Dle Postgebflhf bar bezahM. Poštnina plača v gotovini Prtli — cena 2 L DRUŽINSKI TEDNIK Modrost je boljša kakor zlato in srebro. Slovenski rek Leto XVI. V Ljubljani, 30. novembra 1944. št. 48 (785) UREDNIŠTVO ta UPRAVNlSTVOi Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št 253. Telefon št. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.-' NAROČNINA: V< leta 20 lir, % leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi. Pod nemško upravo so se Parižani zgražali, da so jim — seveda iz gole sekature — dovolili samo po eno ali dve uri električnega loka na dan. Danes seveda ni več sekatura, ko jim »osvoboditelji« ne dovolijo niti toliko svetlobe, kolikor so je od Nemcev dobili: zakaj samo pozno zvečer gori luč približno eno uro. Iz članka »V osvobojenem Parizu« (sir. 2) E a s s •■■■■■■■■•■■■•■■a* Priklicani duhovi Iz uradnega komunikeja, izdanega po konferenci v Moskvi, je bilo razvidno, da je potoval gospod Winston Churchill k tovarišu Stalinu ne samo zaradi sporazumevanja v vojaških zadevah, temveč v glavnem še zato, da bi reševal, kar bi se še dalo rešiti na Poljskem in na Balkanu. Iz istega komunikeja je bilo tudi razvidno, da sta se gospod Winston Churchill in tovariš Stalin »sporazumela«, da bosta pospeševala »sporazumevanje« med poljskim komunističnim sovjetom v Lublinu in poljsko eksilno vlado v Londonu ter med »jugoslovanskim« maršalom Titom in »kraljevsko« jugoslovansko vlado v Kairu. Angleški listi, ki so komentirali ta »sporazum«, so trdili, da je Anglija s tem zavarovala svoje interese tako na Poljskem kakor na Balkanu. Balkan bo ostal pod angleškim sovplh >m in jugoslovanski narodi bodo 1 ihko svobodno odločali o svoji usodi. Skratka, v Londonu so bili prepričani, da se bo tisto, kar je bilo dogovorjeno v Moskvi med gospodom vVinstonom Churchillom in tovarišem Josipom Stalinom, tudi res izvršilo. Pa so od tistega »sporazuma«, v Londonu tolikanj proslavljenega, pretekli tedni in potekajo zdaj že meseci, toda določbe moskovskega »sporazuma« se ne le niso izvršile, ara-pak so zdaj še neizmerno dalje od izvršitve, kakor so bile za časa moskovskega »sporazumevanja«. Poljsko vprašanje se ni niti za milimeter pomaknilo dalje, a jugoslovansko je napravilo ogromen napredek, samo v docela drugi smeri, kakor so si jo želeli v Londonu. »Sporazumevanje« med »jugoslovanskim« maršalom Titom in »kraljevsko« jugoslovansko vlado v Kairu se je razvilo tako. da je postal gospod »kraljevski« ministrski predsednik dr. Ivan šubašič po svojem prihodu v »osvobojeni« Beograd dejansko Titov jetnik. Tito in njegova boljševiška klika se zmenita za njegovo funkcijo ministrskega predsednika prav tako malo kakor za lanski sjieg. »Osvobojena« Srbija, Mr katere j« pobegnilo pred »osvoboditelji« pol prebivalstva, ostala polovica pa je po štirih petinah protikomunistična, postaja vsak dan bolj izenačena s Sovjetsko zvezo. Na vsa upravna in druga mesta so postavljeni sami stoodstotni komunisti, in ker srbskih ni bilo dovolj na razpolago, so jih izbrali iz pisane mednarodne druatje Židov, Arnavtov, Bolgarov, Madžarov itd. Celo upravo mesta Beograda je prevzel Žid Moj-ses Pijade, desna roka Broz-Tita. Srbi, ki so že po »osvobojenju* pobegnili iz »osvobojenfe« Srbije, pravico, da ni na mestih Titove uprave niti četrtina Srbov. V kolikor Srbi niso pobegnili, so jih Titove tolpe ob asistenci boljše-vikov polovile, postreljale, pozaprle, odgnale v koncentracijska taborišča, v delavske bataljone ali neznano kam. Cele skupine bivših jugoslovanskih častnikov so odpeljali z ladjami po Donavi nekam navzdol, po vsej priliki v Sovjetsko zvezo, kjer jih čaka enaka usoda kakor poljske v Katinu. Po vseh srbskih krajih so izvedli Titovi komunistič li tolovaji »svobodno ljudsko glasovanje«, ki se je končalo tako, da so se tudi stoodstotni protikomunisti »izrekli za Tita« in stoodstotni monarhisti »proti kralju in njegovi vladi«. Vse preostale moške so pa nato polovili in jih vtaknili v svojo »osvobodilno vojsko«, da jih pomešane s starimi tolovaji pošiljajo kot tonovsko hrano k boljseviškim četam na Madžarsko. Toda nič dosti bolje kakor »osvobojenim« Srbom, se tudi ne godi starim pripadnikom Titovih tolp. v kolikor niso »višji«. Tolovajska raja je ostala tudi po s-osvobojenju« raja. Napol naga, sestradana, izčrpana od treh let potepanja po gozdovih in gorah, je ta raja pričakovala, da bo po prihodu »tovarišev rdečeannejcev« dobila vsaj nove uniformo, '».dosti hrane in razne ugodne položaje, pa Je v resnici dobila od »tovarišev Rusov« (ki so dejansko skoraj sami Mongoli) le nov sunek pred nemške topove in strojnice, in to po veliki večini ne na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ampak, kakor že rečeno, na madžarskem odseku sovjetske fronte. A njihovi svojci doma stradajo zdaj , 'l -1 .»,a*or kdaj koli, zakaj iz *bol jseviskega raja« ni prišel v »osvobojeno« Srbijo doslej še niti en sam grižliaj hrane in tudi ne bo, saj stradajo še sami rdeči vojaki in so zvečine navezani le na rekviziciio in ropanje po »osvobojenih« krajih. Poulično prisenetavanie 1 iuW innske nfa-rije o dolgih vrstah ladij, ki privalijo po Donavi iz Sovjetije živila v isrograd, ie bilo namreč prav taka Propagandna laz kakor vse, kar pride s teh jezikov. Ladje prihajajo sicer _res. tnda namesto živil vozijo orožje in municijo. s V takem položaju se je torej zna-■?1 »kraljevski« ministrski predsednik dr. Ivan šubašič v Beogradu, ka-‘j1°r je prišel v naivnem prepričanju, a ga bo Tito sprejel z odprtimi ro- OB ODSTOPU M1KOLAJCZVKA Tragedija poliskega naroda Cinično žrtvovani od enega zaveznika, brutalno masakrirani od drugega, bodo Poljaki vežen nauk, koliko vere gre sedanjim „osrečevalcem“ človeštva Varšava. Katin, pa spet Varšava: tri najvidnejše postaje poljskega križevega pota. Prva Varšava je bila nujna vojna tragedija; kljub vsemu je bila od vseh teh treh postaj najmanj nečloveška. Sledil je Katin. Tisoče in tisoče poljskih oficirjev, aktivnih in rezervnih, je na en mah spravil kavkaški krvnik s poti, dobro vedoč, da je treba narodu samo glavo odrezati, t. j. razumniški sloj, nakar lahko z obglavljeno gmoto ravna, kakor ga je volja. Tretja, najhujša postaja: Varšava II. Več ko 300.000 mrtvih, prestolnica izpremenjena v prah in pepel, v Londonu in Moskvi si pa dva maneta roke, tista dva, ki jima je bil nacionalni Poljak ze pod carji trn v peti. prav posebno pa še zdaj, v dobi tako imenovanih »osvobodilnih« vojn; zato sta tudi tako rafinirano vprizorila varšavski masaker: zahodni in vzhodni Izraelec. In vmes: dan za dnem tisoči drobnih tragedij, tragedij, ki si jih naš meščan težko predstavlja, posebno ker je še sorazmerno sit in oblečen in živi varnejše življenje kakor kateri koli meščan med Pireneji in Helsin-kijem, med Brusljem in Solunom. Dobro bi bilo, gospodje in dame, ki zmerom vse najbolje veste, da bi vsaj za eno minuto dopustili možnost, da ne veste vsega najbolje, in da bi se samo za eno minuto vživeli v domnevo, da utegnemo vendarle mi prav imeti, ki gledamo hladno in logično, brez srčne zaslepljenosti, a tudi brez tihih računov. Dobro bi bilo, pravimo, ker bi obogateli za dragoceno spoznanje: nemogoče je namreč, da bi ves svet, s tako imenovanimi »zavezniki« vred, brezkompromisno in s prezirom odklanjal doma pri sebi boljševiški sistem, če ne bi bil ta sistem tako nečloveški in barbarski, kakor trdimo, da je. Nemogoče je, da bi bili desettisoči in stotisoči purgarjev zbežali s Finskega, iz Baltika, Romunije in Srbije pred rdečimi »osvoboditelji«. če bi bili boljševiki tako kulturni ljudje, kakor jih slikajo naši hej-slovani — ko je vendar le predobro znano, da se purgar izlepa ne premakne z mesta, kamor se je prilepil. V prejšnji številki smo dali besedo Američanu Chamberlinu; mož, ki je leta in leta preživel v Sovjetiji, je razgalil zakulisje Stalinove politike do Poljske. Danes naj spet izpregovori zaveznik Moskve: angleški tednik Weekly Revieu). Vzhodno od Curzonove črte, pravi londonski list, se ima dobesedno iztrebiti vse, kar je poljskega. To do-sezajo Sovjeti na tri načine: s prisilno mobilizacijo Poljakov za sovjetsko vojsko, z obsežnimi deportacijami v notranjščino Sovjetske zveze in z velikimi selitvami. Tako se bodo Poljaki morali med drugim izseliti do aprila 1945, iz vilnskega okraja, že I do 15. januarja 1945 pa iz lvovskega' okraja. Ves predel vzhodno od Curzonove črte je že zboljševiziran. Lublinski poljski odbor, ugotavlja dalje Weekly Review, je popolnoma pod vplivom sovjetske tajne policije GPU. Zadnji dogodki so pokazali, da Moskva sicer ceni zunanjepolitično vlogo tega odbora, očita mu pa, da notranjepolitično ni »dovolj nagel in temeljit«. Sicer