mehanotehnika — polje 9 —- 66310 izola | TIM - REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE i Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 « • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan i Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr- vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬ vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat I letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din i « Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, [pp. 541/X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skup¬ nost za zaposlovanje Slovenije. TIM 9 poštnina plačana v gotovini XVII. letnik Maj-Junij 1979 cena 14,00 din 10 timova igračka ČOLNIČEK IZ DEŠČICE Po objavljenem načrtu izžagajte trup rečne ladje iz 1 cm debele in 6 gm široke ter 15 cm dolge deščice. Potrebujete še 2 do 3 mm debelo deščico velikosti 5 X 2,5 cm za vodni vijak in nekaj gumic od stare zračnice. Vse drugo je raz¬ vidno iz načrta. Ako napnete gumo z obračanjem deščice, položite ladjico na vodno gladino in izpusti¬ te deščico, bo ladjica veselo zdrčala po vodi. Morda boste na krov postavili še komandni most in ograjo — to pa prepuščam vaši iz¬ najdljivosti in okusu. TIM 9/10 April-Maj 1979 XVII. letnik TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE • Izdaja Tehniška založ¬ ba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 541-X e Tekoči račun: 50101-603-50-480 • Tisk tiskarna Kočev¬ ski tisk, Kočevje • Revijo sofinancirajo Razisko¬ valna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževal¬ na skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slove¬ nije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI Serijo letošnjih naslovnic zaključujemo z lepo izdelano maketo raketnega čolna naše mornari¬ ce. S tako oborožitvijo se nam pač ni bati, da bi lahko kdorkoli ogrozil varnost naših vodnih meja. Ko vas bo pot zanesla k morju se boste morda srečali tudi s pravim, kdo ve? timova pošta Takole, vidite, se obrne leto in dan. Pred vami je zadnja letošnja številka Tima in za nekaj časa se bomo spet razšli. Na njenih straneh se je zvrstilo kar lepo število raz¬ ličnih načrtov in drugih sestavkov, nemalo tudi izpod vašega peresa (ali bolje rečeno iz vašega pisalnega stroja). Tudi sam se ne morem pritožiti, da bi se med letom dolgočasil, saj ste me kar pridno zalagali z gradivom za tole rubriko. Pogostokrat je bilo vaših pisem preveč, da bi jih lahko vsa uvrstil v timovo pošto. Tako sem bil prisiljen marsikomu odgovoriti osebno, saj v reviji žal ni bilo dovolj prostora za vse, ki so si želeli ustrezen odgovor. Ker se je izkazalo, da je vse več vprašanj, na ka¬ tera nisem mogel dovolj strokovno odgo¬ voriti, smo se dogovorili, da bomo v pri¬ hodnjem letniku pismom, ki bodo terjala strokovne odgovore, posvetili posebno ru¬ briko, na vaša vprašanja pa bo odgovar¬ jal, kot smo zapisali že v prejšnji številki, tov. Jan Lokovšek. Za poskušnjo boste za- KAZALO TIM 9/10 • 78/79 3 85 četek te rubrike našli že v tej številki, v nadaljevanju pošte. Menim, da ni odveč, če vas ob tej priliki še enkrat opozorim, da bodi vsako pismo opremljeno s popol¬ nim naslovom, da vam bomo, če bo po¬ trebno, lahko odgovorili osebno. V pretek¬ lem letniku je bilo namreč kar lepo šte¬ vilo takih, ki so v naglici in vnemi zapisali le svoje ime in priimek, pozabili pa na svoj naslov, zato je moralo njihovo pismo, če ni bilo objavljeno v tej rubriki, romati v koš. Še slabše je seveda, če ste se sploh pozabili predstaviti, saj sem v ta¬ kem primeru dobesedno taval v temi. Kot že rečeno, je bil vaš odziv na vabilo k sodelovanju v reviji kar zadovoljiv, reči pa moram, da se jih je le malo med vami držalo navodil, kako naj bodo prispevki pripravljeni, če želite, da bodo objavljeni, čeprav smo ta navodila večkrat zapisali. Upam, da se bo v prihodnje stanje popra¬ vilo, posebej še, ker med počitnicami naj¬ brž ne boste držali križem rok, saj ne bo treba mislili obenem na šolo in druge dolž¬ nosti, ki so vas zaposlovale med letom. Pomudimo se za konec še pri vaših pismih. Beno Sever iz Celja nam je poslal domi¬ seln načrt majcenega čolna, objavili ga bo¬ mo v septembrski številki. šestošolec Ambrož Robert iz Nove Gorice se dvakrat pritožuje: najprej, da mu pri Proteusu niso odgovorili na vprašanje, ka¬ ko se izdela napravica za hranjenje akva¬ rijskih ribic, zato si jo je moral skonstru¬ irati kar sam. Če je temu tako, ga vabim naj nam pošlje načrt, da ga bomo posre¬ dovali še drugim akvaristom. Meni tudi, da je bil načrt za izdelavo ma¬ kete letala MUSTANG premalo podroben. Se ne strinjam, saj je bil ves postopek izdelave natančno opisan in opremljen z množico fotografij. Je pa treba vsaj ne¬ kaj malega vedeti o modelarstvu preden se lotite takega načrta. Miro Zakrajšek iz Izole prosi za nekaj šte¬ vilk preteklega letnika, ki jih ni prejel. Bo¬ mo ustregli. Na vprašanja, ki jih zastavlja v zvezi z daljinskim vodenjem in elektro¬ niko, mu bomo odgovorili po pošti ali naj¬ kasneje v septembrski številki. Vojaku Bogdanu Hafnerju v Novem mestu bomo poslali slike starih parnikov, da si bo lahko krajšal vojaške dni z izdelavo ma¬ kete. Boris Grobljav iz Litije naj piše na Radio klub Nikole Tesle, 11000 Beograd, Timoč- ka 18, naj mu pošljejo katalog svojih iz¬ daj. V njem so vsi razpoložljivi naslovi pa tudi cene. Rado Bajt iz Kopra nas prosi, da bi obja¬ vil postopek za izdelavo tiskanih vezij. Fo¬ tografski postopek, ki je pravzaprav edino primeren za dovolj natančno izdelavo, smo pred leti že objavili, morda ga bomo spet v prihodnjem letniku. Besedica »tuner« (angl.) ne pomeni nič drugega kot po slo¬ vensko oddajnik. Miran Šlegel iz Založ želi, da bi v prihod¬ nje spet pisali o malih železnicah. To se bo zgodilo v prihodnjem letniku, kot bo prebral v članku tov. Zupana. Material, žal ne prav vsega, za izdelavo makete pro¬ dajajo v Mladem Tehniku in v trgovini Me- hanotehnike v Ljubljani. Toliko za konec. Vsem drugim bom odgovoril po pošti. Zdaj pa še običajna želja, da bi se med počit¬ nicami imeli nadvse lepo, in da bi bile le-te čim daljše. In pošljite nam svoje pri¬ spevke, da jih objavimo v prihodnjem let¬ niku! Srečno! ODGOVORI BRALCEM Jan I. Lokovšek Arka I. iz Kočevja moti doma narejeni »Light Show« radijski sprejemnik. Motnje bo lahko odpravil z uporabo dušilke, lahko kar take, kot je za neonske luči. Vezati jo je potrebno zaporedno v napajanje žarnic. Korenič M. zasluži daljše pojasnilo, ne gle¬ de na to, da smo o frekvencah že pisali. Izkušnje uče, da se še vedno malo ljudi drži predpisov. Po zakonu (Uradni list SFRJ, št. 33, str. 1519) so za ročne radijske postaje (= CB) dovoljene frekvence v pasu od 386 TIM 9/10 • 78/79 27,205 MHz pa do 27,495 MHz in še frekven¬ ca 27,065 MHz. Daljinskemu vodenju so v 27 MHz pasu na¬ menjene frekvence od 26,960 MHz do 27,070 MHz. Raster je 10 (ali 20 KHz), tj. en kanal 26,965 MHz, drugi 26,975 MHz itd. Na tržišču je več vrst kvarcev, pri čemer mislim na kvaliteto. Posebej narejeni za da¬ ljinsko vodenje so dragi (ca. 200,00 din 1 kos), so pa kvalitetni. Kvarci, namenjeni CB postajam (ročnim radijskim postajam) so tu¬ di do štirikrat cenejši, pač pa lahko frek¬ venca odstopa tudi za 1 KHz ali celo več! Amaterjem priporočam tudi kvarce CB kva¬ litete, toda v predpisanem frekvenčnem pa¬ su (od 26,960 MHz pa do 27,070 MHz). Pro¬ blemov ni, razen, če bi hoteli zamenjati de¬ lovno frekvenco. Zaradi omenjenega odsto¬ panja je namreč običajno potrebna ponovna uglasitev medfrekvenčnih transformatorčkov pri zamenjavi kvarcov. Tega pri drugih (namenskih RC) kvarcih ni. Tovarne prodajajo različne kvarce za AM in FM sisteme. Timove RC naprave delujejo z amplitudno modulacijo (AM). Torej je odločitev naslednja: Če želite prihraniti in nimate namena pogo¬ sto zamenjavati delovnih frekvenc, potem vzemite kvarce CB kvalitete. V kolikor pa imate namen imeti zalogo več parčkov in jih pogosto menjati, potem naj bodo to AM kvarci, namenjeni RC napravam (Grunding, Simprop, Multiplex, itd.), saj je uglaševanje medfrekvenc na terenu nesmiselno. Hrastu P. iz Jesenic bomo poslali po pošti želeni ploščici RC sistema Tim VII. Valič T. iz Zagorja se je moral zmotiti. V nobeni Timovi RC napravi do sedaj ni bil uporabljen triak! Jančič T. iz Stranic ima nedvomno smolo. Najbolje založena trgovina z materialom za samogradnjo Timovih naprav je nedvomno Iskrina trgovina na Titovi cesti, toda tam imajo ta oddelek žal večkrat zaprt zaradi po¬ manjkanja osebja, čeprav je sicer prodajalna kot taka odprta. Tu so seveda še Radiocenter (Jugotehnika) na Cankarjevi, pa Mladi teh¬ nik na Starem trgu in Cojzovi cesti. Druga pot nabave je prek oglasov (Tim, Ra¬ dioamater, A. K. Nikola Tesla). Na ta način dobite čisto vse, ne pa vedno tudi poceni. Sami ne pošiljamo materiala po pošti. Tudi danes je še veliko načrtov preprostih detektorskih sprejemnikov, le da namesto kristalov uporabljamo diode, sicer pa ni bi¬ stvenejših sprememb. Flisarju S. iz Radencev smo odgovorili osebno. Podgornik R. iz Petrovč bi rad naredil »pri- mopredajnik« iz številke 9/10 letnik 1975/ 76. V začetku je lahko T1 AF 124, AF117, AF118 ipd., T2 pa AC 250 ipd. Dušilka je enaka kot pri RC napravah, transformator- ček pa lahko tak, kot je v starejših transis- torskih sprejemnikih. Slušalka in mikrofon sta telefonski. Moram pa vas opozoriti, da je to ročna radijska postaja (27 MHz) in ta je po novih predpisih lahko samo s kvarc kristalom in imeti mora najmanj dva kanala! Torej tisti načrt ni več v skladu z novimi predpisi, sprejetimi junija 1978. Induktivnost tuljave (brez VF jedra v eni plasti) izračunamo takole: L = F . D . N 2 pri čemer je L induktivnost, F sorazmernost- ni faktor, odvisen od geometrije, D premer navitja in N število vrtljajev. Če povečate premer, potem je potrebno zmanjšati število ovojev in obratno, da bi dosegli enako induktivnost: vaše sklepanje je bilo torej napačno. Doseg oddajnika se ne podaja sam, vedno govorimo o sistemu. Potrebni podatki so VF izhodna moč oddaj¬ nika, občutljivost sprejemnika in tipi anten. Grobo velja, da RC oddajnik (27 MHz) z VF izhodno močjo ca. 1 W in paličasto anteno 1,5 m (uglašeno s tuljavo v sredini) in spre¬ jemnik z občutljivostjo 3 pV in 1 m dolgo žico za anteno »nese« na tleh približno 1000 m, v zraku pa se ta tudi podvoji. To velja seveda, če sta anteni prav obrnjeni! Če povečate moč oddajnika za dvakrat, se doseg poveča le za polovico in ne dvakrat, ker seva paličasta antena na vse strani ena¬ ko, če gledamo nanjo z vrha. Poleg tega je doseg odvisen še od tal (mo¬ kra, suha, morje) in je natančen izračun mo¬ žen le v praznem prostoru, zato se morate zadovoljiti z naštetimi približnimi podatki. Omenjenega načrta časovnega vezja za tako dolge čase (5 min) nimamo v preprosti obli¬ ki. TIM 9/10 • 78/79 3 87 Bojan Rambaher ZVEŽIMO TIM Mnogi (izmed vas iste naši redni bralci im imate doma že več letnikov Tima. Revija ima enoten format in zato številk enega ali več letnikov ni težko lepo zložiti na polico, vendar se vseeno hitro zgodi, da posamezno številko izgubite. Rešitev bi bila, če bi re¬ vijo dati vezati ati speti v posebno mapo. Vsi pa vemo, da so razen pni znancu, stroški vezave precej veliki. Prav zaradi tega smo vam tokrat pripravili načrt in navodila za ceneno vezavo vseh številk Tima, ki jih imate. Najprej si, kot se za dobrega mojstra spo¬ dobi, pripravite vse potrebno orodje. Med opremo vsakega knjigoveza je najti običajno orodje, kot so noži, ravnila, pleskarski čo¬ piči, tolkala, okrogla kladiva, poleg tega pa mora imeti vsak knjigovez še posebno orod¬ je, kot sta na primer knjigoveški nož in stiskalnica. Obe posebni napravi si lahko iz¬ delate tudi sami, saj vam izdelava ne bi smela delati preglavic, poleg tega pa boste lahko nož in stiskalnico uporabljali razen pri knjigoveških tudi še pri drugih opravilih. Nož naredite iz kosa širokega 'noževega li¬ sta in z ene strani rezilo natančno nabrusi¬ te. Dimenzije noža naj bodo okoli 180 X 30 mm, kot brušenja pa naj bo 25°. Za stiskal¬ nico uporabite štiri vijake z maticami veli¬ kosti M8 do M10 in dve brezovi ali hrastovi deski. Sedaj morate nabaviti še material, ki ga boste potrebovali pri vezavi. Priskrbite si karton debeline 1,5 do 2 mm, ne preveč de¬ bel bel ali barvast papir (približno debelina ovitka za zvezek), gazo ati širok povoj, knji- goveško platno ali ustrezen knjigoveški ma¬ terial, če pa tega nimate, pa je dobro tud i blago, ki ga z ene strani oblepite s tankim papirjem. Za lepljenje potrebujete univerzal¬ no lin škrobovo lepilo. Celoten letnik Tima razdelite na dva enaka dela, dva polkompleta, ki ju boste vezali vsakega posebej, nato pa si priskrbite ves material in orodje, ki ga boste potrebovali. Sedaj lahko začnete z delom. Prvo opravilo je trganje Tima, seveda ne na kose, ampak na posamezne liste. Če pove¬ mo nekoliko manj šaljivo — celo revijo mo¬ rate razstaviti na posamezne liste. Postopek je prikazan tudi na sliki 1. Najprej odtrgajte prvo platnico in obrežite hrbtni del strani ravno po formatu revije z rezilom ali nožem. Liste revije narahlo razpustite, da se ne bodo razsuli in pazljivo odtrgajte tri do štiri liste. Z odtrganih listov takoj očistite (pre¬ ostale koščke posušenega lepila. Na enak način razvežite celoten polkomplet Tima. Pri tem ne pozabite vedno obrezati tudi hrbtnega dela prve in zadnje barvne platnice vseh številk polkompleta. Ko ste z obrezo¬ vanjem končali, zložite liste v kupček točno po vrstnem redu. Ko ste liste tako lepo zložili, natančno in pazljivo zravnajte oba roba polkompleta Nadaljnji postopek vidite na slikah 2 a, b in c. Najprej celoten blok listov upognite, kot vidite na sliki 2 a, nato pa z desno roko trdno primite tisti idel bloka, kjer so hrbtne strani (glej sliko 2 b). Potem hitro in paz¬ ljivo popustite prijem in komplet listov spu¬ stite na mizo, pri tem pa ga trdno držite z levo roko. Potem, ko ste to naredili, mora ves blok listov izgledati tako, kot vidite na sliki 2 c. Sedaj pa poglejte sliko 3. Ste uga¬ nili, zakaj ste morali razpustiti hrbtne stra¬ ni? Zato, da boste z njih laže očistili pre¬ ostale ostanke lepila. Ko boste to delo opravili, liste ponovno naravnajte po hrbtni strani in odrežite dva vmesna kartonska lista za platnice (glej sli¬ ko 4), ki sta namenjena za pritrditev vrvic in jih boste pozneje odstranili. Naslednje opravilo je lepljenje hrbtnega dela bloka. Preden začnete lepiti, pazljivo pre¬ glejte vse liste bloka. Ponavadi so namreč listi pri prebranih in listanih revijah pri ve¬ zanem hrbtnem delu zavihani. Zravnajte jiih na naslednji način — z vlažno krpo ali čo¬ pičem liste pazljivo zmočite in nanje polo¬ žite karton z obtežitvijo. Čez uro ali dve se bodo listi posušili in zravnali. Celoten blok listov polkompleta je tako pri¬ pravljen za lepljenje. Liste najprej ponovno natančno uravnajte — najprej pri hrbtnem delu listov, nato pa še pri glavi, to je pri zgornjem delu listov. Postopek je prikazan na sliki 5. Zgoraj in spodaj namestite dva kartona in položite polkomplet na mizo tako, da bodo hrbtne strani gledale nekoliko čez rob. Na vrh bloka položite obtežitev, po možnosti kolikor mogoče blizu hrbta bloka. Po podu razprostrte časopis, da ga ne boste popacali z lepilom. 388 TIM 9/10 • 78/79 a SPODNJI DEL vy 5 TIM 9/10 • 78/79 3 89 Sedaj se lotite dela s čopičem in lepilom. Hrbet bloka dobro namažite z lepilom (glej sliko 6) in pustite, da se vse dodobra po¬ suši. Seveda tudi najmočnejše lepilo ne more samo vezati vseh listov iz tako debe¬ lega bloka, zato morate liste zvezati lin utr¬ diti še z vrvico. Z nožem, majhno pilo ali ustreznim ostrim predmetom vrežite v hrbet bloka žlebove globoke približno 1 do 2 mm (postopek vidi¬ te na sliki 7), nato pa si pripravite šivalne niti. Niti štiri- do petkrat zložite, tako da boste dobili vrvico. Nato hrbtni del listov ponovno natančno in pazljivo namažite z le¬ pilom (glej sliko 8). Posebej bodite pozorni, da bodo z lepilom namazani tudi žlebovi. Vrvice iz nitk nato vstavite v žlebove, jih zavrtite in nategnite, kot to vidite na sliki 9. Žlebove ponovno namažite z lepilom, blok obtežite in nato pustite, da se vse dobro in popolnoma posuši. Ko bo vse suho, od ostalih listov, zvezanih z vrvico odrežite in ločite oba vmesna kar¬ tona. Kako to delo poteka, vidite na sliki 10 . Iz belega ali barvastega papirja srednje de¬ beline izrežite prvo in zadnjo stran polkom- pleta in ju nalepite na blok (glej sliko 11). Tako smo pri delu prišli do enega glavnih opravil pri vezavi — do obrezovanja pol¬ kompleta (glej sliko 12). če je kdo slučajno obrezal revije posamezno, lahko sedaj revi¬ je uravna po sprednji strani in nadaljuje s trinajstim opravilom. Za ostale pa velja na¬ slednje: Prepričajte se, če je nož dobro naostren in se lotite dela. Najprej obrežite sprednji del, nato pa še spodnji del polkompleta. To delo je naporno in ne traja samo deset ali pet¬ najst minut, zato bodite pri delu pazljivi, če pa se boste utrudili, z delom raje za nekaj časa prenehajte, da ne boste pokvarili svo¬ jega polizdelka in premaknili listov, poveza¬ nih z vrvicami. Če bi se vam to zgodilo, bi morali celoten polkomplet še enkrat čistiti in obrezovati. Nato na hrbet polkompleta nalepite naškrob- Ijeno gazo ali širok povoj ter ščitna zavihka za hrbtni del polkompleta (glej sliko 13). Sedaj je na vrsti izdelava zunanjih platnic, to je ščitnega ovitka. Najprej izrežite in pri¬ pravite kartonske dele. Kartonska stranica naj bo po višini 6 do 7 cm, po širini pa 1 do 2 cm širša od dimenzij polkompleta. Po¬ sebej pozorni bodite pri izdelavi hrbtnega dela ovitka, ki mora biti raven in trd. Izreže¬ te ga iz enakega kartona kot zunanje platni¬ ce ščitnega ovitka. Po višini je hrbet ovitka enak višini zunanjih platnic ščitnega ovitka, po širini pa skupni debelimi hrbta polkom¬ pleta in dveh notranjih listov iz srednje de¬ belega kartona. Ko ste naredili ščitne platnice in hrbet plat¬ nic, se lotite pripravljanja materiala za ce¬ loten ščitni ovitek polkompleta. Postopek vidite na sliki 14. Če nimate pri roki knjigo- veškega platna ali ustreznega knjigoveškega materiala, potem si pomagajte s poljubno tkanino, ki jo predhodno na zadnji strani pre¬ lepite s tankim papirjem. Za lepljenje upo¬ rabite škrobovo lepilo. Iz slike 14 je razvidno, kako morate razme¬ stiti kartonske ščitne platnice na knjigove- škem platnu. Platno v korih obrežite. Hrbtni del platnice naj bo 6 do 7 mm odmaknjen od sprednje in zadnje platnice ščitnega ovit¬ ka, zavihek pa naj sega čez rob platnic za 15 mm. Kartonske platnice nato pazljivo na¬ lepite na knjigoveško platno In pustite, da se vse posuši. Izbira lepila je pri vezavi precej pomembna. Potrebujete univerzalno in škrobovo lepilo. Papirnate dele lepite s škrobovim lepilom, razne materiale pa z univerzalnim lepilom. Morda lahko poizkusite tudi z mešanico obeh lepil. Če boste opazili, da niste izbrali dobrega lepila, ga takoj zamenjajte, da vam pozneje vezan polkomplet pri večkratni upo¬ rabi ne bo razpadel. Na sprednjo stran ščitnega ovitka s šablon¬ skimi črkami napišite TIM ter letnik in šte¬ vilke, ki ste jih vezali v polkomplet. Tako vam ostane samo še zadnje opravilo — polkomplet Timov morate vstaviti v ščit¬ ni ovitek. Položite ovitek na polkomplet in poglejte, če vse mere ustrezajo. Na spred¬ njo zunanjo ščitno stran polkompleta nane¬ site lepilo in polkomplet pazljivo položite na notranjo sprednjo stran ščitnega ovitka. Hrbtni del polkompleta naj bo za 1,5 mm oddaljen od hrbtnega dela ščitnega ovitka. Na enak način nalepite še zunanjo stran zad¬ njega ščitnega lista polkompleta na zadnjo notranjo stran ščitnega ovitka (glej sliko 15). Vezava je tako končana. Sedaj pod in na polkomplet položite dva kartona in dajte le-tega v stiskalnico. Pustite, da se suši vsaj šest do sedem ur in vaš izdelek je narejen. 390 TIM 9/10 • 78/79 TIM 9/10 • 78/79 391 prvi koraki _ Amand Popotnik IZDELKI IZ PAPIRNATIH TULCEV Tokrat vam posredujem štiri (4) načrte za izdelavo izdelkov iz papirnatih tulcev in drugih materialov. Verjetno ne bo težko prepoznati pomen tulcev, ki so tako imeno¬ vano »odpadno blago« za ustvarjalno delo. Pri izdelavi sem se posluževal tulcev, na katerih je navito metrsko blago in tulcev, na katerih je navit itison. Torej te tulce lahko dobite v trgovinah z metrskim blagom ali pa pri obrtnikih, ki po¬ lagajo itison, tapison, itd. Ti tulci so dolgi od 1 m do 2 m. Sedaj pa preidimo k izdelavi: 1. Stoječa svetilka (raketa): 1.1. Za izdelavo potrebujete: 1 m dolg tulec, ki ga lahko oblepite s samolepilno tapeto (imitacija lesa) ali s furnirjem (npr. hrast). Nadalje senčnik — opalno steklo, ki se rav¬ no prilega na ta tulec, kabel in opore, ki jih izdelate iz 12 mm vezane plošče in prilepite na telo tulca. Za lepljenje uporabljajte ne- ostik lepilo. Predpostavljam pa, da znate montirati kabel na vtič in okov žarnice. Takšna svetilka bo koristna v vaši sobi ali pa v dnevni sobi. 2. Namizna svetilka: 2.1. Za izdelavo potrebujete: do 15 cm vi¬ sok tulec, senčnik, okov za baterijsko žar¬ nico, lepenko za izdelavo pokrova in dna, baterijo 4,5 V in izolirano žico za napeljavo. Senčnik je lahko tudi opalno steklo (obsto¬ ječi del) ali pa ga izdelate iz transparentne¬ ga — barvnega papirja. 