»DHOl » lOMMi vsak teran, In Cana poasn««! Številki K 1*S0. ČASOPIS ZA TRGOVINO, UiDUS’"’ r.VLfr ~ T C1, V. 1 '.1.4.0®** . -18. . frrAltftufc 11»ri nr*— J* * UiHM O*■»«•& «U«. 17/i - DopU m m »raiaj*. - Strrflfca k L>^3 ’ j ■ * LtaMJa*tt» - *»««« telefon« Bil g* jJUi Mn K U& *» »•» tat* * % o fitrt Ut* K M, mmCm KN, u Im^ainvt mntu K 1* ni -«• Ptafe ta toil m * UobU**J. r«? vstu n?. LJUBLJANA, dne 3. decembra 1921. ŠTEV. 131. 1 rgovski lokali in stanovanjska naredba. Pri seji obrtniškega odseka trr govske in obrtniške zbornice, ki se je vršila dne 30. novembra t. 1. pod predsedst načelnika odseka, zborničnega svetnika g. E. Franchettija, se je na predlog zborničnega tajnika g. dr. Windibcherja po živahni debati soglasno sklenilo, da se odpošlje niže navedeno predstavko na sledeča mesta: Ministrstvo za socialno politiko, ministrstvo za trgovino in industrijo, ministrstvo za kmetijstvo in vode, g. ministru in pokrajinskemu ne mestniku ter na zakonodajni odbor narodne skupščine. Predstavka se glasi: Spričo no-vinskih vesti, da je nameravano ob noveliranju Uredbe o stanovanjih, Službene Novine broj 138, dati popolno svobodno razpolago hišnim gospodarjem glede odpovedovanja lokalov in določanja najemščin, opozarja trgovska in obrtniška zbornica vsa kompetentna mesta na nedogled-no opasnost, koja preti našemu domačemu nastanjenemu trgovcu in obrtniku in našemu nacijonalnemu življenju, ako se uvede popolno svobodo razpolaganja trgovskih lokalov in določanja najemščin. Neposredna posledica take svobode bo v mestih podraženje poslovnih prostorov v toliki meri,da bo nezmagljiva za naš srednji obrtni in trgovski stan. Mnogo gospodarskih eksistenc bo uničenih in proletarizivanih. Taka naredba pa more imeti še drugo, za naše nacionalno gospodarstvo najusodnejšo posledico v tem, da se bodo selili tuji elementi v naša mesta, koja se sedaj še samo s težavo branijo opas-ne invazije in penetracije tujih podjetnikov. Dasi priznavamo načelno pravico do svobodnega razpolaganja s hišnimi lokali vseh vrst, ker taka svoboda odgovarja principu gospodarske svobode in smo za pravičnejšo ureditev razmerja med gospodarjem in najemnikom nego je obstoječa, je v izrednih prilikah po vojski ob sedaj že silnem pomanjkanju objektov potrebno pridržati iz ozira na prevaž-ne nacionalne in gospodarske intere- se kontrolo glede najemnin in glede svobodnega odpovedovanja kupčij-6kih lokalov kot prehodno uredbo vsaj še za krajšo dobo. Kontrolo naj bi vršil posebni urad pri občinah, kateremu je pritegniti kot izvedence zastopnike obrtništva in trgovine, predlagane od poklicane gospodarske organizacije ter zastopnike organizacije hišnih gospodarjev. Fin. tajnik Mosetizh. Minimalni dobiček. Udruženje trgovcev mesta Sarajevo, je poslalo občinskemu sodišču za pobijanje draginje v Sarajevu izjavo, iz katere posnemamo v kratkih besedah sledeče: Naredba za pobijanje draginje ima namen, da po mogočnosti zagotovi širokim masam najpotrebnejše predmete po zmernih cenah. Svobodna trgovina je vedno in povsod omejila dobiček trgovca, najsibo ta siromak ali bogataš na gotov minimum, ki je odvisen od nabavne cene, kojo plača trgovec za blago, gotovega procenta režijskih stroškov in stalnega koeficienta za riziko. Kazumljivo je • samoobsebi, da se s povišanjem poslovnih stroškov, s povišanjem rizika poviša tudi brutodobiček, pri čemer pa ostaja odstotek čistega dobička stvarno vedno le isti. To so bile maksime poslovanja do 1914. leta, dokler so še vladale popolnoma normalne razmere, brez sprememb v tečaju valute ali v cenah dobrin, brez prometnih in davčnih težkoč, brez tatvin in izgube blaga med transportom. Vojna in povojne razmere so pa povzročile