pa ima lublinski odbor pod svojo oblastjo le prav skromen kos ozemlja. Selitve, ki smo jih gori omenili, zadevajo vse Poljake, prebivajoče v Litvi, Beli Rusiji in Ukrajini; vrše se na podlagi posebnega »dogovora«, ki ga je sklenil lublinski odbor s prizadetimi deželami. V vzhodnopoljskih šolah je uveden komunistični učni red, zemlja je pa že razdeljena po vzorcu kolektivnih obratov. Dalje pravi londonski list, da mora lublinski sovjet pod pritiskom GPU tudi v zahodni Poljski čim prej izvesti boljševizacijo, podobno kakor je onkraj Curzonove črte že v celoti izvršena. Toda v zahodni Poljski postajajo razmere čedalje bolj kaotične: prebivalstvo namreč odklanja lublinski odbor, zato se pa hoče le-ta uveljaviti s terorjem. Na desettisoče Poljakov so že pozaprli v koncentracijska taborišča. Gospodarstvo je docela na tleh. a pomoči od zunaj ni nobene, ker Sovjeti ne puste v deželo ne zastopnikov mednarodnega Rdečega križa ne delegatov angloameriške organizacije UNRRA. Takšen je položaj na Poljskem po sovjetski zasedbi in v očeh sovjetskega zaveznika. Kdor ni še docela otopel, se mora zgroziti: 20 milijonski poljski narod dobesedno izumira pod barbarsko tiranijo svojega azijat-skega soseda, rdečega »osrečevalca« sveta. ^ Po poročilu iz Ženeve je v .petek odstopil predsednik poljske eksilne vlade v Londonu, Stanislav Mikolaj-czyk. Ker se je bil Mikolajczyk poprej sestal z ameriškim moskovskim poslanikom Harrimanom, sklepajo, da razgovor med njima ni prinesel za Poljake nič ugodnega in da je Miko-lajczykov odstop v neposredni zvezi s tem. Politično pomeni Mikolajczykova demisija poljsko priznanje, da je dosedanja politika eksilnih Poljakov doživela brodolom. Mikolajczyk je odstopil, ker ni videl nobene možnosti več za premostitev čedalje bolj zevajočega prepada med Sovjetijo in Poljsko. Mikolajczyk je naredil prostor tj-stim, ki nišo zastopali politike večnega odnehavanja pred Moskvo. Po poročilih iz Ženeve so bile od štirih poljskih strank tri odklonile nadaljnje podpiranje Mikolajczykovega kompromisarstva, to so socialisti, nacionalni demokrati in krščanski demokrati — same odločne protikomunistične skupine. Sestava nove vlade je poverjena dosedanjemu namestniku ministrskega predsednika Janu Kvapinskemu, enemu od vodilnih poljskih socialistov. Spodbudne iz Sovjetije NEMIRI V JU2NI RUSIJI Po poročilih, ki so jih dobili iz Sovjetske zveze prekov Stockholma v Ženevo, so nastali v južni Rusiji resni nemiri. V hribih se zbirajo močne protiboljševiške skupine, tako imenovani »beli partizani«, ki imajo velik vpliv na prebivalstvo. Sovjetska obla-stva so bila namreč rekvirirala ljudstvu obilne količine živeža. Sovjeti so morali zbrati močne oddelke vojaštva in jih poslati na operacije proti belim partizanom v hribih. Protiboliševiško gibanje je zadnje čase zavzelo velik obseg. VOROSILOV ODSTAVLJEN Reuter poroča iz Moskve, da so tam uradno objavili, da je armadni general Nikolaj Bulgarnin imenovan za člana »državnega obrambnega odbora« na mesto maršala Vorošilova, ki je — kakor ugotavlja uradni tekst — razrešen svojih funkcij kot član tega odbora. Tako poroča Reuter, ne DNB. Nemara bo pa le res, da v Sovjetiji ni vse tako, kakor si naša ofarška sre- nja želi. Zadnjič smo brali o odstavitvi Timošenka, danes o odslovitvi Vorošilova, vmes pa o nemirih v južni Rusiji. Le kako se boste gospoda, ki vam je Moskva še zmerom Meka slovanskega mesijanstva — le kako se boste takrat znašli, ko se bo začelo razsulo sovjetskega faraonizma? Morda bi bilo dobro, da se že zdaj nekoliko pripravite za tisti čas, n. pr. tako, da se preveč očitno ne namrdnete, kadar slišite ime katerega pravega nacionalnega Ru3a, recimo Vlasova. Ne bo škodovalo, res ne! STALIN NE MORE ZDOMA Bero, 21. nov. Exchange Telegraph poroča iz Moskve: V Tukajšnjih političnih in vojaških kroeih izjavljajo, da ie Stalinu nemogoče sestati se s Churchillom in Rooseveltom kjer koli drugod kakor v Moskvi. Zadeva bo bržčas resnična. Kaže, da so vendar začeli Stalinu kuriti za hrbtom. Vstaja v Ukrajini. Vorošilov odstavljen, Timošenko v hribih — kdo bi v takšnih razmerah še zdoma hodil, da mu medtem navsezadnje še hiša zgori?! kami in mu izročil oblast v »osvobojeni« domovini. Nastanjen v hotelu »Moskvi«, je šubašič noč in dan pod nadzorstvom agentov domače in belj-ševiške GPU in ne more govoriti z nikomer, ne da bi komunisti to vedeli. Njegovo pritiskanje na Tita glede sestave nove vlade »sporazuma«, kakor je bilo sklenjeno v Moskvi na konferenci med gospodom VVinstonom Churchillom in tovarišem Josipom,Stalinom, ie ostalo prav tako brez rezultata, kakor Mikolajczv-kovo na lublinski sovjet. »Maršal« Tito je dal svojim zaupnikom izjavo, v kateri je naglasil, naj se zastran »sporazumevanja« s kraljevsko vlado ne vznemirjajo, ker nima prav nobenega namena iti le še en korak dalje v smislu dejanskega sporazuma. v K^r 'e bilo le treba nekaj ukreniti, ce ne zaradi drugega že zaradi Londona, ki ie postajal vsak dan nestrp-nejši od beograjskega »sporazumevanja«, je Tito poslal dr. šubašiča v — Moskvo. Toda 'ne samega, ampak v spremstvu »vrhovnega poveljnika« svojih tolp na slovenskem ozet ’-'u, tovariša Kardelja, ki je bil očitno določen kot njegov paznik in poseben Titov zaupnik ter informator za Kremelj. Kdor pa pozna kremeljsko politiko, ve prav dobro, da velja tudi za to potovanje popolnoma isto kakor za Mikolajczykovo: šubašič v Moskvo — šubašič iz Moskve. Tudi če bo tam »sporazum« morda dosežen, bo le nova prevara »kraljevske« jugoslovanske vlade . in Londona, trenutno in stoodstotno brezpomembno maskiranje dejanskega stanja, ki je samo eno: boljševizacija. Saj tega tolovaji med seboj in doma tuai prav nič ne prikrivajo. Njihove pocestne »publikacije« govore namreč odkrito: »M'i gremo s Titom v novo bodočnost kljub nasprotnim prizadevanjem Londona in Washingtona!« in »Živel Tito! D«d s smrkaVim kraljem, eksponentom Angležev in Amerikancev!« ' Kakor poročajo švedski in drugi listi_ nevtralnih držav iz Londona, zbuja razvoj na jugoslovanskem ozemlju tako v Londonu kakor med jugoslovanskimi emigranti čedalje bolj grenka občutja. V Angliji pričenjajo spoznavati, da je bil tudi zadnji kre-meliski pristanek na »sporazum« z gospodom \V instonom Churchillom glede Balkana, in še posebej Jugoslavije, le boljševiški pesek v oči zahodnim »zaveznikom« in da se tovariš Josip Stalin prav nič ne zmeni za to, da bi ga izvršil, ampak gre dalje svojo pot vesoljnega boli.še viškega imperializma, potiskujoč pred seboj kot »kritje« razbojniškega »maršala« Tita kot »svobodno voljo jugoslovanskih narodov«. Da spada med razočarane tudi sam gospod Winston Churchill, bi se dalo sklepati iz nje-gpve nedavne izjave v spodnji zbornici, ko je dejal, da je postala konferenca treh (njega, Roosevelta in Stalina) tako nujna, da je hi več mogoče dalje odlašati. Še dosti bolj grenko pa je razočaran ie v vrstah londonske in kairske okolice dr. Ivana šubašiča. Ta gospoda je prešla v titofilijo iz konjunkturnih razlogov in pričakovala, da se bo po tej poti dokopala do oblasti, zdaj pa vidi, da tam, kjer že stoji boljševizem, ni več prostora za nikogar drugega, tudi ne za Titove emigrantske zagovornike. Podobno kakor Angležem in jugo-slo.vapskirri Titovim zagovornikom v emigraciji, so godi tudi tisti naši gospodi doma, ki se je vsa ta leta navduševala za OF, »maršala« Tita in »osvobojevanje«. Preplašenih obrazov se izprašuje: »Ali je le res, da gre za boljševizacijo? Ali je le res, da bo tudi pri nas tako, kakor je v Sovjetski zvezi? Ali je le res, da tudi za nas ne bo milosti? Tako si stvari pa le nismo zamišljali...« Torej tako si »stvari« niste zamišljali? Kako pa potem? Da bo boljševizem tam, kamor pride, delil še s kom drugim svojo oblast? Tega ni storil nikoli in nikjer in tudi ne bo. Boljševizem je le en sam, in le ena sama je tudi njegova agitacijska taktika: laž. Še nikoli ni Kremelj nikomur izpolnil danih obljub in prevzetih obveznosti. Kar je dal obljub komur koli, in tudi gospodu Win-stonu Churchillu, jih je dal že s trdnim sklepom, da jih bo izigral. Tako je izigral tudi zadnjo obljubo moskovskega sestanka o »sporazumu« Slede Balkana in Jugoslavije, in v ondonu si zdaj grizejo nohte in premišljujejo o svoji brezmejni slepoti, ponavljajoč z Goethejevim Faustom: »Duhov, ki sem jih klical, se ne bom več znebil.