ELEKTRONSKA BANKA
za občane, zasebnike in pravne osebe
Gorenjska^ Banka
Banka .< posluhom
14. februarja 2003 ob 20. uri
_ VALENTINOV VEČER
crema s **uki    Natal'J° Verboten
*★* MODNA REVIJA MURE
GBD
Gorenjska borzno posredniška družita d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroška M. 4000 Kranj tel.: 04 ! 280 10 40, 2H0 10 17. 280 10 JO faks: 041280 10 12 WH·w.gbd.si, info(n ghd.si
QTTTP>
i^toJlVj - ISSN 0352 - 6666 - št. 10 - CENA 180 SIT (14 HRK)
Kranj, torek, 4. februarja 2003
Gorazd Kavčič
Olajšanje za graditelje?
Novo leto je prineslo dva pomembna zakona, ki urejala posege v prostor: zakon p urejanju prostora in zakon o graditvi objektov. Kritiki trdijo, da sta bila sprejeta preveč na hitro in premalo premišljeno, kar bo verjetno držalo, saj ministrstvo dolguje še več kot ducat podzakonskih aktov, ki bodo, če smemo verjeti, izšli v treh mesecih do enem letu. Občinski uslužbenci so zakona sprejeli z dokajšnjo mero nenaklonjenosti. Prvega zato, ker bodo morali čakati na državno in njeno regionalno zasnovo prostorskega razvoja, iz katere bodo v šestih letih izpeljali svoje strategije, rede in načrte. Pomeni, da najmanj šest let v občinah ne bo novih zazidljivih površin. Državnim urbanistom svetujemo, da se resno poglobijo v kategorizacijo kmetijskih zemljišč, kije bila izdelana zelo na hitro, marsikje tudi premalo strokovno, posledice ponekod pretirane zaščite kmetijskih zemljišč pa se kažejo v čedalje obsežnejšem zaraščanju na eni strani in v onemogočenem razvoju številnih slovenskih mest, občin na drugi. Cene maloštevilnih gradbenih parcel pa rastejo v nebo. Na občinah so jezni tudi zaradi ukinitve odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in zaradi nove delitve pristojnosti. Nanje je namreč padla izdaja t.i. lokacijske informacije, za katero bodo prosili številni potencialni graditelji, kijih bo zanimalo, ali se na določeni parceli lahko gradi, kaj se lahko gradi, v kakšni velikosti, namembnosti. Zlasti v manjših občinah bo to za številčno skromne uprave precejšnje breme. Kot se zdi, niso nad novim zakonom o graditvi objektov pretirano navdušeni niti bodoči investitorji. Res, da bodo objekte lahko obnavljali celo brc/ priglasitve, da bo za postavitev drvarnice, vrtne ure, ograje zadoščala lokacijska informacija, da bo projekt za gradbeno dovoljenje za enostaven objekt, kol je stanovanjska hiša, tanjši, kolje bil, da škodoželjni sosedje ne bodo mogli več tako nagajati. Vendar pa bo projekt, kot ga zahteva novi zakon, z upoštevanjem vseh pogojev in soglasij, zmogel le projektant, strokovnjak. Ta pa ne bo poceni. Helena Jelovčan
France Bučar osemdesetletnik
I
Kranj - V nedeljo, 2. februarja ^h'l star 80 let dr. France Bučar s.'an' sI°vcnski razumnik, j. venik, državnik in politik . ncc Je gorenjski rojak, sa
se T ,V B°hin'ski listne. Bu*    °.rad zahaja. Dr. Franceta
Politik8 ''Ud'c naJDolJ P°znaJP kot a- enega najpomembnejših
znan-. Slav-
j Je bil kamor
sestavljavcev ustave Republike Slovenije in človeka, ki je bil v središču slovenskih demokratičnih sprememb, in prvega predsednika parlamenta v samostojni Sloveniji. Javnosti pa je manj znan kot znanstvenik in profesor za področje delovanja javne uprave. S tega področja je napisal številne razprave in knjige, ki so še danes uporabne in aktualne.
Dr. France Bučar se ni nikdar obračal po vetru. Bil je načelen nasprotnik vsem vrstam krivic in nasilja. Zato je šel v partizane in zato je bil po vojni trn v peti takratni oblasti, ki gaje celo odstranila z Univerze. Pa tudi v samostojni Sloveniji njegova stališča in dejanja kljub demokratični vsebini niso bila vedno sprejeta z naklonjenostjo. Gorenjci smo ponosni na bohinjskega rojaka. Pridružujemo se voščilom in dobrim željam. Radi bi, da bi dr. France Bučar ostal še naprej tak, kol je bil doslej: preprost, pogumen, odkrit in pošten. Še na mnoga leta!
J.K.
Manj vpisnih mest za srednje šole
V petek so osmošolci in devetošolci v šolah dobili razpis za vpis v srednješolske programe.
Prijave morajo oddati do 4. marca.