popolni prevrat v tem oziru. Derute na svetovnem tržišču, ki so bile prej le velika redkost, postale so nekaj navadnega, dnevnega. K temu se pridružujejo vedno rastoči davki, takse in podobne državne pristojbine, prometne in carinske tarife, telefon, pošta in telegraf, vse to je postalo nestabilno. Prometni in carinski tarifi so se zvišali na 6 do 8kratni predvojni znesek. Pristojbine za telefon, tega za trgovca najpotrebnejšega pripomočka, so poskočile od 200 K na 10.000 K. Pri takih razmerah je neobhod-no potrebno, da se vzame pri določa- nju temeljnih cen neobhodno potrebnih predmetov stabilno in nedvom-ljivo merilo, in to bi bilo: cene noti-rane na inozemski borzi. Pod pogojem, da se: a) za življenjske potrebščine vzame kot temeljno ceno, cene, ki se bodo notirale vsako soboto na Novosadski borzi b) za življenjske potrebščine in druge predmete, ki se uvažajo iz inozemstva vzame kot podlago tečaj inozemske valute, ki pride predmetno v poštev, in cena predmetov, ki se bo noti rala na tržaški borzi onega dne, ko se bodo tukaj prodajali predmeti, se stavi sledeči predlog: Kot najpotrebnejše življenjske predmete smatramo sledeče: I. skupina: moka krušna in za kuhanje, kuruzna, ječmenova in ržena moka, pšenica, kuruza, ječmen, rž,' oves, proso, fižol, kaša in sladkor. Pod gori označenimi pogoji zahtevamo za predmete te I. skupine — % dobička za grosiste, a — % dobička za detajliste na cenah, koje se dobijo potom kalkulacije cen, koje se noti-rajo na borzi z dodatkom stroškov, koje bomo navedli niže. II. skupina: mast, salo, loj, petrolej, maslo, domači sir. Za te predmete zahtevamo pod zgoraj omenjenimi pogoji —% dobička za grosiste in —% dobička za detajliste. III. skupina: za milo, sveče, kavo, riž, Frankovo kavo in vžigalice zahtevamo pod pogoji, omenjenimi v I. skupini, za grosiste — % dobička, a za detajliste — % dobička. — Stroški za vse omenjene predmete so: dovoz in prevoz, kalo, davek na poslovni promet, eventuelna trošarina, v kolikor je že predpisana, ali se uo se predpisala; 5 vinarjev na kg za pokrivanje vagonov ako se dokaže, da se je prevažalo blago v odprtem vozu, 4 vinarje za kg za prevoz žita v rinfuzi, kot odškodnina za deske, 2% kalo za vse žitne pridelke, ki se prevažajo v rinfuzi z izjemo za oves, kjer se mora zaračunati 4% kalo, 2 % za olje in petrolej, 1% za kavo in riž. Za predmete, ki se uvažajo iz inozemstva, se mora zaračunati ra-zun že omenjenih stroškov še vse pristojbine za carino, ležarino, za carinske posredovalce itd. Kronika razvoja hranilnic. Sestavil: 1, Mohorič (Nadaljevouje.) V literaturi o hranilnicah obstojajo še danes nasprotujoče si struje glede odnosa jev napram komunalno-političnim gospodarskim programom. Ker bi lahko nastal med hranilnično upravo in občinskimi zastopi interesni spor, zahtevajo pravila popolno ločitev obeh uprav. Najboljši vzor nudi v tem oziru zopet Nemčija. Ker pa se dajo komunalni papirji malih samoupravnih teles težko realizirati in vnovčiti, lahko povzročijo v krizah občinskim financam občutne zgube. Posojila se ne omejujejo po vzornih pravilih samo na samoupravna javna zastopstva, marveč se smejo dovoljevati tudi javnokoristnim zavodom, zakladom in korporacijam z dovoljenjem politične oblasti na obroke in polletno anticipativno obre-stovanje. X. Osebni kredit ne igra pri hranilnicah nikake pomembnejše vloge in v zadnji statistiki hranilnic v naših pokrajinah je njegova rubrika prazna. Mogoč je v obliki posojila proti poroštvu in v obliki pasivnega tekočega računa s poroštvom ali ko-nečno v obliki menjic. Osebnokreditni posli tvorijo 0.06% vseh aktiv. Vzorna pravila predvidevajo dotacijo posebnega zaklada za dovoljevanje osebnega kredita kreditazmožnim in vrednim maloposestnikom in obrtnikom iz sredstev rezervnega fonda, ki presegajo 5% stanja vlog. Taka »kreditna društva« hranilnic imajo popolnoma oddeljeno poslovanje, le pravno so nesamostojna. Institucija se je pri hranilnicah lc malo razvila in zadnji čas vedno pada. Leta 1906 jih je obstojalo v Avstriji še 124 s posojili 2 'A milijona kron. Prva je na jugu u-stanovila 1. 