Leto 26         ^^ANGEU*EF^^^^Stra!^^^
Klemenčič:
Nepremišljena beseda.
fučarjeva Jakec in Ančka sta priletela kot v eni sapi iz šole v kuhinjo. Ondi so mama ravno dcvali kosilo v skledo.
»Juhe, juj! Letos pojdemo pa k birmi!« sta klicala drug izpred drugega. Jakec bolj glasno in po-gumno, Ančka pa bolj tiho in skromno.
»Saj še ne vesta ne, čc bo birma,« so pripomnili mama.
»Bo, bo!« sta zatrdila oba hkrati. »Saj so nam povedali danes gospod v šolL«
>Kajne, matna, da pojdem jaz,« zaprosi Jakec.
»In jaz tudi, mama!« pristavi Ančka. »Saj ste že obljubili.«
»Jaz vama lahko obljubim,« dejo mama. »A vendar ne pojdeta, čc vaju ne puste gospod katehet. Ali znata kaj?«
»Znava že, znava!« se oglasita oba spet na-enkrat. »Saj veste, da sva imela iz verouka" oba naj-boljše.«
»Gospod katehet vaju bodo potem že pustili. Drugo vprašanje je pa, če vama bo hotel kdo birmo vezati.«
»Meni jo bodo zavezali Pavlctova tcta. Sami so rekli, da jo bodo, čc bom le pridna.«
»Jaz bi pa takega botra že ne hotel, da bi bil tako skop,« de Jakec. »Boš že videla, Ančka, Pavle-tova teta ti ne bodo prav nič kupili.«
»Ali ne vcš, da so danes rekli gospod v šoli: Ne iščite takih botrov, ki bi vam dali veliko sladkarij, ampak takih, ki vam bodo dali veliko lepih zgledov,« pouči Ančka brata,
»Le imej ti take^« reče porogljivo Jakcc. »Meni jo bo pa zavezal Prinčkov France. Sam jc rekel, da mi bo kupil poln robec sladkarij. Peljal me bo v go-stilno, tam mi bo pa kupil toliko vina, da bom lahko pijan, če bom le hotcl prti.«
»0 jej!« se zgrozi Ančka nad Jakcem. »Ali ne
Stran 76__________ANGELČEK_________Leto 26
veš, da gremo k sveti birmi zato, da prejmetno milost in darove Svetega Duha, ne pa, da bi šli v gostilno? Ali nisi slišal, kako so svarili gospod katehct, da tedaj gotovo ne sme biti nihče pijan? Najbolje je, da sploh ne gre nihče v gostilno.«
_. Pogovor   mcd  Jakccm   in  Ančko   so   končali mama.
»Ančka, ti pojdeš k sveti birmi, Jakec, ti pa ne! Ko boš vedel, zakaj prejemaš svete zakramente, potem boš pa šel.«
Jakec je mislil, da se mama samo šalijo. Ko je pa videl, da je zadeva resna, se je začel kremžiti in jokati.
Maraa so se pa malo zmenili za njcgove solze. Začel je potem prositi, Jel je obljubovati, da ne bo pijan. A vsc je bilo zastonj.                                       ^
Po užaljenem molku so razsodili mama tako:      V
»Botra ne boš izbiral ti, ampak jaz. Prosila bom takega, ki te sploh ne bo peljal v gostilno, ampak -tc bo pripeljal naravnost domov. Zapisati sc moraš pa prej med mlade junake in trdno obljubiti, da ne boš prav nič upijanljivega pil.«
Jakcc je seveda moral biti pokoren materinim besedam, če je hotel iti k sveti birmi. Trdo je šlo pri gospodu katehetu in še posebno pri matcri, da so premenili besedo. A Jakcu na čast se mora pristaviti, da je svojo obljubo dobro držal. Na dan svete birmc tudi ni pokusil nobene pijače.
Hvala Bogu, da Jakec ni bil edini tak junak, ampak jc imel še dosti tovarišev.
A nepremišljena beseda bi ga bila kmalu po-kopala.