Ljubljana, dne 2. avgusta 1933 romaina nlafana v co(otIbL Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. žhpžciv« in ccrfeev "Bednoslni fond 9i?ovsfec banovine Omiljenje težkega socialnega položaja Ministrski svet je odobril osnovanje bednost-nega fonda za Dravsko banovino in njegov proračun za čas od 1. julija 1933 do 31. marca 1934 v iznosu 11,250.000 Din. Dohodki tega izrednega proračuna bodo naslednji: 1. Od obresti aktivnega salda pri tekočih račuinih se plača 5 odstotkov, ako znaša obrestna mera nad 4'5 odstotkov. Efekt se računa na 3 milijone dinarjev. 2. Industrijski in obrtni delavci plačajo od svoje mezde pol odstotka, njihovi delodajalci pa od izplačil 1 odstotek. Efekt znaša 6,500-000 Din. 3. Uvede se izredni davek na dobiček delniških družb, ki znaša 5 odstotkov od državnega davka na izkazani čisti dobiček, ako ta dobiček ni višji kakor 6 odstotkov v podjetje investirane glavnice. Poviša se za četrt odstotka do 8 odstotkov čistega dobička in sicer do najvišje vsote 6'5 odstotka in 16 odstotkov čistega dobička. Podjetja in obrti iz prve skupine čl. 142 zakona o neposrednih davkih plačajo pol odstotka od državnega davka na čisti dobiček, če znaša 120 tisoč dinarjev, in 1 odstotek, ako je dobiček večji kakor 200.000 Din. Efekt tega davka se računa na 2-a milijona Din. 4. Podjetja, obvezana za javno polaganje računov, plačajo od tantijem, dnevnic, sejnin in drugih nagrad 10 odstotkov. Efekt se računa na 200.000 Din. 5.-Tuji državljani plačajo od svojih plač in pokojnin, ako znašajo najmanj 2500 do 3500 Din, Težah položaj _kmetovalca Narodni poslanec Milovan Lazarevič je naslovil na predsednika vlade v zadevi umora Josipa Predavca obširno pismo, ki pravi v njem med drugim, da je tragična Predavčeva smrt močno odjeknila v naši javnosti. Umor Josipa Predavca je vse prej, nego izraz težnje, da se ga odstrani kot političnega nasprotnika. Tu se kaže zelo težko, skoraj obupno gospodarsko sta-, nje našega kmeta. Umor Josipa Predavca naj bo resen opomin merodajnim krogom, da je treba to stanje z energičnimi ukrepi čim prej zboljšati. Taki zločini so sicer vredni vse obsodbe, vendar jim je treba posvetiti vso pozornost. Tudi vlada ne sme ostati v tem primeru indiferentna, temveč mora napeti vse sile, da najde izhod iz težke krize našga kmeta in s tem odstrani vsako možnost podobnih zločinov. Vlada ne sme pozabiti, v kakšnih odnošajih je kmet dolžnik do svojega upnika, pa naj bo to banka ali zasebnik* Ta odnošaj je treba spraviti na stopnjo znosnega stanja, ki je zdaj popolnoma omajano v škodo kmeta. V strahu pred upniki s številno rodbino, Iti jii je hotel zagotoviti življenje in imetje, je delal obubožani kmet Tomo Koščec obupne napore, da bi rešil sebe in svojce. Pošiljal je prošnje banki, ki ji je načeloval Pre-daveč, prosil je, naj upoštevajo vso obupanost njegovega težkega položaja. V borbi za obstanek je doprinesel skrajne žrtve in ostal je vedno v mejah zdrave pameti. Toda druga stran ga ni razumela in s svojim stališčem je pripravila tla,: da se je mirni Tomo izpremenil v pravega zločinca. Na eni strani močan pritisk gospodarske krize našega kmeta, obenem z drugimi nezaželenimi posledicami, na drugi strani pa težko razmerje do upnikov in njihove brezobzirnosti požene kmete v več primerih v obup in v dejanja, ki se upirajo njihovemu značaju in vesti* Naš kmet je po naravi miren in konstruktiven, marljiv in sovražnik vsakega zločina v svojo osebno korist. To, kar se je zgodilo v primeru umora Josipa Predavca, in kar bi se moglo zgoditi v mnogih drugih primerih, je v resnici izraz zelo težkega gospodarskega položaja ne samo našega kmeta. Sveta dolžnost družbe in države bi bila, da poiščeta izhod iz tega položaja. S tem smo načeli vprašanje zakona o zaščiti kmetov, ki postaja vedno aktualnejši. V interesu reda in miru v državi je nujno potreben zakon, ki oi se z njim uredili kreditni odndŠaji, t prvi^rsti kreditni odnošaji naših kmetov, ' J: \T Nekaj opomb k proslavi 1900letnice Odrešenikove smrti V nedeljo, dne 30. julija, so verniki ljubljanske škofije na poziv svojega škofa slovesno proslavili 19001etnico Odrešenikove smrti. Tej slavnosti je dala še poseben značaj biserna maša nadškofa dr. JegJiča, ki je vodil ljubljansko škofijo nad 30 let. O poteku slavnosti poročamo na drugem mestu; tu hočemo le omeniti nekaj stvari, ki se nam zde važne zlasti za današnjo dobo. Katoliško časopisje ve poročati skoraj dan za dnem, kako se dandanes povsod dvigajo sovražniki Cerkve, da jo uničijo. Mogoče ni vse tako, kakor- beremo v katoliških časopisih in tiči pravi vzrok navideznega preganjanja Cerkve kje drugje (agrarna reforma!) kakor zgolj v sovražnosti do Cerkve, nekaj pa utegne že biti res, zlasti s strani posameznikov. Toda posamezniki, ki jim vera ni všeč, še niso država in v preboji razmerja med evropskimi državami ali vsaj njih večine do Cerkve pa moramo strogo ločiti vero in Cerkev. Kaj je Cerkev? Cerkev je vidna oblika vere. To so verniki s svojimi duhovniki, škofi in s papežem na čelu. Ta organizacija si je znaJa pa pridobiti v teku stoletij zelo veliko moč in velike pravice ne samo v verskem, ampak tudi v javnem, zlasti v političnem življenju. Te pravice gredo tako daleč, da pripisujejo nekateri Cerkvi tudi politično moč nad državo! Proti temu naziranju pa se oglaša druga skupina ljudi — in teh je zlasti med modernimi državniki vedno več — ki trdi z oziram na enakopravnost državljanov, da v eni