Letos osnovno šolo končuje 23.820 učenk in učencev, med njimi tudi 1202 devetošolk in deve-tošolccv. Zanje je razpisanih 28.994 vpisnih mest na srednjih šolah. Lani je 24.105 mladih kandidiralo za kar 32.163 vpisnih mest. Generacija mladih se opazno zmanjšuje, tudi zanimanje za vrsto programov že leta in leta upada (tekstil, gradbeništvo, strojništvo), zato so se letos šolske oblasti odločile zmanjšati razpisna mesta na teh področjih. V nižjem poklicnem izobraževanju bo za prihodnje šolsko leto na razpolago 1370 mest (lani 1900 mest), v srednjem poklicnem izobraževanju 8352 mest (lani 11.319), v srednjih tehniških in strokovnih šolah 9338 mest (lani 9498). V gimnazijah pa je razpisanih mest več, vsega skupaj 9934 (lani
9416), od tega 7258 v splošnih in 2676 v strokovnih, 530 mest pa razpisujejo tudi zasebne gimnazije. Tretjina vseh vpisnih mest je
Prodaja G&P Hoteli Bled?
Bled - Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenska odškodninska družba, LB Maksima, Hit Nova Gorica in KBM Infond prodajajo 87,4-odstotni lastninski delež družbe G&P Hoteli Bled, kamor sodita blejska hotela Park in Golf. Novogoriški Hit prodaja 14,75 odstotka osnovnega kapitala družbe, kapitalska družba 15 odstotkov, KBM Infond v imenu in za račun Infond PID 23.84 odstotka, odškodninska družba 9,21 odstotka in LB Maksima v imenu in za račun Pooblaščene Pomurske investicijske družbe 2,18 odstotka ter Maksime 1 22,42 odstotka kapitala. Njihov skupni lastninski delež je nominalno vreden nekaj manj kot 1,9 milijarde tolarjev, izhodiščna prodajna cena pa je najmanj 41,64 milijona tolarjev za en odstotek osnovnega kapitala, to je približno 3,6 milijarde tolarjev. Če se bo za nakup potegoval kdo od prodajalcev, bodo njegov delež odšteli od skupne vrednosti "paketa" delnic. Vabilo k nakupu deleža je bilo objavljeno v soboto, odškodninska družba pa bo ponudbe sprejemala petnajst dni po objavi. Kupci bodo za resnost ponudbe morali vplačati 300 milijonov tolarjev varščine. C.Z.
torej v gimnazijah, rahlo pa se je povečal tudi delež vpisnih mest v programih srednjega tehniškega in strokovnega izobraževanja, kjer so lani razpisali 29,5 odstotka vseh mest, letos pa jih je 32,2 odstotka. Nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja je manj, a še vedno je na voljo več razpisnih mest. kot bo verjetno pozneje vpisanih dijakov. Tako vsaj kažejo izkušnje. Razen tega šole /a nadaljevanje šolanja po programih
pok lično-tehniškega izobraŽevanja razpisujejo 4168 mest (lani 4368). Vpisujejo tudi v poklicni tečaj, ki obsega 402 vpisni mestu, maturitetni tečaj pa 919 mest, Obojega je več kot lani. O novostih letošnjega vpisa prihodnjič, tokrat omenimo le šc informativna dneva, ki bosta v petek in soboto, 14. in 15. februarja, tik pred "gorenjskimi" zimskimi počitni-cami. Danica Zavrl Zlebir, loto: Gorazd Kavčič
Avdicija v Kranju!
petek >    ../'.> prijava > 9s00 Smartinski dom, Stražieče, Škofjeloška 18 > Kranj
Poslušaj svoj glas;
9770352666018
Dvojni referendum bo 23. marca
Referendum bo razpisan 14. februarja. Državljanke in državljani s pravico glasovanja bomo vprašani, ali smo za članstvo Slovenije v Evropski uniji in za članstvo Slovenije
v Severnoatlantski pogodbi (Nato).
Ljubljana - Državni zbor je v četrtek s 60 glasovi "za" in 12 "proti" sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Za sprejem odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Severnoatlantski pogodbi (Nato) pa je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 10. Sicer ločena referenduma bosta v nedeljo. 23. marca, priprave nanju pa se bodo uradno začele 14. februarja. Referenduma bosta uresničitev sklepa državnega zbora iz sredine devetdesetih let, da se morajo o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo in Nato izreči državljani na posvetovalnem referendumu in da bo politika voljo ljudstva spoštovala. Zato so v državnem zboru sklenili, da bodo o spoštovanju volje ljudstva sprejeli posebno izjavo. Tako Evropska unija kot Nato sta bila v dosedanjih političnih dokumentih izbrana kot najboljša možnost za zagotovitev obrambe, varnosti, napredka ter
demokratičnega razvoja Slovenije. Izvedba referendumov 23. marca (glede Nata ga bomo med sedmimi novimi povabljenimi državami izvedli samo mi - op.p.) je skrajni rok. Povabljene države morajo do 26. decembra podpisati pristopne protokole, ki jih bodo ratificirale članice Nata. Pristopna pogajanja so se že začela in bodo trajala do sredine marca, ko se bodo morale nove članice pismeno zavezati k spoštovanju obveznosti, ki jih bo prineslo članstvo v Natu. Mudi se tudi pri včla-njevanju v Evropsko unijo. Pogajanja so bila končana decembra lani, 16. aprila pa bo v Atenah (Grčija v prvi polovici leta predseduje Evropski uniji - op.p.) podpis pristopnih pogodb. Slovenija naj bi postala polnopravna članica Evropske unije 1. maja leta 2004, ko naj bi bila pristopna pogodba ratificirana v Sloveniji in v parlamentih držav članic.