1873 Kranjska hranilnica v svojem področju poseben »Kredit-Verein«, katerega pravila so bila potrjena z odlokom z dne 28. septembra 1874, št. 7571. Društvo je začelo 1. 1875 poslovati. Osnoven obratni za- To bi bili stroški za grosiste. Za detajliste pridejo v poštev sledeči stroški: dovoz v trgovske lokale, 1% prometnega davka, za kavo in riž 1 % kala, pri petroleju in siru 5% ka-la in 2% kala za vse druge zgoraj omenjene predmete. IV. skukina vsebuje: zelje, krompir, luk, kostanj, hruške, jabolka in orehe. Za to skupino se imajo po predloženi spomenici kalknlirati posebni stroški. Vsi ostali predmeti, ki niso našteti v omenjenih štirih skupinah, a spadajo pod naziv »življenjske potrebščine«, se smatrajo za luksuzne predmete, za koje naj bi trgovec sam določil cene. Kot »najpotrebnejša oblačila« v smislu naredbe za pobijanje draginje smatra izjava sarajevskih trgovcev sledeče: najnavadnejše blago za delavske obleke, oksford, šifon do gotove teže, blago iz bombaževine ter srednjefino, polvolneno blago. Perilo in obleka iz tega materiala. Nogavice iz bombaževine, klobuki, kape, fezi, bela in črna nit, čevlji iz kravje kože in boksa. Za te predmete se zahteva kalkulacija za netodobiček pod istimi pogoji, kakor za kolonijalne produkte z malimi razlikami, kakor n. pr.: večji kalo z ozirom na odpadke, izrezke za vzorce itd. Na vse druge predmete manufakturi e stroke se naredba za pobijanje draginje ne nanaša, ter je treba dosledno prepustiti iste svobodni trgovini. Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Na.laljevanjej Bazo celega paroplovnega vprašanja tvorijo v Trstu železniške zveze in vse, kar je ž njimi v zvezi, predvsem pristavno, skladiščno vprašanje, dalje razvoj industrijske kolonije v Trstu in napredek bančnega trga. Južna železnica je imela v Trstu dolgo preko osemdesetih let po-polen prometni monopol. V sedemdesetih letih je bil stari kolodvor iz pedesetih let premajhen, da bi se mogel ranžirati na njem res rastoči promet in treba je bilo zgraditi nov, širši kolodvor. Pogodba glede pri- klad je bil hranilničen predujem 500.000 fl. na 4%% obresti, ki se je lahko zvišal do maksimalno 10% hranilničnih vlog. Društvo je posoje-valo iz svojih sredstev na 5% obresti. Potreba in koristnost društva se je kmalu pokazala. Odmevi krize 1873 so se pozneje razširili tudi k nam na jug in ko je štajerska diskontna banka morala opustiti svoje filijalke, je bila cela njena klijentela ljubljanske podružnice v kreditni stiski. K drugi akciji je bila siljena Kranjska hranilnica, ko je 1. 1884 propadla »Kraini-sche Escomptebank«, kateri je olajšala likvidacijo s tem, da je njeno kreditno društvo prevzelo nemale tirjatve kreditnega društva diskontne banke v znesku 15.000 fl. rizika. — Sredi novembra 1908 je po sklepu občinskega sveta ustanovila Mestna hranilnica ljubljanska za svojo slovensko klientelo analogno »Kreditno društvo«, ki je štelo koncem 1. 1912 že 189 članov in poslovno ter bilančno popolnoma dosegalo Kredit, društvo Kranjske hranilnice. Vzrok snovanju kreditnega dru- štva pri Mestni ljubljanski hranilnici je bil, da je ob navalu 1. 1908 Kranjska hranilnica odpovedala kredit v njenem društvu slovenskim trgovcem in obrtnikom. Mestna hranilnica se je čutila poklicano prispeti bojkotiranim interesentom na pomoč in osnovala svoje društvo z osnovno dotacijo 500.000 kron, ki je začelo 6. septemb. 