« če ne bi šlo za usodo naših narodov, če ne bi šlo za Evropo in njene na tem grehu nedolžne ljudi, in če ne bi šlo za bodočnost tudi še nerojenih otrok, potem bi si celo želeli, da bi ti duhovi podavili vse, ki so jih klicali, od gosnoda Winstona Churchilla preko gospoda dr. Ivana šubašiča pa do zadnjega zmešanega ljubljanskega ofarja. Potem bi vsaj želi, kar so sejali. Ker pa ne gre le zanje, ker.gre za vse yečt se še zdravi elementi ne smejo nikoli_ in se ne bodo uklonili. Boj se bo bil dalje in se mora biti vse dotlej, dokler ne bo boljševizem samo ša gnusen spomin preteklosti. S. S. Ameriški velenapad pri Aachna spet odbil I« vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljstva v preteklih 7 dneh: V prvem tednu tretje obrambne bitke prj Aachnu ie sovražnik izgubil 320 oklepnikov in noimani ‘20.000 mož. Naše izgube, eeprav ne neznatne, so zdaleč manjše od ameriških. V nadaljevanju bitke smo osvoiili več k raj o v. nakar ie sovražnik v ponedeljek ponovno prešel v velenapad. Naše čete so ga odbile. Sovražnik ie vdrl v Metz. vendar so se še ves teden bili srditi boji za sle-herno utrdbo v trdnjavi in v nieni neposredni okolici. Trdniavo Bellort smo obdržali kliub vsem sovražnim napadom. Neka sovražna oklepniška skupina ie vdrla v Strasbourg. Z dalinostrelnim ognjem novega orožia smo obstreljevali London. An-vers, Liege in Bruseli. Na italijanskem bojišču nič posebnega. Na južnem Madžarskem se nadaljuje močan boljševiški pritisk s področia pri Mohaču proti zahodu in severu. Pri Budimpešti ie silovitost sovjetskih napadov popustila. Na vsej vzhodni fronti v splošnem ni bistvene izpre-membe. Teror v Beogradu Bratislava, 21. nov. Begunci, ki se jim je posrečilo, pretolči se skozi ozemlje, zasedeno od sovjetskih čet, pripovedujejo, da so zadnje dni ustrelili v Beogradu sredi belega dne devet sovjetskih oficirjev. V Beogradu vlada krvav teror. Noč in dan slišiS z utrdb stare beograjske turške trdnjave strele GPUjevskih oddelkov, ki na debelo masakrirajo nacionalne Srbe. Tito je ustanovil »centralno državno komisijo«, ki sestavlja seznam »zločincev«, katere je treba obsoditi. Res, čudne razmere ▼ Beogradu. Izdajalski Nedičevci inLjotičevci so bili vendar zapustili Srbijo — kdo pa potem strelja na Sovjete in koga ubija GPU? Komunistov brž čas ne. Ostanejo torej samo še nacionalisti. To pa pomeni nekaj nezaslišanega: da Srbi streljajo na boljševike in boljševiki nanje samo zato, ker boljševiki sovražijo sleherni nacionalizem, slovanskega pa še prav posebej. To je pa tisto, kar že od nekdaj trdimo. Morda bodo Sovjeti vendarle še komu odprli oči. Brez krinke 2eneva, 18. nov. Kremeljski agenti v Švici nič več ne skrivajo svoje barve. Kaže, da se jim zdi trenutek primeren za generalno ofenzivo. Kakor je znano, je pred kratkim odstopil zvezni svetnik Pilet Golaž, ker je Moskva na švicarsko ponudbo o obnovi diplomatskih stikov med obema državama odgovorila s kolom po glavi. To priložnost je porabil švicarski komunistični kolovodja Nicole, da je sklical v Ženevo veliko javno zborovanje, na katerem je brez ovinkov proglasil nujnost iztrebitve meščanskega sloja in zahteval -takojšnji odstop sedanje švicarske vlade, dovolitev komunistične stranke in razpis novih volitev. Nekaj je vendarle koristnega na prodoru sovietizma v Srednjo Evropo: vse povsod lezejo ščurki na dan. celo tam, kjer ie doslej vladala prislovična snaga. Če ima v Švici, deželi bla* gostanja, kjer so socialne razmere idealno urejene, saj je nezaposlenost neznan pojem in naizadnji kmet in delavec bolje živita, kakor ie pri nas v mirnih časih živela velika večina našega meščanstva — če ima v takšni deželi komunist sploh drzno čelo prikazati se med meščani in iim celo groziti, je to dokaz, da v deželi švicarski nekaj nj v redu. Pa ne socialno, kakor bi kdo utegnil brž podtakniti; ne, samo stanovanisko-tehnično: če se namreč kje ščurki zarede. le zmerom vzrok preobilica življenjskih dobrot in... premajhna snagoljubnost. Policijska ura od 21. do 4.30 Zatemnitveni Čas do 2. decembra od 16.40 do 7. ure. V pričakovanja velikih stvari Vojaški urednik švedskepra lista »Dapsposten« skuša analizirati sedanji vojaški razvoj. Kdor sc čudi, da Nemčija v svojem položaj« ne kapitulira — tako pravi »l)a.}»i;posten« — ni prav spoznal ibistva vojaškega položaja in si ne j-razlaga pravilno vojaškega razvoja. IV zgodovini zadnjih stoletij je človeštvo že večkrat doživelo revolucijo vojnih veščin. Prvi del druge svetovne vojne je bil čas letalstva in drvečih oklepniških kolon. Ko so zavezniki prevzeli nemške metode, je postala premoč v teh bojnih sredstvih navidezno neprekosljiva. Fronte pa so ee kljub temu ustalile. Pisec se izprašuje, kakšni bi utegnili biti obrisi nadaljnjega razvoja; in v zvezi s tern namiguje na razvoj v območju vojaške tehnike. Vsi že priznavajo leteče bombe kot senzacijo. To je znak, da ima Nemčija po-fbudo v odločilnem teh nieno-prakt jeli em razvoju vojne. Sicer pa je ta razvoj šele na začetku svojih možnosti. Na področju letalskega vojskovanja nastajajo velike stvari. Pred nekaj tedni je pokazal zavezniški letalski napad s 50 štirimotor-nimi bombniki smer novega razvoja: niti en velikan se ni vrnil na svoje oporišče. Sedem lovskih letal novega nemškega tipa je v nekaj sekundah končalo njihov polet. Kaj bi se pa utegnilo zgoditi tistega dne, ko bi •se eksplozivna megla, ki uničuje motorje, razvila za korak naprej in bi se dala uporabiti tudi v bojih na kopnem? In kaj bi se zgodilo tisti dan, ko bi zavezniška mehanizirana armada kratko in malo obstala? Vrsta vprašanj bi se lahko še nadaljevala, pravi pisec. Kažejo se zanimive in za nemško vodstvo upov polne perspektive. Sedanjega vojaškega položaja na noben način ne smemo v nobeni bistveni točki pri-jnerjati z letom 1918. * Vojna je neodločena do sklenitve premirja. Bilo bi koristno, zavedati se te resnice. Tudi .če se zdi, da je kdo še tako na tleh, dokler ni vojne konec, ni nihče premagan. To je veljalo za Angleže leta 1940. in za Sovjete leta 1941. Pravično in niodro je, da naši kavarniški strategi priznajo Nemcem prilično večje šanse, kakor so jih dajali takrat Angležem in boljševikom. Vojaško gledano jih vsekako imajo. S stališča civilne in vojaške morale pa še bolj. Takšna je realna slika položaja v 64. mesecu druge svetovne vojne. Našim bralcem priporočamo, naj se tudi v tem vprašanju zanesejo na svoj hladni razum in ne poslušajo krivih prerokov enostranosti vojnih šans. Neizpodbitna resnica je, dn so v tej vojni Nemci izumljali in Anglosasi posnemali. Naj nam bo prijetno to spoznanje ali ne, dejstvo je: na strani Nemcev je v tej vojni duh, na strani njihovih nasprotnikov je snovna premoč. A doslej ni trajne zmage še nikoli dosegla gmota nad duhom. Angleži v Dalmaciji 1 Stockholm, 24. nov. V Albaniji in Dalmaciji, kjer so se bili v začetku septembra izkrcali oddelki čet generala AVilsona, se je velika večina Britancev spet vkrcala in odplula. Ostali so samo prav majhni opazovalni oddelki, posebno v albanskih pristaniških mestih. General Wilson je bil prvotno nameraval obsežnejše vojaške operacije, toda očitno mu je London prekrižal račune. V ozadju stoji kajpak Sovjetija. Stavimo kaj. da bo ta vest dvignila greben naši ofariji in še boii zmešala našo OE. Kljub temu jo priobčujemo. Pametni jo bodo znali brati, za bedake pa ne pišemo teh gk)S. Kdor se bo poslednji smejal, se bo najslaje smejal. TJAUK TREH DOGODKO\ Da ne bo škodljivih iluzij! Bodimo prav tako hladni računarji, kakor so drugi, posebno ker nam gre za bili ali nebiti Tržaška Adria-Zeitunp prinaša 23. novembra tole novico iz Ženeve: Po informacijah hrvatske poročevalske agencije je prišlo na dan. da so v Titovem glavnem stanu spravile komunistične tolpe s poti več angleških častnikov iz zveznega štaba Mac Leana. Ti angleški častniki so se bili udeležili nekega banditskega bojnega pohoda na področju Babnega polja (t. j. na cesti Stari trg—čabar) in se niso yeč vrnili. Pozneje so izpovedali civilni očividci, enako pa tudi pobegli komunisti, da so te častnike postrelili komunisti 7. korpusa. Angleški zvezni častniki so si bili nakopali sovraštvo komunističnih tolp, ker so jih dolžili, da je 7. korpus po njihovi krivdi doživel zadnje čase tako velike izgube. m Brali smo še drugo: Tik po sovjetski zasedbi Romunije in Bolgarije so Angleži še imeli nekoliko možnosti, dobiti iz zasedenih dežel informacije »iz prve roke«; nekaj časa so namreč mogli tam delovati še angleški in drugi dopisniki in angleški in ameriški vojaški atašeji. Zadnje tedne so pa Sovjeti vse zavezniške, pa tudi nevtralne dopisnike kratko in malo izgnali, vojaške atašeje pa odslovili. Hkrati so Sovjeti uvedli tako strogo nadzorstvo nad radiom in brzojavom, da sta Anglija in USA danes tako rekoč brez sleherne informacije o dogodkih v teh deželah. Kajpak SSSR ve, kaj dela: po vsaki ceni je treba prepre- čiti kritiko anglosaškega tiska, ki bi se, čeprav v bolj ali manj nedolžni obliki, utegnil razburiti nad boljše-viziranjem