in isti državi ne more imeti nobena vera in nobena Cerkev privilegiranega položaja, zlasti tam ne, kjer žive v eni in isti državi pripadniki različnih ver! V takih državah se notranji mir (kamor spada tudi verski mir) ne da ohraniti drugače, kakor tako, da jamči država vsem svojim državljanom svobodo vere in njeno spošto- vanje z vsemi sredstvi, ne more pa pripoznati kakšnega izjemnega položaja nobeni veri in tudi ne nobeni Cerkvi. Pogodbe, ki jih je sklenila katoliška Cerkev v najnovejšem času z Italijo in z Nemčijo, to naziranje v polni meri potrjujejo. Cerkev uživa v obeh državah popolno versko svobodo, v javnem, zlasti v poflitičnem življenju pa nimajo katoliki nobenih predpravic. To naziranje vlada tudi v naši državi, kjer imamo oelo vrsto priznanih ver, in to naziranje je izrazila naša vlada tudi ob proslavi 19001et-nice Odrešenikove smrti. Na versko proslavo je poslal v Ljubljano svojega zastopnika Nj. Vei kralj. Svoje zastopnike je poslala vlada in proslave so se udeležili najodličnejši predstavniki civilne in vojaške oblasti. S tem je dan jasen dokaz, da uživa katoliška vera v naši državi vse tisto spoštovanje, ki ji pripada in da uživa Cerkev v verskem oziru popolno svobodo in vso zakonito zaščito. To je za ohranitev vere dovolj in več država dati ne more. So pa ljudje, ki zahtevajo za Cerkev ne samo svobodo vere, ampak zahtevajo za Cerkev še neke politične predpravice. Predpravic pa država ne more priznati nikomur, ne da bi prikrajšala druge. Če bi se pa zgodilo to, da bi bili drugi prikrajšani, bi bil s tem kaljen brez dvoma notranji mir v državi, tega pa nobena država dopustiti ne more. To se nam zdi potrebno naglasiti zlasti v današnjem času, ker so pojmi o razmerju vere in Cerkve do države močno skaljeni. Kdor pa hoče razumeti razliko med vero in med vidnim predstavništvom vere, ta bo lahko tudi razumel razmerje med našo državo in med raznimi cerkvami, ki uživajo pri nas vso zakonito zaščito, zato pa ima pri nas tudi država pravico, da zahteva od vseh vernikov popolno lojalnost. 1 odstotek, za vsakih nadaljnih 1000 Din pa š9 pol odstotka. Efekt se računa na 2 milijona Din. 6. Za izkoriščanje vodnih sil se plača 40 Din na leto od vsake konjske sile, odnosno pri električnih podjetjih 2 pari od vsake proizvedene kilovatne ure. Efekt znaša 800.000 Din. Z bednostnim fondom bo razpolagal pod nadzorstvom poseben odbor po posebnem pravilniku, ki bo naknadno objavljen. KVETSKI LI8T Predsednik "Roosevelt na delu V Zedinjenih državah severne Amerike se ti aačelo kljub neuspehu velike gospodarske onference v Londonu novo gospodarsko življenje, in sicer po zaslugi predsednika Roosevelta. Dedščina, ki jo je bil prevzel predsednik Roosevelt po svojem predniku, je bila dokaj ialostna. Banke so propadalle, fabrike so mirovale, število brezposelnih pa je doseglo milijone. Rešitve iz tega obupnega gospodarskega položaja ni bilo videti nikjer... mi bo milev uspel? Nove razmere v Nemčiji, ki so nastopile po Hitlerjevem prevzemu vtlade, se doslej še niso ustalile tako, da bi mogli reči: Hitler bo svoj namen dosegel. Znano je, da je Hitlerju najbolj pomagala do vlade nemška mladina; tista mladina, ki je zaradi brezposeflnosti s strahom zrla v bodočnost. Ta mladina je bila silno radikalna in je brezobzirno zahtevala, da mora pasti vse staro in se umakniti novemu življenju, ki bo vsem prineslo delo in zaslužek. Te zahteve, da bi vsem Nemcem dal kruh, pa Hitler doslej ni mogel izpolniti zaradi hu-dega odpora nemških gospodarskih krogov, ki imajo v Nemčiji še vedno veliko besedo, ne glede na to, da tudi nemška armada stoji bolj na njihovi strani. Hitler ni mogel pričeti večkrat obljubljene agrarne reforme, ker so se uprli temu nemški plemenitaši (»junkerji«), pa tudi »industrije ni mogel prisiliti, naj sprejme zopet v delo na milijone ljudii. Vsi tisti pa, ki so z velikimi upi zrli na Hitlerja kot na svojega rešitelja in katerih želje so ostale neizpolnjene, so danes razočarani in se vedno bolj odvračajo od Hitlerja. Odpor proti Hitlerju pa raste tudi v vrstah komunistov, ki so začeli v najnovejšem času razvijati prav živahno delavnost. Proti vsem tem »rovarjem« je izdala nemška vlada ostre ukrepe, a baš ti ukrepi dokazujejo, da v Nemčiji vedno bolj vre! G&mbčs v Himu Ogrski ministrski predsednik se je pretekli teden mudil v Rimu, kjer je imel dolga posvetovanja z Mussolinijem in z vodilnimi italijanskimi državniki. Pomen tega potovanja je velik v političnem In v gospodarskem oziru. Poročali smo že, da se trudita v najnovejšem času Francija in Italija, da uredita položaj v Srednji Evropi, kjer si stojita nasproti dve »kupini držav: ena, ki je za ohranitev mirovnih pogodb, in druga, ki je za revizijo. Za revizijo Sedanjih mej se zavzema posebno Ogrska in GOmbOs je potoval v Rim, da izve za stališče Italijanske vlade v tem vprašanju. Tu je posegel vmes s krepko roko in z železno voljo predsednik Roosevellt. On si je dal odobriti od ameriškega parlamenta diktatorska pooblastila za izvedbo važnih gospodarskih ukrepov. On si je izposloval možnost, da d& natisniti skoro za 4 milijarde dolarjev papirnatega denarja, dalje je znižal vrednost dollarja skoro za 40 odstotkov, vsled česar so cene poskočile, plačevanje dolgov pa je znatno olajšano. Dalje je odredil, da mora delo otrok v fabrikah prenehati, vsak delavec pa mora dobiti — po stroki — določeno minimalno tedensko mezdo. Uvedel je tudi 35urnik. Za nas je mogoče najvažnejša