1909 poslovati. Posojila so se dovoljevala trgovcem in obrtnikom, ki do-micilirajo na Kranjskem, na 5%% proti temu, da se vsak deležnik zaveže prispevati 10% dovoljenega mu kredita v garancijski zaklad in %% za rezervni zaklad. Koncem I. 1912 je znašala svota porabljenih kreditov 1,022.410.18 K in 7.065.32 K čistega dobička, od katerega je pripadel hranilnici delež 2.826.13 K. Drugod ne obstojajo posebna kreditna društva pri slovenskih hranilnicah, ker je zadružna konkurenca na deželi zelo razvita. (Dalje prih.) Ožtoinjle uminskem Listu'! bianiščnih del z južno železnico datira z dne 13. aprila 1867 in 19. maja 1874. Ko je stekla Herpeljska zveza, zadobila je na nasprotni strani tudi državna železniška uprava sicer prvotno majhen vpliven terain, toda industrijska kolonija od sv. Andreja na jug, se je polagoma razvijala. Južna železnica je koncem sedemdesetih let prevzela tudi obrat na pristaniščnih progah in med državnimi skladišči. Za notranji mestni promet se je ustanovila 1. 1875 delniška družba »So-cietii Trieetina Tramway« s kapitalom 600.000 kron, ki se je sukcesiv-no zvišal na 6 milijonov kron. Koncesija reorganiziranega podjetja traja do 15. maja 1948, davčna prostost pa do konca 1913. leta za vse elektrizi-rane proge. Tržaška občina je jamčila po prvotni pogodbi letnih 16.000 kron surovih dohodkov na kilometer in ima pravico do 2 Vj % deleža bruto prebitka. Za razvoj morske plovbe Trsta in njegovega železniškega prometa igrata dve vprašanji v tem času veliko vlogo in sicer: Sueški prekop in razvoj druge alpske zveze s Trstom. Zgodovina medkontinentalnega prekopa od Srednjega do Rudečega morja sega nazaj do Napoleonove ekspedicije. Bonaparte je bil že 1. 1798 poveril in-žinirja Lepera s preddeli. Žal, da je ta na podlagi napačnega opazovanja prišel k zaključku, da gladina rdečega morja presega sredozemsko za 9.908 m in da bi po prekopu zemeljske ožine zaplavilo morje celo nilsko delto. Vsled tega so opustili Franco-zje vse nadaljne poskuse; toda ideja le ni propadla. Med leti 1827 do 1833 je dokazal inžinir Linaut de Belle-fonds napačnost Lepčrovega sklepa in nastalo je novo zanimanje za zvezo iz Evrope v Indijo. Ferdinand de Lesseps, ki je bil tedaj francoski konzul v Egiptu se je poprijel načrta in ustanovil 27. novembra 1846 v Parizu >Societe d’ Etudes pour le Canal de Suez«, ki se je delila v tri skupine, avstrijsko pod pl. Negrelli-jem, angleško pod Stephenson-om in francozko pod inžinirom Talabotom. Vse tri sledimo v zgodovini južne železnice in tem manj je razumljiva poznejša politika Avstrije glede tega svetovnovažnega načrta. Odločilni koraki padejo šele v dobo 1855. leta. Lesseps je zapustil diplomatično kariero in pridobil Saida Pašo za svoje načrte, da je sklical najslavnejše evropske tehnike tedanje dobe k tkzv. scommission orientifique«. Koncesija je bila dovoljeaa na dobo 99 let in določen prvotni načrt razdelitve dobička. Leto nato se je konstituirala družba sueškega prekopa s kapitalom 200 milijonov frankov v delnicah 6 100 frankov. Upravni svet, sestoječ iz 32 članov, naj bi bil sestavljen iz zastopnikov vseh udeleženih držav. Tehnična stran projekta je krasno napredovala, ko so se pojavile nepričakovane finančne težkoče. Angleški in francozki kapitalisti so nastopali proti problemu po znanem izreku lord Palmerstona »one of the grea-test frauds of modem times from the commencement to the end« z največjo apatijo in moralo se je apelirati direktno na občinstvo za subskripci-jo. Dne 30. novembra 1858, torej leto pozneje ko je Trst dobil železniško zv ezo z zaledjem, so zaključili sub-skripcijo, pri kateri so od 400.000 delric podpisali Francozje 207.211, Turki in Egipčani 96.717, Nizozemci 2.615, Italija 1.580, Belgija 324, Prusija 15. V celi Avstriji se ni našel en mož, ki bi bil uvidel pomen podvzet-ja. Iz zadrege je rešil družbo egiptski podkralj in kupil 176.602 ostalih delnic. Vsled raznih sporov so se zavlekla dela tako, da je bil prekop šele 17. novembra 1869 otvorjen. — Tehničen uspeh pa ni mogel pomagati družbi iz finančnih zaprek. V poročilu za 1. 