2.2. Nekaj napotkov za izdelavo: — pokrov lahko izrežete iz lepenke in ga nalepite na tulec, — na pokrov lahko prilepite okov baterijske žarnice in skozi pokrov potegnete žici, — dno izdelajte prav tako iz lepenke, s tem da prilepite na štirih straneh kotne opore iz trde lepenke (ali prespana), — kotne opore omogočajo vstavljanje ba¬ terij. 2.3. Dopolnitve: Razmislite, kje bi montirali prekinjalo, a ne kupljeno (obstoječi del), ampak izdelano po svoji zamisli. Preostane vam še tudi oblep- Ijanje ali barvanje tulca. 3. Svečnik iz polovičnih delov tulca: Verjetno je načrt dovolj zgovorna priča o načinu izdelave. 3.1. Nekaj napotkov za izdelavo: — celoten tulec morate najprej prerezati na dvoje, nato pa izdelati polovične dele ši¬ rine 10—15 mm, — polovice spojite z vijaki, — za skodelico pa uporabite Al trakove, ki jih povežete v prikazano obliko in upognete ob sveči, — tulec lahko nato pobarvate z aluminijasto barvo ali pa oblepite s tanko Al folijo, ta¬ peto, itd. 3.2. Dopolnitve: Razmislite, kako bi lahko še postavili ko¬ lobarje in polovice v ustrezno gradnjo (sveč¬ nik po vaši zamisli). 4. Pano za kopalnico: Tokrat vam posredujem še načrt za izdela¬ vo panoja za kopalnico. Izdelate ga lahko iz lesonita in po polovici prerezanih tulcev. Izdelava bi lahko potekala takole: 4.1. Za podlago bi lahko vzeli lesonitno plo¬ ščo in izdelali krog s premerom npr. 40 cm. 4.2. Police lahko izdelate iz po sredi prere¬ zanih tulcev 0 46 mm (tulec, kjer je na- 392 TIM 9/10 • 78/79 TIM 9/10 • 78/79 3 93 Amand Popotnik PAPIRNATI PREDALČEK Odločil sem se, da vam posredujem tehni¬ ško dokumentacijo za izdelavo papirnatih predalčkov, ki jih lahko uporabite za vlaga¬ nje različnih vrst materialov, figuric, malih avtomobilčkov, značk itd. Prikazal sem vam razgrnjeni plašč, tabelo za nekatere izbrane razsežnosti in predalček v projekciji. 1. Namen predalčkov: 1.1. Glede na uporabo morate izdelati predal¬ ček, ki lahko ima mere, kot so zapisane v tabeli ati tudi drugačne. 1.2. Razgrnjeni plašč prikazuje tudi spred¬ njo odprtino in zavihke (7 mm), ki služijo za sestavo v predalček. 1.3. Glede na izbrane mere lahko izdelate več predalčkov in jih nalepite na npr. le- sonitno podlago. Na ta način lahko izdelate zbirko lesnih vrst, zbirko značk, zbirko fi¬ guric, itd. 2. Izbira gradiva in napotki za delo: 2.1. Za izdelavo potrebujete šeleshamer pa¬ pir, za sprednje okence pa plastično folijo (npr. razrežite plastično-prozorno mapo na ustrezne velikosti). 2.2. Če boste izdelali zbirko (npr. postavili predalčke v tri kolone po 10 kosov v eni koloni) za vrste materialov (npr. bukev, smreka, lesonit, furnir, karton, lepenka itd.), boste morali glede na debelino materialov izbrati pravo mero pod b (glej plašč). To pomeni, da vzamete za furnir, ki bi ga uvrsti¬ li v zbirko samo, 10 mm ali še manj za širino predalčka. 2.3. Plašč boste prerisali (s svojimi mera¬ mi) na šeleshamer papir in ga z nožem za tapete izrezali. Po prekinjenih črtah boste izvedli zgibe ter predalček sestavili z lepljenjem. Za leplje¬ nje uporabite OHO lepilo. 2.4. Sprednjo stran pa opremite s plastično folijo (okence), da material (figuro, značko, avtomobilček) tudi vidimo in po možnostih tudi vzamemo. 3. Dopolnitve, izboljšave: Tehniška dokumentacija z opisom vam omo¬ goča, da ustvarjalno dopolnite te podatke in da sami ugotovite, kje boste te predalčke uporabili, na kaj jih boste nalepili, kako bo¬ ste formirali zbirko in za kakšne predmete jih boste uporabili. 394 TIM 9/10 • 78/79 Drago Mehora NAREDIMO NAMIZNO SVETI LKO Za ogrodje svetilke bomo uporabili prazno plastično steklenico čistilnega sredstva CET, ki ima kar pripravno stebrasto obliko. Gor¬ nji del, ki nosi pokrovček, odrežite, pre¬ ostali rob na steklenici pa s škarjami na¬ režite, da boste dobili zavihke, ki jih boste pozneje upognili navznoter. V nastalo od¬ prtino bomo porinili kratko cevko, ki mora imeti notranji premer enak premeru žarnič- nega okova, tj. okoli 32 mm. Morda boste našli v tistem zaboju, na katerem je napi¬ sano »čez sedem let vse prav pride«, pla¬ stično cevko ustreznega premera, če ne, pa si cevko izdelajte sami tako, da kar na okov navijete več plasti papirja in navoje istočasno mažete z lepilom. Cevka -naj bo dolga okoli 4 cm. Ko bo navita do primerne debeline, jo snemite in naj se suši več ur. Ko bo suha, namažite zavihke im cevko z lepilom OHO in potisnite cevko malo čez polovico njene dolžine v steklenico. Nato poiščite v tistem zaboju gumijasto ali pla¬ stično cev in jo potisnite v steklenico skozi luknjico, ki ste jo izvrtali ali pa izžagali z razgreto žico v steklenico blizu dna. Cev naj spodaj gleda dober centimeter iz ste¬ klenice, zgoraj pa naj sega nekoliko v cev¬ ko. Sedaj zmešajte navaden mavec z vodo, tako da je zmes še tekoča in vlijte zmes v steklenico do tretjine njene višine. To je potrebno zato, da bo svetilka težja in se ne bo prevračala. Skozi gumijasto cev pre¬ taknite dvožilno tokovodno žico, na katero ste prej montirali viseče kolesno stikalo in vtič. Žico privijte v okov, ki ga porinete v cevko in privijte še 40 W žarnico. Sedaj pa senčnik. Najboljši bo pergamentni senčnik na žičnem ogrodju, ki ima dve žič¬ ni zanki, tako da posadimo -senčnik kar na¬ ravnost na žarnico. Senčnik bo pač treba kupiti, razen če ga znate izdelati sami. S tem bi bila naša svetilka pravzaprav na¬ red za uporabo, toda na njej bo videti — čeprav v izboklih plastičnih črkah — ime čistila in celo navodilo za uporabo. Ne, to pa zares ne gre, saj želimo imeti lepo na¬ mizno svetilko, mar ne? Takole bomo na¬ redili: V trgovini z barvami kupite kilogramsko vrečko plastofila. To je posebna vrsta mav¬ ca, ki ima to lastnost, da se počasi 'strjuje. Plastofil (prašek) zmešajte z vodo tako, da boste dobili zmes, ki bo tako gnetljiva kot kiparska glina. S to maso obložite celo steklenico razen dna vse do vrha cevke za prst na debelo. Sedaj pa imate eno uro časa, da izdelate v tej oblogi reliefne podo¬ be po vašem okusu. To je res malo zahtev¬ nejša naloga. Dobrim risarjem ne bo pre¬ težko modelirati figure ljudi, živali ali kaj drugega. Delajte z majhno modelirko, ki si jo sami izbrusite iz paličice plastične snovi. Reliefne podobe oblikujte z vtiskavanjem in z dodajanjem plastofilne mase. Na naši sliki vidite figure in drevesna debla, zato je gor¬ nji razširjeni del oblikovan v obliki dreves¬ nih krošenj. Tisti, ki bi jim modeliranje figur delalo težave, lahko oblikujejo okras iz rastlinskih listov in cvetov v slogu na¬ rodnega ornamenta ali pa naj narede pre¬ prost ornament iz geometrijskih likov. Čez nekaj ur ali pa drugi dan bo tako iz¬ oblikovana obloga trda skoraj kot kamen, vendar pa dolgočasne belosive barve. S ta¬ kim videzom spet ne bomo zadovoljni, zato bomo oblogo svetilke še patinirali. Celo ob¬ logo prepleskajte z gosto temnorjavo barvo (žgana umbra). Tuba s tako barvo je v vsaki škatli tempera barvic. Ko bo barva suha, obrišite površino (zlasti izbokline) z mehko nekoliko vlažno krpo. Temna barva bo -osta¬ la v vdolbinah iin reliefna podoba bo -posta¬ la vidnejša in izrazitejša. Površino je treba še zavarovati. V ta namen jo -premažite z voskom raztopljenim v bencinu ali kakem drugem topilu. Tudi dobra parketna pasta bo uporabna. Površino nazadnje zdrgnite z mehko cunjo, da bo dobila medel sijaj. Sedaj bodo bralci gotovo vprašali: »Kaj pa je s tistim stolpom na sliki spodaj?« No, to je pa za tiste, ki bi jim bila -izdelava re¬ liefnih podob pretežka, ali pa bi jim bila svetilka v obliki obmorskega svetilnika bolj všeč. Ni tako lepa, je pa po svoje zanimiva in kajpak prav tako uporabna. Pri tej svetilki bomo obložili s plastofilno maso le spodnji del stolpa. V oblogo boste vtisnili okna, vhod in morda vsaj nekaj vrst rezanega kamna ob vznožju stolpa. Gornji del svetilke je čisto drugačen, ker ima na¬ mesto senčnika okroglo ohišje za svetil-ni- TIM 9/10 • 78/79 3 95 396 TIM 9/10 • 78/79 kovo luč. Za takšno svetilko bo navadna žarnica prevelika, zato kupite malo štiride- setvatno žarnico kroglaste ati svečaste obli¬ ke s pripadajočim malim okovom. Za takšen okov bo zadoščala manjša luknja v stekleni¬ ci in manjša cevka. Iz prozorne plastične folije urežite plašč valja in vsekajte vanj z luknjačem vrsto luknjic za zračenje. V ste¬ klenico potisnite kartonsko cevko in okov, potem ko ste priključili tokovodno žico. Pro¬ zorni valj nalepite z lepilom za plastične mase ali z OHO neposredno na gornji del steklenice. Stisnite valj z vrvico, da se bo bolje prilepil. Streho stolpa ukrojite najprej iz risalnega papirja, potem pa jo s škarjami izrežite iz tanjše aluminijaste pločevine. Valj spojite z dvema majhnima kovicama. Jezičke stre¬ he dvakrat zapognite tako, da bo streha tes¬ no sedla v valj. Pri kakem popravilu ali pri menjavi žarnice boste streho zlahka dvignili. Seveda potrebuje tudi ta svetilka obtežitev z mavcem in gumijasto cev v notranjosti. Površino patini ramo tako kot je bilo zgo¬ raj navedeno, le v svetlejši sivi barvi. Še pripomba k sliki: Zaradi prostora je senč¬ nik v risbi precej manjši kot bo v resnici. LETITE, PTICE Prevedel Bojan Rambaher Verjetno ste se že tudi vi -naveličali delati vedno enake modele letal iz papirja, preri¬ sane iz gotovih načrtov. Zakaj ne bi nekoli¬ ko vpregli svoje domišljije in naredili to¬ krat nekoliko drugačen model. V naravi je najlepši in najboljši letalec vse¬ kakor ptica, in to ujede in velike ptice. Po njih smo tudi poimenovali naše modele. To je le nekaj rešitev, poskusite narediti nove modele tudi sami. Nič zato, če vam prvič ne uspe, saj bo drugič gotovo bolje. Na sliki vidite tri modele letal. Narisani so od strani iin v prerezu od spredaj. Dimenzije letal niso velike, naredite pa j'ih lahko iz ne preveč debelega risalnega papirja. Če boste imeli pri modelu »Albatros« težave zaradi negativnega vpadnega kota kril (glej risbo), krila spustite niže in zravnajte. Da bi bili modeli med poletom bolj stabilni, jih na nosu obtežite s trakom iz tanjšega pa¬ pirja. Pa še en nasvet — čeprav se podobnost modelov in ptic z resicami močno poveča, vam svetujemo, da kril in stabilizatorjev niti pri teh, niti pri drugih modelih, ki jih boste naredili sami, ne narežete preveč. Ni nam¬ reč res, da bi resice izboljševale letalske sposobnosti jadralnih letal, ampak velja prav obratno — z zarezami se aerodinamične lastnosti jadralnih modelov samo poslabša¬ jo. Pri gradnji lastnih modelov vam želimo mno¬ go sreče. TIM 9/10 • 78/79 3 97 Aleš Perdih ENOSTOPENJSKA RAKETA RINGO Ringo je raketa, ki je narejena posebej za strimer z veliko ploščino stabilizatorjev, ki omogočajo počasen pristanek rakete. Izdelava ni zahtevna. Trup zlepimo iz šeles- hamerja in ko se posuši, zbrusimo robove s finim smirkovim papirjem, vendar moramo paziti, da jih ne zbrusimo preveč in da ne bo oblika postala jajčasta. Stabilizatorje izre¬ žemo iz balse debeline 3 mm in jih profilno zbrusimo. Ker imajo stabilizatorji veliko po¬ vršino, so dovolj le trije. Le-te nato prile¬ pimo na trup, vendar točno pod kotom 90°. Konico naredimo iz balse ali lipe. če boste raketo priredili za tekmovanja, bo boljša balsa, če pa jo boste imeli za demonstracije pa bo boljša lipa ali samba. Najbolje bo, če jo izdelamo na stružnici. Strimer naredi¬ mo iz lahkega polivinila, krep papirja ali japonskega papirja. Na koncu ga ojačamo s smrekovo letvico. Ko ga damo v raketo, ga še posujemo s smukcem, da se bo lažje odprl. Če pa se vam zdi, da gre še preveč trdo ven in ida ga pri tem ovira letvica, ga z enim do dvema zavojema zavijemo v po¬ livinil iin vse skupaj še bolj potresemo s smukcem. Strimer naj bo dolg okoli 60 do 70 cm in širok 10 cm. Če boste raketo pora¬ bili za demonstracijske lete, lahko na stri¬ mer napišete razna gesla. Vodila prav tako kot trup izdelajte iz šeleshamenja; dolga naj bodo do 15 mm; notranji premer pa naj ima¬ jo za 1,5 mm večji od zunanjega premera rampe. Za spuščanje rakete uporabljajte motor »Kamnik B 6-4« ali COX do 5 Ns. 398 TIM 9/10 • 78/79 modelarstvo _ Marjan Zidarič MAKETA SOVJETSKE RAKETE SOJUZ priloga Za polete okoli zemljine orbite so sovjetski strokovnjaki zgradili novo močno raketo ti¬ pa SOJUZ v času od 1964. do 1967. leta. Nje¬ gov glavni konstruktor je bil S. Koro lijev. Verzija Sojuz je pravzaprav dopolnitev nosa¬ čev tipa Vashod in Vostok. Raketa Sojuz ima tri stopnje s startno težo 330 000 kg. Zelo pomembno je, da ima ta raketa dosti večjo potisno moč od predhodnih, saj dosega ekvi¬ valentno moč 30 000 000 kp. Za prvo stopnjo rakete je uporabljena ra¬ ketna stopnja Vostoka prirejena v nosač z oznako RD-107. RD-107 je štirimotomi raketni nosilec im je neposredno povezan z drugo stopnjo lin šo¬ bami ter komoro z gorivom. Le-ta ima dve krmilni komori. Raketa oziroma prva stopnja ima v enem od štirih rezervoarjev po 4000 kg goriva, TIM 9/10 • 78/79 399 skupno pa 45000 kg. Gorivo sestavlja tekoči kerozin, kot oksidator pa je uporabljen te¬ koči kisik. Prva stopnja Sojuza je dolga 28 metrov in ima maks. premer 2,95 metra. Oskrbovanje ima liz nosača tipa RD-108 in iz vseh 4 ko¬ mor, ki imajo štiri krmilne sisteme. Z gorivom tehta stopnja okoli 100 000 kg, brez goriva 8000 kg. Tretja stopnja vsebuje 15000 kg goriva, sama pa tehta 3500 kg. Med drugo in tretjo stopnjo obstoji konstrukcija, povezana s 24 podpornimi elementi. Takoj nad podporniki v podnožju tretje stopnje je nameščen eksploziv, ki v potrebnem trenut¬ ku, ko eksplodira, loči stopnje. V tretji stop¬ nji oziroma nad njo se nahaja vesoljska lad¬ ja tipa SOJUZ, ki je zaščitena z aerodina¬ mično oblogo stožčaste oblike. Na samem vrhu je reševalna ali ubežna raketa z dva¬ najstimi šobami. Ta ubežna raketa reši kap¬ sulo s kozmonavti v primeru eksplozije ra¬ kete pri startu ali pri nepravilni smeri leta. Celotna raketa nosač je visoka 50 metrov in ima maksimalni premer 11 metrov. Sama vesoljska ladja Sojuz je težka od 6,45 do 6,65 tone. Raketa v trenutku poleta ali starta porabi v sekundi 1600 kg goriva, v 130 sekundah poleta do višine 55 km dobi hitrost 2700 m na sekundo, po 290 sekundah leta odpade štiridelna prva stopnja rakete in ubežna ra¬ keta. Raketa potem premaguje zgornje slo¬ je atmosfere -in prehaja v horizontalni let. Po 300. sekundah leta na višini 155 km od¬ pade druga stopnja in tretja stopnja nada¬ ljuje polet rakete z razvito hitrostjo 6800 m na sekundo In vtiiri SOJUZ v potrebno or¬ bito. Po opravljenih manevrih v orbiti se kapsula ladje SOJUZ spusti s pomočjo korektnih mo¬ torjev v sloje atmosfere in spričo zraka zgublja hitrost. Na višini 6,5 km se odpira 400 TIM 9/10 • 78/79 malo padalo pri hitrosti 220 m/s. Pred pad¬ cem se odpre veliko padalo in kapsula s primerno hitrostjo pristane na trdih tleh. Izdelava makete Sojuz TABELA ZA DOLOČEVANJE RAZMERIJ Model rakete je predložen in prirejen v na¬ črtu razmerja 1 : 55. Razmerje je prikazano v skicah oziroma načrtih 1., 2. in 3. Osnovni material za izdelavo makete je še- leshamer, duraluminij, balsa, lepila, nitro- kit in barve. Zelo je treba paziti pri izdelavi stožčastega konusa prve stopnje makete, ki ga gradimo iz šeleshamerja. Konuse je najlažje izračunati po ustaljeni formuli: D—d tg„= -fj- D veliki premer, d mali premer, N velikost. Točnost tg a se dobi s pomočjo logaritmič- nih tablic. TIM 9/10 • 78/79 401 priloga Ante Uglešič MODEL MOTORNEGA ČOLNA »MINI DELFIN« Pred vami je načrt čelna, ki je namenjen tekmovanjem razredov MČ. Predvsem je pri¬ meren za MČ 2 in MČ 3, s pridom pa ga lahko uporabi jate tudi v razredu MČ1. Sama izdelava je precej preprosta in se je lahko brez strahu lotijo tudi začetniki. Ves model je izdelan iz bal®e, ki jo lahko dobite pri Mladem tehniku v Ljubljani, še bolje pa je dobiti balso iz tujine. Model lahko nare¬ dite tudi iz furnirja in vezane plošče, kar pa občutno vpliva na težo in s tem tudi na hitrost modela. Opisal bom postopek lizdelave z balso, ker bo po mojem mnenju večina tistih, ki se bodo odločiti za ‘izdelavo tega modela, upo¬ rabila balso. 402 TIM 9/10 • 78/79 Za gradnjo potrebujete: 2 kosa balse debeline 1 mm (75 oz. 100 X X 1000 mm) 1 kos balse debeline 1,5 mm (100 X 1000) 1 kos balse debeline 3 mm (75 oziroma 100 X 1000 mm) Izdelava Najprej bomo izdelali dno. Izdelamo ga ta¬ ko, da izrežemo iiz 1 mm debele balse 2 kosa dolga 360 mm in široka 75—80 mm ter ju na ravni mizi ali, še bolje, šablonski deski postavimo skupaj tako, da se bo daljša stra¬ nica ene plošče dotikala daljše stranice druge plošče. Iz tiste balse nato izrežemo še plošče dolge 150—160 mm in široke 75 oz. 100 mm (odvisno od širine balse, s katero delate: če je le-ta široka 75 mm, potrebuje¬ te 5 takih kosov, če pa je široka 100 mm, bodo zadosti štirje). Ko smo plošče izrezali, jih s kontaktnim lepilom (pattex, meostik) zlepimo tako, da bodo letnice zgornjih — manjših — plošč pravokotne na letnice spodnjih dveh plošč. Zelo pomembno je, da s kontaktnimi lepili pravilno ravnamo. Lepilo moramo namazati na oba predmeta, počakati 20 minut, da to¬ pilo izhlapi in šele nato oba predmeta moč¬ no stisnemo med seboj. Ko vse zlepimo, prerišemo s pomočjo paus papirja na dobljeno ploščo obris dna, ki je narisan na prilogi (sl. 3). Ko je vse prerisano, dno izrežemo. Ko je dno (1) narejeno, iz 3-milimetrske bal¬ se izrežemo obe rebri (2, 3) in letvici (4) dolžine 260 mm in širine 10 mm. Na dno po¬ tem prilepimo rebra 'in zlepimo notranji kri¬ vulji dna. Tu si lahko pomagamo na razne načine. Sam sem si pomagal s tkanino in selotejpom. Preden letvici (4) prilepimo na rebra, jih moramo zmočiti v vroči vodi in upogniti, da nam pozneje ne bo delalo težav. Na zu¬ nanje strani letvic (4) nalepimo trakove bal¬ se, da bomo nanje lahko naslonili boke (5). Enako velja za prednjo stran prvega re¬ bra (2), kamor bomo pozneje naslonili pa¬ lubo (7). Ko smo to končali, naredimo letve (8), kot vidite na prilogi (sl. 1 in 5). Od 3 mm de¬ bele balse odrežemo letvici, dolgi 250 mm in široki 12 mm ter ju profil no obrusimo (trikotnik) in zalepimo na dno (1), kot kaže slika 1 v prilogi. Marjan Zidarič AR K »VEGA« SEVNICA V letih 1969/70 se je začela med peščico mladih osnovnošolcev porajati zamisel, da bi ustanovili klub, v katerem bi delali ra¬ kete, ker se jim je takrat to zdelo skriv¬ nostno in hkrati privlačno. Seveda se v ti¬ stem času niso niti zavedali, da bo iz te entuzijastične zamisli zrasel eden od mladih klubov v republiki in da bo ime »JURIJ VEGA« (slovenski astronom, matematik, po katerem se klub imenuje) v Sloveniji pome¬ nilo enega od temeljev razvoja raketnega modelarstva im astronavtike. V teh letih se je v klubu, ki šteje 74 članov v štirih sekcijah, odvijala živahna dejavnost mladih. Najbolj razvita je v klubu vsekakor raketno modelarska sekcija, v kateri delu¬ jejo predvsem najmlajši. Modelarji gradijo razne tekmovalne rakete s padali, strimer trakovi, raketoplane, makete in razne de¬ monstrativne rakete. Tekmovalci sekcije so se udeležili številnih tekmovanj po domovi¬ ni in tujini in zabeležili dosti dobrih rezul¬ tatov, o čemer pričajo številna priznanja in pokali v klubski zbirki. Redno sodelujemo na raznih pohodih, druž¬ benopolitičnih manifestacijah, kjer izstrelju¬ jemo demonstrativne rakete, vsako leto iz¬ strelimo s Triglava raketno pošto im prire¬ jamo številne razstave. S to sekcijo je tesno povezana astronavtika, ki je v klubu prav tako živahna dejavnost, kjer proučujemo do¬ gajanja v vesolju in jih prenašamo v obve¬ ščanje, razstave in predavanja za občane. Poglavitni namen je torej prikazati javnosti pomen te dejavnosti. Vsako drugo leto or¬ ganiziramo simpozij astronavtike in raketar¬ stva. Prvi simpozij v Sloveniji je bil leta 1977 v Sevnici, drugi pa bo od 7. do 10. junija 1979 na gori Lisci pri Sevnici, kjer se bodo zbrali priznani strokovnjaki in člani klubov iz vse domovine, da bi prikazali po¬ men te dejavnosti in si izmenjali mnenja. TIM 9/10 • 78/79 403 Aktivna je tudi astronomska sekcija, kjer astronomi amaterji proučujejo zvezdno nebo s teleskopi, si pridobivajo nova znanja in prav sedaj gradijo prvi astronomski obser¬ vatorij v Sloveniji na gori Lisci, ki bo v pomoč vsem astronomom. Zadnja pa je ra¬ ketno amaterska sekcija, kjer gradimo večje rakete, ki imajo vgrajeno elektroniko, lastne motorje in goriva in terjajo veliko tehnič¬ nega znanja, ki ga posredujejo naši izkušeni člani. Klub vsako leto organizira tekmovanja stri- mer. Letos bo že peto po vrsti, saj je pri ra¬ ketah strni m er dosegel največ uspeha tudi drugod. Za svoje delo in za vzpodbudo je klub pre¬ jel plaketo Dušana Kvedra-Tomaža občine Sevnica. 