določitev minimalne plače. Ta zahteva tudi v Evropi ni nova in v Angliji je že precej let v veljavi. Tam določajo minimalne delavske plače občine na podlagi cen živeža v posameznih krajih. Nekaj podobnega bi se dalo vpeljati brez posebnih gospodarskih potresov tudi pri nas. Mi vemo, kako nizki so danes zaslužki delavstva pri nas, ne samo v mestih, ampak tudi na kmetih, vemo pa tudi, s kako visokimi dobički delajo nekatere naše industrije (papir, sladkor). Tu bi bila brez dvoma upravičena pravičnejia ureditev razmerja med dobički in taslužki, kar bi se dalo v znatni meri izvesti zlasti z določitvijo minimalnih plač, da bi mogel tudi delavec živeti vsaj kolikor toliko človeka vredno življenje. Kaj namerava Italija glede revizije, tega časopisje ni poročalo. Ce pa pomislimo, da se je sam Mussolini že večkrat izjavil za revizijo in če upoštevamo izjave ogrskega ministrskega predsednika, >da obstojajo med Ogrsko in Italijo najtesnejše prijateljske vezi«, lahko domnevamo, da se Italija ni odrekla možnosti revizije. Posebno važen pa je gospodarski pomen potovanja ogrskih državnikov v Rim. Ogrska je agrarna država, ki mora izvažaiti nekam svoje pridelke. Z izvozom pa je danes zllasti za agrarne države težko, kar čutimo tudi mi. Ce se je torej Ogrom posrečilo, da bodo lahko izvažali svoje žito in živino v Italijo, pomeni to za Ogrsko velik gospodarski dobiček, ki bo še bolj učvrstil politično zvezo med Ogri in Italijo. fjhandi zopet v zaporu? Znanega voditelja Indijcev je dala angleška vlada baje zopet zapreti zaradi propagande za organiziran pasivni odpor proti ukrepom vlade. Italijani zasedli grške otoke Časopisje poroča, da je neka italijanska torpedovka svojevoljno zasedla neke manjše grške otoke. Proti tej samovoljni nasilnosti je Grčija energično protestirala ter zahteva popolno zadoščenje. Na Češkoslovaškem dobili pre-potreben zakon o kartelih Češkoslovaški parlament je pred kratkim sprejel nov kartelni zakon. Namen novega zakona ni morda ukinitev kartelov, temveč organična kontrola nad poslovar njem kartelov. Najvažnejša določba je ta, da se ustanovi pri državnem statističnem uradu kartelni register, ki je vsakemu dostopen. V tem kartelnem rigistru bodo vnešeni najvažnejši podatki o kartelnih pogodbah in o strankah, ki so kartel sklenile. Državni statistični urad bo imel nalogo, da kontrolira tako cene karteliranih predmetov, kakor tudi vpliv teh cen na splošni razvoj cen. Vsak kartel mora takoj prijaviti državnemu statističnemu uradu vsako spremembo, ki se nanaša na kartelne cene ali ostale pogoje. Stranke, ki sklepajo kartelne pogodbe, morajo vse ukrepe nasproti odjemalcem, dobaviteljem in sploh tretjim osebam, pismeno fiksirati in osem dni pred uveljavljenjem dostaviti pristojnemu ministrstvu, sicer je vsak tak sklep neveljaven. V pogledu kartelne politike je zlasti važen drugi del zakola, ki se peča z zaščito konsu-menta pred škodljivimi posledicami kartelnih pogodb. Kadar je osnovana bojazen, da se z izvajanjem kartelne pogodbe ogražajo javni interesi, na primer zaradi previsokih cen (to velja tudi za prometna, kreditna in zavarovalna podjetja), zaradi trgovinskih uzanc, s katerimi se cene na drobno ali na debelo prekomerno zvišajo ali zaradi neupravičenih zapor, tedej mora pristojno ministrstvo samo ali pa na predlog vlade izvršiti preiskavo. Novi zakon daje možnost za strogo postopanje proti kartelom, ki bi svoje stališče zlorabljali in predstavlja izhodišče za strogo pobijanje monopolističnih tendenc pri tvorbi cen. J 100 letnica osvoboditve timoške krajine izpod turškega jarma Ob priliki 100 letnice osvoboditve srbskega naroda izpod Turškega jarma timoške Krajine, se vrše te dni v Knjaževcu velike narodne slav-nosti, katerih se udeleži tudi naša narodna skupščina, ki bo zastopana po narodnih poslancih g. Milanu Mravljetu in Gavru Miloševiču. Manifestacijsko zborovanje v Mariboru Priprave za veliko zborovanje J. N. S. v M& rib aru so že v polnem teku Pod predsedstvom poslanca Spindlerja so se ustanovili razni odseki, ki bodo vodili priprave za to zborovanje. Pričakuje se za Maribor naravnost ogromna udeležba kakih 40.000 ljudi. Velika skrb se posveča za ceneno prehrano tolikih množic. Priporoča se krajevnim organizacijam na deželi, da prijavijo okrožnemu tajništvu J. N. S. v Mariboru število udeležencev, ki želijo prehrano. S tem se bo zlasti preprečila neizogibna gnječa in eventualno tudi izrabljanje. Za Maribor bo vsekakor nekaj novega prihod zborovalcev z dežele v velikih skupinah in zlasti velika povorka okrašenih kmetskih vozov. Kakor nikoli, se bo pri ti priliki pokazala moč naših kmetskih vrst, zlasti iz bližnjih okrajev. Zborovanja se bo udeležilo 5 ministrov, kakih 10 senatorjev in 40—50 poslancev. Veliko zanimanje vlada med starimi prijatelji ministra Puelja za njegovo poročilo na zborovanju. Skupine, ki bodo prišle v Maribor v okrašenih kmetskih vozovih, ki se še niso prijavile, naj to čimprej store. Zagotovljena je četrtinska vožnja po železnici. Superfosfat za gnojenje ajdi Mavavovanje Pri nas smo o samem zavarovanju goveje živine še prav malo razpravljali. Pisalo se je sicer precej, a naši ljudje so kaj nedostopni za take reči. V drugih državah so v tem pogledu že precej daleč in imajo v tem pogledu dobre izkušnje. Tudi pri nas imamo par zadrug, a žalibog so le osamljeni pojavi, ki pa jako dobro uspevajo in re razvijajo v dobrobit kmeta. Pomen zavarovanja goveje živine je vele-važen