1870. so znašali zaključni stavbeni računi 432 807.822 frankov in da bi ne prišlo k likvidaciji, so delničarji sklenili emisijo 100 milijonov obligacij po 8%. Vsled tega je morala družba zvišati pristojbine, kar je dalo povod protestu vele?il in mednarodni konferenci v Carigradu 1. 1873, ki je definitivno določila kanalne pristojbine. Kmalu nato se je odigralo konečno poglavje zgodovine sueskega kanala. Podkralj je prišel vsled svoje zapravljivosti v denarno zadrego in je sklenil prodati svoje delnice. Zaupnim potom je zvedela o tem angleška vlada in si izposodila 4 milijone funtov šterlingov pri Kot-schildu in kupila vse delnice egipt-skega podkralja. Pred vojno so bile te delnice že nad 32 milijonov funtov šterlingov vredne (nad 7t>8 milijonov kron) in so prinesle na samih dividendah angleški vladi nad 13 milijonov funtov šterlingov (312 milijonov kron). Anglija je 1882 okupirala še Egipt in s tem zadobila nad prekopom popolno moč. (Dalje prihodnjič.) Rezerve in dohodnina. Čisti bilančni dobiček se ugotovi na ta način, da se primerja začetno premoženje s končnim. Zaloge blaga mora trgovec oceniti na dan bilance po oni tržni ceni, katero je blago imelo dotiČni dan. Tako določa trgovski zakon. Dokler so bile splošno-gospodar-ske razmere, posebno valutne, urejene, trgovec pri takem ocenjevanju blaga ni veliko riskiral. Cene blaga, valut itd. so se v predvojnih časih le polagoma in nebistveno dvigale ali padale. Danes je to drugače 1 Od danes do jutri lahko valute poskočijo (ali pa padejo) za 20, 40 ali pa še več odstotkov. Vsled tega se blago lahko tudi za 20 do 40 in še več odstotkov podraži odnosno zgubi na vrednosti. Ako hoče trgovec oprezno in solidno postopati, mora te razmere tudi vpoštevati, ko sestavlja bilanco. Del bilančnega dobička je dati v rezervo. Ako blago vsled nepričakovanih razmer zgubi svojo bilančno vrednost, tedaj ima gotov zaklad, iz katerega lahko črpa. Kritje za eventualne zgube je tu! S tem si trgovec v svojem gospodarstvu ustvari neko stabiliteto, ki mu more le koristiti. Finančpa zakonodaja vposteva take rezerve. Prizna jim celo davčno prostost pod gotovimi pogoji. Davčna prostost je začasna, t. j. rezervo se naknadno obdači, ako se porabi v kak drug namen. — Davka prosto se sme porabiti le v oni namen, kateremu služi. N. pr. trgovec ustvari kurzno rezervo. V to je bil primoran, ker je imel že par-krat občutno zgubo pri valutah. Nekega dne se premisli in zida s to rezervo novo stavbo. V tem primeru se rezerva naknadno obdači. Ako bi pa kurzno rezervo porabil v kritje dejanskih zgub, n. pr. ker so valute, omenjene dne 31. 12. 1921 že dne 1. 2. 1922 padle na polovico, tedaj je eventualno kritje iz te kurz-ne rezerve davka prosto. Bistvo davčne prostosti obstoji v tem, da se dotični del bilančnega dobička, ki se dene v posebne rezervne zaklade, izloči iz odmerne podlage za dohodnino. N. pr. Bilančni dobiček trgovca N. N. v Ljubljani za koledarsko leto 1920 je znašal 600.000 K. Od tega je pa dal 100.000 K v rezervni zaklad za kurzne zgube, ostanek pa izkaže kot čisti bilančai dobiček. — Ako ta bilanca tudi sicer odgovarja ! davčno-priredbenim predpisom, tedaj ne obdači davčna oblast celi dobiček po 600.000 K, ampak le oni po 500.000 K. Ostanek po 100.000 K pa zabileži v svojih zaznamkih kot dav-kaprosto kurzno rezervo. Ima jo v evidenci toliko časa, dokler se ne porabi na ta ali oni način. Davkaprosti rezervni zaklad mora pa odgovarjati gotovim predpogojem. Ti so: 1. Dotacija mora biti primerna. 