404 TIM 9/10 • 78/79 TIM 9/10 • 78/79 405 406 TIM 9/10 • 78/79 240 Tokrat vam predstavljamo model preproste¬ ga letala z diesel ali bencinskim motorjem. Model vodimo prek dveh vrvic in je zato zelo uporaben za trening, seveda pa lahko z njim tudi tekmujete. Za trening ga pripo¬ ročamo tudi zaradi tega, ker stroški 'izde¬ lave niso tako visoki in bo škoda manjša, če boste letalo polomiti. V osnovi je model sestavljen iz naslednjih delov: trup (1), 'krilo (2), stabilizator (3) in krmilo (4). Najbolje je, če te dele izdelate iz lipovih ali borovih deščic im palic. Okvir za motor izdelajte iz tršega brezovega ali bukovega lesa. Krilo in stabilizator lahko na¬ redite tudi 'iz furnirja debeline 3 oziroma 2 mm. Trup letala je sestavljen iz dveh delov — iz samega tropa in iz okvirja za motor. Bre¬ zove ali bukove palice namenjene za okvir motorja obdelajte do dimenzij, ki so razvid¬ ne iz slike 1 ter jih privijte in prilepite na trup. Tako narejen sklop natančno obdelajte s pilo 'in smirkovim papirjem. Nato v trupu določite mesti za žlebiča krila im stabiliza¬ torja. Izdolbite jih z nožem ali ustreznim orodjem in nato v trup navrtajte še luknje za montažo motorja. Recimo, da boste krilo im stabilizator izde¬ lali iz lipovega ali borovega lesa. Oba dela v grobem izgotovite iz deščic debeline 5 oziroma 3 mm ter jih nato dobro obdelajte s pilo in smirkovim papirjem tako, da bo krilo, če ga pogledamo v prerezu, na zgornji strani izbočeno, na spodnji pa ravno, stabi¬ lizator pa, prav tako v prerezu, pa naj bo na obeh straneh izbočen. Pazljivo zgladite oba dela, tako da ne bo nobenih, niti naj¬ manjših izboklin ali zarez. Tudi najmanjše deformacije namreč vplivajo na aerodinamič¬ ne lastnosti letala in zmanjšujejo njegovo hitrost. TIM 9/10 • 78/79 407 Ko bo stabilizator nairejen, ise lotite izde¬ lave višinskega krmila. Dimenzije višinske¬ ga krmila preračunajte tako, da bo na me¬ stu spojitve stabilizatorja in višinskega krmi¬ la ostala reža širine okoli 1 mm. Na krilo pritrdite konzolo (4a) (glej risbo »pritrditev konzole na višinsko krmilo im namestitev vleke«) lin namestite višinsko krmilo na sta¬ bilizator s tečaji iz umetnega vlakna. Ko sta krilo in stabilizator gotova, ju pri¬ lepite k trupu. Zaradi varnosti je tudi dobro, če ju še dodatno pribijete z majhnimi lese¬ nimi ali kovinskimi žebljički. Model nato pozorno zgladite in premažite s tremi plast¬ mi mitrolaka, nato pa ga lahko po želji po¬ barvate. Priporočamo barvanje z uporabo razpršila, saj boste na ta način barvo na¬ nesli bolj enakomerno. Ko se model posuši, je na vrsti izdelava in montaža krmilnega sistema. Na model pritrdite vrtljivo nihalo (8), vlečni del (5), dve vlečni žici (7) lin opornik (6). Sestavite vlečni del (5), konzolo (4a) im nihalo (8), ter sna koncih zavarite podložke (glej tudi sliko). Nihalo (8) pritrdite na krilo z vija¬ kom M3 tako, da se bo okoli vijaka lahko prosto vrtelo. Opornik (6) upognite iz celuloida ali pla¬ stične mase in ga prilepite na krilo. Vlečni del (7) naredite iz žice debeline 0,8 do 1 mm. Da bi pozneje laže privezali vrvi¬ co, žico na koncu oblikujte v pentljo 'in jo oviljte s koščkom pločevine. Rezervoar za gorivo (11) je zvarjen 'iz treh delov. Dimenzije in obliko delov vidite na sliki. Za napolnitev rezervoarja, dovod in odvod goriva navarite v rezervoar tri cevke. Nato namestite rezervoar na trup letala, po možnosti čim bliže motorju. V zgornji del okvirja motorja od zgoraj izvrtajte luknjo premera 5 mm za cevko za napolnitev re¬ zervoarja. 408 TIM 9/10 • 78/79 Šasijo tolesa (dela 12 in 13) montirajte isto¬ časno z motorjem (10). Motor, skupaj z eli- so, pritrdite na trup modela s štirimi vijaki M3. Ro namestitvi spojite motor in rezer¬ voar z gumijasto cevko (9). Model letala je gotov. Sedaj morate narediti še ročico vodila, pri¬ praviti dve vrvici debeline 0,3 mm ter na¬ polniti rezervoar z gorivom. Nato še enkrat preverite, če je vse v redu in če se v iz¬ računih in izdelavi niste ušteli. Zelo pomembno je, da se ne zmotite pri določanju težišča modela. Težišče ne sme biti pomaknjeno bolj nazaj kot os-vijak, na katerem se vrti nihalo (začetna točka mer- jejanja je seveda nos letala). Če je težišče za nihalom, obtežite nos modela, ali pa, kar je še bolje, zmanjšajte težo zadnjega dela letala. Če ste model izdelali natančno po podatkih in načrtu, bi moralo biti letalo v zraku sta¬ bilno že pri prvem poletu. Vseeno pa ne bo odveč, če vam damo še nekaj nasvetov: — pri prvem poletu naj motor dela z manj¬ šim številom obratov, vrvici vodila pa naj ne bosta daljši kot 12—13 m, — če sta vrvici med poletom slabo na¬ peti, potem obtežite zunanje, od vas bolj oddaljeno krilo, nagnite model za 1—2° ter preverite, če krila ne stojijo križem, — če pri spuščanju in vodenju modela z motorjem nimate prav nobenih izkušenj in ste popoln začetnik, vam svetujemo, da prve polete naredite z dodatno obte¬ ženim ter sprednje centriranim mode¬ lom (zadnje centriran model lahko pri okornem spuščanju precej polomite). Sploh vam svetujemo, 'da ste pri prista¬ janju modela kar se da previdni, kar vam bo prihranilo veliko dodatnega dela in popravljanja, ■— pred prvim poletom letala obvezno pre¬ verite trdnost vrvic in krmilnega siste¬ ma. če vrvice zdržijo težo 8—10 kg, po¬ tem lahko model spuščate brez skrbi. Frane Podobnik POLETI, HELIKOPTER! Model helikopterja, kakršnega vidite na ris¬ bi, ima primerno aerodinamično obliko. S pomočjo gumijastega amortizerja — štar- terja, podobnega katapultu, se helikopter dvigne nekaj deset metrov visoko. Ener¬ gija raztegnjene gumice se popolnoma po¬ rabi za pridobitev višine. Šele v višini se zračna vesla razpro in helikopter se začne lahkotno spuščati na zemljo. Dobra igrača mora imeti vsaj dve naspro¬ tujoči si lastnosti: po eni strani mora zdržati grobo rokovanje mladih aviatorjev, po drugi strani pa mora napraviti čim daljši polet. Obedve lastnosti ima ravno naš model. Sestavljen je iz trupa letala (6) in repa s prečnikom (5). Prečnik onemogoča delo¬ vanje vrtilnega momenta zračnih vesel in istočasno služi kot zadnje kolesce šasije. Za izdelavo trupa in prečnika sta primerna močan karton ali lepenka, skupaj zlepljen v nekaj slojih. Bodite pozorni na značilne vreze v spred¬ njem delu plitvega trupa. Na tem mestu mora biti stena trikrat tanjša kot na drugih mestih. V te vreze se fiksira opornik ro¬ torja, in sicer v dveh položajih — v hori¬ zontalnem pri izstrelitvi in v vertikalnem, ko se helikopter spušča z višin. Opornik rotorjev izstružite iz bukovine ali iz dru¬ gega trdega lesa na strugarskem orodnem stroju. Potrebno globino dosežete z obde¬ lavo z ozko ročno žagico. Gumijast prstan (3) bo držal opornik v vertikalnem polo¬ žaju, ko se bodo helikopterjeva zračna vesla začela vrteti. Žičnate noge sprednje šasije so krepko pritrjene k oporniku ro¬ torja in se premikajo skupaj z njim. Na koncu nog so pritrjena kolesca. TIM 9/10 • 78/79 409 Konica nad rotorjem gre skozi opornik (1). Zgornji del konice je upognjen v obliki kavlja. Zanj ob izstrelitvi zataknemo zanko gumijastega štarterja (8). Tulec rotorja je komplicirano sestavljen. Približno na sredini je vstavljen kolut. Za¬ radi notranje odprtine se rotor prosto vrti okrog konice. Na spodnji površini ima vtič zanke, s katerimi je pritrjeno vsako zračno veslo posebej (2). Zanke so iz metala, pri¬ meren material za zračna vesla pa je le¬ penka. Gumijaste zanke (7) povezujejo ko¬ lut s kaveljci na zračnih veslih. Njihova na¬ loga je obdržati zračna vesla (propelerje) v vodoravnem položaju, ne da bi se le-ta povesila zaradi lastne teže. V spodnjem delu trupa pritrdite v vrez vijak z matico, ki bo služil kot protiteža (4), s katerim spreminjamo obtežitev oz. reguliramo položaj težnostnega centra glede na rotorje-vo os. Aerodinamično obliko igrače povečamo ta¬ ko, da opornik (1) pred izstrelitvijo rahlo dvignemo, pri čemer se raztegne gumica (3). Rotorjeve propelerje postavite vzpo¬ redno s trupom (gumice (7) se pri tem raz¬ tegnejo). V zloženem položaju, pripravlje¬ nem za izstrelitev, primemo model s palcem in kazalcem leve roke kot prikazuje slika. Gumico štarterja (8) zataknemo za rotor¬ jev kaveljček. Raztegnite katapult z desno roko in spustite helikopter. V zloženem po¬ ložaju bo poletel precej visoko. Ko bo dosegel svoj največjo višino, se bo zmanj¬ šal čelni zračni upor. Propelerji se bodo zaradi raztegnitve vrvic razpeli in se za¬ čeli vrteti. Rotorjev opornik bo zavzel na¬ vpičen položaj. Igračka se bo kot padalo začela počasi spuščati na zemljo. Od tega, kje na izstopajočem sprednjem delu trupa ste pritrdili obteži In i vijak (4), ni odvisno le balansiranje igračke, če je obtežitev nastavljena tako, da je repni del uravnovešen s kljunom helikopterja, potem se bo helikopter spuščal skoraj navpično. Sicer pa je zanimiv tudi spust pod kotom. V takem primeru moramo ob- težilno matico zavrteti še bolj naprej. S tem smo središče težnosti helikopterja prestavili bliže kljuna, zato bo helikopter pristal pre¬ cej stran od mesta izstrelitve. 410 TIM 9/10 • 78/79 GO-KART Prevedel Bojan Rambaher Vse dele go-karta nameščamo na šasijo, ki je zbita iz letev debeline 20 mm ali furnirja debeline 16 mm. Osnovni podatki: šasija — 90 do 160 cm medkolesna razdalja (po širini) — 60 do 100 cm premer koles — 35 do 40 cm premer osi kolesa — 7 do 12 cm minimalni premer volana — 20 cm višina pomožnega sedeža — okoli 35 cm nad zemljo Okvir in razmestitev posameznih delov (se¬ dež, naslonjalo, volan, zavora) je odvisna od postave posameznega voznika. Glede na to so naši podatki delno ie teoretični in približno odgovarjajo velikosti fantov 12—15 let (podatki na sliki 1). Zaradi večje trajnosti sprednjih koles je oddaljenost zad¬ njih koles zmanjšana na najmanjšo možno razdaljo. Takšno vozilo laže manevrira pri zaviranju alti slalomski vožnji. Za dolžino go-karta je izbrana zlata sredina — pre¬ dolgo vozilo težko manevrira, prekratko pa pokaže slabe vozne lastnosti na ravni po¬ vršini. TIM 9/10 • 78/79 411 Sprednja os Začnimo z gradnjo pri sprednji osi. Na izbiro vam predlagamo dve možnosti. Na sliki 2A (pogled od spredaj) je sprednja os 3 zvarjena iz kvadratne cevi 30 X 30 mm, debelina stene cevi je 2 mm. Uporabimo lahko tudi navadno, celo ali zvarjeno cev. Pazite na to, da bo okov 2 nagnjen za 8°. Skozi okov poteka puščica, prek katere se obračajo kolesa s privarjenimi oprijemkami 1, ki so prav tako privarjene pod kotom. Če je puščica nameščena pod kotom, se izboljšajo vozne lastnosti go-karta, kolesa pa se zaradi takšne konstrukcije po ovinku sama obračajo nazaj v ravno smer vožnje, ki jo tudi lažje držijo. Na sliki 2B (pogled od zgoraj) je vidno, da je os kolesa pritrjena k okvirju 6 približno 10 mm bolj zadaj. S tem dosežemo tako imenovan zagon koles, ki olajša vožnjo z go-kartom po ravni površini. K okvirju 6 je privarjena vzvodna ročica 7 volanskega mehanizma 10. Volan in kole¬ šček 5 na koncu osi volana sta prek je¬ klene žice 4 povezana z osjo 10. Šasija 9 je pritrjena na os kolesa 3 s ploščico 8 in vijaki. Če se vam zdi konstrukcija z naklonsko j nameščenimi puščicami okvirja kolesa pre¬ težka, vam predlagamo enostavnejšo in lažjo rešitev, ki je prikazana na sliki 3. Pestiči okvirja kolesa pri tej konstrukciji niso nameščeni pod kotom in je zato izde¬ lava lažja. Slika 3: 3A — pogled od spredaj, 3B — pogled z notranje strani, 3C — pogled od zgoraj. Okvir kolesa je tokrat položen vodoravno. K okvirju je privarjen tečaj 2 iz debelejšega kosa železa ali jekla. Okvir se obrača okoli puščice v tečaju 3, ki je privarjen na spred¬ njo os 6 ter na oporo 4. Lesena nosilna plošča je v tem primeru nameščena spodaj, tako da se težišče go-karta pomakne čim niže. Krmiljenje se z osi 8 prenaša na okvir kolesa s pomočjo vzvodne ročice 5, ki je trdno zvarjena s tečajem 2. Krmilni sistem Preden se lotimo izdelave krmilnega si¬ stema, se za trenutek vrnimo k sliki 1 in si oglejmo problem različnega radiusa le¬ vega in desnega kolesa. Avtomobilisti so seznanjeni z naslednjim problemom: da bi bila obraba gum pri trenju na ovinku manjša, je potrebno, da se notranje kolo obrne v ovinku nekoliko bolj, ker se giblje po krož¬ nici z manjšim radiusom kot zunanje kolo. Na naši sliki je notranje kolo desno, ozna¬ čeno z D. Levo kolo L se giblje pod manj¬ šim kotom po večji krožnici. Smer go-karta je označena s črko S. Primerjajmo sedaj položaj krmilne osi in vzvodnih ročic krmilnega sistema pri zavi¬ janju (debele črte) in pri ravni vožnji (črtkane linije). Obraba je najmanjša, če namestimo vzvod¬ ne ročice tako, da se pri ravno usmerjenih kolesih osi vzvodnih ročic sekajo približno na dveh tretjinah osi njihove medsebojne razdalje. Konstrukcijsko rešitev tega teoretičnega problema ilustrira slika 4C. Na vzvodno ročico 11 je pritrjena jeklena žica 14, ki obrača kolešček 15, nameščen na koncu 412 TIM 9/10 • 78/79 osi volana. Vzvodne ročice so povezane s krmilno osjo 6 prek tečaja 5. K nasprot¬ nemu koncu osi je pritrjena matica 7. S pomočjo navoja te matice ter s pomočjo okova, zvarjenega iz vijaka 8 in tečaja 9, lahko točno reguliramo dolžino krmilne osi. Z dolžino krmilne osi reguliramo paralel- nost koles: odstopanje v smeri ne sme biti večje kot 1 mm. Obrati koles glede na omenjen princip konstrukcije so odvisni od pravilne namestitve vzvodnih ročic 11 (v našem primeru je to 68°J, pa tudi od tega, kako privarimo k tečajem 12 okvir kolesa. Tečaj se obrača okrog puščice 10 na koncu osi 13. Da v krmilnem sistemu ne bi prišlo do rege, mora biti jeklena žica 14 vedno dobro napeta. Na sliki 4A je prikazana po našem mnenju dokaj izvirna rešitev tega problema. Na koncu jeklene žice 4 namestimo vmes¬ no podložko, na katero se opira močna vzmet 3. Drugi konec jeklene žice nato potegnemo skozi luknjo v jekleni cevki 2 in luknjo z druge strani zapremo s tečajem 1. Dolžino jeklene žice naravnamo tako, da je potem, ko smo pritrdili tečaj k vzvod¬ ni ročici krmilnega sistema, vzmet približno na polovici cevke. Na ta način dosežemo, da je žica krmilnega sistema neprestano napeta, prav tako pa je vzmet tudi amorti¬ zer, če kolo zadene ob kamen. Jeklena žica je lahko pritrjena tudi direktno prek privarjenih kljukic — glej sliko 4B. Na sliki je prikazana smer obračanja koleščka. Če so vzvodne ročice krmilnega sistema nameščene na zadnjem delu okvirja kolesa, jekleno žico namestimo spodaj, če pa na sprednjem delu, pa jo namestimo zgoraj koleščka. Naslednji problem je namestitev jeklene žice tako, da bo potekala vzporedno s krmilno osjo, to je, da bi se delovni del koleščka nahajal na eni osi z mesti pri¬ trditve jeklene žice. V nasprotnem primeru se med jekleno žico in krmilno osjo naredi trikotnik, katerega razmerje stranic se med obračanjem koles neprestano spreminja. Je¬ klena žica se raztegne in v krmilnem siste¬ mu pride do večje rege. Namestitev osi volana je prikazana na sliki 5B. Na osnovno ploščo z vijaki pritrdimo ploščico, na kateri je privarjen kos cevi 1. Cev je osni ležaj, v katerega namestimo os 4 volana. Drugi osni ležaj predstavlja opora 6. Os volana potegnemo skozi oporo/ /ležaj 6 ter jo namestimo v ležaj 1, tako da sega približno do polovice cevi. V tem položaju osi na njej označimo mesto za luknjo fiksime osi 5. Celotna montaža Končno montažo naredimo po naslednjem vrstnem redu. Na krmilno os, ki smo jo potegnili skozi oporno stojalo 6, namestimo kolešček 3 in ga pritrdimo z vijakom, ki ga vstavimo v kolešček od zunaj. Na koncu volanske osi montiramo močno, stisnjeno vzmet 2. Vzmet mora biti tako dolga, da je potem, ko smo namestili os volana v osni ležaj/cev ter vstavili fiksirno os 5, TIM 9/10 • 78/79 4 1 3 6 7 4 3 6 2 stisnjena približno na eno tretjino. V pri¬ meru, da se z go-kartom zaletimo, takšna konstrukcija volanskega mehanizma amorti¬ zira udarec voznika v volan. Kolešček je naslikan na sliki 5A (delni prerez). S pomočjo stružnice ga izdelamo iz kovine. Znotraj ga oblepimo z levko- plastom, tako da namotana jeklena žica ne drsi. Pri izdelavi volana lahko uporabite vse mo¬ goče obroče, ki so vam na razpolago, že narejene ali izdelane iz lesa ali furnirja. Na sliki 5C je prikazan volan, zvarjen iz armaturne žice debeline 10 mm. Na volan privarimo rahlo ukrivljen prečni del (glej pogled s strani), ki ga privarimo tudi na os volana. Prečni del volana mora biti ukrivljen zato, da pri nesreči telo voznika ne udari direktno na os volana, ampak na njegov obroč. Zavore Spregovorimo še o zavorah. Predlagamo vam dve možnosti: stiskalne ali objemalne zavore. Stiskalne zavore pritiskajo na pnevmatiko kolesa (glej sliko 6). Njihova prednost je zelo preprosta konstrukcija, pomanjkljivost pa hitra obraba pnevmatike kolesa. Ko pritisnemo zavorni pedal 1 (armaturna žica, na katero nadenemo gumijast pedal), ki je nameščen v osnem ležaju na plošči 3 okvirja, se pritisk prenese prek vlečnega dela 2 na vzvodno ročico zavore. Vzvodna ročica je privarjena k isti jekleni osi kot vzvodna ročica 5 zavore. Na koncu zavor¬ nega vzvoda je pritrjena cev z notranjim navojem, v katero je privita os s privarjeno ploščico 4, na katero je pritrjena gumijasta zavora. Položaj obeh ploščic po montaži fiksirate s kontravijaki. Objemalne zavore — uporabimo lahko za¬ vore kolesa. Z montažo verjetno ne boste imeli težav, saj so nameščene in delujejo na enakem principu kot pri kolesu. Celotno zgradbo zavor ter njihovo montažo pa smo vam prikazali na slikah 7A in B. Zadnji del vozila Zadnji del go-karta je prikazan na sliki 8 (A — pogled s strani, levo kolo je sneto, B — pogled od zadaj). Sedež 1 je izdelan iz furnirja in pokrit s kakšno mehko prevleko, enako kot na¬ slonjalo 3. Ko ste ugotovili optimalen na¬ klonski kot naslonjala glede na svojo po¬ stavo, iz cevi 4 in opore 6 zvarite okvir. Vso konstrukcijo privarite na osi 8. Na te osi so pritrjeni tudi kotniki 7, ki tvorijo okvir zadnjega kolesa. Osi koles gredo skozi luknje v nosilnih opornikih koles 5. Dela 5 in 7 sta sestavljiva, tako da je olajšana montaža in zamenjava koles. Na eno izmed koles lahko montirate tudi blatnik 2, ki ga uporabljate kot pomožno sedišče (morda za sopotnika), ali pa ko se odrinete pri začetku vožnje. Blatnik je do¬ volj visok, tako da se laže odrinete. Ena stran blatnika je pritrjena k osnovni plošči, druga pa h kotniku 7. V sredini je luknja za os kolesa. Ko izgotovite sedež — blatnik, morate preveriti, če se ne upogne pod težo telesa toliko, da bi zaviral kolo. Na sprednji del osnovne plošče pritrdite kljukico za vleko. Pritrjena naj bo pred sprednjo osjo. Spredaj lahko pritrdite tudi pločevinast po¬ krov, ki pokriva krmilni mehanizem. Njegova namestitev ni nujna, če pa ga že naredite, ga lepo pobarvajte, lahko pa nanj nalepite ali narišete tudi tekmovalno številko. Ker go-kart nima lastnega pogona, ga upo¬ rabljajte na nagnjenih igriščih in površinah. Pri tem morate seveda paziti na svojo ter na varnost drugih ljudi. Želimo vam pri¬ jetno vožnjo. 414 TIM 9/10 • 78/79 MAKETA KRESILNE PIŠTOLE Prevedel Bojan Rambaher Pred vami je navodilo za izdelavo makete zgodovinske kresilne pištole. Maketa je po¬ sneta po originalni pištoli puškarja G. Pevil- lerse. Izdelana je bila leta 1760 in velja za kvaliteten izdelek. Pištola je enocevna prednjača kalibra 12 mm, opremljena s francoskim kresilnim meha¬ nizmom, ki so ga uporabljali od prve polo¬ vice 17. stoletja naprej. Kot vsaka pred¬ njača se je naša pištola nabijala od spredaj pri ustju cevi. V cev so vsipali ustrezno količino smodnika in ga potlačili s kroglo s pomočjo nabijača. Nekaj smodnika je bilo treba nasuti tudi na ponvico, ki so jo potem pokrili s pokrovom. Pokrov ponvice tvori s kresilom celoto. V čeljusti petelina je bil pritrjen kresilni kamen, običajno pirit. Pred strelom je bilo treba petelin na¬ peti. Ko je strelec pritisnil na sprožilec, se je prek mehanizma petelin sprostil in kresilni kamen je udaril po kresilu. Kre¬ silo je sprožilo iskro, skočilo narazen in pri tem odprlo ponvico. Iskra je zažgala smodnik v ponvici, plamen pa se je po ozki odprtini prenesel do cevi in tam za¬ žgal smodnikov naboj, ki je izstrelil kroglo. Po strelu je bilo treba celo pištolo očistiti in jo ponovno nabiti po enakem postopku. Pri izdelavi makete smo se ozirali na to, da so materiali lahko dostopni in ceneni, ter da jih lahko obdelujete tudi doma. Iz¬ delave makete se torej lahko loti tudi vsakdo, ki ni član kakšnega krožka. Iz tega razloga se maketa v nekaterih detajlih ne¬ koliko razlikuje od originala (na originalu so na primer okrasni ornamenti na ročaju pištole nekoliko drugačni). Pri izdelavi makete pištole boste potrebo¬ vali naslednje materiale: les mehkega dre¬ vesa, najraje lipe ali jelše, če pa tega ni¬ mate pri roki, pa lahko uporabite tudi topol ali smreko. Les naj ima obliko prizme di- Slika 1. Kresilna pištola z desne strani. Kresilo je odklopljeno, ponvica pa odprta. Petelin je v zadnjem položaju (napet) ::: jjjfi 1 jššgr ■■ . \ "' S MM :: IMBl.