za kmeta. Pomislimo samo, kako hudo je kmetu, ako mu pogine govedo. Koliko truda in koliko denarja je uničenega na mah in kakšna skrb in stiska objame bornega bajtarja, ako izgubi edino živinče, ki mu daje mleko in gnoj. Kakor je težko bajtarju, tako je hudo malemu in srednjemu kmetu. Potreba bo, da tudi na tem polju zadružnega delovanja najdemo primeren izhod. Posebno še radi tega, ker pri nas v tem pogledu ne deluje nobena zavarovalnica, ki bi se posvečala zavarovanju goveje živine. Zavarovalnice za govejo živino delujejo tako, kot vsaka druga zavarovalnica, samo s to razliko, da se pri zadružni ali društveni zavarovalnici ne gleda na dobiček, ampak na to, da v slučaju nezgode pri živini kmet, ki je član zavarovalnice, dobi povrnjeno škodo. V slučaju ololelosti živine pa dobi zavarovanec zdravniško pomoč, in to brez vsakih stroškov. V Italiji imajo poleg zavarovalnic, ki so navadne trgovske družbe in se pečajo z zavarovanjem, tudi precej zadrug, oziroma društev. Le-ta poslednja delujejo jako dobro in so precej razširjena in priljubljena med kmeti-živino-rejci. Dobrote, katere so delile zavarovalne zadruge tik po vojni in še danes, so morale vko-reniniti v kmetu vero, da je v vzajemnosti mnogo uspeha in marsikatero gorje se da ublažiti ali celo popolnoma odstraniti. Tudi pri nas se dogaja mnogo nesreč in pogine mnogo živine vsled bolezni. Ker pa nima--zavarovalnic, mora vsak kmet nositi zgu-bo sam in to vedno z ogromnimi žrtvami. A ne samo, da zavarovalnice obvarujejo kmeta pred zgubo, one so tudi zveste pospeše-vateljice umne živinoreje in kot take vrše važno službo v prospeh kmetijstva. Pri zavarovalnicah so izključeni vsi oni kmetovalci, ki zanemarjajo svojo živino. Kako pride zavarovalnica do sredstev za nadomestitev zgube? Pretekla nedelja v Ljubljani je bila posrečena verskim svečanostim, ki so obsegale slavje 1900 letnice Odrešenja, združeno z biserno inašo prevzvišenega nadškofa dr. A. B. Jegliča. Na ta dan, ki je potekel v znamenju katoliške vere in globoke religijoznosti našega ljudstva, - se je zgrnilo v Ljubljano nad 50.000 slovenskih vernikov, ki so domala napolnili Stadion, ki je bil preurejen za sv. mašo pod milim nebom ter pestro in lepo okrašen z mlaji. Pestrost veliki množici pa so dale predvsem lepe slovenske narodne noše, ki jih je bilo okoli 1500. Velika zbrana množica je pobožno prisostvovala sv. maši, ki jo je daroval biseromašnik nadškof dr. Jeglič ob asistenci č. duhovščine. Poleg ogromnega števila vernikov so verski svečanosti prisostvovali tudi številni člani jugoslovanskega episfcopata, med njimi ljubljanski škof dr. Rožman in mariborski škof dr. Tomažič, zbran na posebni tribuni; posebno tribuno je zasedel zastopnik Nj. Vel. kralja adjutant major Josip Stropnik; pravtako pa so zasedli posebno tribuno mnogi predstavniki, v prvi vrsti predstavniki vlade ministri Ivan Pucelj, Pavel Matica, dr. Srkulj in dr. A. Kramer ter najvišji predstavnik Slovenije ban dr. Drago Marušič. gcvc/e živine Načinov je več, a najprimernejši je ta, da takoj ob prijavi zavarovanja in po sprejemu ter izvršenem pregledu in cenitvi živine, vplača zavarovanec v blagajno zadruge navadno l°/o od vrednosti. Živino se ceni po strokovnjakih in označena cena je merodajna tudi pri izplačilu zavarovalnine. Ta postopek je važen, ker se še vedno dobe kmetje, ki bi radi ob času plačevanja premij (zavarovalnine) cenili svojo živino čim nižje, a v slučaju nezgode bi radi, da se jim plača precej visoko ceno. Živina se ceni vsako leto nanovo, ponekod tudi vsakih 6 mesecev. Drug način je ta, da ob nastopu nezgode vsak član prispeva v razmerju z glavami živine, katero ima v hlevu. Ta način ni priporočljiv in je precej zamuden in navadno ne deluje dobro in je mnogokrat vzrok, da se ta ali ona zavarovalnica podere. Nadalje je važno, kako naj se le te zavarovalnice organizirajo. Pri nas pridejo v poštev samo zadružne organizacije in sicer je največ upanja na uspeh tam, kjer so te razdeljene po vaseh, oziroma okrajih. Najcenejša uprava je pač tam, kjer so take zadruge, ki najlažje izvajajo kontrolo nad živino. Tudi najboljše so se izkazale one, ki delujejo za vsako vas oziroma za 2—3 male vasi skupaj. Je skrajni čas, da začnemo misliti o tej stvari ter da se začne z organizacijo teh ustanov. Mnogo bo truda, a led je že prebit in z dobro voljo kmetov — se da narediti marsikaj! Posebno kmetska mladina naj razmišlja o tej stvari in naj skuša v svojem okraju in v svoji vasi zbuditi zanimanje za to panogo, ki je prekoristna za razvoj živine in našega gospodarstva na kmetih. Kmetska mladina, na tebi sloni naše gospodarstvo. Ti si poklicana, da gojiš zadrugarstvo in ti si poklicana, da pokažeš svetu, da tudi slovenski kmet nekaj pomeni. Skupen nastop rama ob rami, eden za vse, vsi za enega... Ne iščimo pomoči drugje, v nas samih mora vzkliti misel za samopomoč in iz kmeta samega mora nastopiti boljša doba. Razmišljajte o pomenu zavarovalnic za živino in preračunajte, koliko živine se ponesreči in pogine v vašem okraju. Ako to preračunate, sprevideli boste, kako prepotrebna je pri Vas taka zavarovalnica. Še pred sv. mašo je imel na zbrane vernike globok govor ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman; po božjem opravilu pa sta še govorila zagrebški nadškof dr. Bauer in mariborski škof dr. Tomažič. Vsi govori so globoko zajeli verska vprašanja ter so bili prava duševna hrana zbranim vernikom. Zal, da je dež nekoliko motil