Napovedana referenduma pa še naprej delita slovensko politiko.
Koalicija Slovenija (Socialdemokratska stranka in Nova Slovenija) vztraja, da mora biti referendum zakonodajni in zavezujoč in ne le posvetovalni in da mora biti odločitev zavarovana z ustavo. Pred glasovanjem o referendumih dogovora ni bilo, zadnja možnost pa se ponuja ta teden, ko je za četrtek sklicana seja ustavne komisije državnega zbora.
Referendum stvar Slovenije
V drugem krogu pogajanj med Slovenijo in predstavniki Nato, ki je bil pretekli teden v Bruslju, so poudarjali, da je način odločanja o vstopu v Nato stvar Slovenije, zato se Bruselj vanj ne bo vtikal. Zanima ga le jasno stališče Slovenije do članstva, ki ga mora naša država sporočiti do 26. marca, ko bodo predstavniki 19 članic Nata podpisovali pristopne protokole. Ce bomo Slovenci na referendumu nasprotovali vključitvi v Nato, bomo jasno sporočili, da ustavlja-
mo vse postopke za včlanitev, predstavniki Nata pa z nami ne bodo podpisali pristopnega protokola.
Slovenija je bila tudi seznanjena s stroški vključitve na članstva v Nato. Članstvo bo poceni, je dejal državni sekretar v ministrstvu za
zunanje zadeve Samuel Žbogar. To je manj od pričakovanj. Prvi izračuni, vključno s stroški delovanja predstavništva v Bruslju, so se gibali okrog 15 milijonov dolarjev letno, realno pa naj bi bili okrog deset. Članstvo pa nas bo letno stalo okrog 3 milijone dolar-
jev. Gre za civilni, vojaški in investicijski proračun. Slovenski delež bo predstavljal 0,3 odstotka proračuna Nata. Članarina v Natu bo primerljiva s članarino v Organizaciji združenih narodov.
Jože Košnjek
Za maturo poseben zakon
Matura je sedaj urejena s posebnim pravilnikom, po novem pa jo bo prvič urejeval zakon, ki ga bo sprejel državni zbor. Predlog zakona je v drugi obravnavi.
Ljubljana - Splošna in poklicna matura bosta po novem zakonu državna izpita. S splošno maturo bo kandidat dokazoval raven gimnazijskega znanja in sposobnosti za univerzitetni študij ter z uspešno opravljeno maturo pridobil srednjo izobrazbo. Splošna matura se bo opravljala iz petih predmetov, iz treh obveznih in dveh izbirnih. Poklicna matura pa bo dokaz uspešnosti srednjega tehničnega in drugega strokovnega izobraževanja in usposobljenosti za visokošolski študij. Poklicna matura bo po zakonu oblika zaključnega izpita. Z njo bo pridobljena srednja strokovna izobrazba. Poklicna matura se bo opravljala iz štirih predmetov: iz dveh predmetov skupnega oziroma obveznega dela in iz. dveh izbirnih predmetov. Pri splošni maturi bodo obvezni predmeti skupnega dela slovenščina, tuj jezik in matematika. Tuje jezike in izbirne predmete bo določil strokovni svet za splošno izobraževanje na predlog državne maturitetne komisije v soglasju s senati univerz in viso-
košolskih zavodov. Pri poklicni maturi bosta obvezna predmeta slovenščina in izpit iz. temeljnega strokovno teoretičnega predmeta, ki ga bo določil strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. Izbirna predmeta pa bosta matematika ali tuj jezik in ustrezen izdelek, storitev ali seminarska naloga z zagovorom. Tuj jezik in drugi izbirni predmet bosta določila ustrezna strokovni sveta.
Pomembna organa pri pripravi in izvajanju mature bosta državna komisija za splošno maturo in državna komisija za poklicno maturo. Člane imenuje minister za šolstvo, po funkciji pa so člani direktor državnega izpitnega centra, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in predsedniki ustreznih komisij. Splošno maturo bo lahko opravljal kandidat po končanem četrtem letniku gimnazije ali po uspešno opravljenem maturitetnem tečaju, poklicno maturo pa po končanem zadnjem letniku izobraževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe ali po opravljenem
mojstrskem izpitu. Zakon bo omogočil nekatere izjeme, ki jih bo odobril minister. V predlogu zakona je zapisano, kako in kdaj se opravlja matura (pisni izpit iz posameznega predmeta opravljajo vsi kandidati istega dne ob istem času), kdo in kako se ocenjuje uspešnost mature in kakšne so točkovne lestvice. Dokaz o končani maturi bo maturitetno spričevalo, zoper odločitev šolske maturitetne komisije pa se bo mogoče pritožiti na ustrezno državno maturitetno komisijo ali zahtevati vpogled v izpitno dokumentacijo.