Balkana. Podoben je položaj v Srbiji. Sicer se je prikazal te dni v Beogradu poseben poročevalec Reuterja, ki pa ni smel poročati v bistvu o ničemur drugem kakor samo o nekem intervjuju s Titom in zraven še požreti »maršalov« očitek, češ da mu Angleži in Američani zadnje čase niso poslali zahtevanega vojnega materiala. Naslednja je krepka. Da je točna, je porok ameriška agencija Associated Press, ki jo poroča iz Rima, mi Ž'o pa povzemamo po poročilih stock-lolmskih rimskih dopisnikov. Prejšnji četrtek je pred poslopje jugoslovanskega poslaništva v Rimu prikorakala četa do zob oboroženih in z rdečo zvezdo okrašenih vojakov in se ustopila obakraj vrat. Nato se i'e pripeljal gospod Smodlaka. po Irozovi in Džugašvil'ievi milosti poslanik v Rimu in hkrati zastopnik »Jugoslavije« v zavezniškem svetu v Italiji, vdrl z rdečezvezdniško stražo v poslaniško poslopje in ga »rekviri-ral« za Brozovo bratovščino, vlado imenovano. Par ur po nasilni zasedbi poslaništva po Smodlakovi tolpi je prišel iz poslaništva dosedanji poslanik v Rimu, Janjip, ki je doslej stanoval na poslaništvu. Imel je obvezano glavo nad očmi, vendar ni priznal, da bi ga bili brozovci nasilno deložirali. Dejal je samo, da je diplomacija začela hoditi nekam nova pota. * * * Nekam nova pota, da. Razbojniki lahko ubijajo angleške oficirje, bolj-ševiki lahko izganjajo britanske žur-naliste in atašeje, pred njihovim nosom v Rimu lahko rdeči gangstri vdirajo v poslaniško poslopje priznane zaveznice: Anglež se ne zgane. Kaj nizko je morala že pasti moč najoholejšega naroda na svetu, da mora nemo kvitirati takšne zaušnice. Mi pa, mali in najmanjši, pazimo, da se ne vdamo novi varljivi iluziji! Ne zanašajmo se, da je iok že prenapet in da mora prej ali slej priti do obračuna med Angloameričani in Sovjeti. Da so si notranje sovražniki, je na dlani; pravi prijatelj boljševiku je samo boljševik, a to Anglež danes vendarle še ni. Nevarnost iluzije je le v tem, da bi mogel priti obračun pred koncem te vojne. Ne zanašajmo se! Dokler Anglež nemo kvitira umore svojih oficirjev (treba je vedeti, da bi bile pred slabim desetletjem nastale mednarodne afere zaradi takšnih umorov), se ne bo razburjal, temveč bo celo ploskal k množičnemu pobijanju svojih »zaveznikov« — v kolikor jih ne bo celo sam pomagal z bombami spravljati na drugi svet. Ne zanašajmo se na nikogar, zaglejmo se vase in strnimo svoje moči, da bomo enotni navznoter in navzven: to je nauk sedanjega časa, kakor nam ga daje sleherna politična novica od blizu in daleč. šest stopenj boljševiziranja Šest novih poiitičnijh iesnic Berlin, 24. nov. List »12 Uhr Blatt« prinaša zanimivo poročilo o šestih stopnjah boljševizacije Evrope, ki se pričenja s padcem vlade kot prvim stadijem. Iz belgijskega primera je razvidno, kako divjajo podzemeljske sile, ki so v moskovski službi, proti vladi, če ta ne pleše popolnoma po Stalinovi piščalki. Isto velja za Grčijo, kjer po moskovskem mnenju ne vodijo dovolj uspešne borbe proti fašizmu. če je dežela na pritisk ulice izmenjala vlado, se prične druga stopnja, načrtno rušilno delovanje, za kar je Iran značilen primer. V tretjem stadiju, tako nadaljuje list, prideta v deželo lakota in beda povsod tam, kjer vladajo Sovjeti ali Angloameričani. List opozarja pri tem na Romunijo in Italijo, kjer postaja položaj čedalje obupnejši. Kot četrti stadij sledi nato politika izpolnjevanja, ker se slabe vlade, če ne morejo več obvladati bede, dostopnejše moskovskim ukazom. To vidimo v Franciji, kjer je de Gaulle zdaj povabil v Pariz zastopnike moskovskega Vrhovnega Sovjeta, in v Romuniji, kjer nameravajo odpraviti, protižidovske zakone, da bi pripravili boljševiškim elementom širše torišče udejstvovanja. Vštric s temi ukrepi slabotnih politikov gre nato odstranitev vseh narodnih elementov, kar predstavlja peto stopnjo boljševizacije. Najznačilnejši primer za to je Finska, kjer zahtevajo izročitev vsehv onih mož. ki so nekoč upravljali deželo. Končno sledi nato šesti in poslednji stadij, namreč likvidiranje v_ okviru boljševiške politike iztrebljenja. List navaja v zvezi s tem angleški časopis »Catholic Times«, ki poroča o grozovitostih v Litvi, kjer so boljše-viki likvidirali tisoče nesrečnih žrtev. London in Washington pa mirno gledata to brezvestno zasužnjenje narodov ter celo odobravata to politiko iztrebljevanja. Mislimo, da je zgornja analiza tako stvarna in nepristranska, da bi bil vsak komentar odveč. Ciničen komunističen zločin Miue položene pod osebni vlak. — Nesrečnih žrtev, večii del Hrvatov ie preko 100 mrtvih in več sto ranjenih Pofniškj vlak. ki odpeli« iz Ljubljane proti Trstu opoldne bi bi) skorai postal usoden za innoca slovenska živlienia. Toda imel ie zamudo, in tako so ea priključili h garnituri, ki pripelie z Reke. tako da ie ta tvorila prve vagone vlaka in so postale žrtve podlega zločina po večini samo revni Hrvatie in Hrvatice iz Reške pokrajine. Komunisti so namreč v sredo 15. novembra približno 2 km od Sv. Petra na Krasu proti Trstu položili na progo mine, ki so pognale vlak v zrak in ie pri tem izgubilo živlienie nad 100 oseb. več sto iih ie pa teže ali laže ranjenih. Na kraj nesreče ie prišla takoj pomoč jz Postojne. Trsta in Ljubljane, kamor so tudi prepeljali mnogo ranjencev, žrtev komunistične kriminalnosti. Policijska ura od 21. do 4.30 Zatemnitveni čas do 2. decembra od 16.40 do 7. ure. Kočevje, cilj sovražnih napadov Po težkih napadih komunističnih tolp v lanskem decembru ie Kočevje zaživelo priličen mir in življenje v njem Je potekalo v nailepšem redu. V začetku meseca novembru na so prišli angloameriškj letalci in mesto bombardirali. Toda čeprav so bombe mnogo tlomov porušile, so Kočevčani napad resno in mirno prestali. 19. novembra na so letala ponovno bombardirala mesto in pri tem porušila med drugim tudi dom za slepe in hiše okrog Marijinega doma ter razbila vse sipe. tako da ni v vsem Kočevju niti enega celega okna več. .Da bo nesreča še večia so »zavezniški« napad izrabile komunistične tolpe, ki so se bile zbrale v okolici Kočevja, in začele streljati na mesto s tonom. Kmalu za tem obstreljevanjem so tolovajske brigade napadle domobranske postojanke okrcK/ Kočevja samega, a.domobranci so iih takoi krvavo odbili. V tem boiu ie padlo okrog 150 banditov. Ko so preprečili to komunistično nevarnost, so domobranci začeli pomagati meščanom odstranjevati ruševine no letalskem napadu. in zdaj se vrača v Kočevje s.pet normalno živlienie. Letalski napad na potniški vlak Aiiffloameriška lovska letala so v nedeljo. 19. novembra obs-trelievala potniški vlak. ki ie stal n* postaii Lavrica. Pri tem so hudo ranili stroie-vodio. kurjača in čuvala ubite žrtve napada na so osebe: Friderik. Koželj, žel. uradnik v p., Frane Cotič. fin. preglednik. Justina irobiševa. učiteljica v p., in Jože Primc. žel. delavec in Gumnišč. Sedem potnikov ie teže ali laže ranjenih. V »osvobojenem« Parizu 1 Ljubljančani, ki radi v oblakih žive in se ne morejo natožiti, kako neizmerno hudo se jim danes godi, bi prav storili, če bi prebrali spodnje .vrstice o današnjem življenju v Parizu. Važno je le, da se spomnijo v »vezi s tem, kaj vse je londonski r«dio že 1, 1941. in 1942. obetal deželam, ki jih bodo zavezniki »osvobodili«. Najmanj to, da lačne ne bodo in da jih zeblo ne boj dan za dnem, ,,večer za večerom je angleška in ameriška propaganda razlagala, koliko milijonov ton žita, sladkorja, tekstila, premoga, masti je že zdaj (to se pravi, 1. 1941/421) prepeljanih iz Amerike na Angleško, da jih pri priči odpre-mijo v sleherno deželo, ko bo »osvobojena«. Ljubljančani se teh londonskih čenč gotovo še spomnijoj odtod še njih nedavni upi v skorajšnje uživanje kave in čokolade, pa moke in masti. Toda čim bolj gre zima v deželo, tem bolj se jim daljšajo obrazi zastran bližine tistega srečnega trenutka »osvoboditve«, in tem bolj kopne njih upi v blaženstvo Indije Koromandije, ki naj bi jo na vsem svetu baš naša, kvečjemu za OR, nikakor pa ne za zaveznike zaslužna Ljubljana doživela, ko pride tisti »veliki čas«. Purgartja lz-pregleduje, da ni vse zlato, kar se po radiu sveti; začenja se ji dozdevati, da stiske in težave v Italiji, na Francoskem, v Belgiji, na Grškem vendarle niso docela iz nemške trte Izvita propaganda. Se nekaj mesecev zimskih trdot, še nekaj mesecev praznih napovedi o skorajšnji nemški katastrofi, ki Je ne bo, pa se bodo pre-nekateremu naivnežu, ki danes ie sveto prisega na čenče iz Londona in Moskve, odprle oči. Tako mi pojmujemo svojo nalogo v teh težkih dneh, ko je slepota postala nacionalna bolezen in sovraštvo edino vodilo v bodočnost: pomagati zaslepljencem, da bodo izpregle-dali — vse drugo bo sSmo navrženo. Da bomo mi vsi lzpregledali cinično sebičnost zahodnih »zaveznikov«, ki se baje bore za svobodo In demokracijo, pa so Finsko, najbolj svobodno in najbolj demokratsko republiko na svetu, nepremagano pognali v so-vjetizacijo, t. j. v razsulo, in Srbe z bombardiranjem prisilili, da se podrede nesrbskemu boljše viškemu »maršalu« in nesrbskemu ministrskemu predsedniku. Da bomo mi vsi izpre-gledali kriminalnost vzhodnega sistema, zgrajenega na vsakdanjih lažeh (»zavzeli smo Kočevje«), ubijanju (Katin, Vinica, Jelendol, Krimska jama), izdajstvu (izgon jugoslovanskega poslanika iz Moskve maja 1941.f Grčarice) in zverinskem likvidiranju slehernega, ki ni stoodstoten komunist, tudi če je drugače vtelešen poštenjak (Iztok-Vasiljevič; kočevski proces; itd., itd). Svoboda, ki so io naivnim Parižanom obljubljali po radiu 1 de Gaulle t Angleži in Američani, je ob Seini dobila kai svojevrsten obraz. Meseci so že minili, odkar so Nemci zapustili Pariz, in vendar vlada v štirimilijon-skem mestu še zmerom ena sama zmeda in zmešanost brez konca in kraja. Tolikanj obrekovana nemška vojaška uprava je 1. 