■MBBito Ml Slika 2. Pogled na maketo z leve strani. Stran¬ ska ploščica na tej strani je manjša menzij 26X10X4 cm. Plastično maso ali les za kresilo, ponvico in sprožilec (zasilno lahko te dele izdelate tudi iz papirja, zlep¬ ljenega liz več plasti). Za površine kresil¬ nega mehanizma ter morda cevi (po želji) potrebujete staniol (uporabite lahko nezmeč- kan staniol papir čokolade ali kos gospo¬ dinjske folije). Za izdelavo nabijača po¬ trebujete žebelj ali žico debeline okoli 4 mm in dolžine okoli 800 mm. Potrebujete še pa¬ pir iz starega zvezka, črni in brezbarvni lak, zlato branžo (prašek ali tekočino), lužilo za les v temnejšem odtenku oreha. V skrajnem primeru zadostujejo tudi navad¬ ne šolske tempera ali akvarelne barvice. Nadalje boste potrebovali še univerzalno lepilo, vijake z okroglo ali nekoliko bolj ploščato glavo, najraje iz medenine. Potre¬ bujete naslednje vijake: 0 3 mm, dolžina 15 do 25 mm — 1 kos, za pritrditev pete¬ lina na lesen del pištole; 0 2 do 3 mm, dolžina 10 mm — 5 kosov, za pritrditev ploščic (staniola) kresilnega mehanizma; ži¬ co dolžine 15 do 25 mm — dva kosa za pritrditev kresila in ponvice ter peresa pod kresilom. Potek izdelave: načrt je narisan v razmerju 1:1, tako da lahko prerisujete direktno z njega. TIM 9/10 • 78/79 4 1 5 <£> 416 TIM 9/10 • 78/79 TIM 9/10 • 78/79 4 1 7 Najprej iz prizme iz mehkega lesa izrez¬ ljajte grob osnutek obiesja (1), Oblesje nato obdelajte z bolj grobo pilo — za lažje delo so v načrtu nazorno prikazani prečni prerezi obiesja. Z dletom ali ustrezno pilo izdolbite ležišče za cev, vzporedno pod cevjo pa v oblesje izvrtajte odprtino ozi¬ roma izdolbite žlebič na nabijač. Oblesje nato fino obdrgnite s smirkovim papirjem in ga nekolikokrat natrite z lužilom oziro¬ ma z vodnimi ali tempera barvicami, tako da dobite zaželeni temni odtenek barve oreha. Ko se les posuši, oblesje znova pa¬ zljivo obrusite in zgladite s finim smirko¬ vim papirjem in vnaprej označite mesta, ki bodo pobarvana zlato (v načrtu so ta mesta označena črtkano). Te ploskve prebarvajte z zlato bronzo, ko pa se posušijo, celo oblesje premažite z brezbarvnim lakom. Na mesta, ki so označena v načrtu, prile¬ pite ploščice 2 in 3 (leve in desne ne smete zamenjati — desna je nekoliko več¬ ja), ki jih izrežete iz zglajenega staniola in rahlo obdelate s črnim lakom, da se bo staniol lesketal. S tem dosežete, da staniol izgleda tako, kot da bi bil prekrit s patino. Skozi staniol v oblesje izvrtajte luknje in vanje namestite vijake. Po načrtu iz plastične snovi, koščka lesa ali papirja, zlepljenega iz več plasti, izde¬ lajte kresilo (4), ponvico (5), petelin (6) in sprožilec (7). Nabijač (8), ki je iz žice ali žeblja, na koncu opremite s čepom, kot vidite prikazano na sliki. Privarite ga in po¬ tem pobarvajte z zlato bronzo. Ostale dele premažite s črnim lakom in pustite, da se posuše. V odprtino v petelinu (6) vlepite NOSILNA RAKETA Z RAKETNIM LETALOM Prevedel Bojan Rambaher Pred vami je tip nosilne rakete z odstre- litvenim mehanizmom raketnega letala na aerodinamično pero. Izdelava modela ni tež¬ ka, pa tudi materiali so lahko dostopni. Na sliki 1 so vidne osnovne dimenzije trupa nosilne rakete 1. Trup je narejen iz paus- papirja, ki je namotan v dva sloja. Premer trupa naj bo 40 mm. Najlaže boste delali vijak, po možnosti z okrašeno glavo, ki bo spajal obe čeljusti. Petelin nato pritrdite z vijakom skozi ploščico iz staniola (3) na desno stran olesja. Tja pritrdite tudi pon¬ vico (5) in z žebljičkom, ki obenem služi kot čep, pritrdite vrtljivo kresilo (4). Z drugim žebljičkom pritrdite pod kresilo pe¬ ro, ki ste ga prej izrezali iz nekaj plasti zlepljenega papirja (ali pločevine) in po¬ barvali črno. Na enak način izdelajte varo¬ valo sprožilca (9). Robove dobro obrusite, da bodo popolnoma gladki in ga prebar¬ vajte z zlato bronzo ali barvo. V odprtino v oblesju vsadite sprožilec (7) in nato pri¬ trdite varovalo sprožilca. V odprtino pod cevjo pa vstavite in zalepite nabijač (8). Na okroglo obdelan les premera 12 mm (če hočete izdelati ustrezen kaliber cevi) ali pa nekoliko manjšega premera navijete polo papirja tako, da naredite celo cev. Ko ste papir zavili, ga namažite z lepilom. Tako na¬ rejeno cev (10) lahko prelepite s staniolom in obdelate s črnim lakom, podobno kot stranske ploščice, da dobite patino, ali pa jo samo na debelo premažete s črnim lakom. Ko se lak posuši, cev prilepite v ležišče na olesju. Cela sestava pištole je dobro razvidna s fotografij. Upamo, da se vam bo maketa posrečila in da bo vaši zbirki v ponos. Če ste dovolj spretni in imate na razpolago orodje, pro¬ stor in materiale, lahko poskusite pištolo narediti tudi iz kovine. Oblesje je seveda narejeno iz lesa in ostane enako. Vendar, če se že lotite izdelave iz kovine, nika¬ kor ne preizkušajte svojih strelskih sposob¬ nosti, ker bi pištolo kaj hitro lahko razne¬ slo, vas pa poškodovalo. na modelu, valju premera 39 mm. Enak mo¬ del, le da v obliki prisekanega stožca, upo¬ rabite pri izdelavi spodnjega dela rakete 2. Pregrado 3 ter čep 4 izžagajte iiz furnirja debeline 3 mm. Štirje stabilizatorji 5 so izdelani iz furnirja debeline 1 mm in jih prilepite šele potem, ko ste pritrdili spod¬ nji del 2 na trup rakete. Predhodno pa iz¬ gotovite in pritrdite odstrelitveni mehani¬ zem v raketi. Ploščico 8 izžagajte iz furnirja debeline 2 mm (slika 1 la in b — dimenzije razberite iz slike). Na ploščico pritrdite osi konzol 9 (izdelane so iz žice premera 1 mm). Na te osi nato pritrdite konzole 10 in 11, narejene iz celuloida debeline 1 mm. Nato vlepite 418 TIM 9/10 • 78/79 X v trup nosilca opaž, potem ko ste pred¬ hodno izrezali v trupu okence za vrtečo konzolo 10. Izdelava aerodinamičnega peresa: na koncu bambusove palice 6 pritrdite lopatico 7 iz celuloida. Dimenzije razberite iz slike 1 II. Drugi konec bambusove palice pritrdite na vrtečo konzolo 10. Ko ste izgotovili aerodinamično pero, se lahko lotite sestavljanja cele rakete: na la I b pregrado 3 pritrdite trup in spodnji del rakete, vlepite čep 4 in pritrdite stabiliza¬ torje 5. Za izgotovitev tolkala in reševalnega si¬ stema nosilne rakete potrebujete furnir debeline 3 mm. Izžagajte tri okrogle plošče 12. Vmesne dele 13 izdelajte iz lipovega lesa. Na okroglo letvico 14, izdelano iz borovega lesa, pritrdite dele 12 in 13, kot vidite prikazano na sliki 1 la in b. TIM 9/10 • 78/79 4 1 9 pogled od spredaj V zgornjo okroglo ploščico pribijte dve bu¬ ciki 15 z ušesci na glavici. Namesto bucik si lahko pomagate tudi s kakšnim manjšim žebljičkom ali pa trdno pritrjeno žico. Na tako narejena ušesca privežite gumijasta trakova 16, druga konca trakov pa pritrdite za ušesce 17, ki je na nosilno raketo pri¬ trjeno z zunanje strani. Ušesce je narejeno iz celuloida, dimenzije pa vidite na sliki 1 lil. Pod tolkalom pritrdite kljukico 18, narejeno iz žice debeline 2 mm. Reševalni sistem tvori padalo 19 s preme¬ rom 300 mm. Naredite ga iz ustreznega materiala in namestite v za to pripravljen prostor v tolkalu. Po izstrelu raketnega letala se bo padalo sprostilo in nosilna raketa bo varno pristala na tleh. Ko ste končali s sestavljanjem nosilne ra¬ kete, se lahko lotite izdelave raketnega letala, katerega dimenzije in splošen iz- gled vidite na sliki 2. Najprej iz stiropora izdelajte vrh 20 nosilne rakete, ki je isto¬ časno vrh raketnega letala. Nato izberite borove letvice 21 in jih obdelajte s smir¬ kovim papirjem. Trup raketnega letala 22 je pravokotne oblike, razen kril 23 in 24 ter kobilice 25, ki jih raje naredite iz okrog¬ lih letvic. Škarnice 26 naredite iz žice premera 0,5 mm. S pomočjo nitk in lepila jih pritrdite na letvice, kot je prikazano -na sliki 2 I in II. Dele krila 23 i-n 24 spojite z levkoplastom 28 ali s kakšnim drugim podobnim sred¬ stvom. Letvice obdelajte tako, da bodo tvo¬ rile pri napetih elastičnih nitkah kot 20° (glej sliko 2, ipogled od spredaj). Pritrdi¬ tev elastičnih nitk je prikazana na sliki 2 IV. Potem, ko so vse škarnice -in spojnice pri¬ trjene, prelepite trup z ustreznim papirjem 30 in nato za kontrolo nekajkrat zložite in razpnite raketno letalo. Pritrdite sprednji del rakete in letalo centrirajte tako, da ga vržete iz roke in nadzorujete njegov polet. 420 TIM 9/10 • 78/79 SVETILKA S SENČNIKOM Prevedel Bojan Rambaher Tokrat smo vam pripravili načrt za izdelavo nočne svetilke z zaprtim okroglim senčni¬ kom, če pa boste pustili v krogli senčnika odprtino, pa bo dajala v zaželenem krogu ostro svetlobo im jo lahko uporabljate nad pisalno mizo ali podobno. Okrogli senčnik deluje zelo estetsko, izdelate pa ga iz ma¬ teriala takšne barve, ki najbolje ustreza bar¬ vi vaše sobe. Izdelava senčnika Pravokotnik s stranicama (a = 148 cm, b = = 48 cm) iz ustreznega papirja (tanjši risal¬ ni papir, papir za senčnike, morda zelo tan¬ ka tapeta) razdelite na obeh daljših strani¬ cah na šestcentimetrske odseke vključno z dvema krajnima dvocentimetrskima odse¬ koma. Nato s kmjigoveško kostjo ali podob¬ nim orodjem, ki ne reže ali trga papirja (na primer top konec jedilnega noža), vtis¬ nite v papir vzorec žlebičev, kot so prika¬ zani na sliki 1. Na teh mestih nato papir prepognite, in sicer na naslednji način: po diagonalah romboidov (razen krajnih odse¬ kov) na eno stran, po ostalih žlebovih vključno s krajnima odsekoma pa v drugo nasprotno stran. Opozarjamo vas, da bodite pri tem delu zelo previdni. Od natančnosti razdelitve papirja in pazljivosti pri vtiska- vamju žlebov je odvisna enakomerna okrog¬ la oblika senčnika in uspeh celotnega dela. Točnost preverite v presekih pregibnih črt v vrhovih romboidov. Sedaj lahko senčnik zložite. Postopek pri zla¬ ganju je razviden iz slike 2. Ko ste to na¬ redili, s sedlarskim prebijačem ali ustrez¬ nim orodjem premera okoli 5 mm preluknjaj¬ te papir na mestih, ki so označena s črko x, ter skozi luknje potegnite slab gumijast trak ali gumico ter ga zavežite, tako da bo¬ ste senčnik potegnili skupaj. Senčnik je tako pripravljen, da ga obesite. Njegova ob¬ lika je pravilen kroglast zvezden mnogokot- nik s premerom okoli 35 cm. Senčnik z odprtino če hočete imeti senčnik z odprtino spodaj, tako da bi imeli osvetljeno delovno mizo, vzemite papir velikosti stranic a = 148 cm, b = 46 cm. Nadaljnji postopek pri vrezova¬ nju žlebov in upogibanju je enak kot v prej TIM 9/10 • 78/79 421 opisanem primeru in je prav tako prikazan na slikah 1 in 2. Namesto gumice skozi odprtine, ki ste jih naredili na mestih, ki so označena s črko y, tokrat potegnite žico in jo oblikujte v krog zaželene velikosti, glede na katero tudi določite dolžino žice. Žica naj bo trda in obenem lahko upogljiva. Najbolj primeren material je žica iz medenine, bakra, alumi¬ nija ali jeklena žica, s katere ste odstranili izolaoijo. Preden ta ali zaprti senčnik dokončno za¬ prete, morate vanj seveda namestiti okovje in žarnico. Potem ga navežete nad grlom žarnice direktno na kabel svetilke ali na vrvico, ki sega s stropa, če hočete, pa si lahko naredite tudi lastno stojalo za svetil¬ ko. V ta namen smo vam pripravili naslednji načrt. Izdelava stojala Iz primernega lesa (hrast, jesen, bor) pri¬ pravite tri deske dimenzij 240 X 40 X 13 mm (deske C in B) in nosilni prečnik 440 X 20 X 30 mm (deska A). Obdelan del (42 * Z 1 *) cm - 3 6 cm s nosilnega prečnika, ki pride v odprtino 3 v deski B, je dolg 10 mm. Obdelavo desk vi¬ dite na sliki 3 — to so luknje in prostor za pločevinasti ploščici in stikalo. V nosilni prečnik A izvrtajte luknjo 2, ta konec za¬ oblite in obdelajte še drugi konec, tako kot to vidite na sliki 3. V desko B napravite od¬ prtino 3 in nato oprezno izdolbite še od¬ prtino 4 za pritisne stikalo. Odprtino na¬ redite šele takrat, ko boste vedeli, kakšno pritisne stikalo boste uporabili, če name- 422 TIM 9/10 • 78/79 ravate uporabiti stikalo na vrvico, potem te iuknje ne potrebujete. Luknja 2 na prečnem nosilcu A in deski B je namenjena za na¬ peljavo tanke žice, potrebna dolžina bo oko¬ li 1 m. Luknje 1 na deskah C so namenjene za vijake. S pomočjo pločevinastih ploščic D dimenzij 40 X 15 X 0,5 mm spojimo vse tri deščice, obenem pa sta ploščici tudi podi ozki za vi¬ jake. Žico napeljemo skozi luknje 2 in po žlebu med deskama C do stikala. Pri nameščanju nosilnega prečnika A v de¬ sko ne pozabite, da se mora prečnik v luk¬ njo lepo prilegati. Ne smete ga preveč za¬ bijati, obenem pa ne smete imeti preveč zraka. Za lesene dele je razumljivo, da ste jih predhodno lepo očistili in zgladili s smirko¬ vim papirjem. Sedaj jih prelakirajte ali pre¬ barvajte z barvo po lastni izibri. Namestite še napeljavo in okovje za žarnico in svetilka je pripravljena za uporabo. PREPROSTE STATVE Prevedel Bojan Rambaher Ati ste že kdaj premišljevati o blagu? Ali pa o tkanju, tehniki, ki je mnogostransko upo¬ rabna in se je morda sploh ni tako težko naučiti, kot si mnogi izmed vas predstav¬ ljajo? Razen tega vam nudi raznovrstne možnosti, ker si lahko sami iz ostankov pre- jice ati volne naredite prekrasne in uporab¬ ne stvari. Če bi se radi začeli ukvarjati s tkanjem, si marate seveda najprej priskrbeti tkalski okvir oziroma statve. Verjetno bi si jih zelo težko kupili v trgovini, vendar ne izgubite poguma. Preproste statve si lahko izdelate tudi sami ali pa prosite za pomoč prijate¬ lja. Izdelate si jih lahko kar doma ali pa pri krožku, če imate tam na razpolago več oro¬ dja. Začetnik se lahko zadovolji z enostav¬ nim okvirjem oziroma statvami s tkalsko širino okoli 250 mm, saj si lahko tudi na takšnih statvah naredite veliko vzorcev. Naše statve so sestavljene iz naslednjih delov: lasten tkalski okvir, tkalski greben, osnovni valj [statve z našega načrta imajo sprednji in zadnji osnovni valj), blagovni valj im tkalski čolniček. Srednji del pravih statev je v bistvu sestavljen iz več samo¬ stojnih delov, ki pa so pri našem modelu združeni v enoten tkalski greben. TIM 9/10 • 78/79 423 Izdelava statev Vsak del naredite iz deščic ali letev iz trde¬ ga lesa debeline okoli 12 mm. Dimenzij ni treba izbirati natančno po načrtu, ampak naj vam bo ta le okvirno navodilo. Predvsem širino lahko prilagodite glede na to, kako široko blago bi radi tkali. Drugo merilo naj vam bo debelina materiala (lesa), ki ga ima¬ te ina razpolago. Najprej zbijte in zlepite tkalski okvir iz šti¬ rih deščic (deli 1 in 2). Potem po načrtu narišite in izžagajte držala z žlebovi (deli 3 in 4), v katera boste pozneje namestili valje. Žlebove lahko zažagate z navadno ali listnato žago, ki naj bo nekoliko tanjša kot je debelina valja. Jeziček je v držalu upo¬ rabljen kot prožno pero, ki pritiska na valj, ki je na konceh v ta namen osmerokotno obrezan, ter ga tako drži v napetem položa¬ ju, obenem pa tudi dovoljuje obračanje va¬ lja. Tudi drugi žleb ob jezičku izžagajte z ustrezno debelo, to je nekoliko tanjšo žago. Pri izdelavi držal in žaganju morate biti zelo pozorni. Žile lesa v deščici naj tečejo vzdolž¬ no, to je navpično ob jezičkih. Če bi žile lesa potekale prečno, potem bi žlebove sploh težko zažagali, jeziček ne bi bil pro¬ žen in bi se verjetno ob prvem močnejšem pritisku zlomil. Vaše naslednje opravilo je, da držala za valje pribijete na tkalski okvir, in sicer z notranje strani. Na eno stran v vogale pri¬ bijte oba držala (del 3) za blagovni valj, v vogala nasprotne strani pa ob držala (del 4) za sprednji iiin zadnji osnovni valj. Da bi bil tkalski okvir lepši, pribijte deščice drža¬ la z ustreznimi žeblji, še bolje pa boste na¬ redili, če jih boste privili z majhnimi lesni¬ mi vijaki s ploščato glavo. Ob vznožju držal lahko z zunanje strani prilepite tudi kakšno okrasno letev. Blagovni valj (del 5) in oba osnovna valja (del 6) so izdelani iz majhnega trama 12 X 12 mm. Kot smo vam že omenili, ni potrebno, da se teh mer natančno držite, ampak valje in žlebove v držalih izdelajte v sorazmerju enih z drugimi. Vogale osnov¬ nega valja na obeh koncih z nožem obreži¬ te tako, da bo v prerezu nastal osmerokot- nik. S tako osmerokotno odrezanim valjem boste laže po želji in potrebi napenjali niti osnove. Nato vse tri valje spojite skupaj s sponkami ali spojkami in izmerite fin označite mesta, ki jih boste zažagali kot žlebove v valjih. Z žago ustrezne debeline nato izžagajte žle¬ bove v vseh treh valjih naenkrat. Žlebovi naj bodo globoki okoli 3 mm. Potem vzemite valje narazen in v blagovnem valju (del 5) na polovici med žlebovi izžagajte enake žle¬ bove kot prej, tako da bo vseh žlebov v blagovnem valju dvojno število glede na po¬ samezen osnovni valj. Tkalski greben Skozi tkalski greben (del 7) so napeljane posamezne niti osnove. Kot smo že omeni¬ li, je naš tkalski greben sestavljena napra¬ va. Pri pravih statvah leži tkalski greben posebej in je ločen od navpičnih nitk, tako imenovanih ničalnic, skozi očesca katerih so speljane niti osnove. Te navpične nitke so nameščene na tako imenovanih listih. Nitke z osnovnega valja tečejo prek dveh listov, ki se gibljeta navzgor in navzdol v nasprotnem ritmu, ter nato prek tkalskega grebena na blagovni valj. Tam se seveda že navija blago, saj za tkalskim grebenom sko¬ zi niti osnove tečejo niti votka, ki jih tkalski greben drugo za drugo pritiska na že na- tkano blago. Pri naših statvah je postopek tkanja enak, le da so lista in tkalski greben združeni. Naš tkalski greben naredite iz deščic, širo¬ kih 8 mm im debelih 3 mm. Navpične deščice naj bodo dolge 80 mm, vodoravne pa okoli 260 mm, oziroma toliko, kolikor bo ustrezalo ostalim dimenzijam, ki ste jih izbrali. V nav¬ pičnih deščicah izvrtajte na sredini odprtine premera 2,5 do 3 mm, robove katerih oči¬ stite, da ne bodo imeli hrapave površine, tako da se napeljana prejica ali volna ne bo trgala. Če bodo luknje gladke, bo tudi čol¬ niček lepo drsel in se ne bo zatikal. Navpične deščice nato razložite vzporedno na podlago tako, kot so postavljene deske v plotu. Presledek med deščicami naj bo okoli 2 mm. Na sredini jih obtežite z žele¬ zom ali kakšnim težkim predmetom, ali pa pritrdite s spojkami. Nato zgoraj in spodaj na robu prilepite prečne letvice. Morda je bolje, če tudi te obtežite. Ko se bo lepilo dobro posušilo, tkalski greben obrnite in po enakem postopku prilepite prečne dešči¬ ce še na drugo stran. Na ta način boste dosegli, da bo tkalski greben dovolj trden. Ko se vse posuši, površino lesa dobro zgla¬ dite s smirkovim papirjem. 424 TIM 9/10 • 78/79 350 TIM 9/10 • 78/79 425 Čolniček Na čolniček (del 8) navijemo prečno tkalno nit, ki se imenuje votek. čolniček z votkom nato vlečemo skozi zev, ki nastane med nitkami osnove, in tkemo. Sam čolniček iz¬ delajte iz vezane plošče ali deščice debeli¬ ne 2 do 3 mm. Svetujemo vam, da si nare¬ dite več čolničkov, oziroma toliko, s kolikor barvami nameravate tkati. Napeljava volne Na ta način so vaše statve praktično izde¬ lane. Pred tkanjem morate še naviti in na¬ peljati volno na statve. Kot vidite na sliki, je treba na žlebove blagovnega valja od sredine navzven naviti toliko niti prejice, kolikor široko tkanje želite imeti. Polovico niti (z vsakega drugega žleba) povlecite skozi luknje v navpičnih deščicah tkalskega grebena in jih navežite na prvi osnovni valj. Niti dobro navijte iin jih naprtite, nato pa valj namestite v žlebova na držalih. Drugo polovico volne (vsako prej izpuščeno drugo nit) povlecite skozi vmesne odprtine med deščicami in jih navežite na drugi osnovni valj. Tudi te enako napnite in namestite valj v držalo. Pri tem pazite, da bodo niti vseeno toliko popuščene, da boste lahko skozi zev med obema vrstama osnovnih niti vlekli čolniček z navito prejico. Tkanje Naj najprej naštejemo izraze, ki se uporab¬ ljajo pri tkanju: osnova (B), votek (A), ple¬ tivo (tkanina, blago), tkalna širina, rob tka¬ nine. Pri tkanju na velikih statvah se upo¬ rabljajo še drugi strokovni (izrazi, vendar jih tukaj ne bomo naštevali. Puščici ob I črkah A in B (na sliki) nakazujeta smer gi¬ banja votka in osnove. Razne vzorce (risbe v tkanju) naredimo s strukturno risbo, barvnim sestavljanjem, uporabo raznega materiala in raznimi gu¬ bami. Pri tkanju lahko uporabite tudi vse štiri načine istočasno. Vaše možnosti za izdelavo različnih vzorcev so seveda neko¬ liko omejene, vendar s kombiniranjem in prakso lahko veliko dosežete. Tudi pri ve¬ likih statvah so namreč vsi vzorci v bistvu narejeni iz nekaj osnovnih vzorcev. Teh osnovnih vzorcev pa se lahko naučite tudi na naših preprostih statvah. Predstavljamo vam tudi nekaj praktičnih primerov. Tkanina z vezeno risbo V tkalstvu uporabljajo razne vezave blaga, to je razne vrste križanja blaga v tkanini. Z našimi statvami lahko tkete na tak način, kot se tke platno. Kljub temu imate na raz¬ polago več načinov, kako lahko naredite raz¬ lične vzorce za male predmete, ki jih želi¬ te napraviti. Najlaže boste stkali šal za okoli vratu. Najprej napeljite (postopek smo že opisali) po celi širini statev dolga enobarvna vlakna osnove, najbolje iz volne. S čolničkom, na katerega ste navili enak material kot na osnovo, natkite okoli šest centimetrov širok sprednji konec šala. S tkalskim grebenom vseeno preveč ne pritiskajte. Pritisnite le toliko, da bodo v narejeni tkanini še vidna vlakna osnove. Nato namesto naslednjega vlakna votka v tkanino vložite šop volne ali vrvico, zasukano iz enake volne, kot je na¬ peljana drugod (glej tudi sliko). Nato nada¬ ljujte s tkanjem na že prej opisani način. 