Jože Košnjek
Molk slovenskega radia v Svetu Evrope
Ljubljana - Slovenski manjšinski Radio 2 iz Celovca je ostal brez državne pomoči za delovanje in mu zato grozi ukinitev. Sodelavci radia grozijo z gladovno stavko, koroško, avstrijsko in mednarodno javnost pa seznanjajo, da avstrijska oblast ne izpolnjuje obveznosti, ki jih je sprejela leta 2001. Radio 2 je nastal iz. dveh zasebnih slovenskih radijskih postaj, Agore in Korotana, in je bil projekt, s katerim sta soglašali tako država kot avstrijska državna ORE Molk te radijske postaje, ki
je imela na Koroškem vedno več poslušalcev, je hud udarec za slovensko narodno skupnost na Koroškem in za sožitje slovensko in nemško govorečih prebivalcev Koroške. Na prošnjo predstavnikov Slovencev na Koroškem je vodja delegacije državnega zbora Slovenije v Svetu Evrope Roman Jakič konec januarja izročil predsedniku parlamentarne skupščine Sveta Evrope Petru Schiederju pismo, s katerim ga seznanja s problematiko slovenskega manjšinskega radia na Koroškem in ga
prosi za pomoč pri reševanju tega vprašanja. Problem obveščanja slovenske manjšine na Koroškem ni prvič v Svetu Evrope. Ze leta 1989 so Slovenci protestirali, ker ORE manjšinam ni razdelilo radijskih frekvenc. Pritisk Sveta Evrope je bil tolikšen, da je morala ORE popustiti in dodeliti takratnima postajama Agora in Korotan skupno frekvenco, avstrijski parlament pa je leta 1993 sprejel nov zakon o zasebnih radijskih postajah, ki ga je trim leta kasneje noveliral. J.K.
Tudi v Srbiji je dobro blago dražje
Slovenci ne boste mogli v nedogled v Srbiji kupovati le poceni blaga. Tudi pri nas je dobro blago dražje, je dejal veleposlanik Zvezne republike Jugoslavije v Ljubljani dr. Ivo Viskovič. Zaradi tega se pojavljajo
zahteve po bojkotu slovenskega blaga.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED
- BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK
PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (doo
s.p.
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
Ljubljana - Cankarjev dom v Ljubljani letos znova uvaja pogovore z veleposlaniki tujih držav v Ljubljani. Prvi tak pogovor je bil pretekli teden, novinar Televizije Slovenije Bojan Traven pa se je pogovarjal z. veleposlanikom Zvezne republike Jugoslavije v Ljubljani dr. Ivom Viskovičem.
Dr. Ivan Viskovič je bil rojen v Makarski. Pred prihodom v Ljubljano leta 2001 je bil profesor za zunanjo politiko in mednarodne odnose. Pridružil se je intelektualcem, ki so se uprli Miloševiče-vemu režimu. Prišel sem, da bom prijatelj Slo-S venije in da bom deloval čim bolj ! preprosto, normalno. Trudim se I biti korekten diplomat, ki ne bo j  živel samo po pravilih protokola.
V Ljubljani je diplomatska lunk-!  cija prijetna tudi zaradi tega, ker j je diplomatov manj. Pri Slovencih j  sta mu všeč marljivost in čut za urejenost, so pa tudi zelo družab-|  ni, ko se sprostijo, je povedal veleposlanik. Med Slovenci se po-!  večuje zanimanje za potovanje v Beograd. Samo pred novim letom j   so izdali okrog 4000 vizumov za j  potovanje v Zvezno republiko Ju-| goslavijo.
Na vprašanje o vzrokih za zasto-I je pri sprejemanju nekaterih gospodarskih in carinskih dogovorov j je dr. Ivo Viskovič povedal, daje j  treba iskati vzroke v obeh držaja vah. Razlika med vrednostjo slo-.j   venskega izvoza v Jugoslavijo in
jugoslovanskega izvoza v Slovenijo se povečuje, zato se ustvarja prepričanje, daje slovenski trg zaprt za jugoslovansko blago. Slovenija želi predvsem v Srbiji kupovati le cenejše blago, kot ga ima sama, čeprav ima tudi Srbija kakovostno blago, ki je dražje. Zakaj bi moralo biti blago enake kakovosti v Srbiji cenejše, kot je v Sloveniji, seje vprašal veleposlanik in opozoril, da se zaradi tega pojavljajo zahteve po bojkotu slovenskega blaga in oživljajo preživeti stereotipi o slovenskem vzvišenem in arogantnem obnašanju. Morda smo pri prodaji svojih izdelkov premalo agresivni, se je vprašal veleposlanik. Navedel je primere prodaje nekaterih kmetijskih in živilskih izdelkov v Sloveniji, ki so bili prodani v nekaj dneh in kar kaže, da bi lahko v Sloveniji prodali več srbskega blaga.
