Cepano, žagano in okroglo kolje kakoi vsake debelosti rezsn les p.odaja ali za__3_ja za izfcorno vino tvrdka Gnil.eli v Marifco.u, Razlagova ulica 25. Vinogratmiki, drli.. se! Novi tresarinski zakoh je v veljavi in sedaj bo skušala viijska Ugovma zni_ati'vinske ceae, da bo porafea v__ia te.n večja in takseno bren_e za prcdajal.e manji., Vmske cene so bile že dcsedaj sramo,no nizke is racli tega se ne pustite on_, ki še imeta dobro kapljieo v zalogi, ngnati v ?.--_ji rog in ne popuščajte gietie vinskii. cen. Cene vinu morajo porasti in ne pasti in za to morajo skrbeti vsi vinctj.adnikil Polovična vožaja za obiskovalce II. banovinske vinska razstave, združen. _ vinskim seimom, ki bo oel 8. do 10. maja 1932 v Ptuju je dovoljena. Polovični popust voznih. cen velja od 3. do 14. maja 1932 za vsc vlake in razrede jugoslovanskih državnih želcznic, izvzemši ekspresnc. Obiskovalci vinsko razstavo, sejma in kongresa kupijo na odhodni postaji celo karto do Ptuja, katera jim poleg izkaznice Vinarskega društva, da so obiskali vinsko razstavo s sejmom ali kongres, velja za brezpla.no vrnitev. Izkaznice sc bodo dobile na vinski razstavi v Ptuju. Karte torej ne oddati! Za prevoz razstavnih predmetov velja popust, predviden v tarifi. Gostilni.arje, vinske trgovce in druge zanimarice vabimo na čimvečji obisk. Vinarske, kmetijske in sadjarskc podružnice in drugc organizacije vabimo, da organizirajo svojc člane za skupen obisk naših prireditev v Ptuju. Velika IV. razstava perutnlno in kuncev v Ljubljani. Kmetijska družba v Ljubljani prircdi po svojih odsekih za perutninarstvo in kunccrejo od 4. do 13. iunija tega leta y prostorih Velc- PRI SLABOSTI. par kapljic Fellerjevega, bolečine pomirjajočega Elsafluida na sladkorju ali v mleku, je še zmeraj poinagalo. To varuje tudl pred krčl, ka.ljem, bripovostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din brez daljnih stroškov pri lekarnarju Eugpn V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 3.1, Savska banovina. sejma v Ljubljani svojo IV. veliko razstavo. Rejci in člani odsekov, ki se želijo razstave udeležiti, se morajo priglasiti čim preje pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Kazstava sadjevca se vrši v La.kem dne 8. maja tega leta. Razlastitev gozdov. V dravski banovinl so bila razglašena v večjem obsegu sledeča veleposeslva: dr. Attems Ferdinand, Slovenska Bistrica: skupna površina njegovih gtfzdov je znašala 4799 ha, od česar je razlaščeno 3299 ba, tako da ostane 1500 ha; Auersperg llerbert, Turjak: skupna površina gozdov 2541 ba, od tega razla.čeno lOil lia, ostane 1500 lia; Auersperg Karel, Ko.evje: gozdna ppvr.ina 22.858 ha, razlašceno 19.858 lia, oslane 3000 ha; dr. Karel. Born, Sv. Katarina: gozdov 3861 ba, razlaščeno 8C1 ha, ostane 3000. ha; Josip Herhei_er.i'.ein, Ptuj: gozdna posest 1102 ha, razlaščeno *102 ha, ostane 1000 ha; Rudolf IIo^fcbek, Planina pri Sevnici: gozdna posest 1580 ha, razlaščeno 380 ha, ostane 1200 ha; Kranjska industrijska družba, Jesenice: gozdov 1218 ha, razla.čeno 218 ha.ostane 1000 ha; Artur Perger, Mislinje: gozdna posest 2704 ha, razlaščeno 1704 ha, ostane 1030 lia; Douglas Thurn, GuStanj: gozdna posest 4136, razlaščeno 2G36, ostane 1500 ba; Thurna Vincenca dediči, Guštanj: gozdna površina 5207 ha, razlaščeno 3707 ha, ostane 1500 ha; Ilugona Windischgratza dediči, Konjiee: gozdna pcsest 8619 ha, razlaščeno 6119 Ua" ostane 2500 hap«; Alfred Windisd_gratz, Rogai'.ec: -povr.ina gozdov 2519 ha, razlažčeno 1519 ha, ostane 1000 ha; Alfonz Zabeo, Rogatec: gozdna poscst 4258 ha, razlaščeno 3258 ha, ostane 1000 lia. Skupno je torej bilo l-a.la.čenih '4L702 ha g_zdov. Če odštejemo to povrsino od skupne1 površine veleposestniških gozdov 65.402 ha, ostane veleposestnikom še 23.700 ha gozdov. Križevci pri Ljutoraeru. V nedeljo,- dae 10. aprila so nam naši fantje priredili primerno razve&rilo. V zvezi z zaključkom kmetsko-nadaljevalne šole, ki so jo med letom z i.redno požrtvo\ alnostjo posečali, je bila lepo uspela proslava. Fantje so nam pokazali, kaj zmore idealna mladina. Po govorih, pevskih točkah in deklamacijali gojencev je sledilo predavanje živinozdravnika g. Škofa in nato razdelitev izkazdv in daril najmaiijivejšim gojencem. Ker je bila proslava vstopnine proata, je bila udeležba od strani občinstva žadovoljiva. Sv. J_rij ob južni žsleznici. Banovinska kmetijska šola je zaključila clne 15. aprila prvi semester. Gojenci so do.segli prav lepe uspehe: 5 gojencev z odličnim uspehom, 20 s prav dobrim in 7 z dobrim. Odliko so dosegli sledeči gojenci: Anton Cvetek iz Bog. Bistrice, Ignac Kuk iz Konjic, Ivan Klasinc iz Sv. Marjete na Drav.kem polju, Martin Stojan od Sv. Primoža in Alfonz Brezočnik od Sv. Lovrenca na Pohoiju. Zadruga dlmnikarjev za dravsko banovino v Ljubljani. V vašem listu z dne 23. marca tega leta je izšel članek z naslovom »Ometanje dimnikov«. V tem članku se povdarja, da morejo bi-iii posestniki jn gospodarji sami ometati dinmike in kurilne naprave In da jib nibče ne more siliti, da si vzamejo dimnikarja. Ugotavljamo, da je ta razlaga predpisov napravilna. Nl namreč res, da se po zakonu nikogar ne more silitl, da si vzame dimhikarja, ternve. ravno nasprotno; po zakonskih predpisih je vsak hišui gospodar in stranka dolžna, pustiti dimnikarju ometanje, ker je on odgovoren za redno ometanjeinzapožarno varnost. Tozadevne pred.pise vsebuje Praviinik o izvrševsHiju dimnikarske o-brtl z dne 24. novembra 1920, Ur. .1. _t. 424/108, kl je bil deloma izpremenjen glasom tozadevne objave v Ur, listu z dne 23. majca 1927, _t. 122/34. .Ta pravilnik je še danes v reljavi in bo veljal, dokler ne izide nov pravilnik. Izjava. Okrajni kmetijski referent Wernig v Slovenjgradcu izjavlja, da ni pisec .lanka, ki je izšel v »Kmetovalcu« 31. marca tega leta pod zaglavjem »Ozdravljenje naSih gospodarskih razmer«.