1 Po šestih ali osmih vtkanih nitih votka po¬ novno vložite v tkanino prečno vez in na¬ redite šest centimetrov šala na enak način kot na začetku. Ta postopek (6 om tkanine, vložena vez, 6 do 8 niti votka, vložena vez, 6 cm tkanine itd.) nekolikokrat ponovimo. Ko se boste bližali koncu šala, morate pa¬ ziti, da vam bo prav na koncu ostalo 6om za zadnji 6 cm širok pas. Če vam takšen enobarven šal ne bi bil všeč, lahko posku¬ site vezi narediti iz volne iz različnih barv. Vsekakor pa morate paziti, da bo tudi volna druge barve iz enakega materiala. Šal nato pazljivo snemite s statev in na začetku in na koncu osnove naredite resice. J Da bi bile vse resice enako dolge, položite nanje ravnilo, resice naravnajte »in jih vse po vrsti odrežite. V šal jih pritrdite s tem, da vedno zavozlate dva sosednja vlakna osnove. Nato šal še zlikajte, in prva stvar, ki ste (jo sami stkali, bo gotova. Blago s prečnimi barvnimi progami Barvni vzorci vam pri uporabi ponujajo več različnih možnosti kot pa prazna strukturna risba, zato jih tudi najpogosteje uporabija- 426 TIM 9/10 • 78/79 mo. Z nadaljnjimi kombinacijami lahko na¬ redite tkanino z dvo- ali večbarvno progasto osnovo. Lahko imate tudi dvo- ali večbarvne prečne proge, kar naredite tako, da upora¬ bite več čolničkov, na katere navijete enak material v raznih barvah. Ena izmed možno¬ sti je tudi oblikovanje četverokotnikov in kvadratov, kjer sta osnova in votek večbarv¬ na in ju pri pletenju izmenjavate. Tako lahko od enostavnih vzorcev pozneje preidete na bolj zapletene. Kadar boste znali dobro de¬ lati z barvnimi progami, si lahko izmislite in naredite daljše predmete z različnimi pro¬ gastimi vzorci. Morda boste imeli s progami v osnovi in kvadratastimi vzorci nekoliko težav, ker so vlakna osnove med seboj oddaljena za do¬ ločeno razdaljo, ker tečejo vzporedno skozi SONČNA ENERGIJA- PRIHODNOST LETALSTVA? Bojan Rambaher Se bomo torej usmerili proti našemu veli¬ kemu darovalcu energije, bomo v letalstvu uporabljali sončne žarke, ki padajo na po¬ vršino našega planeta? Prvi poskusi v letalstvu so bili že narejeni. Eden izmed teh je letalo Astro Flight 7404. tkalski greben, tako da je včasih bolj videti material votka. Glede tega vam svetujemo, da veliko kombinirate in preizkušate, Lotite se tudi izdelave iz raznih drugih materialov in ne samo prejice in volne. Tu je še ličje, morda raznobarvna plastična vlakna, tanka vrvica itd.... Na začetku in koncu vaš (izdelek vedno do¬ bro preglejte in prešijte, da se ne bo paral in cefral. Po želji lahko prišijete tudi resice (opisali smo vam že, kako se to stori). Kadar boste naredili prvi majhen prtiček ali pregrinjalo, se boste dela na statvah vese¬ lili. Če sami nimate veselja do tkanja, lahko statve naredite mlajši sestrici. Če hočete imeti veliko pregrinjalo, pa ga sestavite in sešijte iz več manjših. Pri delu vam želimo veliko uspeha. Na krilih modela, ki imajo razpon okoli 10 m, je črna površina, sončne celice, ki dajejo propelerju prek elektromotorja pre¬ cejšnjo moč. Pri startu letala so potrebni trije možje, nato pa se letalo med njihovim tekom dvigne v zrak. Če vse naprave de¬ lujejo v redu, se letalo dvigne v minuti na višino 130 m in pri tem preleti razdaljo pri¬ bližno šest kilometrov. Sončne celice za tak model so precej drage, saj stanejo okoli 40.000 dolarjev. Podobno letalo na sončni pogon je Solaris, le da je to nekoliko manjše. Konstruktorji takšnih letal še čakajo na občuten padec cen sončnih celic, ki so potrebne sončnih žarkov, ki jih pretvorijo v električno energi¬ jo. Zaenkrat so to res le samo modeli, ven¬ dar smo tudi pri modelih pri današnji zna- TliVI 9/10 • 78/79 427 nosti in tehniki navajeni marsikaj videti. Vsekakor pa od preizkušanja večjega v po¬ manjšanem merilu do uspešnega, praktično uporabnega stroja mnogokrat preteče precej časa. Kljub vsemu je letalstvo vendarle področje, kjer resničnost dohiteva ideje. Tako so ko¬ daljinsko vodenje _ Jan I. Lokovšek DODATKI K ODDAJNIKU TIM XV MEŠALNIK Uvod Mešalnik je namenjen letalskim modelar¬ jem, iki so zahtevnejši pri izvajanju figur. Ker je to dodatek Timovemu RC oddajniku, se s tem vezjem izognemu mehanskim me¬ šalnikom, poleg tega pa ima elektronski več prednosti: — vključujemo in izključujemo ga s priti¬ skom na gumb (stikalo) in to med le¬ tom, — mešanje 'lahko zvezno nastavljamo, prav tako lahko tudii med samim letom mo¬ dela. nec preteklega leta v Veliki Britaniji pri¬ pravljali za start enosedežno letalo na sonorni pogon, nekaj podobnega pa priprav¬ ljajo tudi Japonci. Ameriška revija »Popular Mechanics« je pred kratkim natisnila prerez sončnega le¬ tala, pri 'izdelavi katerega so bili upoštevani najnovejši tehnični dosežki. Sončne celice, vredne 139 tisoč dolarjev, so nameščene po celi površini kril in repa. Razpon kril je 25 m. Prek sončnih celic se napaja elektro¬ motor, energija, ki se tvori, pa je tolikšna, da letalo doseže hitrost 30 do 90 km na uro ter višino do 80 m. Pri startu morajo sode¬ lovati trije možje, letalo pa ima tudi pedal za nožni pogon in lahke baterije, ki dajo propelerju še pol konjske moči. Letalo je precej odvisno od vremenskih pogojev in položaja celic nasproti soncu. Konstruktorji raziskujejo še dalje. Eden iz¬ med problemov je visoka cena celic, vendar bo le-ta po pričakovanju kmalu nižja. Pri¬ pravljajo pa tudi vedno nove in nove pro¬ jekte, kot na primer projekt sončnega letala za 21 potnikov in motorjem z močjo 100 kW. Značilen primer uporabe takega mešalnika je zavijanje, ko nagibu dodajamo tudi smer (poleg višine). Ta delež smeni pri nagibu mora biti dokaj dobro odmerjen, če hoče¬ mo, da bodo zavoji res lepi. S tem dodat¬ kom naredimo zavoj tako, da krmarimo le nagib in višino, smer pa dodaja mešalnik sam. Tako je potrebno namesto treh veličin paziti le na dve, in zato je vodenje prepro¬ stejše, pa tudi »živci« modelarja so tako manj napeti in se laže posveti vodenju. Opis delovanja Problem najprej poskusimo zajeti v blok shemi, ki jo prikazuje slika 34. Zamislili smo s;i vse potrebne funkcije, ki jih moramo realizirati. Te so, podobno kot pri »V« mešalniku, seštevanje in množenje. Zopet uporabimo pristop s pomočjo opera¬ cijskih ojačevalnikov (v analogni tehniki). Zato lahko narišemo s pomočjo slike 34 že električno shemo mešalnika (slika 35). Samo vezje mešalnika je znotraj prekinjene črte. Obenem sta na sliki narisana tudi oba potenciometra za dajanje povelj (s stika¬ loma za zamenjavo smeri hoda) in povezava z digitalnim koderjem oddajnika. Pri smeri sem predvidel tudi regulacijo oblike hoda, 428 TIM 9/10 • 78/79 POTENCIOMETRA ZA DAJANJE POVELJ Sl. 34 Blok shema mešalnika Sl. 35 Električna shema mešalnika TIM 9/10 • 78/79 429 tako imenovano eksponencialno krmiljenje. Le-to vezja samega bistveno ne poveča, saj v ta namen ne potrebujemo nobenih aktiv¬ nih komponent. Mešalnik vključujemo s stikalom, ki ima tri položaje. Če je stikalo v sredini, je mešal¬ nik izključen. V levi smer dodaja, v desni pa odvzema. Ti dve možnosti sta zato, ker lahko zamenjujemo smeri hodov, pa tudi možnosti uporabe samega vezja so tako večje, tudi za druge namene. Delež mešanja reguliramo s potenciometrom P1. Potencio¬ meter P2 služi za regulacijo oblike krmilje¬ nja smeri. Seveda lahko reguliramo tudi ve¬ likost hoda, in sicer s P3 za nagib in P4 za smer. Izbira materiala Operacijski ojačevalniki so univerzalnega | tipa, kot npr. 741, 747, 709, 324 itd. Tiskano vezje sem konstruiral za 324 (LM 324), ki vsebuje štiri operacijske ojačevalnike v enem ohišju. Upori so Iskrini, moči 1/4 ali 1/8 W. Prav tako so Iskrini tudi potenciome¬ tri. Po možnosti nabavimo čim manjše, s 4 mm osjo ali še manj, da ne bi jemali pre¬ več prostora v oddajniku. Enako velja za stikala. Diodi sta univerzalni silicijevi, tipa BA 209 ipd. Gradnja | Vezje zgradimo na ploščici tiskanega vezja velikosti 50 X 38 mm. V merilu 1 : 1 jo pri¬ kazuje stika 36. 'C i so nastale pri delovanju iztrošenega fiksirja, odstranimo v raztopini razbistril ca: 10 g tiokarbamid 5 g limonova kislina 500 ml voda Slike pustimo v raztopini pet minut, nato jih dobro izperemo. Omenim naj pri kemijski retuši še barva¬ nje (toniranje) fotografij. Če sliko potopi¬ mo v ustrezno raztopino, dobimo obarvano fotografijo (rjavo, modro, zeleno ...). V ama¬ terski fotografiji navadno tonilcev ne upo¬ rabljamo, uporabljajo ga foto kemiki, stro¬ kovnjaki, pogosto pri izdelovanju portretov, kajti določena barva poudari oziroma zabri¬ še določen motiv: — črno-sivo-beli fotografski ton deluje stvar¬ no, vsakodnevno, hladno in običajno, — sivi toni delujejo mirno, so topli in ugod¬ ni za oči, — razne nočne posnetke, predmete, ki so slikani v zimskem okolju, opremimo z mo¬ drim tonom, ki deluje hladno, — zelen ton prav tako deluje hladno, upo¬ rabljamo ga, kadar želimo poudariti pred¬ mete, ki vsebujejo mnogo zelene barve (cvetje, gozd itd.). Fotografski triki 1. Fotogram Fotografijo, ki smo jo dobili tako, da smo na neosvetljen list fotografskega papirja (najprimernejši format 13 X 18 cm) položili določene predmete, nato pa smo papir osvetlili, imenujemo fotogram. Zaslonka ob¬ jektiva pri povečeval rtiku mora biti pri iz¬ delovanju fonogramov popolnoma odprta, da čim več svetlobe pade na papir — s tem dosežemo močne kontraste. Papir naj bo brom-srebrne vrste, kontrastne gradacije. 2. Retikulacija Če negativ ali diapozitiv z vode segrete od 60—70° C položimo v hladno vodo (10° C), se pojavi na njem zrnata mreža, ki je posle¬ dica razlamljanja, pokanja emulzije. Retiku- lirana fotografija daje vtis mozaika. Seve¬ da pri tem zanimivem postopku »uničimo« negativ, zato priporočam, da izdelate dvojnik — duplikat. 3. Fotografika Že beseda grafika pove, da so fotografske izrazito črno j bele fotografije brez kakršnih¬ koli poltonov. Fotografičen efekt dosežemo z uporabo visoko kontrastnih razvijalcev, z uporabo tehnično grafičnih filmov in papirja trde gradacije. Da sivine popolnoma od¬ pravimo, večkrat film »obrnemo« — repro¬ duciramo in ga kopiramo, dokler ni na njem nobene sive površine več. 4. Dolga ekspozicija Z osvetlitvijo, ki je daljša npr. od 4 sekund, lahko izvajamo neomejeno število trikov — fotografiramo vozeči avtomobil pri podalj¬ šanem času — dobimo raztegnjeno silhueto avtomobila, svetilko vihtimo po zraku — na filmu bomo opazili strnjeno liso svetlobe ... 5. Večkratna ekspozicija Uporabljamo jo, kadar želimo odpraviti do¬ ločene premikajoče objekte iz območja zor¬ nega kota objektiva (glej TIM 7), namesto 1/125 sek ekspozicije jih napravimo deset z manjšim premorom med posameznimi ekspozicijami. 6. Montaža Če dva negativa položimo drug na drugega — sloj na sloj — imenujemo ta postopek oziroma novo nastali negativ »sendvič ne¬ gativ« — montaža. Montažo lahko izvedemo tudi s pomočjo večkratne ekspozicije. 7. Solarizacija (Sabattijev efekt) Je eden najtežjih pa tudi zelo zanimivih po¬ stopkov. Točnega recepta za postopek sploh ni, podal pa bom okvirne, oporne točke za iz¬ delavo take fotografije. Bistvo pri solariza- ciji je, da negativ toliko preosvetlimo, da preide v pozitiv. Ne lotite se solarizacije pri poltonskih negativih, motiv mora biti kontrasten — tem večji bo kontrast, več verjetnosti je, da bo solarizacija uspela. Primemo kontrasten negativ povečamo na nek fototehničen planfilm — ortohromatski. Film normalno eksponiramo in razvijemo. V določeni točki razvijanja prižgemo luč — (1 s), nato jo ugasnemo in film pustimo, da se do konca razvije. Film moramo raz¬ viti v rapidnem razvijalcu, takem, k, ga upo- 456 Ti M 9/10 • 78/79 Slika 1. S pomočjo raznih optičnih trikov lahko napravimo zelo povprečno fotografijo zelo zani¬ mivo. Na sliki vidite posnetek, narejen z optič¬ no lomljenim steklom — s trick prizmo, ki jo postavimo pred objektiv Slika 2. Na sliki vidite solariziran pozitiv in negativ in nekaj postopnih faz solarizacije (foto Milan Javornik) Slika 3. S pomočjo različnih folij — rastrov lah¬ ko dosežemo tehnično fotografske efekte. Čez običajen negativ je položen poseben raster, ki daje fotografiji svojevrsten videz (foto Miha Ja¬ vornik) (levo) TIM 9/10 • 78/79 457 Slika 6. Montaža dveh filmov. Zelo občutljiv pan- kromatski film sem prekril z ortokromatskim filmom (glej sl. 7). Vendar ta fotografija ni pra¬ va montaža, kajti negativ je samo eden, motiv iz le-tega pa sem enkrat preslikal na pankro- matski film (poltoni), drugič pa na ortokromat- ski film (kontrastne klopi) (foto Miha Javornik). Slika 7 Slika 4. Zbirka retušnih čopičev različnih de¬ belin 458 TIM 9/10 • 78/79 Slika 8. Kako retuširamo > < GE < Z > isi O o. < z DOLGA EKSPOZICIJA EKSPOZICIJA KRATKA EKSPOZICIJA Slika 9. Vpliv ekspozicije na intenzivnost tonov 30min RAZVIJATI IZPIRATI FIKSIRATI IZPIRATI Slika 10. Dolžine posameznih operacij pri izdela¬ vi fotografije Slika 11. Uporaba ortokromatskega filma zbriše s posnetka vse sivine, na fotografiji vidimo samo obrise — princip fotografike (foto Miha Javor¬ nik) Slika 12. Fotogram rahljamo za razvijanje foto papirja. Zrnca se pod vplivom svetlobe v razvijalcu »obrnejo« (glej sl. 2). Film nato normalno fiksiramo in izpiramo. Poznamo več načinov tega postopka: solari- zacija na papirju, črno-sivo-bela solarizaoija, solarizacija v sivem in večkrat solarizirana solarizaoija. TIM 9/10 • 78/79 459 Poleg že naštetih fototrikov poznamo v foto¬ grafski tehniki še mnogo optičnih trikov — z raznimi lečami in ogledali (glej sl. 1). V današnji številki je ob koncu našega le¬ tošnjega kotička več fotografij kot navadno. Upam, da vam bodo dobro (ilustrirale današ¬ njo teorijo in vam dale (vsaj nekatere!) elan za uresničitev vaših lastnih idej. Kot ste verjetno opazili v svojih sestavkih, ni¬ sem nič spregovorili o diapozitivih in o barv¬ ni fotografiji. Če katerega zelo zanima barv¬ na fotografija, naj piše v uredništvo, pa se bomo morda prihodnje leto v naslednjem letniku revije nekaj časa pomudili ob njej. Za konec pa še nekaj nasvetov: Po vsakem razvijanju pomijte foto kadi in pokrijte povečevalnik! Prezračite temnico! Ne pozabite pokriti in shraniti foto papirja! Vso srečo pri delu vam želim in mnogo ustvarjalnih zamisli! II. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV OBČINE NOVO MESTO Kratko sporočilo z drugega srečanja mladih tehnikov občine Novo mesto. Organizirali sta ga ZOTK in osnovna šola Bršljin. Tek¬ movalo je 210 učencev iz 15 Sol. Program je obsegal: A PROGRAM (ogled delovne organizacije) 1. mesto OŠ Bršljin 2. mesto OŠ Katja Rupena 3. mesto OŠ Dolenjske Toplice B PROGRAM (sestavljanje konstruktorske zbirke) 1. mesto OŠ Šentjernej 2. mesto OŠ Mirna peč 3. mesto OŠ Dolenjske Toplice C PROGRAM (spuščanje zmajev) 1. mesto OŠ Grm 2. mesto OŠ Katja Rupena 3. mesto OŠ Bršljin 1. mesto OŠ Katja Rupena 2. mesto OŠ Bršljin 3. mesto OŠ Dolenjske Toplice D PROGRAM (modelarstvo) OŠ Katja Rupena E PROGRAM (SLO) OŠ Dolenjske Toplice Avtorji vseh objavljenih fotografij so člani fotokrožka OŠ Katja Rupena iz Novega me¬ sta. 460 TIM 9/10 • 78/79 TIM 9/10 • 78/79 461 MOST NA KRK Bojan Rambaher Otok Krk leži v kvarnerski otočni skupini in je s 409 km 2 največji otok v Jadranskem morju. Njegov severni del je nekoliko nižji, bolj gozdnat liin obljuden, južni del pa je višji z bolj nerodovitno zemljo. Severovzhodni del otoka je izpostavljen vetru in pogosto zelo močni burji, na zahodni in jugozahodni stra¬ ni, ki leži v zavetrju, pa se razprostira ozemlje z bohotnim rastlinjem in mirnim podnebjem. Na otoku do sedaj ni bilo večje industrije, zelo razvit pa je turizem. Edina povezava kopnega z otokom so trajekti, ki pa (imajo premajhno kapaciteto, da bi lahko hitro in brez čakanja prepeljali na otok tisoče turi¬ stov, ki bi radi na Krku preživeli dopust. Med ljudmi v vrstah, ki so ure in ure čakali na trajekt, je bilo mnogokrat dosti hude krvi in nervoze. Zamisel o mostu med kopnim in otokom je pravzaprav že stara. Samo v zadnjih (desetih letih so projektanti iz cele Jugoslavije in celo iz drugih držav naredili petnajst različ¬ nih načrtov. Mostovi so se razlikovali tako po obliki kot po gradbenem materialu, ki bi ga naj uporabili. Zgodilo se je celo, da je bil začetek gradnje večkrat določen, pa so projekt nazadnje (iz različnih vzrokov opu¬ stili. Prebivalci Krka so si most zelo želeli. Ogor¬ čeni in jezni so bili leta 1971, ko so hoteli gradnjo mostu prestaviti šele v dolgoročni načrt razvoja. Spominjali so se še obljub iz leta 1967, ko naj bi most začeli graditi sku¬ paj z letališčem Reka na Krku. Avgusta 1976 je delo le steklo. Delavci be¬ ograjske »iMostogradnje« in zagrebške »Hi- dromointaže« so se lotili kamnite obale in morskega dna iin prebivalci Krka so bili lahko končno prepričani, da bo most le zgrajen. Odločitev o gradnji mostu je pospešila tudi gradnja petrokemijskega kompleksa ob me¬ stecu Omišalj na zahodni obali Krka. Skozi votli del mostu bo namreč poleg vodovod¬ nih, električnih, poštnih in drugih vodov spe¬ ljan tudi naftovod Adria poleg še nekoliko manjšega naftovoda INE. Petrokemijski kompleks raste v lepem zali¬ vu, ki je zasekan v zahodno obalo otoka. Do sedaj turistično mesto bo s tem stopilo na pot burnega lindustrijskega razvoja. Prvotna lokacija kompleksa je bila ob bližnji Reki, vendar je bila v skrbi pred onesnaže¬ vanjem okolja ta misel nazadnje opuščena. Lokacija je bila potem prestavljena na Krk, od koder bodo v prihodnosti tekli milijoni ton nafte v notranjost Jugoslavije in dalje na Madžarsko lin češkoslovaško. V bočni steni zaliva je že dokončano prista¬ nišče za tankerje, ki bo opremljeno z avto¬ matično napravo za prečrpavanje tekočega tovora. V pristanišču lahko istočasno prista¬ neta dva tankerja. Posebej pomembno je, da naravna globina vode dopušča, da bodo tukaj lahko pristajali tudi tankerji z nosil¬ nostjo do 400.000 ton. Sosednji skalnat je¬ zik, ki sega daleč v morje, so delavci že do¬ cela zravnali iin ga spremenili v ploščad, na kateri že raste vrsta rezervoarjev. Trasa naftovoda poteka od mesteca Omišalj prek mosta na obalo iin čez gorati obalni del prav do Siska. Tam se razdeli v dva kraka. Severni krak pelje -na Madžarsko im češko¬ slovaško, vzhodni pa prek Bosanskega Broda do rafinerije Pančevo. Po dokončanju te prve 462 TIM 9/10 • 78/79 etape naftovoda bo po njem teklo letno oko¬ li 10 milijonov ton nafte. Pozneje, v drugi etapi, se bo njegova letna kapaciteta povečala na 30 milijonov ton naf¬ te. Ko pa bi bile zgrajene še vse druge na¬ prave in rafinerije, pa naj bi se 'kapaciteta na koncu povečala na okoli 34 milijonov ton nafte letno. Pri gradnji naftovoda bodo potrebovali okoli 70 tisoč ton cevi premera več kot 75 cm. Na sami trasi bodočega naftovoda se gradi¬ telji srečujejo z zelo težkimi pogoji. Pogo¬ sto morajo sekati in minirati zelo kamnit in skalnat teren. Najtežji pogoji so na delu trase od obale do notranjosti, kjer je teren bolj primeren za hribolazce kot pa za grad¬ bince. Na mnogih mestih je teren tako strm, da so morali uporabiti za prevoz posameznih kosov cevi tovorno žičnico. Na enem odseku dolgem 300 m je višinska razlika celo 240 m. Trasa naftovoda se dvigne z obale čez gor¬ ski greben na višino 930 m. V notranjosti so naleteli projektanti na druge težave, saj je trasa speljana prek rek, cest in železnic. Predvidoma bodo zgradili dva mostova čez Dravo in Savo, prekoračiti pa morajo tudi še okoli trideset manjših vodnih toikov. Na 26 mestih bo naftovod presekal železnico in cesto. Ob trasi že nastajajo onpaime in kon¬ trolne postaje. Nobenega dvoma ni, da že ta del naftovoda v dolžini 178 km spada med najbolj zapletene gradnje te vrste. Največjo pozornost pa kljub vsemu priteg¬ ne nase most med obalo lin otokom Krkom. Most je projektiral inženir Ifija Stojadinovič iz »Mostogradnje«. O mostu je razmišljal skoraj deset let, sam načrt, ki je na koncu obveljal za najboljšega med petnajstimi, pa je s sodelavci delal dve leti. Projekt je da¬ leč presegel vse druge iin velja za enega izmed največjih dosežkov pri gradnji mo¬ stov. Občudovanje si zasluži iz več razlo¬ gov, predvsem pa zaradi poguma projektan¬ ta, različnih