svečano po-božnost, vendar pa so kljub temu verniki vzdržali do konca. Na ta dan je slovenski narod res svečano in pobožno proslavil 1900 letnico Odrešenja in z njo združeno biserno mašo nadškofa dr. Jegliča, za slovensko ljudstvo enega najzaslužnejših verskih pastirjev in kulturnih delavcev. Bolgarska demokratska stranka v razsulu? Poročajo, da so notranji boji v bolgarski demokratski stranki zavzeli tak obseg, da je obstoj stranke hudo omajana. Kriza stranke je zelo očitna, zlasti odkar sami pristaši nastopajo proti njej, zlasti ostro javni nameščenci, ki že dalj časa niso dobili plač.. r Uvedba trošarine na žganje Finančni minister je na podlagi člena 68. zakona o državni trošarini pod št. 59.188 dne 6. julija t. 1. izdal ta-le važen odlok: Za žganje se morejo smatrati (v smislu trtt-šarinskih predpisov) samo tisti destilati sadja, vina in grozdja, ki pri izdelavi ne vsebujejo ve8 kakor 35°/o alkohola. Na destilate z več kakor 35% alkohola se plača državna trošarina kakor na špirit. S tem odlokom se razveljavi odlok finančnega ministra od 31. decembra 1930, št. 97.335. Na podlagi novega odloka bo vsakdo, kdor od danes, to je 6. julija t. 1. izdeluje žganje z večjo jakostjo kakor 35% alkohola, plačal nanj troša-i rino kakor na špirit. Direkcije bodo o; tem takoj obvestile vse organe finančne kontrole na svojem področju in jim naložile, da bodo pre-kontrolirali vsak izdelek žganja in da se bodo ravnali po tem odloku glede pobiranja trošarine. Direkcije bodo morale paziti, da še bo ta odlok striktno izvajal: Gornji odlok je posebno važen za dravsko banovino, kajti pri nas se žge in prodaja večinoma močnejše žganje (40—50%). Posledica tega odloka pa bo, da bodo odslej žgali in prodajali predvsem lahko žganje (do 35%), ki osta,-ne prosto trošarine. Vatikan in Litva • ' ' Rentabiliteta kmetijstva. Zagrebški »Jutar-nji list« objavlja podatke o produkcijskih stroških vojvodinskega kmeta. Po najnižjih računih stane obdelava 1 katastralnega oralla dobre zemlje 1545 Din. Za pšenico in slamo se pa dobi. (povprečno 10 stotov na oral) po ceni 120 Din za stot in slame 10 Din za stot, skupno 1300 Din. Pri lanski slabi letini je znašal primanjkljaj 691 Din, leta 1931. (zaradi pšeničnega režima) pa je bil dosežen presežek 826 Din na oral. ! Židovska kolonija v okolici Bitolja. Zidje, ki prebivajo v Beogradu, so že v začetku letošnjega leta začeli akcijo, da bi se v sedanjih težkih gospodarskih razmerah, ki so povzročile hude eksistenčne skrbi in brezposelnost tudi v židovskih vrstah, ustanovila kolonija za Žide iz Jugoslavije, ki se nahajajo v težkih razmerah. Akciji beograjskih Židov so se takoj pridru|ili soplemenjaki iz Zagreba, Sarajeva in drugih krajev. Odbor akcije je dobil od ministra za kmetijstvo že zagotovilo, da se bo v Južni Srbiji v okolici Bitolja ustanovila kolonija, kjer bo našlo zatočišče okrog 50 židovskih rodbin, Tudi velike mednarodne židovske organizacije so obljubile kolonistom svojo pomoč. Riž se je podražil za 50 par. Radi naredbe italijanske Vlade, s katero je zmanjšala izvozno premijo za riž, se je cena rižu pri nas za vse vrste zvišala za 50 par pri l kg. Mi uvažamo riž izključno iz Italije in preko Italije. Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica najboljšo olajšajo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Joseiova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobivfc 8© * lekarnah in špecerijskih trgovinah. Vesti iz sveta ' Trgovina med Nemčijo in Rusijo vedno bolj peša. Sovjeti ne dajejo Nemčiji nič več naročil, Zato pa tem več Poljski, Češkoslovaški in Franciji. V Londonu se je ustanovil komite židovskih finančnikov in gospodarstvenikov, ki je sklenil izvajati strogi bojkot nemških produktov. Prevarana Evropa. V mednarodnih krogih so se zanašali na Zedinjene države, da bodo aktivno sodeloyale pri obnavljanju svetovnega gospodarstva. Roosevelt je izprva akceptiral lWilsonova načela o mednarodnem sodelovanju, a sedaj je preokrenil in postal sebični Ameri-kanec ter noče ničesar žrtvovati za splošnost. S tem je zapečatena tudi svetovna gospodarska konferenca. Najbogatejši mož Sveta. Po vesteh iz Amerike,' je najbogatejši bivši državni tajnik Mellon, katerega premoženje cenijo nad 2492 milijonov dolarjev. Njegovi letni dohodki znašajo 60 milijonov dolarjev. Potresna katastrofa v Turčiji. V okolici Čivrila so čutili pet hudih potresnih sunkov. Dva med njimi sta bila posebno silovita. 43 hiš se je porušilo. Blok držav proti nemškemu imper Mističnemu fašizmu. V Rusiji so mnenja, da je potrebno uManoviti blok držav, v katerem bi bile Francija, Italija in Rusija s svojimi zaveznicami, proti nemški imperialistični politiki. Ta blok bi imel predvsem nalogo očuvati teritorialno nedotakljivost^ držav. Estonija prodaja vojno mornarico. Republika Estonija je sklenila prodati svojo mornarico, obstoječo iz dveh ladij, republiki Peru v Južni 'Ameriki. Smrt golobov v viharju. Iz Prage poročajo, da so prošle.dni gojitelji golobov izpustili k golobji tekmi 500 parov golobov, ki pa so na svojem poletu zašli v nevihto, kjer so večinoma poginili. Samo 15 tekmovalcev je prišlo na cilj, ostale je pobila toča, ki je padala v viharju. Japonske izgube v Mandžuriji. Vojno ministrstvo v Tokiu je objavilo seznam japonskih Jakob Lapuh: 7 Peregrin Zavožen (Povest iz davnine.) (Nadaljevanje.) »Je čisto odveč, da se prikrivaš. Le poglej: Bog in Smrt! Tema mejnikoma ne uide nihče.