Režim Slobodana Miloševiča je naredil veliko škodo pri mednarodnem položaju Jugoslavije in povzročil nasprotovanja med Srbijo in Črno goro. Nekatere razlike so ostale. Do njih je zvezna oblast razumevajoča. Na vprašanje o prihodnosti Kosova je veleposlanik odgovoril, da si je ne upa napovedati, da pa v Sloveniji doživljamo problem Kosova drugače kot v Srbiji, ko se prepletata emo-cionalnost in racionalnost. Srbi slavijo kosovsko bitko, čeprav so bili poraženi. Imajo jo za model
Dr. Ivan Viskovič in Bojan Traven.
obnašanja, ko gredo raje v smrt kot v suženjstvo. Zaradi Miloševi čeve politike se je vsa krivda za krizo na Kosovu valila na Srbe, čeprav tudi druga stran ni bila nedolžna in se okrog 200.000 Srbov še vedno ne more vrniti na Kosovo. V tem primeru ne gre le za politični, ampak tudi za ekonomski problem. Veleposlanik se je zavzel za aktivno delovanje v prid sožitja med srbskim in hrvaškim narodom in navedel primer Francozov in Nemcev, ki so bili še leta 1947 sovražniki, sedaj pa so prijatelji. Pri določanju meja, tudi med Srbijo in Hrvaško v celoti še ni določena, je škodljivo vztrajati pri politiki, da mora ena stran dobiti
vsem druga pa ničesar. O položi' ju Srbov v Sloveniji je dejal, da jih je treba zaščititi po evropski!1 merilih. Boljši bodo odnosi med državama, boljši bo njihov p0' ložaj. Navedel je primer treh šol v Srbiji, kjer se učijo slovenščina; Seveda pa morajo biti pripadnik' manjšine absolutno lojalni dr/aV-v kateri živijo. Veleposlanik dr-Ivo Viskovič je zagotovil, da hÇ njegova država v okviru pogaja11.! o nasledstvu bivše skupne države in tudi sicer spoštovala nedotaklj1' vost zasebne lastnine in vztraj*f na načelu, da jo je treba tistem^' ki mu je bila vzeta, vrniti.
Jože Košnja
Zakonske novosti na področju posegov v prostor
Nagajanj sosedov poslej manj
Projektant bo med drugim določil vplivno območje, zunaj katerega bodo stranke svoj interes lahko uveljavljale le z ekspertnimi mnenji, ki jih bodo plačale
pooblaščenim izdelovalcem poročil vplivov na okolje.
Kranj - Novi zakon o urejanju prostora in zakon o graditvi objektov, sprejeta 27. in 29. novembra ter uradno objavljena 18. decembra lani, sta začela veljati z novim letom. Časa za "osvojitev" novosti je bilo torej malo, manjka pa tudi še kakšnih petnajst podzakonskih aktov, ki naj bi ugledali dan v treh mesecih do enem letu ta konkretno odgovorili na številna vprašanja, ki se porajajo ne le uslužbencem v upravnih enotah ter občinskih upravah, ampak tudi projektantom, izvajalcem pa ne nazadnje "navadnim" ljudem, ki bi radi gradili. Na nekatere pomembnejše novosti obeh zakonov je opozorila Zdrava Mravlje, ki v kranjski upravni enoti vodi oddelek za okolje in prostor.
Prvi zakon, to je zakon o urejanju prostora, prinaša pomembne novosti predvsem za občinske načrtovalce rabe prostora. Doslej so °bčine prostorske dele svojih družbenih pl anov morale usklajevati / obveznimi izhodišči republiškega plana, kar je bila tudi osnova za sprejemanje občinskih izvedbenih aktov. Po novem bo sicer podobno, le reklo se bo drugače; država bo poleg drugih svojih aktov izdelala regionalno zasnovo Prostorskega razvoja, ki bo prav tako zaščitila določena območja ih »Z katere bodo občine izpeljale svoje strategije prostorskega razvoja z urbanističnimi in krajinskimi zasnovami, namesto dosedanjih zazidalnih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev pa bodo občinski izvedbeni akti po novem prostorski redi in lokacijski načrti.
Vsaj šest let ne bo novih zazidljivih površin
Občinski prostorski redi bodo natančnejši od sedanjih pupov, nekaj podobnega kot zazidalni načrti- Sprejemali jih bodo enako, torej
javno, in samo takrat bodo imeli ljudje čas za dajanje morebitnih pripomb. Glede na to, da mora najprej država sprejeti svojo strategijo prostorskega razvoja, sklepam, da v občinah najmanj šest let - v šestih letih morajo namreč svoje akte uskladiti z državno strategijo - ne bo novih zazidljivih površin. Kranj, na primer, ki je svoje spremembe planov poslal vladi v uskladitev lani, bo postopke še lahko izpeljal po starem," pojasnjuje Zdrava Mravlje.
Ena poglavitnih novosti novega zakona o graditvi objektov pa je razdelitev pristojnosti med ministrstvom in občino. Po eni strani gre za to, da želi zakonodajalec poenostaviti pridobitev gradbenega dovoljenja, tako da bi bilo zanj potrebne čim manj dokumentacije, po drugi strani pa odslej za enostavne objekte, kot drvarnice, vrtne ute, ograje in podobno (država bo s pravilnikom predpisala, kaj so enostavni objekti), ne bo več potrebno pridobiti dovoljenja oziroma odločbe upravne enote. Zadoščala bo t.i. lokacijska informacija, ki jo bo izdala občina in iz katere
Zdrava Mravlje
bo razvidno, ali je tak objekt po njenem prostorskem aktu dovoljen ali ne.