1940., ko je naletela na dosti boli neurejene in kaotične razmere, vsekako mnogo hitreje naredila red. Od časopisov, ki so izhajali dolgo časa pred sedanjo vojno, danes skoraj ne najdeš več sledu. Prenehali so med drugim veliki in najbolje urejevani dnevniki Parit Soh. Petll Parl- sien, čigar šef Wenden le že lep čas zaprt. Malin in Oeuvre. Namesto njih so prišli trije novi listi, katerih imena so že dovoli zgovorna; Le Franc-Tireur, La France Libre in Le Parisien Libre, Njim se pridružujejo že zdavnaj pozabljena Ce Soir in L'Aube ter Le Fi-qaro. Ni pa več vstal od mrtvih Vin-transiqeant. Oba skraino levičarska lista Humanite in Le Populaire nosita zastavo, kar se naklade tiče; od sedanjih oblastnikov dobita namreč največ papirja, in tako jima ni težko konkurenco ugnati. Pod nemško upravo so se Parižani zgražali, da so jim — seveda iz gole sekature — dovoliti samo po eno ali dve uri električnega toka na dan. Danes seveda ni več sekatura. ko jim »osvoboditelji« ne dovolijo niti toliko svetlobe, kolikor so je od Nemcev dobili; zakaj samo pozno zvečer gori luč približno eno uro. Okoli štiri sto hotelov, kaioak vse naivečje, so samo Američani zasegli. In Parižani ki so že mislili.^ da ie z osvoboditvijo konec tudi črnoborz-ništva, lahko zdaj s svojevrstnimi občutki gledajo, kako imenitno funkcionira živežna oskrba teh hotelov. Železniških zvez s srednjo Francijo in s francoskim jugom ni več. Le na kratkih lokalkah vidiš semnatia kak vlak. Pošta ne funkcionira. Južni Francozi, ki bi se radi informirali o usodi svojih pariških sorodnikov, moraio pisati Rdečemu križu v Ženevo, ki prepelje z lastnim tovornim vlakom pošto na sever. Vzrokov za skrbi, kako se eodi svojcem, je danes na Francoskem na prebitek. Tako na primer le papeški nuncij na Francoskem, Msgr. Valerio Valeri pred nekaj časa brez sledu izginil, Španske diplomate, ki so se peljali z avtom v Hendave, so tolpe oplenile do kože. Moža slavne filmske igralke Danielle Daileuiove. diplomatskega zastopnika neke sicer nepomembne srednjeameriške republike v Parizu, so neke noči neznanci ustrelili t okolici Zvezde, torej v naistrož- jem centru mesta. O usodi igralke same krožijo take in drugačne vesti, določnega pa nihče ne ve. Sploh se Piše francoskim umetnikom. tako gledališkim kakor filmskim, kaj čudna usoda — in na to bi bild dobro spomniti tiste naše v oblakih živeče sanjarje, politične analfabete in zapesence. ki se znajo ogorčeno zgražati nad pisanjem našega protikomunističnega tiska, zraven pa niso za-mvdili še nobene gledališke ne kon-cerine predstave ne savojskih tenorjev ne naših umetnikov. Ali mar res ne vedo, da so vsi ti umetniki, režiserji, operni pevci, primadone, balerine. dirigenti sami »kolaboracionisti«? In da spadajo med-»ko)aboracioniste«, t. j. med izdajalce, tudi vsi tisti, ki hodijo gledat in poslušat naše umetnike za časa tuje vojaške zasedbe? Tako vsaj francoska OF poimuie kulturno življenje pod tujo okupacijo, zato tudi vam ne bo škodilo, stalni obiskovalci hramov naših muz. ki ste zasebno navdušeni ofarji, če tole izveste: V Parizu so aretirali Viviano Romance. ki ie bila šele pred dobrim mesecem dni dodelala film »Carmen« in ki je po rodu Avstrijka; slovela je med drugim po tem, da ie imela med vsemi francoskimi igralci največio plačo. Na osebno povelje generala de Gaulla so zaprli Yvonno Printemps, eno od štirih žena znamenitega dramatika Saše Guitrvia. Dalje so aretirali znana igralca Pierra Fresnava in Roger ja Duchesna. Od znamenitih umetnikov velja omeniti Vlamincka. Mož ni bil ne germanofil ne Flamec, kakor bi se dalo sklepati po njegovem imenu, temveč je živel na svojem posestvu na deželi, ne meneč se za politiko. Najbrže ni maral odriniti prispevka »osvoboditeljem«, in to zadostuje — komunisti so namreč povsod na svetu enaki, naj se že Imenujejo ofarija, maauisti. liyd8*a fronta ali pa (brez krink el boliševiki. Še zmerom vihrajo nad Parizom krvave zastave revolucije, še zmerom Popis kulturnikov Ljubljanske pokrajine Sef pokrajinske nprave ie odredil. «a se v času od 1. do vštetega 31. de-eembra 1944. popišejo v Ljubljanski pokraiim vsi poklicno in stranskopo-, , n.°» delujoči kulturni in svobodno deluioci umetniki. K prijavi so pozvane tele stroke; slovstvo, upodabljajoča umetnost, prikazujoča umetnost, glasba lisk in film. Prijavni obrazci se dobiio pri šefu pokrajinske uprave za Ljubljansko po-krauno informacijski oddelek, referat za kulturo. Ljubljana. Bleiweisova eesta 13/11. Spominska svečanost za grahovskimi žrtvami V spomin erahovskim borcem ie bila v petek 24. novembra v frančiškanski cerkvi svečana maša zadušnica. Maši' so prisostvovali prezident pokrajinske uprave in generalni inšpektor Slovenskega domobranstva Leon Rupnik, njegov adiulant podpolkovnik Kregar poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krener. niegov pomočnik podpolkovnik Vizjak štabni načelnik podpolkovnik Peterlin zastopniki domobranskih čet. sorodniki in svojci padlih borcev ter mnogi begunci in Notranjci, bivajoči v Ljubljani. Za-dusnico ie.bral mons. Škrbec ob asi-setnci štirih notranjskih duhovnikov. A molitvijo so se vsi navzočni spominjali padlih herojev in žrtev komunizma. Posebna svečanost p a je bil« v dvorani Kmečke pisarne. Prof. Srečko Baraga ie izpresovoril v imenu pododbora Notranjčev, urednik g. Mirko Javornik ie Pa počastil spomin padlih s toplimi besedami hvaležnosti Z govorom višjega narednika Stanka Tomažiča, ki se mu ie bilo posrečilo pobegniti iz goreče hiše in sip rešili se ie spominska svečanost končala. Ustanovitev nove domobranske udarne skupine V Velikih Laščah se je nro>d kratkim ustanovila nova domobranska udarna skupina, sestavljena iz samih starih preizkušenih borcev proti komunizmu. Prvi pohod te skui ine ie bil 7 novembra in sicer ie c šla proti Kočev-lu in Koprivniku. Pi i tem je dosegla prav lep usoeh: uniči a ie neko komunistično telefonsko napravo in ubila dva komunista ni Pa mogla opravili kake večie naloge, ker so se komunisti povsod strahopetno razbežali. Skupina se ie nato vrnila na svoio izhodiščno po-sl ianko. odkoder bo vodila svoje bori i proti komunističnim nasilnikom. Narodnim pionirjem, njih družinam. 8' tičem in prijateljem! Od torka. 28. t. m. dalje bo poslovala ir Prostorih Al ademske^a kolegija. Kolodvorska 22. pritličje desno, posebna pisarna pod nazivom Zvezna pisarna narodnih pionirjev ki bo skrbela za stalno zvezo med vami in vašimi svojci na delovni službi. Pošiljati morete ooliubna pismena poročila (dopisnice, pisma itd.) ter pakete ne glede na obseg in število. Potrebno ie: 1. za pisma: napisati ločen naslov, 2. za pakete: dvigniti v pisarni na-lepnico ter io točno izpolniti in prinesti nezaprte pakete v pisarno. Pisarna bo nrav tako skrbela za do-stavo vseh sporočli in pakotov ki iih zele na delu se nahaiaioči narodni pionirji poslati domov. Uradne ure od 8.30 do 11.30 ure, Zveina pisarna narodnih »ioniriev drve po ulicah hlapci rdeče in rumene internacionale, vdirajo v stanovanja in iščejo »izdajalce«. Vsak dan prinaša »osvoboditeljski« radio nova imena. Tudi Saša Guitrv ie že med njimi sve-tovnoznani charmeur pariškega elitnega gledališkega občinstva. Njemu sta se pred kratkim pridružili igralki Ar-lette in Dita Parlo. Seveda teh aretacij ne izvršujejo Angleži in Američani, temveč Francozi sami. Zmerom je bil sistem židovskih uničevalcev sveta, stati v ozadju in režirati dramo tako, da Francoze Francozi pobijejo, Nemce Nemci. Ruse Rusi in Slovence kajpak Slovenci. Kaj prav za prav očitajo aretiranim