2. Rezerva mora služiti v kritje zgub gotove vrste! Vsaka rezerva se mora nanašati na posebno aktivno bilančno postavko. Zadeva torej n. pr. zalogo blaga, valute, devize, terjatve itd. Čim višja je taka zaloga in čim večja nevarnost zgube je s to zalogo spojena, tem višja sme biti dotacija, t. j. preodkazilo iz bilančnega dobička v rezervo. Dotacije, ki so razmeroma previsoke ali pa presegajo do-tičho aktivno bilančno postavko, so nepravilne. Davčna oblast jih ne pri- zna. N. pr.: Trgovec s kolonijalnim blagom ima zalogo, vredno na dan 31. 12. 1921 en milijon kron. V kritje zgube vsled pričakovanega padca cen pri blagu, ustanovi posebno rezervo. Dotira jo z enim milijonom kron. Taka rezerva je nesmiseljna. Naj tudi blago pade na svoji vrednosti ,magari tudi za 50% ali še več odstotkov, nekaj bode trgovec za svojo zalogo vendarle dobil. Dotacija je torej pretirana Take odložke davčna oblast ne more in tudi dejansko ne prizna..— Običajno črta celo dotacijo. V tem slučaju pripiše celi rezervirani del čistega bilančnega dobička v odmer-no podlago za davke. Lahko se pa tudi zgodi, da sama ugotovi velikost, eventualno možne zgube in s tem tudi primernost rezervne dotacije. V tem primeru se oprosti davka, le u-gotovljeni, dejanskim razmeram odgovarjajoči del rezervne dotacije. Izvoz in uvoz. Naš izvoz lesa je oživel. Visok tečaj čehoslovaške valute je onemogočil izvoz čehoslovaškega lesa v države s slabo valuto, ker je avstrijski, nemški in naš les ceneji. Nizki tečaj naše valute nam daje možnost uspešno konkurirati s čehoslovaškim lesom, ki je na svetovnem trgu naš najnevarnejši tekmovalec. Iz teh razlogov je oživel naš izvoz lesa. V Italijo se izvaža bukov stavbeni les, dočim kupujeta Anglija, in Francija fin hrastov stavbni les. Radi padca marke je izvoz v Nemčijo popolnoma prenehal. V trgovini z mehkim lesom nam konkurirata Avstrija in Nemčija, medtem ko Italija išče naša drva za kurjavo ter plačuje za vagon postavno postaja odpošiljanja 5000 do 6000 kron. Iz tega vzroka so začele rasti pri nas cene za drva in slišijo se glasovi, da naj bi se omejil izvoz z visokimi izvoznimi carinami Narodno jospodnrskB zadene. Trgovina. Zakaj je dovolila Italija uvoz živine pod pogojem direktnega prevoza za Trst in Ancono? Kakor znano, je Italija zopet dovolila uvoz živine pod pogojem, direktnega prevoza za Trst in Ancono, to pa zato, da bi prisilila naše izvoznike, prevažati svoje blago preko reš-kih železnic, katerih monopol ima v svojih rokah. Italija hoče poplačati stari dolg, obenem pa konkurirati z na-Sim pristaniščem v Bakru. Več naših izvoznikov ima svojo živino na meji pri Rakeku, odkoder jih obmejne straže dirigirajo na Reko. Minister za poljedelstvo je vložil protest proti takemu postopanju. Maksimalne cene za slanino. Občinsko sodišče v Ljubljani je v svoji seji, dne 28. novembra t. 1. sklenilo z ozirom na padec nakupne cene, živim prašičem določiti sledeče maksimalne cene: Slanina: 1. slanina kranjskih prašičev po 4 cm debeline brez kože za kg 55 K, trebušna slanina brez kože za kg 50 K. 2. Hrvatskih prašičev slanina prve vrste brez kože in nad 8 cm debeline za kg 76 K, za 4 do 8 cm debelo slanino brez kože za kg 70 K. Ta cenik stopi v veljavo z dnem 3. decembra 1921. Moratorij za Nemčijo? Po poročilih iz Londona je bilo potovanje Stinnesa in Rathenaua baje v