tehničnih rešitev in lastne teh¬ nologije gradnje. Most ima tudi najdaljši železofoetonski lok na svetu, ki za celih 85 m prekaša betonski lok mostu v Gladesvillu v Avstraliji. Sestavljen je iz dveh veličastnih betonskih lokov, ki tvorita hrbtenico mostu. V ožini med obalo iin Krkom se nahaja majhen oto¬ ček Sv. Marko, ki je projektante navdihnil, da so ga uporabili kot zelo primerno narav¬ no oporo za most. Betonski lok med kopnim in otokom Sv. Marko ima razpon kar 390 m. Drugi, manjši lok med otokom Sv. Marko in Krkom pa ima razpon 244 m. Poglavitna tehnična novost, ki so jo tudi patentirali, je montažna gradnja mostnih lo¬ kov. Posamezne železobetonske bloke, ki so težki po 20 ton, pripravijo na plavajočih plo¬ ščadih fin jih pripeljejo pod most, kjer jih z visečimi dvigali dvignejo na most in zabe¬ tonirajo. Pri montaži uporabljajo kabelni žerjav. Kabel je napeljan prek visokih ste¬ brov z otoka Sv. Marka na kopno. Trdnost prefabriciranega betona je 600 kp/cm 2 . Pri gradnji maksimalno uporabljajo mehanizaoi- jo iz bližnje Reke. Prvi del loka s težo 500 TIM 9/10 • 78/79 4 63 ton sta na primer dvignila dva plavajoča žerjava z nosilnostjo 300 in 200 ton. Montažni način gradnje je novost, ker so mostove do sedaj gradili na opažni način. Takšen most je bil zgrajen praktično 'dva¬ krat. Najprej so morali zgraditi celotni opaž¬ ni skelet mostu iz lesa in šele nato so lah¬ ko začeli betonirati. Novi montažni način gradnje je dvakrat cenejši in predvsem mno¬ go hitrejši. Delo na mostu poteka v treh izmenah, v ka¬ terih dela okoli 400 delavcev. Delo prekinejo le takrat, kadar je veter premočan iin ogroža varnost ljudi, ki delajo okoli 60 m nad mor¬ sko gladino. Najvišja točka mostu je 67 m nad morjem. Za primerjavo naj navedemo, Matjaž Zupan MALE ŽELEZNICE Po daljšem času se zopet oglašam iz sveta malih železnic. Tisti, ki ste že nekaj let na¬ ročeni na TIM se morda še spominjate član¬ kov, v katerih sem predstavil mojo maketo in opisal način gradnje. Pri maketi pa ima graditelj največje veselje prav z gradnjo, ko pa svoje delo zaključi, ga prične maketa po malem dolgočasiti. Zato sem se odločil, da svojo maketo podrem in naredim novo. Prejšnjo maketo sem večkrat širil in dogra¬ jeval, tako da ni bila dovolj skladna. Sedaj je stara maketa že podrta, vse še uporabne dele sem 'shranil za novo maketo, vse tire, hiše im podobno pa temeljito očistil. Premi¬ šljeno sem se lotil načrtov za novo maketo. Potekala bo na 1 meter širokih deskah ob vseh štirih stenah sobe. Pri vhodu pa bo dvižni most. Najprej sem si okvirno zamisli! načrt. Osno¬ vo predstavlja dvojni tir z dvema velikima postajama, poleg teh pa še nekaj stranskih tirov. Načrt sem najprej narisal z roko, nato pa z ravnilom. Nato sem začasno postavil tire in odpravil nekaj pomanjkljivosti in na¬ pak. Sedaj sem pričel razmišljati o pokrajini im razmestitvi hiš, tovarn In podobnega. Delo na maketi bom redno fotografiral in v prihodnjem letniku sproti poročal o gradnji da je Goldem Gate v San Franciscu visok le 50 m. Stroški gradnje so precej veliki. Predračun¬ ska cena mostu je bila 336 milijonov dinar¬ jev, po zadnjih ocenah pa naj bii bila končna cena za okoli 50 milijonov dinarjev višja. Stroške naj bi si povrnili z mostnino, ki bi jo pobirali vse do takrat, ko se bo most izplačal, kar naj bi po predvidevanjih trajalo okoli deset let. Sama mostnina naj me bi presegala cene vožnje s trajektom. Leta 1977 so s trajektom prepeljali okoli 500 ti¬ soč avtomobilov, računajo pa, da se bo že prvo leto prek mostu peljalo okoli 900.000 vozil. Most naj bi bil končan konec leta 1980. makete in članke opremil s primernimi sli¬ kami. Upam, da bodo maketarji našli kakšno zanimivost tudi zase. še vedno dobivam precej pisem z raznimi vprašanji. Ker sem pogosto v stiski s ča¬ som, ne utegnem na pisma takoj odgovoriti, poskušam pa le. Nekateri postavljate taka vprašanja, kot na primer kako se dela hribe, hiše in mostove. Opis izdelave zavzema kar tri članke v Timu, zato tega res ne morem odgovoriti v pismu. Vse, ki bi m'i radi pisali prosim, da si najprej pogledate članke, ki so bili v Timu objavljeni in šele nato pišete. TIM pa boste verjetno našli v šolski knjižnici ali pri učitelju tehničnega pouka. Moj najbolj zvesti bralec Toni Krevh iz Ra¬ ven na Koroškem se je zopet oglasil. Posla! mi je tudi nekaj slik svoje makete in odločil sem se, da eno objavim. Slika prikazuje del njegove makete med gradnjo. Piše mi tudi, da se je že odločil za nekatere naknadne izboljšave. Mislim, da bo njegova maketa, ko bo dokončana, prav imenitna, in upam, da bom imel možnost objaviti še kakšno njegovo sliko v Timu. Takih pisem s slikami in opisom makete bi rad dobil čim več, zato pozivam vse bralce, ki imajo svojo maketo, naj mi pišejo. Pa še kratek skok v naše trgovine, še vedno je edina trgovina s priborom za gradnjo makete trgovina Mehanotehnike v Ljubljani, na Tavčarjevi 5. Ker uvoza teh stvari ni, so vezani na domačo proizvodnjo. No, zadnje čase se v tej smeri premika na bolje in tako lahko dobimo v trgovini že marsikaj zani¬ mivega. Poleg cele vrste lokomotiv in vago¬ nov ter tračnic imajo tudi res lepa drevesa 464 TIM 9/10 • 78/79 in smreke, pa nekaj vrst mostov ter posip za izdelavo trave, cest in polja (v zeleni, sivi lin rjavi barvi). V trgovini lahko naročite material tudi po pošti po povzetju, vendar le v vrednosti nad 300 din. Obljubljajo pa tudi, da bodo dobili še nekatere nove artikle. Če boste naročili stvari po pošti, vam na¬ vajam še nekaj cen. Drevesa stanejo 17,55 din, mostovi 50,20 din, posip 16,30 din, vreč¬ ka, stoječe luči za mesto ali za ceste 44,55 dim (te luči imajo žarnico in priključek za transformator). Lokomotive stanejo od Matjaž Zupan ŽELEZNICE Med najvažnejša prometna sredstva spadajo nedvomno poleg avtomobilov, letal in ladij še železnice. Danes imajo železnice ogro¬ men pomen kot prevoznik tovorov, kot pre¬ voznik potnikov pa pomen zgubljajo. Na daljše razdalje jim jih jemljejo letala, na krajše pa avtomobili in avtobusi. Pa si po¬ glejmo, kdaj in kako je železnica nastala. Obdobje železnice se je začelo leta 1830, 139,10 dim do 357,60 din —■ toliko stane par¬ na lokomotiva, iz katere se kadi dim. Vagoni so po 20,00 do 47,35 din, električne kretnice 77,35 din, ročne pa 57,30 din. Transformator za maketo z regulatorjem hitrosti stane 2405 dim. Kot novost pa naj omenim še tire z odbijači za zaključek slepega tira. Stanejo 10,55 din. Toliko za tokrat, prihodnje leto pa nasvide¬ nje. Upam da nas bodo naše trgovine razve¬ selile še z mnogimi novimi artikli, brez ka¬ terih maketarjii ne moremo. ko so v Angliji odprli progo Liverpool—Man¬ chester. Takrat so prvič uspešno povezali dve iznajdbi — parno lokomotivo in tračni¬ ce. Železnica je bila prvo prometno sred¬ stvo, s katerim so ljudje potovali hitreje kot s konjem. Ko so zgradili progo od Lon¬ dona na jugu Anglije do Edinburgha na Škotskem, se je čas potovanja takoj zmanj¬ šal od 10 do 12 dni s konji, na 50 ur z vlakom. Tračnice so poznali že prej, prve so uporab¬ ljali v rudnikih v Transilvaniji že v 16. sto¬ letju, bile so seveda lesene. V 17. stoletju so uporabljali podobne preproste lesene tračnice v Angliji, za prevoz premoga na TIM 9/10 • 78/79 465 kratke razdalje. S časom je promet naraščal in tudi lesene tračnice so zboljševali. Da bi podaljšali njihovo življenjsko dobo, so jih najprej pokrili s pasom trdega lesa, ki so ga lahko menjali, nato pa s kovinskimi tra¬ kovi. Končno so postale cele kovinske. Prve so bile iz litega železa. Take je prvič po¬ skusno uporabil Richard Trevithick v Juž¬ nem VValesu leta 1804, po njih pa je vozil vlak s parno lokomotivo. Žal je lito železo zelo krhek material, zato so tračnice pod težkimi lokomotivami kaj rade pokale. Zato so namesto lokomotiv uporabili za vleko voz konje. Največ so take železnice uporabljali rudniki in le redko so bile to potniške proge. Edini, ki je trdno verjel v pogon s parno lokomotivo, je bil George Stephenson. Leta 1821 je postal glavni projektant železnice Stockton—Dar- lington. Predlagal je uporabo litoželeznih tračnic, ki jih je sam skonstruiral. Ravno tedaj pa je John Birkinshavv izpopolnil me¬ todo za izdelavo 5 m dolgih tračnic iz valja¬ nega železa. Stephensonove tračnice so bile dolge le 1 meter in iz krhkega materiala, zato se je takoj odločil za uporabo teh no¬ vih tračnic. Na tej prvi Stephensonovi železnici so vo¬ zili tako s konji, kot s parnimi lokomotiva¬ mi. Vendar pa so bile parne lokomotive še zelo primitivne in niso zmogle daljše vožnje s polno hitrostjo, tako da so potnike preva¬ žali še s konji. Nato pa je George Stephenson dobil še na¬ ročilo za gradnjo železnice iz Liverpoola v Manchester. Odločil se je, da bo tu edina pogonska sila para. Lastniki proge pa nad tedanjimi parnimi lokomotivami niso bili navdušeni in so predlagali, da bi ob progi zgradili več vlečnih strojev, ki bi z vrvmi vlekli vagone. George Stephenson se je že hotel vdati, vendar pa je njegov sin Robert nadaljeval bitko za parne lokomotive. Leta 1828 (letos je minilo od tega že 150 let) je napravil prvo res uporabno parno loko¬ motivo, ki je kmalu prepričala tudi najbolj črnoglede, da je v parnih lokomotivah pri¬ hodnost. Lokomotiva se je imenovala »Rocket« ali po naše raketa. Pri prejšnjih lokomotivah je ogenj grel vodo v velikem kotlu in tam pritisk pare nikoli ni bil zado¬ sti velik za hitrejšo vožnjo. Robert Stephen¬ son pa je za gretje vode uporabil večje število cevi. Tako je bila površina, kjer sta se stikala toplota od ognja in voda, veliko večja in paro je lahko bolj segrel. Tak osnov¬ ni princip so uporabljali pri parnih lokomo¬ tivah do konca njihove izdelave. Na prvem poskusu je dosegel natovorjen vlak pov¬ prečno hitrost 25 km/h in največjo hitrost celo 50 km/h! Leta 1830 so progo Manche¬ ster—Liverpool odprli in po njej so vozile prve zares uporabne parne lokomotive. Železnica se je izkazala za zelo učinkovit način prevoza, saj je bila hitra, potovanje pa mnogo bolj mirno kot s kočijami, zato se je hitro razpredla po celem svetu. Danes imamo v Jugoslaviji okoli 10 000 km prog, v Sovjetski Zvezi jih imajo okoli 130 000 km, po celem svetu pa jih je okoli 1 000 000 km. Razvoj lokomotiv je šel skokovito naprej. Danes parnih lokomotiv skoraj ne uporab¬ ljajo več, njihovo mesto so zasedle elek¬ trične in dieselske lokomotive. Prvo električno lokomotivo so naredili v to¬ varni Siemens in Halske že leta 1879, prvi enostavni modeli pa so vozili že leta 1837. Lokomotive je sprva napajala elektrika z napetostjo do 660 V, ki je bila napeljana po tretji tračnici v sredini. Nato je napetost narasla na 1500 V in ker je bila napeljava na tleh nevarna, so jo prenesli na žice nad progo, kjer so še danes. Današnje lokomo¬ tive vozijo pri napetostih do 25 000 V, odvis¬ no od sistema, ki so ga vpeljali v posamez¬ nih državah. Najmočnejše lokomotive so danes prav električne lokomotive, saj imajo nekatere celo do 15 000 konjskih moči in dosegajo hitrost 200 km/h v rednem potni¬ škem prometu. Kjer pa proge niso elektrificirane pa je par¬ no lokomotivo povsem izpodrinila dieselska lokomotiva. Parni stroj izkoristi le okoli 6 % energije, ki jo da gorivo pri gorenju, dieselski pa do 40 %, kar govori v prid dieselskega motorja. Prvi vlak, ki ga je po¬ ganjal bencinski motor, je vozil leta 1899 v VVurttemburgu v Nemčiji, prvi dieselski pa leta 1913 na Švedskem. Največji razvoj so naredile dieselske lokomotive v ZDA v letih 1933 do 1937, ko so opustili parno vle¬ ko in prešli na močne dieselske lokomotive. Najbolj znane so take, kakršne dela izolska tovarna Mehanotehnika za makete male že¬ leznice. Današnji razvoj gre v smeri vse hitrejših potniških vlakov, ki že sedaj ponekod vozijo s hitrostjo 200 km/h, in v izboljšave podvoz¬ ja vagonov, tako da je vožnja čimbolj mirna in brez ropota. 466 TIM 9/10 • 78/79 Tudi tračnice so se razvijale vzporedno z lokomotivami. Leta 1840 sta ostali v uporabi le še dve vrsti tračnic. Prve so imele spod¬ njo ploskev zelo veliko, tako da so jo pritr¬ dili kar na podlago, druge pa so bile v obli¬ ki velike tiskane črke I, z odebeljenim zgor¬ njim delom. Te so pritrdili najprej na tra¬ move iz lesa (in danes iz železobetona), te pa so vsidrali na podlago. Take so ostale v uporabi do danes. Posamezne tračnice so dolge 30 metrov ali tudi več, predolge pa ne smejo biti, ker se na vročini raztezajo in bi se zvile, če ne bi bilo med njimi pre¬ sledkov. Danes v glavnem izboljšujejo progo tako, da so vzdrževalna dela čim manjša, po drugi strani pa poskušajo z raznimi sistemi z eno tračnico. Te tračnice so betonske v obliki narobe obrnjene črke T. Najpreprostejše imajo po¬ sebne valje, po katerih se premika vlak. Pri teh pa je trenje precejšnje, zato poskušajo z drugačnimi sistemi. timova fantastika VVinston K. Marks VODOJED Vikend mi je šel po zlu. Sicer pa me to niti preveč ne gane. Želim si samo, da bi šel ribe lovit; z McCarthyjem in ostalimi fanti, kot sem se dogovoril. Preživljam se tako, da s tovornjakom razva¬ žam pivo — sedaj pa je že skoraj ponedelj¬ kovo opoldne in se še nisem dotaknil krmi¬ la. Seveda je res, da dobim pivo po velepro¬ dajni ceni in vsi vedo, da se te ugodnosti včasih tudi pošteno poslužim. Vendar to ni tisto, kar me je doletelo med vikendom. Namesto da bi šel ribe lovit, kegljat ali kar¬ tat, namesto da bi v soboto in nedeljo peljal otroke v zabavni park, sem zapravljal spanje s poskusom. Fantje v Elk’s klubu pravijo, da imam za na¬ vadnega delavca nenavadno radovedne mož¬ gane. Zdi se mi, da je tako zato, ker vedno vidijo, kako berem Popular Science, pa Sci- entific American in podobne reči, namesto da bi se zakadil proti skladovnici »Esquire« revij, ki jih je vselej za čevelj na debelo v Prvi deluje na principu zračne blazine. Moč¬ ni curki zraka dvignejo vlak v višino nekaj centimetrov nad tračnico, kjer lebdi. Ker ni neposrednega stika s podlago tudi ni trenja, torej mora vlak premagovati le zrač¬ ni upor in na klancih silo teže. Vožnja s takim vlakom je izredno mirna in tiha, saj ni nobenih udarcev in tresljajev. Prvi tak vlak je bil francoski Aerotrain iz leta 1967, ki ga je poganjal propeler, kot nekoč leta¬ la. Tak vlak je dosegel hitrost okoli 450 km na uro. Drug možen način pa je zasnovan na dejst¬ vu, da se dva enaka magnetna pola odbijata. Tako je tračnica en magnet, v vlaku pa je drug in vlak lebdi nad tračnico, podobno kot vlak na zračno blazino. Ti modeli so šele v začetni fazi razvoja, razvijajo pa jih v Angliji, Franciji, ZDA in na Japonskem, najbrž pa tudi v Sovjetski Zvezi. Prihodnost je vlakom torej zagotovljena in ni se bati, da bi kmalu izginili s površja zemlje. sredini velike mize v čitalnici — tako, kot to počnejo ostali. No, prav radovedni možgani so krivi, da sem ob ženo, ob kožo na desni roki, pa ob nič koliko zabave in spanja — zares, sedaj sta minila že dva dneva, ko sploh nisem zatisnil očesa! To je tudi poglavitni razlog, da sem se lotil tega pisanja. Nekje sem bral, da se svojih težav najlažje iznebiš, če jih zapišeš. Pri vsem tem pa sem si v petek zvečer, ko sem zapeljal v dovoz pred hišo, še predstav¬ ljal, da imam spet resne težave. Lottie mi je kar s praga razjarjeno zavpila: »Ogenj je ugasnil! Pa še zalilo ga je! Pohiti, no!« Težave, to pa to. Vse skupaj se je komaj začelo. Lottie je menda najbolj čedna nekdanja na¬ takarica — najčednejša od vseh, ki so kdaj izplakovaie peno iz pivskih kozarcev. Smisla za mehaniko pa nima. Žalosten je bil tisti dan, ko je umrl stric Alphons in nama zapu¬ stil 2500 dolarjev, jaz pa sem šel in ji na¬ kupil celo kuhinjo in klet gospodinjskih stro¬ jev — prav zares. Od tistega dne je njeno življenje polno strahu; preveč je ponosna na svoj pralnik za posodo in avtomatično to ali ono, da bi vse skupaj prodala, pri tem pa vedno znova otrpne od groze zaradi ro¬ pota, ki ga povzročajo, in zaradi tresenja, in zaradi vseh skrivnostnih gumbov in lučk in tako naprej. TIM 9/10 • 78/79 467 Ko je tako tistega petkovega popoldneva močan veter upihnil plamen v gorilniku na olje, jo je zajela groza. S taksijem je poslala otroke k stari mami, sama pe je dve uri sedela in se skušala odločiti ali naj pokliče gasilce ali inštalaterja. Ves ta čas pa je olje v ugasli oljni peči teklo čez — v gorilno komoro. »No, pa kaj?« sem zavpil nazaj. »Zapri do¬ vod! Koj bom tam!« Planil sem v garažo in in pograbil tam zaje¬ ten šop cunj, kos vrvice in količek. Že več¬ krat sem se otepal s tem gorilnikom. Potem sem šel v hišo in poljubil njen čedni bledi obraz. Tistih nekaj gub še, ki jih je zarisal strah, se je koj izgladilo. »Kakšen pekač mi daj ali pa kaj podobnega,« sem dejal in začel odstranjevati sprednji po¬ krov gorilnika. Tile težnostni oljni gorilniki zares niso na¬ rejeni tako, da bi iz njih mogel zlahka po¬ brati višek olja. Nekje spodaj je sicer me¬ deninast čep, ampak še nikomur ni uspelo, da bi ga premaknil — tako mi je vsaj pove¬ dal monter. Slečen tehtam 200 funtov, am¬ pak vse, kar sem dosegel, ko sem se spo¬ prijel s čepom, je bilo to, da sem pokvaril orodje. Tako je edini način, da spraviš olje ven pač ta, da odpreš sprednjo plat gorilnika, stlačiš skozi ozki plamenski jašek cel kup cunj, da popijejo olje, potem pa jih potegneš nazaj z vrvico, na katero si jih prej privezal. Se¬ veda moraš oljene cunje lepo lastnoročno ožemati v pekač ali kaj podobnega. »Hej, Lottie,« sem zaklical, »saj to je tvoj novi patentni pekač! Le kako ga bova oči¬ stila, da ne bo smrdel po olju?« Kajpak sem prepozno opazil, kaj mi je pod¬ stavila. V prelepem novem pekaču je bilo že vsaj pol litra olja, ki sem ga ožel iz cunj. Tako sem lepo nadaljeval, spuščal cunje v olje in jih ožemal, zraven pa premišljeval, kako mi bodo ves večer smrdele cigarete in kako dobro je, da razvažam pivo in ne go¬ rilno olje. Navsezadnje sem peč le izpraznil in jo tudi prižgal — samo enkrat mi je resneje udaril plamen skozi odprtino za prižiganje in pose¬ jal saje vse naokrog. Potem sem izlil olje iz pekača za mejo in odložil posodo v pomi¬ valno korito. Lottie je lupila krompir za ve¬ čerjo in njeni zlati kodri so se nekako opra¬ vičujoče znašli na mojem ramenu — žal ji je bilo za packarijo, ki mi jo je pripravila. Jaz pa sem zdrgnil saje in olje s svojih rok in ji rekel, da je že vse v redu, samo drugič, zaboga, naj vsaj zapre dovod olja. Voda, ki je brizgala z mojih rok v pekač, se je zbirala v majhne stisnjene kapljice in me spominjala, da lahko kar vržem v smeti svinjsko pečenko, ki sem jo prinesel za ne¬ deljsko večerjo, če mi prav hitro ne uspe spraviti iz pekača tudi zadnjo sled duha po olju. »Povem ti, kaj bova naredila,« sem rekel Lottie. »Prinesi mi vse svoje čistilne praške in tekočine — vse, kar imaš pri hiši — pa bova videla, kaj bo.« Lottie vselej preskuša kakšno novo čistilno coprnijo in zato mi je znesla za celo naročje najrazličnejših čistil. Jaz pa — veste, ko sem še hodil v gimnazijo, mi je bila kemija prav zares všeč. Sošolci so me zafrkavali — »Charlie, mali znanstvenik« — meni pa je kemija kar šla in od tedaj berem znanstve¬ ne revije. Tako vem, kakšen naj bi bil uči¬ nek detergenta in vse o tem, kako delujejo mila — in nasploh vse tisto, pri čemer se večina ljudi zadovolji kar s tistim, kar piše v oglasih. »Tale,« sem pokazal Lotti, »ima v sebi pre¬ cej sode, veš.« Pokimala je in rekla, da je to tisto čistilo, ki je uničilo njen aluminijasti čajnik. Prav do¬ bro si ga je zapomnila. Nalil sem v pekač nekaj prav vroče vode iz bojlerja, potem pa nasul noter dober zalogaj močnega čistilnega praška. »Vidiš, to je za¬ to,« sem pojasnil, »da zamiliva olje.« »Kaj je to — zamiliti?« je hotela vedeti Lottie. »To pomeni, da se naredi milo. Milo je naj¬ večkrat mešanica sode in olja ali kakšne druge maščobe. Tako naredijo milo, ki se lepo peni.« »Že — ampak saj milo vendar imava,« je dejala. »Le zakaj ne uporabiš raje kar milo s police?« Tako sva se kar precej poglobila v to, kako se dela milo. Medtem pa sem prebral kaj piše na nalepkah cele vrste čistil ter dodal malo tega in malo onega, povrh pa še prilil po malo od vseh »čudežnih« čistilnih sred¬ stev, na katerih sploh ni pisalo, kaj je v njih. Lottie mi je z njej lastno škotsko odrezavost¬ jo pojasnila, da mečem proč dobra čistila in da se motam okrog pomivalnega korita prav takrat, ko je najmanj treba in ima ona polne 468 TIM 9/10 • 78/79 roke dela. Zato sem dodal še prgišče čistil¬ nih kosmov Doozey, nalil v pekač do roba vroče vode, potem pa ga odrinil prav nazaj v korito, naj se vse skupaj dobro zbrozga in počisti. Ko sva povečerjala, sem sedel v dnevni sobi in bral časnik. Zaslišal sem, kako Lottie nekaj gode pri koritu. Ker tega ponavadi ne počne, sem vstal in šel, da pogledam, kaj je narobe. »Lepa svinjarija,« je zagodla in pokazala pro¬ ti pekaču. Godlja v njem se je ohladila in napol strdila v nekakšen žele. »Aha,« sem dejal, »torej sva dobila prena- sičeno raztopino. Ko se je ohladila, je koa- gulirala.