Tudi za vzdrževalna dela oziroma obnove po novem ni več potrebno gradbeno dovoljenje, niti priglasitev ne. Seveda pa ta dela ne bodo smela posegati v konstrukcijo, rabo, zunanji videz objekta.
Zakon tudi natančno razmejuje, kaj je sprememba namembnosti in kaj sprememba rabe. Za spremembo namembnosti gre, na primer, ko se stanovanjski prostor spreminja v poslovnega, kar vpliva na okolico, medtem ko pri spremembi rabe, denimo, iz trgovine z obutvijo v trgovino s tekstilom, vpliva na okolico ni. Za spremembo rabe zato ni več potrebno gradbeno dovoljenje, zadošča samo pridobitev lokacij-
ske informacije. Za spremembo namembnosti pa je gradbeno dovoljenje še vedno obvezno, da stranke v postopku, praviloma sosedje, lahko zavarujejo svoje interese.
Nič več odškodnin za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
Zakon o graditvi je ukinil veljavnost 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ki govori o odškodnini za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Odškodnine ni več, tudi za že prej začete, a še ne končane postopke ne. Nekatere občine so v zvezi s tem že predlagale ustavno presojo, saj bodo, zlasti tam, kjer se gradijo avtomobilske ceste, v primerjavi s svojimi predhodnicami prikrajšane za pomemben proračunski vir. Sicer pa
gre od tovrstnih odškodnin občinam le petnajst odstotkov vrednosti, glavnina se vrača državi za kmetijska zemljišča. Res pa je, da je bila odškodnina za investitorje kar velik strošek.
Lokacijskega dovoljenja novi zakon o graditvi objektov ne pozna. Je samo dovoljenje za gradnjo, vloga zanj ima vse sestavne dele prejšnje vloge za enotno dovoljenje za gradnjo. "Po novem bo projektant odgovoren za projekt, ki bo moral biti usklajen z lokacijskimi in drugimi pogoji. Za večje objekte bo projektant lahko najprej zahteval smernice oziroma pogoje, investitor bo lahko zaprosil tudi /a predhodno preliminarno razpravo, na kateri se bo s projektantom in soglasodajalci uskladil o zahtevanih pogojih. Skratka, projekt bo moral biti res dobro pripravljen in ne, kot se je doslej dogajalo, da
Preddvorski boj s kotlovnico
Direktor objekta Damjan Mulej zatrjuje, da kotlovnica na biomaso deluje po pravilih, stanujoči v njeni bližini menijo, daje bila
naložba v kotlovnico nesmotrna in zgrešena.
Preddvor - V občini Preddvor so se župan Ekar in občinski možje v petek srečali z ministrom za okolje, prostor in energijo Janezom Kopačem. Pogovor je tekel v smeri odprtih prostorskih in okolje-varstvenih vprašanj v občini Preddvor. Srečanje je z mnenji in Vprašanji dopolnil tudi jezerski župan Milan Kocjan.
direktor Damjan Mulej, župan Franc Ekar, minister Janez Kopač, državni sekretar Marko Slokar in krajanka Ana Egart.
Zupan občine Preddvor Franc 'kar jc naslovil na prisotnega 'ninistra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača kopico vPi'ašanj, povezanih z manjšimi 'iti večjimi problemi preddvorske i l &ne. Obstajali so že v prele-
osti, pa jim nihče ni namenjal Vcčjc pozornosti. Med najbolj Perečimi je zagotovo zloglasna P/eddvorska kotlovnica oziroma g °.|ckt ogrevanja na biomaso. ^|dne Ekar je omenil še proble-
Jtiko izvedbe urbanističnega "r°sU>rskegu plana, zajetij pitne
./■'c in načrtovanih zaščit narav« P površin, vezanih na projekt ^Vr()Pskc unije -Natura 2000.
'nistru Janezu Kopaču je pred-PttVk' ,Ut)i akllia,cn in občutljiv šal i 1 kanalizacije in povpra-ki ! kojc z lovskimi pravicami, k s°jih občini Preddvor odvzeli. ie»» n^ sc ie tut*' mirujočega toa£e8a odseka Britof ■ Hote"
Ministra /a okolje, prostor in energijo Janeza Kopača so nagovorili tudi nekateri prisotni. Jezerski župan Milan Kocjan je spregovoril o čistilni napravi na Češki koči in poudaril pomembnost ohranjanja vodnih virov. Svetnik Stanislav Bergant je še enkrat opozoril na lovsko problematiko in na problematiko propadanja gorskih kmetij. Predsednik vodovodne zadruge Janez Strle je poudaril, da se z vodo iz preddvorske občine oskrbujejo druge občine in to po najnižjih cenah. Glede vodnih virov se je s Sterletom in ostalimi strinjal tudi član Odbora za urejanje prostora in gospodarsko infrastrukturo občine Preddvor Franci Bizjak. Opozoril je tudi na problem črnih gradenj, nekontrolirane posege v prostor, razna zasipanja za vodotoki.