« Začela me je tresti groznica: Ali bo storil z menoj kakor z ženo? »Rekla je,« sem mukoma za jecljal, »da me ima rada —.« »čenče,« je otresel Žiga, »ženska njenih let in z njenim življenjem ima vsakega moškega rada.« Stud, ki sem ga občutil ob teh besedah, mi je narekoval: »Rekla je tudi, da je vaša sestrična —.« - »To vem sam,« me je brezbrižno zavrnil. »Ali ti ni rekla —.« i Kakor v odrešenje je zdajci zaškrtailo in k nama je stopila Klotilda. »Kaj hočeš Peregrinu? je očitajoče pogledala bratranca, medtem ko je meni nežno položila roko na ramo. j »Glava ga boli,« je zaonomljal Žiga in srepo meril žensko. »Sicer pa: Kdo te je klical?!« j Klotilda se je vzravnala: j »Žensko, ki ljubi, vselej pokliče srce in ji pokaže -pot —.« »Tak, tako, svetnica,« se zagrohoče vitez, da bobneče odmeva po dvorani. »Tega otroka si se (Menila in prelomila prisego, ki —.« »Molči, zver!« za vihti Klotilda roko in ostro bodalce se zaibliska proti gospodarju: žrtev v Mandžuriji. Po tem seznamu je izgubila Japonska od 1. septembra 1931 do 15. julija 1933 na mandžurskem bojišču 2530 mož in častnikov. Ranjenih je bilo 6896 častnikov in mož, med njimi je tudi 1868 žrtev mraza. Francoske zlate rezerve. Po zadnjem tedenskem izkazu francoske Narodne banke je njena zlata rezerva dosegla rekordno višino 81.728 milijonov frankov. Stadion za 100.000 ljudi. Pariški občinski svet je sklenil, naj se prostori za svetovno razstavo v letu 1937 postavijo ob Seni in sicer od Trokaderoja do palače invalidov. Vojaške zaloge bodo odstranili, poleg tega je občinski svet odobril stroške za zgraditev ogromnega športnega stadiona, ki bo lahko sprejel 100.000 ljudi. Eksplozija v turškem rudniku. V rudniku v Zonguldaku je eksplodiral treskavi plin. Deset rudarjev je ubilo. Letala nadzorujejo brzojav. V Severni Ameriki se odpira letalcem novo polje udejstvovanja. V Zedinjenih državah in v Kanadi so pristojne oblasti poverile letalcem nadzorstvo brzojavnih naprav in električnih daljnovodov. Te naprave, ki vodijo cesto skozi popolnoma neobljudene kraje, so morali doslej nadzorovati posebni čuvaji in pazniki, ki so bili zaradi oddaljenosti včasi zelo počasni. Zlasti poškodbe izolatorjev so zaradi tega oesto trpele dalj nego bi bilo treba. Kose napol zasfonjl dobiš, dokler traja zaloga, pri EKONOMU Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7 Naš izvoz gradbenega lesa Po najnovejši statistiki o našem izvozu, se je tudi v juniju naš izvoz gradbenega lesa ugodno razvijal. V tem mesecu smo izvozili 7372 vagonov gradbenega lesa nasproti 7258, 5748, 5942, 4525 in 4169 vagonov v prejšnjih petih mesecih. Lani smo v juniju izvozili le 4473 vagonov gradbenega lesa, tako da je letos količina za 2899 vagonov ali za skoro 60% večja. Vrednost izvoženega gradbenega lesa je znašala 55"6 mi- »Prisega za prisego! Ne veš, kako sd jo izpolnil ti?! Kaj si mi obetal in kaj si napravil iz mene?!« Žiga je v skoku i zbil sestrični bodalo iz rok, se priipogniil in takoj zopet šinil proti Klo-tildi. Hotel sem planiti mednju, a sem tisti hip lopnil po tleh. Ko sem kakor besen zakrilil z rokami, je švisfaila proti meni zanjka in v nekaj trenutkih sem bil povezan kakor dete v plenicah. »Nič se ne boj, Peregrin,« se mi je rogal ■lisec, »položil sem te samo zato, da boš laže poslušal —.« V brezimnem srdu sem si grizel ustnice, medtem ko je on trdo ujel sestrično za roke. Klotilda se je obupno branila in kakor divja vriščala: »Ne bom ti več pokorna in ti ne bom, če me tudi spraviš kakor si Hildo —« »Kaj čeljustaš, ženščina!« »Ne bom ti več za podnožniik! Če še tako gradiš samostane in kapele, ne opereš s sebe Hildine krvi —« Zamahnil je po njej in sem mislil, da se bo brez glasu sesedla, toda Klotilda je zavpila: »Do sodnega dne ne izbrišeš madeža: Va-lerijina mati te bo vedno iz groba klicala na odgovor!« Strahote, ki so mi tako iznenada udarile na dušo, so mi bolj in bolj jemale zavest. Vse se mi je zdelo kakor v viharnem vrtincu. S pojemajočimi močmi sem še slišal presekane očitke: »Vse si ugonobil —« »Molči, detomorilka —« »Na tvoji vesti gori —« lijona Din nasproti 29-4 milijona Din v lanskem juniju, tako da je tu povečanje še ugodnejše. Izgledi za izvoz hmelja v Ameriko Niirnberška tvrdka Joh. Barth & Sohn je objavila obširno letno poročilo, v katerem se podrobno peča tudi z izgledi za izvoz hmelja v Ameriko. Uvozna potreba Zedinjenih držav bo odvisna predvsem od višine domačega hmeljske-ga pridelka. Tu pa je treba upoštevati, da so hmeljske nasade v Zedinjeniih državah že razširili. Pri srednji letini bodo Zedinjene države v novi kampanji uvozile kakih 27.000 do 33.000 stotov hmelja. Od 1. septembra 1932 do 23. junija t. 1. so uvozile 35.000 stotov hmelja. Uvoženi hmelj se uporablja predvsem za produkcijo kvalitetnega piva. Pred ukinjenjem prohibicije je v Zedinjenih državah obratovalo 164 pivovarn z letno kapaciteto od 25 milijonov sodčkov (po-117 litrov) lahkega piva (0'5 odst. alkohola), medtem ko je bilo leta 1918 v obratu 1100 pivovarn s produkcijo 51 milijonov sodčkov. Dne 15. junija t. 1. je imelo zopet 312 pivovarn obratovalno pravico. Za leto 1933/34 je pričakovati,-da se bo produkcija dvignila na 40 milijonov sodčkov. Izredna kakovost letošnje vojvodinske pšenice Pretekli teden so pričeli dovažati v vojvodinske mline letošnjo pšenico, pri čemer se je splošno ugotovilo, da je letošnja pšenica glede kakovosti prekosila vsa pričakovanja. Na novo-sadski borzi so o priliki eksperti ugotovili, da je letošnja pšenica povprečno na hektoliter 80 lig težka. Posebno lepa partija nove pšenice iz Po-tisja je pokazala rekordno težo 85-5 kg na hektoliter. Tudi glede vsebine škroba so letošnjo pšenico zelo ugodno ocenili. Trgovinski sporazum z Nemčijo Po pretekli trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo je te dni prišlo do provizor-nega sporazuma, ki je sklenjen za štiri mesece. Sporazum sloni na načelu največjih ugodnosti ter bo znatno omogočil razmah trgovinskih od-nošajev med Jugoslavijo in Nemčijo. ' »In ti boš na grmadi!