umetnikom? Samo to, da so leta 1940. odklonili potni list za tujino, ki ga iim je bil Churchill ponudil, ker iim iebilavišia dolžnost, ostati v domovini ln lajšati rojakom težke ure s svojo umetnostjo. Saša Guitrv n. pr. ni v teh štirih letih povedal niti enega samega političnega dovtipa, napisal niti ene politične komedije. Glavna nit njegovih duhovitih dvogovorov, njegovih bistrih poant ie bila in ostala večna ljubezen. Nemški vojaki na Francoskem so posebno to, za Francoze tako značilno umetnost, kj se očituje tudi pri Mauriceu Che-valierju, spoštovali in negovali, kakor se neguje in varuje dragocena kulturna dobrina. Toda degaullovcem in maauistom ni bilo nič nujnejšega, kakor da to umetnost poteptajo — po zgledu svojih gospodarjev, kj so z bombami uničili najlepše evropske umetnine. Se tole bo zanimalo vas, ki ste zmerom navdušeno gledali v tujino: Kini, gledališča in kabareti so v Parizu sredi novembra še zmerom zaprti. Da pa ljudem ni predolgčas. prirejajo kar na tekočem traku procese proti »kolaboracionistom«. Cenjena gospoda, obiskovalci gledališča in koncertov, obsojeni ste vnaprej! Po tržaški Adria-Ztg. Pozivi V»l moški letnikov 1914—192(5. ki ie ali ki bi io v bodoče zagrešili pollriiskt organi. nai občinstvo zanesljivo javi osebno ori upravniku policite. Uprava policij« Podaljševanje železniških legitimacij Podaljšanje' rumenih legitimacij upokojenih železniških uslužbencev, rentniknv in njihovih riru*ftiHk'h članov 3e vrfli na postaji Ljubljana gl. kol*: dne 4. XII. 1<>44 od Črke A do vklj G, dne 5. X!t. 1044 od trke H do vkfj M. * dne 0. XII. 1944 od črke N do vklj A. dne 7. XII. 1944 od Črke T do Vklj! Ž, dne 9. XII. 1944 r.n %amndmke Ka. postali Lfubliana-SISka: dne 73. X-U^ 1944 od'črke A do vklj O, dne J4. XII. qA črke H do vklj; M, dne lf> XII. 1944 vklj, dne 18. XII. 1944 ra ranuidnike, dne 19. XII 1944 ra *nmndnike. Na postaji LiuhHana-Rakovnik; dne 11. XII. 1944. Na postaji Zalog: dne 20 XII. 1944 Opn^^rjamo £<»1ezno številka 26. toda bila ie ža nekai tednov oddana neki gospe ^ dvema otrokoma. Nekoliko zbegan ie stal profesor Grubhofer spet na ulici. Ziodnil Zlodej! V naraščajočem nemiru ie tekal okoli bližnjih in daljnih voglov. In povsod druga drugi podobne hiše s tistimi neumnimi ženskimi imeni t Nada in Ljubica. Micika in Rezika, Sonia in Pavla — nešteta ženska imena »o po vrsti polnila profesorjevo glavo. Tako nešteta kakor še nikoli dotlej v vsem njegovem življenju. Ze od časa pubertete nm niso ženska imena nikoli povzročala toliko preglavic. Toda nazadnje se ie le znašel v velikem poslopju »Matildi«. Seveda, tam so bili tisti dan oddali več posameznih sob. V sobi številka 26. kaiero so profesorju ik»-kazali ie pa stal popolnoma tuj kovčeg. V vratarjevi loži so skrbno pregledovali vpisno knjigo. Imena profesorja Grubhoferia v njei niso našli. »Oprostite, pospod profesor in ne zamerite. nemara se pa le drugače pišete?« »Na. čujte! To bom pa že še vedel, kako se pišem!« je zakričal profesor Grubhofer ves razježen in naglo pokazal pete nevljudnemu domu. Pozneie ie dolgo stal pred čedno hišico, kateri ie bila nien« pesniško navdahnjena lastnica dala ime »Vila Andromeda«. Andromeda? Ne. tu so prav gotovo ni bil nastanil. To ime ie »odilo v stroko profesorja Grubhoferia in bi si Ca bil zatrdno zapOitMil, Počasi se sa ie polaščal obup. Mučil« ra le skrb; Ali ni v svoii raztresenosti morda lo vpisal v tujsko knjigo kako drugo, in ne svoie ime? In že se io mračilo. Kaj Če sploh ne naide več hišo. v kateri se je bil nastanil in pustil tam tudi svoi ročni kovčeg? V tistem kovčeau ie hranil ves svoi denar. In potem kniige! Sai ni bit do konca prebral niti velezanimivih razprav profesorja Zimmermann« o spektrih Aldebarana. Kdo ve. kai bi bij profesor Grubhofer še vse storil v svojem razburjenju! Toda tedai *e je Po srečnem naključju pojavil od nekod stražnik, kateremu ie čudno vedenie stare«« profesorja zbujalo posebno zanimanje. Stražnik ie vdano poslušal profesorjeve tožbe o njegovih stiskah in težavah ip ga nato odpeljal na bližnjo stražnico. Od ondod so telefonirali v vse pomembnejše hotele in penziie in čez dobre pol ure srečno ugotovili, da leži ročni kovčeg gospoda profesorja Grubhoferia popolnoma na varnem v sobi številka 26 v »Vili Ivanki«. Učenjak se -ie oddahnil. Svoie ime ie bil torei le pravilno vpisal. Uslužni čuvar javnega reda ie potem spremil starega gospoda prpfew-}a za vsak primer osebno v »Vilo Ivanko« in pred vrata njegove sobe. in potem ie mogel učeniak v miru prespati tegobe svoi etra prvega samo-stoinega potovanja. Tod« naslednjega dne ja le obrni] hrbet »Vili Ivanki« in se preselil v »Andromedo^. Neumnega imena »Ivanka« si vendar no more zapomniti noben človek! »Andromeda«. to pač. to ie nekai popolnoma drugega: ozvezdie na severnem nebu. nedaleč od Perzeia in Kasioneie. meglica ki io ie bil v Evroni prvi odkril bimon Marius leta 16J2; naivečia zvezda v njp.j je Alamak: trikratni zvezdni sostav s trobarvno komponento. Torei le vendar nekai kar si ie mocoče zapomniti! Usnjene izdelke barvajte le a sne-cialno barv«, ki usnja ne škoduje. Efaks — Napoleonov tre. Josip Štrekeli: Sadjarjevi pripomočki za boi proti Škodljivcem (Nadaljevanie s prejšnje štev.) 7. Mušii les (kvasijal. Namesto tobačnega izvlečka ali tobačnega prahu se poslužujemo mušiega lesa. ki ga v suhem stanju odtehtamo po 2 dkg na 1 1 vode. Tega naiorei namakamo 24 ur v nekoliko vode. potem pa še kuhamo, da vre Vi ure. da se izluži strup kva&in. Za človeka ni ta strup nevaren, sai ga v severnih državah dodajajo pivu namesto hmelja. Po kuhanju odlijemo tekočino in dodamo na 11 še 2 dkg raztopljenega mazavega kalijevega inila. Ta brozga ie uporabna za zatiranje uši na vseh rastlinah. poslužujemo se ie pa razen tobačnega prahu zlasti za breskve kier ne smemo uporabljati tobačnega izvlečka. 8 Žiro apno. Že pri pripravi kalifornijske brozge smo omenili rabo živega apna. V prah razpadlo živo apno (ako ni prestaro), uporabljamo za uničevanje črešnieve grizlice. Ličinke te osice, črne barve, z debelo glavo, do-rastle do IV* cm velike so podobne poižkoin-lazariem. Razjedajo' (brijejo) zgornjo plast listov na črešniah. pa tudi na drugem sadnem drevju, da listi izgledaio kot mrežasti transparent. Brez zdravega listja, ki so dihalni in prebavni organi rastlin, ne more drevje uspevati, čim te škodljivce za-pazimi). iih brez odlašanja poprašimo s prahom živega apna. ki iih pomori. Tudi tobačna in knasiieva brozga zamori to nadlogo. V prah razpadlo živo apno uporabljamo tudi za uničevanje polžev na vrtu. ako pozno zvečer, ob tihem vremenu ko prilezejo iz skrivališč. potrosimo živo apno. To ne škoduie rastlinam, temveč jim še koristi kakor gnoiilo. 9. Apneni belei. Gašeno ali živo apno rabi sadjar za belenie drevesnih debel in vej. Zaradi boljše spriienmo-sti doda temu beležu nekoliko žival- ske krvi. To ie priporočljivo proti pozebi dreves, zlasti v drugi polovici zime. ko se naglo menjujeta mraz in toptota. Ta belež tudi učinkuje na odpadanje starega odmrlega lubja, da nimajo pod njim sadni škodljivci zavetja. Same sadne škodljive« in tudi jajčka gosenic ta belež ne zamori. 10. Apneni arieniiat (aresin) uporabljamo PO 25 do 30 dkp na 1001 vode za pokončevanie erizočih sadnih škodljivcev, zlasti proti najhujšemu z si v i i a č u . ki povzroča piškavost sadia za spomladansko in poletno Škropljenje. Ker .na napadajo sadno drevje tudi razne glivične bolezni — najnevarnejši ie škrlup — dodaiemo aoneni a rženi jat po 25 do 30 dkg na 100 1 2 °/«žveplem>-anneni brozgi da z enim delom opravimo dvojno. Škropimo pa tik pred cvetenjem takoi po odcvete-niu in pozneie v presledkih 14 dni do 3 tednov še tri in zimsko sadie do petkrat. Ta beli prašek naiorei dobro zmešamo v nekoliko vode in v tem stanju primešamo brozgi. Ker ie oa apneni arzeniiat težii od brozge, moramo brozgo med škropljenjem večkrat premešati, da ?a enakomerno porazdelimo po drevesih, ako ni na škropilnici prirejen mešalnik. 11. Žveplov oeliik in bencin. Deblo in tudi veie dreves napadat« ličinki (gosenici) metuljev vrbovega in jabolčnega zavrtača. ki dve do tri leta žresta v notranjosti debla ali veie in si delata rov. Škodo zapazimo, ko najdemo nod drevesom njihovo blato v obliki žaganja. Ta dva uničimo, ako odprtine lukeni nekoliko razširimo in porinemo žico vanie. Če pa ni rov v ravni črti in ga iie moremo z žico doseči, zlijemo na luknio par kapljic žveplovega oeliika ali bencina ter zamažemo z glino, da puhteči plini za-more škodljivca. 