« Lottie se je namrščila. Vedno postane ner¬ vozna, kadar uporabljam velike besede — to pa počnem samo, kadar govorim o kemiji in podobnih rečeh. »Prav, potem pa jo razkoaguliraj in jo iztresi iz mojega pekača,« je odločno presodila. Moje znanstveno radovedne možgane je za¬ ščemelo, ko sem dvignil pekač in ga odnesel pod luč, na mizo. Pred nami je bila torej želatina iz raznoraznih čistil, ki se vsa hva¬ lijo, da so najboljša. Le kakšne lastnosti ima ta nova kombinacija? S štedilnika sem vzel kozico, v kateri je bilo na dnu precej prižganih ostankov kore¬ nja. Lottie jih je odmakala pod prst debelo plastjo vode. Ko sem posegel po jedilni žli¬ ci, se je Lottie uprla, »čuj — če se že mo¬ raš lotiti spet enega izmed tvojih poskusov, potem vsaj najprej iztresi tole packarijo in mi daj pekač, da ga bom očistila.« Tako sem si prihranil za skodelico zdrizaste mešanice in Lottie se je lahko spet posve¬ tila svoji posodi. »Še žal ti bo,« sem polglasno zagodrnjal, »če se izkaže, da imava samo tole kepico nečesa, kar je nemara najboljše čistilo na svetu. Komaj za skodelico ga imam.« Samo minuto kasneje sem bil že vesel, da me ni slišala. Ko sem stresel za jedilno žlico mešanice v kozico in jo malce premešal, se ni raztopila in razredčila v dodatni vodi, am¬ pak je očitno ostala prav tako gosta kot prej, samo vso vodo je posrkala vase. »Daj mi pekač za zavitke,« sem dejal. Lottie je vzdihnila, vendar je privlekla iz police pekač in mi ga dala. Potem sem iz¬ tresel žele iz ponve s prižganim korenjem — in se dokopal do prvega pomembnega odkritja. Godlja zagotovo ni bila za rabo za čiščenje prismojenega korenja. Kozica je bila suha kot poper, korenje pa tudi. Videti je bilo izsušeno in se je držalo dna kozice še bolj kot prej. Podrgnil sem po korenju s prstom in gornje plasti so se od¬ luščile kot droben prah. Potem sem opazil, da ni ostala v kozici niti trohica želeja. Ko sem ga iztresel, je padel iz kozice ves hkrati, kot bi se skušal obdržati skupaj. Zogleneli ostanki korenja na dnu kozice so bili tudi trdi in suhi. če kdaj, potem sem tokrat zagotovo imel pred seboj ostanke, ki jih je mogoče očistiti samo tako, da jih zdrgneš iz posode. Pekač za zavitke je bil sedaj poln skoraj do roba. Krogličasta godlja se je nekako valjala po njem, kot bi skušala najti kar najbolj iz¬ ravnan položaj, kar ji je slednjič tudi uspelo. Gibanje ni bilo niti zdaleč tako presenetlji¬ vo, kot nenavaden mir, ki je zajel površino, ko se je umiril zadnji valček. Zdelo se je, da godlja na nekaj čaka. Skušnjava me je pritegnila bolj kot klop v parku, na kateri je listek »Sveža barva«. Potisnil sem svoj prst v godljo — kar v sredino. Iz sredine je šinil valček, prav tako, kot če vržete v ribnik kamen, se odbil od roba pe¬ kača in se strnil proti mojemu prstu. Ko ga je zadel, se je površina vzpela ob prstu za nekaj milimetrov. Sledil je še en valček in spet nekaj milimetrov — približno tedaj pa sem začutil nekaj, kar je bilo še najbolj podobno rahlemu sesanju. Morebiti lahko tudi rečem, kot bi se me nekaj oprijemalo. Kajpak sem prst naglo izmaknil in ga od¬ ločno otresel nad pekač, čeprav je bilo to docela nepotrebno. Niti trohica godlje ni ostala na njem. Zato pa je bil moj prst suh kot prah. Tedaj sem začutil, da mi nekdo gleda čez ramo. Nisem se motil. Lottie je bila in na njenem obrazu je bilo toliko groze, da se zares nisem najbolje počutil. »Iznebi se te reči, Charlie,« je zahlipala. »Iznebi se je! Vrzi jo ven! Prosim!« »No, no, srček,« sem dejal, »saj ni živa.« »Pa je!« je tiščala svoje. Lottie precej klepeta in si rada izprazni srce. Vendar običajno ne govori izmišljotin. Kadar kaj naravnost pribije, denimo, da je to in to tako in tako — potem stori to prav iz skrajnih globin njene 22-karatne ženske intuicije. Pri tem ima skoraj vselej prav. TIM 9/10 • 78/79 4 69 »Le kako naj bi bila živa?« sem vztrajal. Marsikdaj tiščim svoje, kadar vem, da ni¬ mam prav. Tokrat sem ugovarjal zato, ker sem hotel izbrisati z ženinega obraza tisti strašni izraz. »Le lepo pojdi v dnevno sobo in se sprosti,« sem dejal. Potem je mala Lottie, ki ima značaj kot bacek in zlate lase, storila nekaj nepriča¬ kovano strašanskega. Še vedno je zrla prek moje rame v pekač za zavitke, nato pa glas¬ no zavreščala in zbežala iz hiše. Hip zatem sem že slišal, kako je moj avto s 50 km/h speljal v vzvratni prestavi po navozu pred hišo. Gume so obupno zacvilile na cesti in ni je bilo več. Niti za milimeter se nisem zganil. Ko je zavreščala, sem pogledal proti želeju, da bi videl, kaj je narobe in videl, kako polzi prek roba pekača proti meni. Nekaj malega sem vedel o Korzybskem in o tem, kako je vse in vsakogar silil, naj si privoščijo kratek kortikotalamičen premor — tako mu je pravil — kadar si prav vražje preplašen. Privoščil sem si torej kortiko-ta- lamičen premor, kar v resnici pomeni, da šteješ do deset, preden ukreneš karkoli. Medtem pa jo je Lottie pobrala iz hiše. Ko sem opravil s štetjem, sem tako odskočil nazaj prek kuhinjskega stola, da sem očitno moral prileteti z glavo ob rob pomivalnega korita. Ko sem se osvestil, je bila polnoč že mimo. Luč v kuhinji je še vedno gorela in o Lottie še vedno ni bilo niti sledu. To sem zagotovo vedel, če bi bila tu, bi me med¬ tem že spravila v posteljo. Naj sem si pri¬ voščil še toliko izdelkov svojega delodajal¬ ca — Lottie me ni nikdar pustila, da bi pre¬ spal na tleh v kuhinji. Njenih 110 funtov teže je kar dobra protiutež na mojih 200 — na več načinov. Za svojega dedca vsekakor dobro skrbi. Šele tedaj sem se zavedel, da vsega tega ni kriva prevelika merica piva. Spomnil sem se nečesa o polni posodi nekakšnega mil¬ nega želeja. Posoda je bila še vedno tam. Dolg pramen napol prozorne godlje se je obesil čez rob mize. Še vedno je visel tam — kot nekakšna zločesta ledena sveča. Buška na tilniku me je tako bolela, da se najprej nisem zavedel, kaj je narobe z zra¬ kom. Potem pa mi je boleče suho grlo po¬ vedalo, kaj in kako. Zrak je bil tako suh, kot tisto poletje, ki sva ga prebila na tistem zašarjenem ranču v Arizoni. Nosnice mi je kar stiskalo in jezik se mi je zdel kot prgi¬ šče zgubanih feferonov. Ko sem se pobral in pogledal na mizo, bi me skoraj znova zmogel brezglavi strah. Tokrat pa je premor zalegel in uspelo mi je, da sem zbral misli. Najsi je bila ta godlja živa ali mrtva — vse¬ kakor je bila najučinkovitejše sušilo, za ka¬ terega sem kdajkoli izvedel. Popila je vodo v kozici s korenjem, posesala vlago z mo¬ jega prsta in se potem nekaj ur ukvarjala s tem, da je goltala vlago iz zraka. Godlja je bila žejna. Alkohol privlačuje vodo — in tale godlja jo je tudi, samo še mno¬ go bolj. Še več — sama je posegala proti čemerkoli, kar je imelo vodo v sebi — na primer proti meni. Prav zaradi tega se je godlja scedila prek roba pekača. Le kaj naj bi bilo na vsem tem tako groz¬ ljivega, sem se vprašal. Tudi rastline rastejo proti vodi. Že — ampak rastline so žive! In prav to je dejala Lottie — preden je za¬ čela vreščati. »Tak žejna si?« sem glasno pobaral godljo. »Prav, če je tako, ti preskrbim zaresen po¬ žirek pijače!« Vzel sem vedro iz shrambe, potem pa še lopar za omlete in spraskal godljo iz pekača. Celo pramen, ki je visel z mize, sem po¬ bral in zdelo se mi je, da je nekako hvale¬ žen, ker se sme vrniti v osrednjo gmoto v vedru, ki je bilo polno nekako do četrtine. Potem sem postavil vedro v korito za iz¬ plakovanje perila in na vso moč odprl vo¬ dovodno pipo. Približno čez poldrugo sekun¬ do bi si skoraj izpahnil zapestje, ko sem pipo spet hlastno zapiral. Ne samo, da je žele popil vso vodo, ne da bi se razkrojil, ampak je začel celo plezati ob curku v ne¬ kakšnem stebričku, ki je meril slab deci¬ meter v premeru. Voda pa je kar tekla v stebriček in izginjala. Ko mi je spet uspelo zapreti vodo, je že¬ latinasta grdoba razočarano čofnila nazaj. Sedaj je bilo vedro že čez polovico polno godlje. Za poskus sem vrgel v godljo kocko ledu. Še pljusknila ni. Površina se je odmaknila, da je kocka napravila vanjo kar zajetno vdol¬ bino, koj zatem pa se je godlja že začela plaziti nazaj, kot bi previdno pokušala led. Nisem več mogel zdržati v izsušenem zra- 470 TIM 9/10 • 78/79 ku, zato sem na stežaj odprl okna in vrata ter pustil hladni, vlažni nočni zrak v kuhinjo. Medtem je ledena kocka izginila in niti sle¬ du ni ostalo za njo. Sedaj, ko je zrak spet postal vlažen, se mi je zdelo, da vidim v želatini nekakšno nemirno lesketanje. Pozvonil je telefon. Lottina mama je bila in vedeti je hotela, zakaj je Lottie pribežala k njej docela histerična — in pa to, kje sem bil jaz ob sedmih zvečer. Ne vem, kaj sem odgovoril, vsekakor pa je zaleglo. Lottie se ni vrnila in tudi telefonirali nista več. Ko sem se vrnil k vedru, se mi je zdelo, da je želatine spet več, vendar zagotovo nisem mogel trditi, ker si gladine nisem označil. Iz omarice z zdravili sem prinesel Lottin termometer in pomeril temperaturo želatine, živo srebro je obstalo na 21 sto¬ pinjah. Prav toliko je kazal tudi termometer na steni. Le kakšno »življenje« naj bi to bilo, če pa sploh nima svoje lastne temperature. Sicer pa — kakšen metabolizem naj bi pri¬ čakovali od nekakšne godlje, ki se hrani samo z vodo iz jezera Michigan — kar na¬ ravnost iz vodovodnega zbiralnika? Potem sem vzel iz male, lepo urejene Lotti- ne mize svinčnik in blok in si začel zapiso¬ vati podatke. Vprašal sem sem, kolikšna je pravzaprav gostota godlje. Led je plaval na njej in ve¬ dro se mi je zdelo težko. Razbil sem termo¬ meter in spustil kapljico živega srebra na nemirno površino. Kapljica je počasi tonila proti dnu — sicer pa se ni prav nič zgodilo — ne kapljici, ne godlji. Godlja je bila torej težja od vode in lažja od živega srebra. Potem sem vzel iz hladilnika pivo in ga iz- pil. Zadnjih nekaj kapljic sem poškropil na godljo. Kapljice so cvrčale po površini, do¬ kler od njih ni ostalo nič, razen malo fine¬ ga prahu. Majhen val je odrinil prah proti robu vedra, kot bi hotel očistiti žejno sre¬ dišče za naslednji podvig. To pa je pritegni¬ lo moje oči k robu vedra. Tekočina tam ni bila ne vbokla in ne izbokla. Skušal sem se spomniti, kaj to pomeni in sklenil, da tekočina nima površinske nape¬ tosti, kar sem lahko razumel, saj jo je vsaj delno tvoril detergent. Že — ampak mar sem res ustvari! novo ob¬ liko življenja? Je bila godlja zares živa — kot je dejala Lottie? Zagotovo se je znala razmnoževati. Pa tudi dovolj pameti je mo¬ rala imeti, da je lahko spoznala, kje je še kaj vode — kot takrat, ko se je z mize steg¬ nila proti meni. Ni še tako dolgo tega, kar je neki sloviti biolog zapisal, da se je življenje začelo najbrž v sivi davnini, ko je Zemlja šele na¬ stajala. Dokazoval je, da je vse čenčanje o stvaritvi neumno in da se je vse skupaj naj¬ brž zgodilo tako, da so se medtem, ko se je Zemlja ohlajala, mešale najrazličnejše ke¬ mikalije — pri tem pa sta slučajno nastali ena ali dve kombinaciji, ki sta imeli zna¬ čilnosti prvega življenja. Z drugimi besedami — ta fant je svojo zgod¬ bo končal prav tam, kjer je g. Darvvin začel svojo. Jaz pa — no, jaz pravzaprav ne vem. Lottie hoče, da grem vsako nedeljo z otroki v cer¬ kev in to počnem čisto rad. Če pa je ta kemična teorija o nastanku življenja prava — no, potem se mi zdi, da ima precej ljudi o vsem skupaj precej napačne predstave. O tem sem že večkrat tuhtal. Le kako pa naj bi razložil jaz ali pa tisti biolog tole drgetavo godljo protoplazme, na katero sem tako slučajno naletel v petek ponoči? Napravil sem še nekaj poskusov. Poiskal sem fantovo malo enciklopedijo in si pre¬ bral nekatere reči, ki sem jih že pozabil, pa še nekaj takšnih, ki se jih pač nikdar nisem učil. Tako sem pričakal sobotno jutro. Telefonira¬ la sta mi Fred in Claude in hotela vedeti, kaj bo z ribolovom. Nekako sem se opravičil. Sicer pa me ni nihče nadlegoval. Vso so¬ boto sem študiral. Povrh še vso noč in celo nedeljo. Toda nikakor mi ni uspelo najti od¬ govorov, ki bi me spravili z našim župnikom. Videti je bilo, da sem ustvaril nekakšno zvrst življenja. Zgoditi se je moralo ali to — ali pa je nekakšna oblika življenja v peči na olje, ki je dremalo bilijone let, nenado¬ ma odkrila, da ji pogoji ugajajo in da se lahko odpove zimskimu spanju na račun razmnoževanja. Ves čas pa me je preganjala misel, da mo¬ ram imeti pred seboj nekaj, kar ima komer¬ cialno vrednost — kulturo nečesa, kar lahko nekako revolucionira katero izmed vej kemi¬ je ali biologije. Niti toliko časa si nisem privoščil, da bi si spekel jajce. Našel sem nekaj piškotov in če je postal moj želodec le preveč glasen, sem popil steklenico piva. Zaspan pravzaprav nisem bil, čeprav se mi TIM 9/10 • 78/79 471 je zdelo, kot bi mi nekaj potiskalo oči za cel decimeter v lobanjo. Tudi mali kemijski komplet mojega fanta mi ni povedal kaj prida, ko sem opravil tistih nekaj preskusov, ki jih poznam. Lakmusov papir je ostal ali moder ali pa rdeč, če sem ga vtaknil v želatino. To me je malce prese¬ netilo, saj sem za začetek dodal v tisto, iz česar je nastala godlja, precejšnjo merico luga, šele potem pa vsa ostala čistila. Tako so moji zapiski naraščali — moje zna¬ nje pa ne. V nedeljo opolnoči je bilo še ved¬ no videti, da ima moja želatinska iznajdba samo eno pomembno lastnost: sposobnost, da brez konca pije vse, kar vsebuje vodo. Povrh se je zdelo, da porabi samo vodo. Trdne snovi iz raztopin je želatina odstrani¬ la vstran kot raznobarven prah. Dotlej je godlja že prerasla vedro in do dveh tretjin napolnika kad za izpiranje perila. Po¬ časno kapljanje iz pipe je vzdrževalo povr¬ šino moje pošasti v neprestani ekstazi — kot bi dajal pijancu pivo po kapljicah. Oči kar nisem mogel odtrgati od prizora, kako je po vsaki kaplji vode nastala na povr¬ šini želeja izboklina, se iztegnila, da bi do¬ segla več moče, potem pa se je z razočara¬ nim pljuskom sesedla sama vase. Šele okrog dveh zjutraj sem se malce iz- treznil. Morebiti pa me je po vsem tem času le začel spet zmagovati strah. Zavedel sem se, da je pred menoj nevarnost. Preveč neprespan sem bil, da bi mogel na¬ tančno presoditi, v čem se skriva nevarnost — vendar je začel v meni rasti leden odpor do cele zadeve. »Ubij to reč!« se je od nekod oglasilo v moji glavi. »Znebi se tega, Charlie!« Znova sem med spomini zaslišal Lottino vreščanje. Zazdelo se mi je, da mi je ta¬ krat naročila nekaj hudo pomembnega. Ne¬ nadoma sem postal jezen. »Pijače hočeš, mar ne?« sem glasno zavpil. Pristavil sem čajnik in ko je iz njega po¬ šteno sikala para, sem ga odnesel nazaj h koritu. »Presneto popopran bo požirek, ki ti ga preskrbim,« sem zarenčal. To, kar se je zgodilo potem, bi prav rad pozabil. Žolca je splezala navzgor ob curku kropa desetkrat hitreje, kot prej ob curku hladne vode. Prodrla je v čajnik, odpahnila pokrov in se razlezla po moji roki z nekak¬ šnim vročesuhim gomazanjem. Odvrgel sem čajnik v korito in glasno zavpil od bolečine. Vreli žele se je dovolj dolgo oklepal moje roke, da je razjedel meso skoraj do kosti. Potem je čofnil nazaj v korito, jaz pa sem se grabil za zapestje, in glasno stokal od bolečin. Zajel me je val norega besa. Stopil sem po svoje veliko spajkalo, s katerim ponavadi ožigam staro barvo, jo prižgal in načrpal to¬ liko plamena, kolikor je le šlo. Plamen sem usmeril v korito. Zgodilo se ni nič posebnega. Želatina se je odmikala od hrumečega plamena, vendar ni splezala prek roba kadi. Nekako se je uskočila, usmeril sem plamen naravnost. Godlja ni gorela. Vedno manj in manj je je bilo in tisto, kar je ostalo, je postalo nekako megleno. Ko sem dosegel dno kadi, se je zadnja kepa kar precej hitro gibala sem ter tja in skušala uiti vročini, vendar mi ni ušla. Uničil sem vse, do zadnje mrvice in ko sem spustil spajkalo v kad, sem se med solzami smejal. Spajkalko sem bil držal z ožgano roko in zdi se mi, da sem potem omedlel. Kmalu sem se zavedel. Z maščobo sem si premazal roko in tako mi je malo odleglo. Potem sem vzel nekaj aspirinov in sedel k Lottinemu pisalnemu stroju. Vedel sem, da ne bom zaspal, dokler ne stresem vsega tega iz svoje glave — približno tako, kot se je zgodilo, saj sem vedel, da vsega naj¬ brž niti sam ne bom verjel, ko postanem spet normalen. Tako, sedaj sem vse lepo zapisal. Zaspal pa še vedno nisem. Nič me ne skrbi, kako se bom zbogal z Lottie. Najbolj čudovita in razumevajoča žena je, kar jih je kdo kdajkoli dobil. Tudi moja roka je že menda kar dobra. Pre¬ mazal sem jo z maščobo in jo povil z gazo in povojem — lahko bi vozil tovornjak, če bi le hotel. Ni me strah, da bi me ozmerjali ali celo pognali, ker danes zjutraj nisem prišel na delo. Ne — razlog za to, da se danes še nisem dotaknil krmila na mojem tovornjaku za raz- važanje piva, tiči nekje drugje. V petek zvečer, ko je Lottie hotela pomiti pekač, sem prihranil za svoje poskuse sa¬ mo za skodelico želeja. Vse ostalo je od¬ plaknila v kanal. Kanal se izliva v jezero Michigan. Pivovarna, kjer nalagam pivo, je prav na obali jezera Michigan. Ne upam se odpeljati tja dol in pogledati, kaj se je zgodilo. 472 TIM 9/10 • 78/79 MLADINCI Šolarji, ki zapuščate osnovno šolo! Pred vami je izbira poklica — morda se boste odločili za gradbeništvo. Oglejte si, kakšne možnosti so pred vami, če se odločite za katerega od poklicev, ki jih navajamo. V času šolanja imate urejeno bivanje in možnosti za nemo¬ teno učenje v našem domu učencev, v času praktičnega pouka pa v domu učencev ter v samskih domovih GRA¬ DISA, ki so lepo in prijetno urejeni. Hrana in stanovanje sta brezplačna, poleg tega pa prejmejo učenci tudi na¬ grado — čim boljši je šolski delovni uspeh, višja je nagrada. Če ste se odločili za katerega od poklicev v gradbeništvu, se prijavite našemu centru za izobraževanje, Gradis — Centrala, Ljubljana, Šmartinska 134/A. V letošnjem letu bomo sprejeli: 30 učencev zidarske stroke 80 učencev tesarske stroke 5 učencev mizarske stroke 20 strojnih ključavničarjev 5 ključavničarjev 2 elektrikarja 30 železokrivcev 25 betonerjev 10 opažarjev POGOJI ZA SPREJEM Učenci, ki se želijo usposabljati za poklice v gradbeništvu, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so stari 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da so dokončali osemletko, — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, za katerega se prijavijo. Sprejemamo tudi učence z nedokončano osemletko, ki imajo dokončanih 6 ali 7 razredov osnovne šole. Te uspo¬ sabljamo za poklice: žagar, betoner, opažer in zidar. Kan¬ didat mora za sprejem v uk predložiti naslednje doku¬ mente: 1. Lastnoročno napisano prošnjo s kratkim življenjepisom. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško spričevalo. 4. Rojstni list. SPREJEM UČENCEV Učence sprejema Center za izobraževanje, Gradis, Ljublja¬ na, šmartinska 134/A — praviloma od 1. junija do 31. avgusta v vsakem koledarskem letu. Starši oziroma skrbniki učencev morajo skleniti pismene učne pogodbe z delovno organizacijo najpozneje v 15 dneh po sprejemu učencev. TIM 9/10 « 78/79 473 I mali oglasi Prodam več Zabavnikov po 1,50 din, super stri¬ pov ter veliko delov transistorskih sprejem¬ nikov. Prodam tudi več albumov: Odpisani, San- dokan, Super moto, Diznijev. Kupim pa TIM let¬ nik XV, številke; 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 9-10. Boris Grobljar Podšentjur 3 61270 Litija Prodam teleobjektiv star tri mesece. Goriščna razdalja 180 mm; svetlobna moč 1:2,8. Navoj M 42 X 1. Prodam še tri filtre. Matija Loboda Loka, Stoparjeva 16 61234 Mengeš Prodam zvočnik 8 Q 2 W 1 kos stane 30.— din (popolnoma nov). Dani Navodnik Kozakova ul. 12 63000 Celje Ugodno prodam: domofon — hišni telefon EL- VOX za 2.300.— din; gramofon TOSCA 5 za 1.700.— din; magnetofon PHILLIPS N 222 1 za 1.400.— din; digitalno ročno uro OUARTZ 3 za ca. 900.— din; žepni računalnik Texas Instru¬ ments Tl 30 s 47 operacijami za 800.— din; star TV sprejemnik (dela — kupec ga naj pride iskat osebno) za 550.— din; tonski generator 2 Hz — 20 kHz za 250.— din; spajkalnik ERSA multitip 15 W za 180.— din. Stvari pošljem po povzetju. Dušan Šinkovec Melikova 31 61000 Ljubljana Prodam TV igre izdelane po načrtu iz Tima. Igre so brez usmernika in stikal. Prav tako pro¬ dam komplet polprevodnikov za TV igre (IC, transistorji, diode). Lojze Tomaževič Zg. Besnica 67 64201 Zg. Besnica Prodam letalski motor 2,5 ccm G-20 Super Ti¬ gre. Zraven dodam še dve svečici in tekmoval¬ no eliso. Vse skupaj za 500.