« Zdelo se mi je, da sta se Žiga in Klotilda zopet spoprijela, ko je iznenada obstala pred njiima senca z bledorožnim nadihom. »Ali še ni ljubega, ljudje božji? Kod vendar hodi moj edini —« Glas je bil srebrno čist, Klotilda pa je obupno kriknila: »Marija!« Še to sem videl, kako se Žiga peni od razburjenja, pa sem zaprl oči in se pogreznil v gluho temo. Ko sem se zopet zavedel, sem ležal na postelji in pri vznožju je bdela Margareta. II. »Bog se nas usmili!« je položila starka prst na usta in primaknila stol bliže k vzglavju, ko je videla, da sem se zavedel in hotel izpregovo-riti. »Kje sem?« »Pri meni, dete,« mi je pogladila lase s čela, »pri meni. Tukaj se ti ni treba bati nič hudega. Bog naju varuje in moja visoka leta.« »Margareta, za božjo Kristusovo voljo prosim —« »Saj ti bom vse povedala,« je uganila željo in jela počasi odgrinjati mrke zavese. Bilo je kakor padanje težkih deževnih kapelj v gozd. Slednja beseda, kakor je tudi bila rahlo izgovorjena, je odkrila z drevesa moje mladosti nov list in zasekala rano. »Zmeraj sem prosila Boga,« se je starki tresel glas, »naj ti prizanese in te nikoli ne udari s tem razodetjem. On sam ve, zakaj nisem smela biti uslišana —« (Dalje prihodnjič.) JVase zdrav/e in vvočina Najbolj navadne in tudi nevarne posledice »Jhude vročine so solnčarica in pa od solnca ob-fcgana koža. Če nimamo pokrite glave, da sije solnce naravnost na glavo, se rada >vname« koža na glavi, vname se pa lahko tudi možganska mrena pod lobanjo. Ta nevarnost grozi posebno plešastim ljudem. Če je pa soparno, ee težko potimo, ker moker zrak ne more sprejemati v sebe dovolj mokrote, ki jo izločuje telo. Vsled tega se kri preveč razgreje, tako da človeka kaj rada zadene neke vrste kap. Ta nevarnost je še večja pri starejših osebah, potem pa pri ljudeh, iti uživajo mnogo alkohola. Prva pomoč v takih slučajih obstoji v tem, da prenesemo obolelo osebo iz zaprtega prostora na svež zrak na prosto, in sicer v senco, da ji silečemo tesno obleko in da ji polagamo na belo, okoli vratu in na srce mrzle obkladke. Če Se bolnik pri zavesti, mu damo piti po malem iladne vode ali pa limonade. V težjih slučajih pa je treba poslati hitro po zdravnika. Mnogim ljudem se vname koža pri danes tako priljubljenem solnčenju. Solnčenje je koristno le doMej, dokler ee počutimo dobro; preveč solnčenja pa škoduje! Pri solnčenju je treba Nakup švicarskih bikov Kmetijsko ministrstvo bo meseca avgusta fin septembra organiziralo nakup plemenske živine v Švici. V programu je nakup bikov in ju-mic. V ta namen je živinorejski oddelek kmetijskega ministrstva poslal okrožnico kr. banskim upravam s pozivom, da se tudi one udeleže tega nakupa. Bikov bo ministrstvo kupilo 150. Kupljena živina se bo v Jugoslaviji prodajala takole: jvjsta A po 5500 Din, vrsta B pa po 4000 Din, in sicer proti gotovini. Prednost pri nakupu bi-ikov bodo imele živinorejske zadruge ali družbe, Ik.i so predvidene v zakonu o pospeševanju živinoreje. Te organizacije bodo imele tudi 25 od-etotkov popusta pri ceni. Biki bodo originalne Isimentalske pasme, po možnosti bo pa med nji-imi tudi 8 glav alpske sive pasme. Jumic bo mii-inisrtrstvo kupilo 30, in sicer originalne siman-4alske pasme. Zanje bodo veljale iste cene kakor za bike. Prav takšne ugodnosti bodo imele tudi glede junic živinorejske selekcije. Omejevanje proizvodnje v Ameriki ( Vladna akcija za omejitev bombažnega pri-jdelka je uspela. Pridelovalci so omejili posejalo površino za 9 milijonov akrov. S tem bo pridelek zmanjšan za 35 milijona bal, to je za četrtino vsega pridelka. Poleg takse za pridelovanje bombaža bo uvedena tudi taksa od uvoženega bombaža. Podobna taksa se bo pobirala tudi od naravne in umetne svile, i___ vedno menjavati solnce in senco; kdor leži le predolgo gol na solncu, ta ogroža svoje zdravje prav resno. Nikdar pa se ne solnčite s polnim želodcem; tak človek na solncu kaj naglo zaspi in ta spanec lahko traja nekaj ur, kar je mnogo preveč. V tem stanju se koža lahko tako opeče, de ni nobene pomoči več. Dobro je torej, Če se človek pred solnčenjem namaže z mastjo. V hudi vročini priporočajo vsi zdravniki največjo zmernost in vzdržnost pri jedi. Mastne hrane v vročini ne uživaj, pač pa jej sadje, solato in zelenjavo. Preveč vode tudi ni dobro, ker se človek potem preveč poti. Najboljše sredstvo zoper prehudo žejo je vroč čaj ali pa vroča limonada. Ta povzroči v prvem trenutku res še hujšo vročino^ potem se pa telo prijetno ohladi. Prav tako deluje in učinkuje tudi kopel v topli vodi. Obleka naj bo v vročini svetla, lahka in ohlapna. Najboljša obleka za vročino je platnena. Vrat naj bo pa kolikor mogoče prost (brez zapetega ovratnika!). Naša stanovanja naj bodo dobro prezračena, zlasti ponoči, podnevi pa naj bodo v hudi vročini zaprta. Sobe se dajo pa dobro ohladiti s tem, če obesimo na oknu mokro rjuho in odpremo vrata in okna, da nastane