12. Drevesna malta. Za mazanje večjih ran na sadnem drevju, zlasti po poškodbi od zajca, pa tudi ob cepljenju debelih vei se z dobrim uspehom poslužujemo drevesne malte. To napravimo. ako premesimo 2 dela rane škodljive. Cenilno smolo hranimo v dobro zaprti posodi, sicer otrdi, ker izhlapi špirit. Če se nam to dogodi, io; moramo ponovno raztopiti in dodati primerno količino špirita. 16. Nosprasit. Namesto 2 •/» kalifornijske brozge z dodatkom 25—30 dke apnenega arzeniiata. ali v kraiih s suhim podnebjem namesto bordoške brozge istotako z dodatkom 25—30 dke apnenega arzeniiata. se z uspehom uporablja za poletno škroplienie proti živalskim in glivičnim škodljivcem mešan preparat nosprosit ki vsebuje baker in arzenik. Poslužujemo «e ga zlasti v času. ko ie poinanikanie modre galice, pa le v V* do največ */<•/# količini, t. i. na 100 1 vode '/. do It kg. Ta bledozeleni prašek dobro zmešamo naiorei v malo vode. notem ga dodamo v odmerjeno količino vode. Razen navedenih sredstev v sadjarski. lekarni mora imeti sadiar Se sledeče .najnujnejše orodie: škropilnico, meh žveplalnik drevesno žagico. škarje za gosenice drevesne škarie. žično ščetko drevesno.streulio. nož obrezač. cepilni nož, brusni kamen in primerne lestve. Popravi? V zadnji številki »Družinskega tednika« (dno 23. novembra t. U se nam io na 3. strani v članku »Sadjarjevi pripomočki z« boi proti škodljivcem« vrinilo nekai napak, katere nai eeni. bralci blagohotno popravijo V 18. vrsti beri namesto »žveplan ogljik« pravilno »žveplov ogljik«; v 20. vrsti: namesto besedo »paste« beri »pasti«; V 11. vrsti drugega stolpca istega članka Pa-bori namesto V« ke mastnega gašenega »ona »l in */« kgc DRU2INSK2 TEDNIK 80. XI. 19« Dragi T Ze dolgo sem namenjena napisati li nekaj vrstic, ki mi prihajajo prav iz srca. Če jih bo ta ali ona prebrala in se bo mogoče zamislila, mi to — zadostuje, ker kdor se zamisli, ta je na tem, da se poboljša. Današnji časi so resni. Tudi življenje je temu primerno resno in polno odgovornosti. Me gospodinje moramo nositi precejšnjo težo in vsak dan sproti delati nove kompromise z življenjem. Koliko časa porabimo samo zato, da znosimo skupaj apro-vizacijo, da najdemo na trgu kakšno zelje ali solato, in koliko časa mora vsaka od nas stati zdaj tu zdaj tam, da pride končno na vrsto. Jasno je, da so naši živci izredno prizadeti, ker bi bil človek rad v vrsti za krompir ali za nogavice, pa tudi doma ga čaka obilno dela. Kosilo je treba skuhati, družino oprati, zlikati in zakrpati, pa še mnogo in mnogo drugih manjših del čaka na nas, da se dostikrat ne vidimo iz njih. Toda to še ni dovolj. Koliko jih je, ki se zanimajo za stvari, ki jim prav nič niso mar. Koliko jih je, ki natanko vedo, kaj se v tej ali oni hiši kuha, s kom se kdo druži in kaj kdo proti komu pove.' In ko pride mož zvečer zgaran domov, je prvo, da se mu pove, kaj je ta ali ona prijateljica povedala, kaj ta ali ona gospa misli, odobrava ali graja, kaj so v zaklonišču govorili in potem se nervoza prenaša tudi na moža, ki je Truden in zgaran prišel domov v pričakovanju, da bo našel mir in počitek. Mislim, da je Bog ustvaril ženo možu za družico z namenom, da mu lajša skrbi in težave, ne pa da mu dela nove. Zena kot nežno bitje naj bi možu v današnjih razmerah pomagala skrbi lajšati in življenje sladiti, ne pa obratno. Ce bi torej ta ali ona žena več j mislila na svojo družino in svojega moža in se manj pečala s tem, kaj la ali oni o njeni družini misli, kaj ta ali ona domneva o poteku vojne in front, če bi se bolj brigala za družino, manj pa za visoko politiko, ne bi bilo danes toliko ljudi sprtih in osovraženih, ampak bi vsi medsebojno laže živeli in laže drug drugega prenašali, zakaj če si nismo prijatelji, potem si vsaj sovražniki ne bodimo. Me žene imamo v tem oziru veliko poslanstvo. Preprečiti moramo še večjo nervozo. Se večje sovraštvo in še večje skrbi. Oklenimo se zato še bolj svojega moža, svojega doma in svoje družine. Posvetimo se zato še bolj urejevanju naših gospodinjskih nalog, katere so same po sebi zadosti težke, in ne ozirajmo se na to, kaj ta ali ona, ta ali oni pove. Ze s tem, da se ne spuščamo v prepire in razlage, že s lem, da ne bomo prenaša-šale raznih čenč, ne bomo sebi, ne družini ustvarjale novih sovražnikov, in to je dober korak naprej. To bo za naše družine dobro in prav tako dobro bo za vso našo skupnost. Da bomo pa to svojo nalogo mogle Izvrševati, moramo vedno imeti pred očmi, da je vzvišena naloga žene, dobrodejno vplivati na moža in na družino In življenje lajšati, ne ga pa greniti. Napisala sem teh par vrstic z iskrenim namenom, ker vidim in sem prepričana, da smo prav me žene poklicane to in ono popraviti. Tudi sem prepričana, da je marsikatera med nami mojih misli in da sem mnogim govorila iz srca. Zato pričakujem, da bodo te moje skromne vrstice našle v vaših nepokvarjenih srcih svoj odmev. Marica Časopisni papir nadomešča valelin a prostori, v katerih srno bivali, so bili dobro zakurjeni. Danes ni skoraj nikjer zakurjeno in tudi tople obleke so se izrabile ter ne dajejo več one toplote kakor prej. Pomagamo si zato z volnenimi telovniki, da nam je toplo vsaj po hrbtu. Vendar vsakdo takšnega telovnika ne premore, zato si pomagajmo z nadomestkom. Gotovo ste že slišali, da so si v prejšnji vojni vojaki ovijali ob hudem mrazu okoli života časopisni pa- pir, cez to je pa prišla šele oble! časopisni papir je namreč slab prevodnik toplote, to se pravi, da dalje časa toploto ohrani, zato preprečuje, NAS NAGRADNI NATECAI Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispevek, oblavllen v tel rubriki, plačamo 10 Ul Kvasni hlebčki Zamesi mehko testo iz malo moke. kvasa in osladkane vode. Testo mora biti tako gosto. da iz nieea lahko izoblikuješ hlebčke, velike za otročjo dlan. Zdevlji iih drugega poleg drugega na pomokano desko, kier nai vzhajajo in se posuše. Sušiti Jih pa ne smeš na prevročem, kevr vročina ubije kvasne glivice. Med sušenjem hlebčke obračaj, da se hitreje suše. Kadar delaš kruh, namoči dve uri prei tak hlebček v malo mlačne vode. Ko se hlebček zmehča, ga stlači in zmešaj ter dodaj malo oslajene mlačne vode in malo moke. Ta zmes nai vzhaja na toplem približno eno uro. Najbolje ie. že pozno popoldne namočiš hlebček, zvečer zamesiš kruh. pustiš čez noč vzhajati, zjutraj pa ga spečeš. Ce hočeš imeti boli rahel kruh. lahko do; daš moki še en pecilni prašek. Crni kruh ie boljši, če shaja samo enkrat. Z. s. Zvitek * nadevom rdeče pese Krompirjevo ali navadno vlečno.testo razvaljaj in potresi s prepraženimi drobtinicami in zelo tankimi rezinami kuhane rdeče pese. Povrhu lahko natreseš tudi še nekoliko sesekljanih kislih kumaric in nekai kaper. Zvij. skuha! ali speci. M. S.. Li. * Honorar za obiavlleni recept dvig; nete lahko takoi po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere vež takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček »a praktične gospodinie Linbliana. Poštni predal 253. Ali naj posojamo knjige iz lastne knjižnice? Prišel ie čas. ko človek rad sede k knjigi. S čitanjem zanimivih in poučnih knjig si širimo svoje duševno obzorje: vse ie koristno, česar se kdai :*ančimo. Vsake knjige nimamo v lastni knjižnici, nekaterih ne moremo dobiti niti v javnih knjižnicah, tako da smo prisiljeni izposoditi si iih pri prijateljicah in znancih, kar na ni lahko, ker vsak ne posoja rad svojih knjig. Temu ni kriva nevljudnost ali sebičnost, ampak razočaranost nad onimi, ki si knjige izposojajo, in bojazen da knjige sploh ne dobiš več nazai. Marsikdo ie dobil knjigo vrnieno, ki ie bila v hrbtu zlomljena, ali so bile platnice strgane, če ne celo od; trgane, zamazane, včasih so manjkali listi. tako da kniiga ni bila za nobeno rabo več ali Pa se ti io ie zagabilo spričo zamazanosti prijeti v roke. Zato vam dajemo kratek nasvet, kako si uredite svoio knjižnico in izposoieva-nie knjig. Vse kniige v knjižnici nai miaio vaš ex libri« in zaporedne številke in to je Fedorjeva najljubša jed!?« Mala vloga Mlada igralka (ki je prvič nastopila s čisto majhno vlogo, po predstavi svojemu zaročencu): »No, kako sem odigrala svojo vlogo?« Zaročenec: »Oprosti, ljubica, nisem je slišal — mora] sem ravno takrat kihniti.« Med igralci »Ste opazili, kako je občinstvo jokalo pri včerajšnji predstavi, ko so me na odru umorili?« »Seveda, ker je vedelo, da še živite!« Slikarska Gospa (slikarju): »S čim prav »a prav mešate svoje barve?« Slikar: Z razumom'« Go^pa: »Aha. zdaj si šele lahko razložim, zakaj sle poslali slikar mi-ni»tur!« Verjetno »Če mislite, da vam verjamem, potem 8i morate še neumnejšega od mene poiskati! In takega boste težko našli.« Enakega mišljenju Zdravnik: >Ne moreni vam zamolčali, gospod Plotnik, vnša žena mi ni več prav všeč.« Gospod Plotnik: »Vidite, gospod doktor, tudi jaz sem v lem vaših misli!