Načetih je bilo veliko vprašanj in minister je poskušal na nekatera od njih najti odgovore, za dru-
ga pa je pojasnil, da ne spadajo v domeno njegovega ministrstva. "Voda je javno dobro v upravljanju države, ni last občine, niti ne države. Res pa je, da nastanejo stroški s skrbjo za čiste pitne vire, o katerih se lahko občina pogovori z odjemalci in sklene dogovor. Omenjeni projekt Natura 2000 je evropski sistem varovanja narave. Kjerkoli se pojavijo ogrožene rastlinske in živalske vrste, se območje razglasi za tako imenovano posebno varstveno območje. To ne pomeni, da območje spremenimo v rezervat. Neko življenje, izrabljanje prostora lahko ostaja še naprej isto, le poslabšali se ne sme," je razlagal minister Kopač in še dodal, da je novi zakon o graditvi objektov strog do črnih gradenj in vsebuje tudi druge nove, strožje pogoje.
Biomasa energija prihodnosti?
Preden se je minister Kopač z. županom Francem Ekar jem in sodelujočimi na srečanju odpravil na ogled nove kotlovnice, kjer se je obiskovalcem pridružila tudi Ana Egart, je ministru projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na kratko predstavil tudi direktor objekta Damjan Mulej. Med predstavitvijo je pokazal tudi s ptičje perspektive fotografirano zimsko idilo Belske ulice v Preddvoru, kjer "se vidi, da ni nikjer nobenega dima." Belska cesta je precej oddaljena od objekta, fotografija je bila lahko posneta kadarkoli v zimskem času, ob lepem vremenu in izjava o dimu nas je spodbudila, da smo ga ob ogledu kotlovnice vprašali o zadimlje-nem Preddvoru v minulem tednu. Tistega dne so ljudje, ki stanujejo v neposredni bližini kotlovnice, vonjali smrad, na balkonih in terasah hiš so pometali saje. Smrad, ki se je širil, je postajal vse bolj
nevzdržen, vonjalo se je celo žveplo ali oster, rezek vonj, ki je ljudi spomnil najprej na žveplo. Iz dimnika kotlovnice se je valil dim, ki so ga opazili tudi drugi prebivalci Preddvora. Direktor družbe Energetika Preddvor, d.o.o., Damjan Mulej odgovarja: "Problemi so poznani od začetka projekta. Potrebovali smo približno tri mesece, da smo naprave uravnali in znano je, da je žvepla pri kurjenju lesa minimalno oziroma ga skoraj ni. Naprave sedaj delujejo in prepričani smo, da ko bomo tokrat izmerili emisije bodo precej pod maksimalno dovoljenimi emisijami v ozračju."
Na vprašanje, ali bodo sedaj stvari delovale, sc je odgovor direktorja Miileja glasil: "V tem mesecu priključujemo tudi objekt Jelovica, ki bo svojo kotlovnico ugasnila. Takrat bo na tej lokaciji dejansko samo naša kotlarna in bomo, z malce sreče, od sedaj naprej popolnoma normalno obratovali." Razložil nam je še, da imajo do avgusta dovoljenje za poskusno obratovanje, potem pa lahko zaprosijo za uporabno dovoljenje, kar pa je povsem normalen postopek pri tovrstnih zadevah.
Zanimalo nas je še, kako je z materialom /a kurjenje. "Primer, da smo kurili na olje, je bilo le čez novo leto, ker ni bilo materiala. Sedaj je materiala dovolj in do nadaljnjega ne pričakujemo problemov," pravi Damjan Mulej in dodaja: "Da so bili ljudje tokrat tako razburjeni popolnoma razumem. V tem obdobju je bil viden dim iz kotlarne. Poskušali smo ga čim bolj zmanjšati."
Spornost ali upravičenost objekta
Ana Egart stanuje na Francariji v Preddvoru, tik nad kotlarno. Močno se zavzema za odstranitev kotlarne. Pridružujejo se ji tudi
drugi. Prva vrsta hiš nad kotlarno je najbolj na udaru in Ana pravi: "Proti tej lokaciji smo protestirali že 3. januarja 2000. Zgodba sedaj teče že četrto leto. V tem času jc bilo kršenih veliko zakonov. Dovolili so nam, da se vključimo, vendar nobeni naši zahtevi niso ugodili. Mi smo pa samo dokazovali, da lokacija objekta ni primerna, ker je tu že eno ekološko žarišče. Tudi politika naše države ni bila v skladu z. zakonom. Objekt so obravnavali posebej, dokazovali, da emisije iz. objekta ne presegajo dovoljenih mej, niso pa upoštevali integralnih ekoloških obremenitev. To je bil naš prvi in glavni očitek. Izdali so tudi dovoljenje za gradnjo. Pritožili smo se in v dveh letih in pol smo pri vseh za to,pristojnih institucijah izgubili,. Malce čudno je, daje vse potekalo brc/ problemov, saj sodni postopki veljajo za počasne. Pri nas pa so se odvijali bliskovito. Gradnja je bila že začeta kot črna gradnja, dobila je tehnično dovoljenje in tudi začela z obratovanjem kot črna gradnja. Legalizirana je bila s sodbo vrhovnega sodišča 13. novembra 2002. Smo strašno nezadovoljni, saj že tri mesece živimo v nemogočih pogojih. Priložili smo se na odločbo vrhovnega sodišča, o legalizaciji gradnje objekta in dodali Se pri tožbo na uporabo oziroma zlora-bo prostorskih ureditvenih načrtov."