prepih. Izhlapevanje vode iz mokre rjuhe sobo znatno ohladi. Nov limeljski zakon v Nemčiji Nov nemški zakon o hmeljarstvu določa, da se mora vsako leto popisati vsa površina hmelj-skih nasadov; prav tako pa zakon tudi določa, da se vsako leto najkasneje do novembra določi, koliko hmelja se bo zasadilo v prihodnjem letu, s čimer se bo avtomatično regulirala proizvodnja hmelja. Za gospodinje Malinovee. Zdrave, a ne prezrele maline očisti nesnage, to je pecljev, listja in nagnitih jagod, jiih zmečkaj s kako primerno kuhovnico ali z rokami in pusti pokrite par dni, da se pokva-sijo. Med kvašen jem jih večkrat premešaj ter pazi, da je sok vedno na površju. Po preteku par dni iztisni maline s stiskalnico, ako pa te nimaš, pa s pomočjo snažnega kosa platna. Ko je sok iztisnjen, ga pusti kakih 6 ur stati, da se gošča na dno poleže. Na to odlij tekočino v čisto lončeno posodo, a pazi, da se gošča ne dvigne. Dodaj na vsak liter % kg sladkorja ter pristavi takoj na močan ogenj, da čimprej e zavre. Vretje naj traja približno V*, ure. Med vrenjem pridno mešaj in pobiraj nečiste pene, ki se od sladkorja na površju nabirajo. Ko se pene poizgube, je znak, da je sok čist in kuhan. Nalij ga nato še toplega v za to pripravljene segrete steklenice, katere temeljito zamaši, zaliij s pečatnim voskom in shrani na hladnem prostoru. Vložena rdeča pesa. Skuhaj jo do mehkega, olupi, razreži na tanke rezine, jo vloži v posodo ter dodaj nekaj naribanega hrena. Dobro je dodati tudi nekaj janeža. Ko je vse vloženo, zalij s finim prekuhanim vinskim kisom, v katerem raztopi nekaj sladkorja. Kako ohranimo zelen peteršilj za zimo. Lepe, zdrave peteršiljeve vejice vloži na tenko desko, lahko pa tudi na močan papir in jih potrosi s soljo. Nato jih položi na suh zrak, da se popolnoma posuše. Ko so suhe, jih vloži v primerno lončeno ali kako drugo posodo ter poeoli še enkrat in shrani na suhem prostoru. Preden ga rabiš, ga daj v vodo, da se razanofti in omehča. V nekaj minutah bo kakor svež. XI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 31. julija 1933. Vreme minulih dveh tednov je bilo zelo ugodno razvoju hmeljske rastline, ki se nahaja sedaj v najlepšem cvetju. Razveseljiv je pogled s cvetjem bogato obsutih stranskih panog, kojih barva že prehaja na zelenkasto-alatorumeno. Rastlina je sedaj popolnoma zdrava in brez vsakršnih škodljivoev in bolezni. Včeraj popoldne je izdatno deževalo, kar bo zelo pospeševalo pravilno okobulenje obilega cvetja. To dejstvo navdaja hmeljarje z upanjem na precejšnjo letino. Z obiranjem bodemo pričeli po 15. avgustu. Društveni odbor. Sejmi 8. avgusta: Studenec pri Krške-m, Dolnja Lendava, 9. avgusta: Žužemberk, Radeče pri Zid. m., Vel. Slevdca pri Vel. Laščah, Ljutomer. 10. avgusta: Rovte, Dvor, Dob, Železniki, Kamna gorica. Ig, Trava, Sv. Lovrenc na Temenici, Toplice, Luče, Brežice, Podčetrtek, Gornja Radgona, Sv. Marija v Jarenini, Sv. Lovrenc na Ptujskem polju, Slovenjgradec, Sv* Lovrenc v Puščavi, Razkrižje pri Ljutomeru, Turnišče. 12. avgusta: št. Jurij ob j. žel. Valute 1 ameriški dolar Din 40'80 1 nemška marka Din 13-65 1 švicarski frank Din 11-10 1 angleški funt Din 192-— 1 francoski frank Din 2-25 1 češkoslovaška krona Din 1-71 1 italijanska lira Din 3-02 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28Vi% na ime »primac. To se pravi, ako prodaš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in dodaš še 28^%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. Avstrijski šiling v privatnem kliringu Din 8-85. Km&tsha posojilnica ljubljanske okolice regr. zadruga z neomejene zaveze v Ljubljani, Tyvševa ('Dunajska) cesta IS (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge * narastle na nad Din 230 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 „ Kreditni zavcd za frgevine in industrijo £>jubljOLWMCL ^Prešernova ulica štev. 5C (v lastnem poslopju) t Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Obrestovani e vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeposif i. t. d. jgfeencm ^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa IColodfrepsitei ulica Ifev« 7 Denar nalotite naiboSie in najvarneje pri d@malem zavodu Laneno olje, firnež, emaljne in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine In vse t stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po z m e r n i b c Vn a b pri MEDIČ-ZANKL U TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Medi<< Cpefec stvešnike vseh vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn ILOVAC dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo Generalno zastopstvo sa Dravsko banovino „EKORfOM" UUBL8AČIA, f4@r©I*V©iaS&A 7 Itako tiskanja Mukui igicdsitiviuk tiahaiue; (J. Mih al c k), Ljubljana. i, ..... < ' • . KMETSKI H V LJUBLJANI REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5°/o, pri tromesečni odpovedi po 6% večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog Din 35,000.00®-' Rezervni zaklad: Din 1,100.000'- Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12% in od 5—4% le ob sobotah In dnevih pred prazniki od 8—12'/, ure ' — Urednik;. (anko VičiC, — udaja za tvuiuuici| 1 v a d t^ijjan. — Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovan j a Posojila daje na poroštvo, na vknjižbo in ita zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji Tavčarjeva csodna? ul. 1 Podružnici: Telefon štev. 28-47. — Račun poštne hranilnice štev. 14.267. — Brzojavi: „Kmetski dom"