— din. Prodajam tudi načrte letalskih modelov (vse kategorije). Piši¬ te na naslov: Edi Brus Vojskarska 5 65280 Idrija Prodam skoraj novo napravo za daljinsko vode¬ nje FUTABA 2/4 kanalov. Garancija naprave se začne od prvega popravila dalje. Prodam tudi komaj utečen motor SUPERTIGRE X 21 ABC CAR (30.000 obratov v min., 1 KM) z avtomobilskim vztrajnikom, sklopko, nosilci, izpuhom in pove¬ zavo do izpuha ter glavo za hlajenje. Davor Apollonio Pot pomorščakov 15 d 66320 Portorož Tel.: 066/75-096 Prodam naslednje načrte s podrobnim opisom izdelave: vvalkie-talkie 1 km, 27 MHz; oddajnik domet 11 km, na mikrofon, sliši se na vsakem UKV radijskem sprejemniku, 0,4 W; detektor ko¬ vin z globino odkrivanja 60 cm; oddajnik za laž¬ je iskanje rakete, 2 km, 104 MHz in še vrsto drugih (oddajniki, digitalne ure). 1 kos stane 30.— din, 7 kosov (po vaši izbiri) pa 100.— din. Dobava takoj. Sandi Jager Drapšinova 18 63000 Celje TOMOS CROSS 50 Junior, ohranjen, obnovljen in pripravljen za tekmovanje prodam. Ogled in informacije vsak dan razen srede od 16.—18. ure ! na naslov: Rado Por Finžgarjeva 19 64260 Bled Tel. 064/77-772 Kupim ploščice tiskanega vezja. Ponudbe pošljite na naslov: Marko Carl Nikolaja Pirnata 18 65280 Idrija Prodam letalski motorček 6,5 ccm znamke HP, nov za 1.700.— din in avtomobil formule 1 na i daljinsko vodenje, prav tako nov za 2.000.— ■ (brez motorja). Štefan Zver Partizanska 106 69220 Lendava ' Prodam čisto nov še nikoli polnjen VARTA niko- kadmijev akumulator z močjo 8,9 V, 1,2 A. Prve¬ mu kupcu dodam kot rabat rabljen motor MA- BUCHI. Cena po dogovoru. Boštjan Tepina Črtomirova 36 64260 Bled Tel. 064/77-734 Prodam 3 LP plošče, dobro ohranjene. LOVE j LETTERS FROM ELVIS — izvaja Elvis Prisley, j JETHRO TULL z albumom SONGS FROM THE WOQD, ploščo ABBA z naslovom THE ALBUM. Cena plošče je 70.— din. Ponudbe pošljite na naslov: Boris Budal Komen 4 66223 Komen Prodam: Motorrad katalog (katalog motorjev) za 70.— din, pokvarjen gramofon Traviata za 200.— din, dva albuma za značke češke izdelave (en po 600.— din), dva ročna vrtalna stroja (140.— din za enega), spajkalnik za 100.— din, nov fo¬ toaparat BE1RETE VSN brez futrole za 400.— din. Ponudbe pošljite na naslov: Edvin Zidarič Marmontova 3 62000 Maribor 474 TIM 9/10 • 78/79 Prodam transformator 220 V = 3V — 5V — 8 V, zvočnik 8 E 8 W za 75.— din, avtomatsko varovalko (220 V — 380 V) za 50.— din, elektro- motorček 220 V za 120.— din. Tine Valič Farčnikova kolonija 65 61410 Zagorje ob Savi Prodam dobro ohranjeno moško kolo Brioni. Ima zadnje vzmetenje, sedež z naslonjalom in tri prestave. Cena 1.000.— din. Iztok Zorko Ul. Ivana Roba 26 68000 Novo mesto Prodam RC napravo za daljinsko upravljanje mo¬ delov MULTIPLEX 4 (sprejemnik, 4 servomeha- nizmi, akumulatorji, polnilec za akumulatorje). Branko Dežman Naklo 156 64202 Naklo Prodam ali zamenjam ribiško palico z avtomatom za navijanje laksa znamke RYOBI 30. Zamenjam pa za 2,5—3,5 ccm eksplozijski motorček s 4,8 V NiCd akumulatorčkom (DEAC), po potrebi do¬ plačam. Zglasite se na naslov ali pišite: Drago Gale Sp. Rudnik c. 11/22 61000 Ljubljana Prodam material za maketo železnice po HO sistemu: 20 m tirov, 12 kretnic, transformator (2 izhoda — za napajanje el. signalov in pogon vlaka), stop signal, 3 mostove, kolodvorski nad¬ hod za pešce, 5 potniških in 12 tovornih vago¬ nov ter 7 lokomotiv. Mirko Maher Krakovska 11 61000 Ljubljana Tel. 061/27-284 Prodam napravo za daljinsko vodenje VARIOPROP 12 S z dvema sprejemnikoma, motor SG 40 RVABC, starter, jadrnico ASK 14, pribor in ma¬ terial za modelarje, CB napravo, anteno, konek- torje, kristale, kabel 50, polprevodnike, kataloge. Dario Marenič N. Dragosavljevič 62 55400 Nova Gradiška Tel. (055)63-837 Kupim Tim letnik XV. Prvemu ponudniku dam v dar nekaj številk Mikijevega zabavnika (stripi Walta Disneya). Božo Malnar Cvetlična pot 7 A 61260 Ljubljana-Polje Prodam železnico T 244 AAA- po HO sistemu za 200.— din, otroški telefon za 150.— din in kom¬ plet 10 iger (rulete, tombola, šah itd.) za 150.— din. Uroš Erjavec IX. korpus 38 65280 Idrija Kupim integrirana vezja S 042 P 3 komande, CD 4017 3 komande, MF transformatorčke: rumen 3 komande, bel 3 komande, črn 3 komande. Me¬ re osnovne ploskve pri MF transformatorčkih so 10 x 10 mm. Kupim tudi 3 pare kvarc kristalov za frekvenčno območje 27 MHz. Prodam pa načrte za go-kart z vsemi navodili za izdelavo. Cena načrta za go-kart je 180.— din. Miloš Ferlan Groharjevo naselje 46 64220 Škofja Loka Ugodno prodam popolnoma novo kitaro (SCHO- OL) za 1.000.— din, mehanski fliper (št. 55) za 250.— din, mali nogomet za 170.— din in žepni transistor (SANYO) za 250.— din. Fliper bi tudi zamenjal za nepokvarjeno dirkalno stezo. Emil Mušič Šlandrova n. h. 61234 Mengeš Ugodno prodam napravo za daljinsko vodenje modelov (avtomobili, avioni, ladje itd.) Multipleks s 4 kanali — komplet. Oglasite se na tel. 20-341 int. 390 — samo dopoldne. Emil Sovdat Ul. Bratov Učakar 70 61000 Ljubljana Prodam 4-kanalno napravo za daljinsko vodenje SANWA MINI PROP za 2.500,00 din. Žiga Božič Streliška 37 61000 Ljubljana Telefon 322-722 Prodam skoraj nov transistor PHILIPS za 40,00 din in transistor 2N 916 za 3,00 din (po povzet¬ ju). Toni Kastelic Hmeljska 1 68311 Kostanjevica na Krki Prodam štiri 3 V elektromotorčke po 40,00 din kos, dva 9 V elektromotorčka po 50,00 din kos, gred, vijak ter prenose za čolne, vse po 60,00 din, dva starterja 40,00 65 W primerna za utri- palnik po 5,00 din kos, lokomotivo SNCF 70000 za 120,00 din, velik potniški vagon za 60,00 din ter manjši potniški vagon za 40,00 din. Vse je po HO sistemu. Ponudbe pošljite na naslov: Marko Košir Cesta na Trato 12 61330 Kočevje Prodam RC napravo S1MPROP SANVVA MINI 2 z dvema paroma kvarcev (19. in 7. kanal). Eypprova 7 61000 Ljubljana Telefon 24-737 Kupim dve žarilni svečki za motor prostornine 2,5 ccm, po možnosti za motor znamke METEOR, kupim tudi razne načrte za RC motorne čolne na motor 2,5 ccm ter kardan in vijak za motor prostornine 2,5 ccm. Robert Trdin Ul. Ilije Gregoriča 30 62204 Miklavž TIM 9/10 • 78/79 475 Prodam vrtalni stroj 370 W za 1.000,00 din, VVEBRO 3,5 ccm z gorivom za 700,00 din, spaj¬ kalnik 160 W za 300,00 din, nov rele 15 Ohm za 50.00 din, RC napravo Tim VI za 300,00 din (manjkajo 3 elementi), novo dirkalno kolo na 10 prestav (po dogovoru), škatlo elektronskih elementov za 200,00 din, 8 transistorjev, 55 kon¬ denzatorjev, 10 tuljav, 10 diod, 20 uporov, mikro¬ fon, integrirana vezja ipd. Ves material tudi za¬ menjam. Kupim proporcionalno RC napravo Ml- NIPROP 4, ki mora dobro delovati. Kupim tudi uplinjač 2,5 ccm motorja JENA. Ponudniku poda¬ rim 3 raketne motorčke! Janez Videmšek Loka pri Mengšu, Stoparjeva 13 61234 Mengeš Prodam malo železnico (HO sistem) znamke Sima, ki jo sestavljajo: model parne lokomotive (elektromotor ne dela), štirje vagončki (potni¬ ški), 240 cm krivih tračnic, iz katerih se sestavi krog in škatla za baterije. Prodam še: 37 stripov (Zlatna serija in Lunov magnus strip) po 5,00 din kos, 30 Alan Fordov po 3,00 din kos, 20 Stri- potek po 5,00 din kos. Vsak deseti strip je za¬ stonj. Kupim pa vrtljivi kondenzator 500 pF. Cena naj ne presega 15,00 din. Priložite znamke za odgo¬ vor. Pišite na naslov: Davor Hvala Dolenje jezero 22 61380 Cerknica Prodam gramofon ISKRAPHON 1003, star 1 leto, z 20 malimi in 3 velikimi ploščami za 1.000,00 din. Prodam še ribiško palico dolgo 195 cm, strojček Shakespeare 2200 II. za 500,00 din in nogometne čevlje št. 37 za 150,00 din. Drago Debevec Dolenja vas 12/D 61380 Cerknica Prodam dele za železnico, in sicer: 2 potniška, 3 tovorne vagone in eno lokomotivo. Prodam tudi veliko tirov za železnico in transformator. Cena po dogovoru. Zglasite se na naslov: Damjan Šinkovec Ob sotočju 4 61110 Ljubljana Prodam dele za avtostezo, 6 ovinkov in eno rav¬ no progo. Lahko zamenjam za transistor. Andrej Šinkovec Ob sotočju 4 61110 Ljubljana Prodam AY 3-8500 (299,00 din), elektronske igre s kartami, gramofon ELAC in nov gramofon ISKRAPHON brez ojačevalca, KVARC-tester, tran- sistor-tester chinaglia, nov, AVO-meter china- glia, SIGNAL-tracer, interfon (domofon), WEBRA 3,5 ccm glo star, transistorski vžigalnik svečk — priključek na akumulator 12 V, vse dele za elektronsko ruleto, TV tenic, oddajnike, spre¬ jemnike (RC), polnilec Ni-Cd akumulatorčkov ali baterij. Pošljem po povzetju (vrednost nad 150.00 din). Marjan Fedran Dolenja vas 12 61410 Zagorje ob Savi Kupim rabljen GLOW PLUG motorček od 3 do 3,5 ccm, znamke OS MAX, SUPER TIGRE, WEBRA ali HB. Kupim tudi kolesa (gume) za RC avto¬ mobil ter naslednje letnike Tima: 69/70 — celo¬ ten, 70/71 — 2., 6., 7. in 8. številko, 72/73 —• celoten, 76/77 — 1. in 3. številko, 77/78 — ce¬ loten. Interesenti naj se čimprej oglasijo na na¬ slov: Marko Mori Pod gradom 35 62370 Dravograd Kupim letalski motorček od 1,5 do 2,5 ccm. Cena naj ne bi presegala 400,00 din. Plačam po pošti, pošljite pa mi na naslov: Franc Dornik Jagnjenica 17 61433 Radeče Telefon (061)819-256 Prodam električno avtocesto DROMOCAR 705 z nekaj dodatnimi deli in 3 avtomobili. Cena 600.00 din. Prav tako prodam fotoaparat REGULA sprinty (600,00 din) in bliskavko Elfi za 100,09 din. Silvo Kraševec Stražarjeva 3 61110 Ljubljana Prodam ročna dela: nočno svetilko, nočno sve¬ tilko v obliki Eifflovega stolpa, stenske lučke in voz. Cena po dogovoru. Pošljem vam lahko tudi po pošti. Franc Bojc Mali Podlog 2 68273 Leskovec pri Krškem Prodam 2 letnika Tima (76/77, 77/78), 20 številk revije Vseved, 15 številk Radarja, fotoaparat SWEWA 8 M, digitron db 802, kasetni magneto¬ fon (še v garanciji), lego kocke št. 2, 3, 5 in 7, transistor ter knjigo Mladi vedež. Cena po do¬ govoru. Sonči Globokar Kidričeva 17 61410 Zagorje ob Savi Prodam visoke pancerje znamke Alpina št. 38 in transistor znamke INNO-HIT. Prvi kupec ima 5 % popust. Jani Skubic Šmartno 115 61275 Šmartno pri Litiji Prodam nemško rolko MARS (450,00 din), 1 m ovalne proge, lokomotivo, 3 potniške in 1 tovor¬ ni vagon (novo 250,00 din), 1 I goriva 75 % me¬ tanola in 15 % ricinusovega olja, fotoaparat AGFA-MATIC 50 (nov s posebno torbico — 700.00 din), original trikrako, črno COX eliso za motorje COX-0,8 cm 3 (30,00 din), 2 kaseti ELO in BEE GES (obe skupaj 100,00 din). Kupil pa bi (ali zamenjal za katero od naštetih stvari) enostaven vvalkie-talkie. Miloš Dežnak Kidričeva 5 64000 Kranj 476 TIM 9/10 • 78/79 Prodam skoraj nov Elektropionir. Cena 200,00 din. Rok Kocijančič Koroška 14 64248 Lesce Telefon: 79018 Kupim elektronko EL 90 s podnožjem. Seveda naj bo elektronka v redu. Ugodno pa prodam nedo¬ končan transistorski primopredajnik ATOM 3. Manjkajo kvarz kristali in MF transistorji v spre¬ jemnem delu. Vse ostale stopnje so že narejene in preizkušene. Tiskana ploščica je narejena s fotopostopkom na nitroplastu. Cena po dogovo¬ ru. Ponudbe naj interesenti pošljejo na naslov: Janez Ušeničnik Dobrunjska c. 6 61261 Dobrunje Prodam rabljen gramofon za 600,00 din. Zraven dodam še 10 plošč in nekaj starih Timov (gra¬ mofon nima močnega glasu). Dorjan Flego Oljčna pot 1/g 66000 Koper — Olmo Telefon 25-676 Prodam AVO-meter CHINAGLIA MINOR (800,00 din) in razne sheme za efekte za električno ki¬ taro FUZZMELLOVV (25) WAH-WAH (30) in TALK BOX (50). K shemi priložim tudi načrt tiskane¬ ga vezja v merilu 1:1, VU-metra z led diodami (stereo) za 60,00 din in razne druge sheme. Za informacijo priložite znamko. Darij Olenik Hrvatini 20 66280 Ankaran Prodam dva motorja (diesel) MK 12 V 2,46 ccm, 36 KM — 15.000 min- '. Cena za 1 kos 300,00 din. Dva motorja HURRICAN 1,48 ccm, 600,00 din za 1 kos, motor TAJFUN HOBBY 0,98 ccm za 500,00 din. Motorji so v odličnem stanju. Joža Gaser C. revolucije 1/b 64270 Jesenice Telefon (064)81-537 Prodam enkrat rabljen motorček (diesel — letal¬ ski) Super Tigre G-20 2,5 ccm za 650,00 din — priložim eliso za utekanje. Prodam tudi transfor¬ mator 220 V — 3, 6, 12, 24 V, 4 A za 250,00 din, avtoradio (ni kasetni) VIDEOTON s kratkim in dolgim valom in zvočnikom 5W (12 V) za 800,00 din, pony expres za 1.000,00 din, model motor¬ nega čolna BALI za 300,00 din, kolesa 0 6 mm za letalske modele (1 par) za 150,00 din. Trans¬ formator tudi zamenjam za zračno puško. Po¬ nudbe pošljite na naslov: Vito Ušaj Erjavčeva 3 65000 Nova Gorica Poceni prodam Hi-Fi stereo radio ELAC 1000 OUADROSOUND, gramofon TOSCA 5 z zvočniki ter 2 visokotonca PEERLESS 25 W/4 ohme, ter 2 srednjetonca PEERLESS 25 W/4 ohme. Borut Jarc Vzajemna 10 61000 Ljubljana Prodam različen elektro material (transformator, upor itd.). Zamenjam tudi za gramofonsko odje¬ malko ali malo pokvarjen gramofon. Cena naj ne presega 200,00 din. Ponudbe pošljite na naslov: Sandi Kajič Njivice 41/e 61433 Radeče pri Zidanem mostu Kupim dva elektromotorčka za model čolna z močjo 4,5 W. Motorčka naj bosta nova ali malo rabljena. Rok Kocijančič Koroška 14 64248 Lesce Telefon 74-018 Prodam malo Polistilovo avtostezo za 300,00 din, HO železnico T 335 za 300,00 din, gumijast čoln SEVYLOR nos. 90 kg za 500,00 din, 2 letnika Tima 74/75 in 77/78 za 80,00 din. Vse zamenjam za dva rabljena eksplozivna motorčka 1,5 ccm in 3—3,5 ccm z gorivom in navodilom, eliso, rezer¬ voarjem, uplinjačem itd. Ponudbe na naslov: Samo Šijanec Podgorska 10 61330 Kočevje Prodam popolnoma nov fotoaparat Agfamatic 50, skupaj s posebno torbico (skupaj s torbico 700,00 din), nemško rolko Mars (450,00 din), po¬ polnoma novo železnico (1 m ovalne proge, lo¬ komotiva, 3 potniški vagoni, 1 tovorni vagon) za 250,00 din, 1 liter goriva (75 % metanola, 25% ricinusovega olja) za 110,00 din. Miloš Dežnak Kidričeva 5 64000 Kranj Prodam dva nova 15 W, 8 ohmska, nizkotonska zvočnika brez ohišja. Cena je 300,00 din za zvoč¬ nik. Kupim pa načrt (po možnosti z vsemi navo¬ dili) za izdelavo električne kitare in načrt NF ojačevalca večje izhodne moči za električno ki¬ taro in kasetofon. Vsi interesenti naj se oglasijo pismeno ali po telefonu na naslov: Jani Jenko Rašiška 13 61000 Ljubljana Telefon 553-766 Kupim letnike Tima 74/75 in 77/78 ter 1. in 3. številko Tima letnik 76/77. Plačam po prvotni ce¬ ni. Ponudbe pošljite na naslov: Marko Mori Podgrad 35 62370 Dravograd Prodam čisto nov, še nikoli polnjen NC akumu¬ lator z močjo 8,4 V — 1,2 Ah. Primeren je pred¬ vsem za dirkalne čolne. Cena po dogovoru. Prve¬ mu kupcu dodam rabljen elektromotor Mobuchi RE 540. Boštjan Tepina Črtomirova 36 64260 Bled Telefon 77-734 TIM 9/10 • 78/79 4 77 zanke in uganke Pavle Gregorc KRIŽANKA VODORAVNO: 1. srednji črki besede PIKA, 3. očrt, oris, 7. težje topniško orožje, kalibra nad 100 mm, 9. ljubkovalna oblika moškega imena Tone, 10. kemični znak za aluminij, 11. svetlo angleško pivo, 13. pripadnica Italcev, antičnih prebivalcev Italije, 16. večje število trdo sešitih tiskanih listov, 17. redkejše žensko ime, 19. kra¬ tica za »plavalni klub«, 21. makedonski narodni heroj (Mirče), 22. izrastek na človeški glavi, 24. oče, 25. arabski knez, 27. ploskovna mera (100 m 2 ), 28. zavihek pri moškem suknjiču, za- slec, 30. dvojna poteza s kraljem in trdnjavo pri šahu, 32. pročelje, čelna stran stavbe, 33. naj¬ slabša šolska ocena, 35. avtomobilska oznaka Rijeke, 37. nepravi oče, 38. oblika kuhinjske po¬ sode, 40. tuje žensko ime, 41. osebni zaimek. NAVPIČNO: 1. močna, krčevita jeza, 2. bela gli¬ na, surovina za industrijo procelana, 3. pas pri kimonu, 4. Ludolfovo število v matematiki (3, 14), 5. mlada kravica, 6. hkraten strel iz več pušk ali topov, običajno v počastitev koga, 8. lokalna reakcija tkiva na vročino, strupe ali mi¬ krobe, 12. ljubkovalna oblika ženskega imena Olga, 14. popularna opera italijanskega sklada¬ telja Verdija, 15. stranica pravokotnega trikot¬ nika, 16. nemški naravoslovec, odkritelj po njem imenovanih zakonov o gibanju planetov (Johan- nes), 18. pripadnica Avarov, 20. naprava za sne¬ manje filmov, 23. sivina, 26. večja tekoča voda, 29. naselje pri Zidanem mostu s tovarno papirja v bližini, 31. moško ime, 32. šaloigra, komedija, burka, 34. glavno mesto arabske države Jorda¬ nije, 36. neznanka v matematiki, 37. pesem hval¬ nica, 39. srednji črki besede KOTA. ZANKE Če bi potegnili za oba konca posamezne zanke, bi nastal vozel ali pa ne. Koliko vozlov bi na¬ stalo in pri katerih zankah? 478 TIM 9/10 • 78/79 STOPNICE V vodoravne vrste lika vpišite besede naslednje¬ ga pomena: 1. mladoleten tat (naslov znane Bevkove mla¬ dinske povesti), 2. seznam cen, 3. velika, navad¬ no okrogla ali valjasta posoda za kuhanje, 4. tuje žensko ime (Jasna), 5. pristaniško mesto v Slovenskem primorju s tovarno »Delamaris«, 6. poldrag kamen s črnimi in belimi progami, 7. okolica, sredina, 8. zaključek, 9. začetek dirke, 10. brezbarven, bel ali rožnato siv mineral, ki ga žgemo, da dobimo mavec, 11. živ organizem, 12. strnjen, ozek tok tekočine, 13. starejša fran¬ coska filmska igralka (Leslie), 14. votla mera, 15. pogovorni izraz za poroko. Ob pravilni rešitvi dajo črke, ki »sede« na stop¬ nicah, osem vrst tkanin. NASLOVNICA Ata TIT S. SiK Tit je izvedenec v vedi o postopkih zajemanja množičnih pojavov, njihovega preštevanja, gru¬ piranja po znakih in izkoriščanja izsledkov. Kako se ta veda imenuje? IZ TREH BESED ENA Pod posamezno številko vpišite v lik tri besede — vsaka ima tri črke — v istem zaporedju, kot so navedeni opisi. 1. desni pritok reke Volge v Sovjetski zvezi — japonska denarna enota — konica, 2. bajka — zorana zemlja, njiva — pregrada v rečni strugi, 3. grška črka — močviren travnik ob vodi — ime italijanskega filmskega igralca Valloneja, 4. okus ali vonj po kislem, ki ga ima vino, če se kvari — spajka — okrajšana oblika moškega imena Ronald, 5. organ vida — največja evrop¬ ska divja mačka — lahkoatletska panoga. Če besede v posameni vrstici berete skozi ves lik, dobite besedo, sestavljeno iz devetih črk. Opisi teh besed so navedeni spodaj, vendar v pomešanem vrstnem redu: naprava za pospeševanje gibanja jedrskih del¬ cev, zlasti protonov in devtronov — orožje stroj¬ nica — to, s čemer se nekdo okoristi — tuje ime za lesorezca — lastnost mesa, ki je bilo določen čas izpostavljeno dimu. Navpično brane črke na poljih s krogci dajo plin, ki je nujno potreben za življenje. MiSEL NA ČRTICAH 1. — A-Š A — JE 2. — KO-JAK 3. PR-—-NA 4. GR-JE 5. -T — L I G E N T Na vsako črtico vpišite po eno črko tako, da dobite skupaj z že natisnjenimi črkami v posa¬ meznih vrsticah besede naslednjega pomena: 1. »vlečenje« iz smeri vožnje, 2. izredno suh človek; skelet, 3. pevka glavnih opernih vlog, 4. skupina lesnatih rastlin, ki so pri tleh močno razrasle, 5. razumnik, inteligenten človek. Ob pravilni rešitvi sestavljajo zaporedoma po vrsticah brane dodane črke na črticah misel francoskega kemika in bakteriologa Louisa Pa¬ steurja. TIM 9/10 • 78/79 4 79 DOPOLNJEVANKA V vodoravne vrstice lika razporedite imena še¬ stih kovin. Opisi zanje so navedeni spodaj v po¬ mešanem vrstnem redu. V pomoč pa je v vsaki vrstici ena črka imena elementa že vpisana na pravo mesto. Alkalijska kovina (Na) — cirkoniju podoben ke¬ mični element, redka kovina (Hf) — najvažnejša težka kovina (Fe) — kemični element iz skupi¬ ne zemeljskih alkalijskih kovin (Ca) — jekleno- siva, bleščeča trda kovina, ki jo uporabljamo predvsem za zlitine (Co) — srebrno bela kovi¬ na, ki jo pridobivamo iz cinkovih rud (Cd). Črke na označenih diagonalnih poljih dajo še eno kovino — kemijski element iz skupine lanta- nidov (Ho). PREMEŠANE ČRKE PLAŠČI V levem zgornjem vogalu risbe je podnožje kocke. Katerega od petih narisanih plaščev mo¬ rate uporabiti, da bi sestavili s plaščem in pod¬ nožjem kocko? . je zdravnik specialist. Kaj je po specialnosti? REBUS epo(s) ‘a (i>ijo) eu q (b>jjo) ‘bj (je oqoJBu) ‘auitu — epoA euiejamiu :sTIS3H •6jmi>| — upi >|J0 :g>|U3 3NVS3l/\l3Ud 'P o>||!A8is s uageuzo af ose|d uazaj;sn :|3SVTd •hiu|Oi| :Aat!§aj euouo>| 'ho|e>| ‘fujeu ‘f!iupB>j ‘ozajaz ‘}|eqo>j ‘hutBg :VMNVA3rNl6dOa auiAOLUop blu ju ;soubuz :|as!iAi 'tuabjiaiu! 'g ‘afAOUuB -p ‘euopeiuud £ ‘>|Bru;so>|0 z ‘afuBSBUBz ■ i iHVOliao VN 13SII/M ■>(!S!>j :Aaq|saj buouo>i ■>)ai-s!J-o>|o 'g ‘|q-so|->|!0 'p ‘.(eu-6o|-!S>| -g ‘zaf- -|BJ-t!LU z ‘lso-uaf-B>jo l : VN3 <33S3a H3H1 Zl ■B>|!}S!1B}S — >ns S tli eiv : V0INA01SVN ojo ‘qsjnq ‘uaies 'ajBOUi qa|U! ‘a>jo|>j 'ejjat ‘|R :Aatisaj euguo>| -;aoqo gt ‘jaill' -pi ‘uojb 0 £t ‘>|ajno z\ ‘sfiiq 'U ‘Bjpss Ot ‘iJBts - 6 ‘oauo>| g ‘af|!iu ■L ‘s>|!uo -g ‘B|Oz| g ‘bjb|» -p ‘|ato>i ■£ ‘>nuao z ‘ 9 !tei i :30INd0iS •g U| z BU1B>| -|!Aat§ pod >|UBZ Z! B|BtSBU e;soq B|zoa =3>INVZ ■uo ‘bisv ‘B|apo>]s ‘uiioo ‘|y ‘eua ‘T' ‘B- ‘BpBSBJ ‘BpBJJOJ ‘>|- ‘J8A8J ‘JB ‘JjUia 'B1B ‘SB| ‘A80V ‘Md ‘Bi!P3 ‘ a - ‘BBifujj ‘B>|[e;| ‘a- ‘o- ‘a|B ‘|V ‘!uoi ‘BOiqABq ‘sjdo ‘»| :ouABJopoA ‘VMNVZia)! MNVOfl 3A1IS3H NAGRADNA KRIŽANKA IZ 8. ŠTEVILKE: traktor, letalka, Amerika, Čl, Eve, SK, Brda, krilo, ravnal- ka, TAS, Adi, Rio, Ava, Nande, Naklo, Araks, Antili, IK, Jod, srp, Aka, motika, urar, rp, vata, Apo, AP, Irak, nos, sla, loj, okel, tur, ena, lata, aga. TIMOVI NAGRAJENCI: j;žan, Založe n. h., 63313 Polzela Idin, Loka 43, 64290 Tržič panja, Jazne 7, 65282 Cerkno 480 TIM 9/10 • 78/79 Pavle Gregorc nagradna križanka modeli na vodenje bmw turbo lanotehnika — polje 9 — 66310 izola