zvezi z vprašanjem moratorija za Nemčijo, ki se smatra za edino možno sredstvo, da se reši problem reparacij. Dr. Rathenau je obiskal različne' vplivne osebnosti, med njimi tudi angleškega državnega kanclerja. Cena soli v Bolgariji. V Bolgarski se plača za 1 kg soli franko vagon Bur-gas z davktfm in vrečo 2.40 leva. Nemška valuta in bolgarska trgovina. Padec nemške marke je zelo oškodoval one bolgarske trgovce, ki so prodajali svoje blago za marke. Industrija- Pristojbino za kemijsko preizkušnjo zlata in srebra. Gospod minister za trgovino in industrijo je odredil z odlokom z dne 28. julija 1921., III., štev. 1546, da sme državna cinkarna v Celju /a vsako kemijsko preizkušnjo zlata ra-čuniti 10 dinarjev in za vsako kemijsko preizkušnjo srebra 2.50 dinarjev. Vprašanje elektrarne ca Ljubljano na Savi. Osnovana je v Ljubljani petčlanska komisija strokovnjakov ki bo proučevala vse možnosti za zgraditev elektrarne za Lubljano na Savi. Tvornica platna v Varaždinu. Domači podjetniki so ustanovili v Varaždinu tvornico platna. Platno se bo izdelovalo iz domačega lanu. Lan se bo kupoval v okolici Varaždina. Povišanje produkcije premoga r Bosni in naši slovenski premogokopi. Državnim premogokopom v Bosni se je posrečilo, da so zvišali letošnjo produkcijo premoga na en in pol milijona met stotov. Rudniki v Bosni so toraj povečali produkcijo, mi v Sloveniji pa smo morali ustaviti delo v premogokopih Zagorje, Trbovlje in Hrastnik radi pomanjkanja vagonov. Kje so tisU vagoni, ki so se našli za časa mobilizacije, ko se je govorilo in pisalo, da jih imamo več kakor smo mislili!? Ce se gre za izvo* poljskih pridelkov, ni zadosti zaptih vagonov na razpolago, ko se je prepovedal prevoz poljskih pridelkov v zaprtih vagonih, pa zopet nimamo ničesar za prevoz premoga! In to se nam zgodi ravno, ko je najhujša zima pred vrati! Potrdila (uverenja), ki so potrebna za carine prost uvoz sirovin, polufabri-katov itd., izdaja ministrstvo trgovino in industrije, oddelek V v Beogradu. V smislu odloka C br. 61.602 od 23. IX. 1920, morejo industrijalci in obrtniki u-važati iz inozemstva prosto od carine razni stavbeni material, sirovine in polizdelke, ki so namenjeni za predelavo, pomočni kemični material in material za električne, vodovodne, plinske in tovarniške inštalacije, če se izkažejo carinarnici s potrdilom ministra trgovine in industrije, da takega materiala ni do-voljna količina v zemlji. Generalna direkcija carin je izdala carinarnicam pojasnilo, da so polnoveljavna in edino merodajna za carine prost uvoz le ona potrdila (uverenja), ki jih izdaja ministrstvo trgovine in industrije (V. odele-nje v Beogradu, ne pa potrdila, izdana po oddelkih omenjenega ministrstva v posameznih pokrajinskih mestih. Taka uvorenja iz Beograda imajo veljavnost za tri mesece od dneva, ko so izdana. Stavka v zlatarski tvornici »Zlatar-ka« v Celju, ki je trajala okrog štiri tedne, je končana. Delavstvo je pričelo z delom v pondeljek, 28. novembra. Doseglo je 25 odstotkov priboljška. Produkcija alkohola v čehoslovaš-ki. Radi pomanjkanja krompirja in sladkorne pese, bo znašala letošnja produkcija alkohola komaj 60—70 odstotkov lanskoletnega pridelka. Združitev slovaških žganjarnic in tvomic za likerje. Te dni se je izvršilo združenje vseh slovaških žganjarnic in tvomic za likerje v Bratislavi. V to družbo so stopile največje doirače tvor-nice. Svoje zastopstvo bodo imele v Bratislavi in Pragi. Stavka pristaniškega delavstva v Trstu je popolnoma končala. Delati se je pričelo v polnem obsegu kot pred stavko. Ker sta bila pri zadnjih spopadih ubita 2 črkostavca, so tržaški stavci soglasno z onimi iz drugih delov Italije sklenili, da bodo v znak protesta pričeli s stavko. Obrt. Občesltivensko obrtno društvo v Celju je imelo minulo nedeljo dopoldne v celjskem Narodnem domu dobro obiskano zborovanje. Razpravljalo se je o raznih, obrtništva se tičočih zadevah. Tako je poročal obrtno-zadružni nadzornik g .Ignac Založnik o bolniškem zavarovanju, g. I. Mohorič o davčnih predpisih obrtniških uslužbencev, g. J. Lešnikar o uredbi glede državnih nabav, g. Rebek pa je govoril o zahtevi svobode dela. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Pri slučajnostih se je razpravljalo še o nekaterih drugih zadevah, na kar je bilo dobro uspelo zborovanje zaključeno. Kurz za izdelovanje ženskih klobukov. Ministrstvo trgovine in industrije •je sklenilo, da se v najkrajšem času o-snuje v Beogradu šesttedenski kurz za poučevanje v izdelovanju ženskih klobukov. Denarttvo. Zloraba nizkega tečaja našo valute. V kritičnih časih, katere preživlja naša valuta, so se našli zopet ljudje, ki so poskusili izrabiti situacijo v svojo ko- rist * nakupom in prodajo tujih valut, in to še s pomočjo tujega denarja. Nelepega slučaja ne bomo natančneje opisovali, ker je že itak vsakomur znan, pribiti hočemo le dejstvo, da to ni pot k zboljšanju naše valute, marveč je postopek, ki uničuje vse dobre načrte, ki se delajo v obči blagor. Ponarejeni čehosloraški 50 kronski bankovci. V Cehoslovaški so se pojavili precej dobo ponarejeni 50 kronski bankovci. Rumunsko posojilo v ŠvieL Švica |e dovolila Rumuuiji posojilo v znesku 40 milijonov švicarskih frankov. Od tega dobi Rumunija 16 milijonov frankov v gotovini, za 24 milijonov pa si bo Rumunija nabavila vagonov, telegrafičnega in telefoničnega materijala itd. Dolg bo vrnjen z žitom 1. 1923. V to svrho bo dala Rumunija Švici 15.000 vagonov žita. Stabilizacija meničnih tečajev. — Berlin, 29. novembra. »United Press« javlja iz New-Yorka: Na tukajšnji borzi je krožila govorica, da namerava repa-racijska komisija prihodnje dni sklicati konferenco evropskih zasebnih bankirjev, da bi se pretresala sredstva za stabilizacijo meničnih tečajev. Carina. Dohodki plačanih taks v mesecu oktobru. Dohodki plačanih taks meseca oktobra so znašali 25.047.994 dinarjev. Promet. Železniški materijal, ki se je ob polomu nahajal na našem ozemlju, pripade po sklepu portoroške konference v celoti nam. Direktna železniška zveza z Nemčijo. V zmislu sklepa mednarodne železniške konference, ki se je vršila v Bernu, se uvede direktna železniška zveza med Nemčijo in našo kraljevino sredi tekočega meseca na ta način, da se brzovlaku, ki vozi iz Miinchena v Trst preko našega ozemlja, pripoje direktni vozovi, ki bodo vozili iz Jesenic preko Ljubljane in Zagreba do Beograda. — Viseča železnica v Bakru. Vsa pred-dela za visečo železnico Baker, železniška postaja in Baker pristanišče, so gotova, tako da se bo pričelo v kratkem z zgradbo železnice same. Ker bo ta železnica za naše Primorje velike važnosti je želeti, da se zgradba v kratkem dovrši. Uradne are pri poštnem uradu Ljubljana 3. Ob prestavi poštnega urada Ljubljana 3 iz Starega trga štev. 34 v poslopje poštnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trg št. 2, so se določile uradne ure pri tem uradu z dne 1. XI. 1921 ob delavnikih od 8—18tih. Občinstvo se je pa tega urada v popoldanskih urah tako malo posluževalo, da ni upravičena poraba električne razsvetljave, katera zadeva magistratu mnogo težav. Vsled danih razlogov je poštno ravnateljstvo primorano skrčiti uradovanje pri pošti Ljubljana 3 Virantova hiša od 8—14. ure. Ker se ljudstvo ne poslužuje ura- VELETROOVINA U Ljubljana priporoča špecerijsko, koloni-jalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — točna posipal Brzojavi: