSke potrebšcine se dobijo po ugod- nih cenah v trgovini Franc Leskovšek Celfe, Glavnl frg 16 Lokal za mizarsko delavnico se išče. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Lokal«. VELIKONOčNE in druge RAZGLEDNICE Molitvenike — Rožne vence — Nabožne slike Na debeio! Velikji izbipa pri tvrdki Ma drobno! Karla Goričarja vdv., Celje ZLATA NALIVNA PERESA 14 karatna z 2 letno garancijo od Din 50'— naprej Franjo Dolžan Celje Za k re si jo Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa « zgora] navedene stroke jpadajoJa dela in popravlla — Cene zmerne; — Postreiba toina In solidn« LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELTE. DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa'instalacijska dela, vodovode, hi§ne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, Sole, bolnice i. t. d. ________________________ kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000.000'— Kupuje In pro- daja. devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnid: Maribor, Šoštanj Urejuje Rado Peonlk. — Odgovoren za konzorcij »Nore Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetlna. — Oba v Celju.