« Potihem Dragee le zaljubljen v gospodično Kunicundo. »Preljuba gospodična Kuiiigunda.« i« rekel, »rad bi vas noliubil.« »Da si tega ne drznete!« odgovori Kunigunda. »Zakričala bom.« Dragec se ie nekoliko odmaknil nazaj. »Toda,« ie nadaljevala gospodična Kunigunda. »čisto potihem.« Težki časi Profesor: »Najslarejše žepne ure so tehtale več ko četrt kile.« Učenka: »Joj, kako težki Sasi »o morali biti tedaj « Skladnost »Kako se imenuie skladba ki so io ravnokar predvajali?« j Ali mislile pesem, ki io ie pela gospodična Zvonkliačeva. ali to. kar ie icral spremi ie valeč?« Iiprehod ol> morju Ona: »Na kai le pogled na mori« nail>oli spominja?« On: »Na te!« • Ona (liubko): »Tako! Zakai?« On: »Ker nikoli ne miruje.« a@mn sovražni bombniki. V Nemčiji mesta In Obnovitev »božje sap«« Japonske „žive bombe" Oddelki Kamikaze so napovedali neizprosen boi sovražnemu ladjevju V preteklih dveh tednih se ie v voi-nih poročilih japonskega cesarskega glavnega stana večkrat bralo: »Posebni napadalni oddelki .Kamikaze' 90 napadli sovražno ladjevje zahodno od Filipinov in potopili letalonosilko. Nadalje ie oddelek »Kamikaze« napadel im poškodoval toliko in toliko sovražnega b rodov ia...e dozdai balo žrt viti cvet svoie mladine. Zdai p« ie "rišla odločitev. Japonska žrtvuie zdai naj-dragocenejše nai"1 naj- močnejše orožje, ki 2a ima: moč ia-ponskega duha. ki se kaže v zvestobi podložnih. Liudie. ki poznajo Japonsko, so dolgo čakali na takšno orožje. Zdai ie tu. večja senzaciia kakor podmornice pri Pearl-Harbouriu in tudi nevarnejše orožje. Japonska ie v času tehnike premagala materii« s človeško voljo in duhom. Ali more biti temu kos gfliota severnoameriške tehnike? Stotine živih bomb čaka na uro zmagovite smrti... (Prt tržaški Adrin-Zfit,un<)) preteklem stoletju je v zgodovini zemlje edinstven pojav, ki se v tem obsegu najbrže ne bo nadaljeval. Okrog leta 1800. je živelo na zemlji 775 milijonov, 1850, že 1075 milijonov, okrog 1900. leta pa 1564 milijonov ljudi. Danes cenijo celotno prebivalstvo zetalje na več ko 2 milijardi. Upoštevajoč vse naznačene probleme, sta nemška raziskovalca Fischer in Penk izračunala, da bi naša zemlja mogla »prenesti« 6.2 milijarde odn. celo 8 do 9 milijard ljudi. Zato ne more biti govora, da bi bila zemlja že danes preobljudena, kakor nekateri statistiki trde. Nasprotno: na vprašanje, koliko ljudi bi zemlja lahko preživljala, smemo odgovori*i, da živi danes na zemlji komaj tretjina ali celo četrtina tistega prebivalstva, ki bi imelo dovolj hrane za človeka vreden obstoj. Molčanje je zlato Križanka štev. 38 Pri lem čiščenju ločijo cele ope;i se bil n. pr.* marsikdo prav rad potegoval za diplomatsko kariero. danes so Pa liudie. ki iz te »obrti« heže. Francoski poslanik v Ankari Uaston Bergerv se ie n. pr. skesal in se ne želi vrniti v Francijo, ampak ie sklenil z ženo ostati v Ankari in odpreti tam modno trgovino. Vprašauie ie. ali ie temu kriva privlačnost mode ali neprivlačno«! gosp. de Ganila. * V Nemčiii se že dalje časa baviio z mislijo, kako iz premoga izdelati umetno maščobo ki bi bila tudi res užitna. Tl\l OTHICE Napisala in narisala Ludovika Terčkova wui;etica se prestro»“fiu o/.te UvišKu m ugleda pred seboj bradatega starčka ta«o starega moža Marjetica še svoj živ dan ni videla. Beli lasje so mu padali po ramah, in bela brada mu je segala do tal. Lice je bilo nagubano in rjavo kot hojkino lubje, oči pa so se mu smejale sinje ko nebo nad gorami. Z desnico se je opiral na dolgo gorjačo, levico je pa položil Marjetici na glavo. »Ne boj se me, Marjetica, gospodar sem vseh gora in vem, kam greš. Tam gori,« pokazal je proti zasneženemu vrhu, »raste čudežna pojoča roža. Vsakih pet sto let dovolim človeškemu bitju utrgati njen cvet. V zahvalo, da si rešila ovčko, ti podarim tole« — in ponudi Marjetici dvoje kozjih parkeljcev. »Naveži si jih na noge in lahka ti bo pot.« Marjetica se hoče starčku zahvaliti, a že ga ni bilo nikjer. Naveže si parkeljce — in hitro, kot znajo to samo gorske kozice, se vzpenja kvišku, brzi navzgor, preko skalovja in snežišč, po ozkih policah nad strernimi prepadi. In že se ustavi na vrhu. ki je nad vsemi sosednjimi vrhovi najvišji. Izmed zasneženih skal je rasla prekrasna roža, ki se je bleščala v soncu, da je Marjetici kar vid jemalo. Marjetica slrmi vanjo in si ne upa zlomiti nežnega stebelca. Tedaj pa zapoje roža s srebrnim glasom: »Utrgaj me. Marjetica!« DALJE PRIHODNJIČ POMEN BESED Vodoravno: 1. Ohranja svet. — 2. Mesto na litovsko-poljski meji. — 3. Števnik. Pravijo, da ga brez ognja ni. Oblika osebnega zaimka. — 4. Vsa politična sebičnost in oblastnost je ponazorjena v tej kratki besedici. Otok v Jadranu. V mirnih časih rjavi. — 5. Potujoča druščina. — 6. Vsak ne prinese uspeha. Šest jih je bilo sinov, šest hčera Urana. — 7. Ovira prehod energije. — 8. Sled. Dve črki iz besed »Pankrac«. — 9. Pijača. Pojedina, števnik. — 10. Zdravi ljudje si ne žele vanj. — 11. Ljudski izraz za svedre (zelišče, iz katerega prirejajo zdravilen čaj). Navpično: 1. Vrlina srca. — 2. Časovni prislov. Zavetišče. — 3. štev-nik. Njega definicija spada na področje gospodinj in kuharic. Del mnogih naših krajevnih imen. — 4. Veznik in medmet. Začetek življenja. V službi vitezov. — 5. Osebni zaimek. Potrebne za rast in razvoj rastlinstva. — 6. Nosi vodo. Samosilniški vladar. — 7. Toaletna priprava. Dve črki iz. besede »stotak«. — 8. Krajevni prislov. Vas pri Domžalah. Sodobna kratica. — 9. Nosi kolo. Po pregovoru je najprej lagal, števnikova oblika v sestavljenkah. — 10. Votla mera. Težava. — 11. Operacija lobanje. Rešitev križanke štev. 37 Vodoravno: 1. zidar; rak. — 2. eta; omelo. — 3. la; očanec. — 4. kan; ha (= hektar). — 5. Pan; ton. — 6. ak’; tam. — 7. tatica; ep. — 8. enota; aga. — 9. kam; rogač. Navpično: 1. zel; petek. — 2. Itaka; Ana. — 3. da; anatom. — 4. on; kit. — 5. roč; car. — 6. mah; ta. •— 7. Renata; Ag. — 8. ale; omega. — 9. kocen; pač. In res ie uspelo pridobiti iz premoga nainrei parafin, i* nieg« na tolgčne kisline in te nato sintetično predelati v jedilno maščobo. Na osnovi mnogoštevilnih poskusov so pa le prišli do spoznanja, da ie tn maščoba popolnoma drugačne sestavine kakor maščoba. kj io uživa človek, ter da ie Za zdai priporočljivejše pospeševati proizvodnjo naravnih tolšč. * Dvojčka imeti ni kar tako. Kako redke so mamice ki se lahko s tein ponašajo! Kaj pa šele. če dobiš dvakrat ali celo trikrat zapored dvoičke! Tudi to se ie že zgodilo. Gospa KIotsova iz Leune pri Wetzlariu (Nemčiia) je namreč povila dvojčka že trikrat zapovrstjo. * Na Hrvatskem delaio velike načrte glede prometa, melioracij, pogozdovanja in regulacije rek. Nič mani pa glede elektrifikacije. V zvezi s tem so strokovmaki izračunali da bi se pri polnem izkoriščanju vseh vodnih sil lahko dobila električna sila več milijonov konjskih sil in bi se poleg dragega lahko elektrificiral velik del hr-vatskih železnic, kar bi bilo posebno . ugodno za hribovite kraie. • Težava z nabavo obutve ie snloSna. Ne samo pri nas. tudi drugod si liudis belijo glave, kako priti do čevljev, posebno za olrolce. ki iim noga kai kmalu prerase še tako lep in močan čeveljček. Zato Po vsei Evropi zamenjava io čevlie. V mestecu Walsu v Avstriji ie ženska posredovalnica z« zamenjavo čevliev zamenjala v preteklih desetih mesecih 2.000 parov čevliev. Dokaz, kako ie takšna ustanova koristna in kako dobro bi bilo. Se hi se tudi pri nas organizaralo kai »o-dobnega. Kdo ugane? Čuden tovorni avto >To so mi ni še nikoli zcodilo.t ie rekel šofer France Tovornik, >Ravno-ka> sem lahko zvozil skozi la obokala vrata na dvorišče in zdai ne gre reč.« In res: Tovornik ie svoi avto bree večie pazljivosti krmaril skozi obokajta vrata, ki so bila visoka 2.90 m. Ko je bolel z istim avtomobilom skozi isUi obokastji vrata ie moral v svoio začudenie ugotoviti, da ne moro več nazai. ker lega ni dopuščala višina vrat. Kako ie bilo to mogoče? Kaj se jo bilo zgodilo?« Odgovor •01033 BU K.ISUOA [) z U10>|0(|0 pod jjiiuA [3som |n as up "05(i|0i bz Usul 0)'aB (BlSOfl 91 0]CZ 'OUISfA A lOAOt niazojnu nBjsosjci aiinaup m ojscibu jacis nainzA as os 'bjoaoi itnjou iizojpo tijsuoAp Bu 3j .13 'iiH»ioqo po (Mizo A ei} o>[qn[ at i>p ‘o>nioi oiiab.i B|h'iow -OJAB l],)UIZA IUIS!1« B.IOA01 !pi!.IBZ 91 Bp 0>(B} •UOZOjBU 0>(23] 0)AB ]|(J 31 ‘ajguoAp bu iBjiad Hiu.iOAOj, oj *j{ Herausgeber: K, Braluša, Journalist; rerantwortlicher Redakteur: H. Kern, Journalist; Druckerei: Merkur, A. G. in Ljubljana;, fiir die Druckerei vera ritwortlich: O. Mihalek — alle in Ljubljana, —• Icdaja K. Bratuša, novinar) odgovarja H. Kern, novinar) tiska tiskarna Merkur d. 4. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.