Zagovorniki kotlovnice pravijo, da je treba vse, kar je novega in naprednega takoj označiti z negativnim predznakom, nasprotniki pa, daje bila njena postavitev ne smotrna, nikoli prednostna in ekološko vse kaj drugega kot ekološka. Vprašanje, kaj je tistega /a dimljenega dne v Preddvoru povzročilo nevzdržen smrad, pa ostaja odprlo.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
smo naknadno pisali tudi po trideset pogojev soglasodajalcev."
Ekspertna mnenja
Projektant bo določil tudi t.i. vplivno območje, po čemer bo upravna enota določala stranke v postopku. Če bo stranka izven vplivnega območja hotela dokazovati svoj interes, bo to lahko storila le / ekspertnim mnenjem, ki ga bo sama plačala. Le če bo z njim uspela, ji bo moral investitor stroške povrniti. Ekspertna mnenja bodo izdelovali le pooblaščeni izvajalci poročil vplivov na okolje Zdaj pogosta nagajanja sosedov brc/ prave osnove bodo torej poslej praviloma odpadla. Rok /a pritožbe na gradbeno dovoljenje se s petnajstih dni skrajšuje na osem. Investitor bo lahko začel graditi, ko bo dovoljenje pravnomočno, lahko pa tudi že, ko bo dokončno, v tem primeru seveda na lastno odgovornost. Dovoljenje je dokončno, ko jc vloga ugodno rešena na prvi stopnji, pravnomočno pa, ko so izčrpani vse pravne možnosti za pritožbe.
Decembra kar 130 vlog
Ministrstvo bo v treh mesecih do enem letu izdalo še vrsto podzakonskih aktov, s katerimi bo podrobneje razčlenilo posamezne zakonske določbe. V prehodnem obdobju sicer veljajo stan akti, kar pa v razumevanje novega zakona oziroma postopke vnaša precej dilem. Upravne enote vloge, dane po stari zakonodaji, tudi rešujejo po stari zakonodaji, nove obravnavajo po novi. Obrazce za izdelavo projektov po novem že imajo. "Decembra, ko so številni še čakali, kaj bo novi zakon dobrega prinesel, smo tako rekoč hkrati dobili kar 130 vlog za različne posege v prostor. Zato januarja novih vlog skoraj ni bilo," pravi Zdrava Mravlje, mi pa sklepamo, da novi /akon investitorjem očitno vendarle ni prinesel toliko poenostavitev, kot so morda pričakovali.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
CT3MiM«IMGLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških Izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d,, Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Boljše delo in prihranek    ]y|arca CeSta skOZÍ MlakO
Bohinj - Na tretji redni seji se je minuli četrtek sestal občinski svet občine Bohinj. Zaradi učinkovitosti in boljšega dela tako občinskega sveta kot njegovih organov je županja Evgenija Kegl - Korošce najprej predložila v obravnavo in sprejem spremembe občinskega statuta in poslovnika občinskega sveta, nato pa so imenovali nove odbore in komisije. Posebnost sprememb statuta in poslovnika je, da so /.manjšali število posameznih teles. Tako so zaradi združitve komisije za turizem in kmetijstvo v komisijo za gospodarske dejavnosti in komisij za komunalno infrastrukturo ter urejanje prostora in varstvo okolja v eno komisijo zmanjšali število z devet na šest komisij. S tem, je prepričana županja, bodo dosegli boljše delo tudi zaradi sklepčnosti posameznih sej komisij, hkrati pa bodo z združitvijo zmanjšali stroške v proračunu za okrog 2 milijona v celotnem mandatu.
Tako je potem občinski svet imenoval naslednje odbore in komisije, izvoljeni pa so bili: za predsednika statutarno pravne komisije Janko Kovačič, za predsednika komisije za gospodarske dejavnosti (turizem in kmetijstvo) Marjan Ravnik (gospodarstvo), za podpredsednika Dušan jovič (kmetijstvo) in Jože Cvetek (turizem), za predsednika komisije za urejanje prostora in komunalno infrastrukturo Zvone Šolar, za podpredsednika Jože Cvetek (prostor), za predsednico za negospodarske dejavnosti Lucija Grm in za podpredsednika Jože Z van, za predsednika nadzornega odbora Gorazd Marčun in za predsednico občinske volilne komisije Marina Zvab.
Na seji so bili članom občinskega sveta predstavljeni tudi gradnja vodnega parka Bohinj z možnostmi za daljinsko ogrevanje v Bohinjski Bistrici in projekt arheološkega parka Ajdovski gradeč v Bohinju.
Andrej Zalar
Cestno podjetje Kranj ima za rekonstrukcijo kilometrskega odseka regionalne ceste skozi Mlako leto dni časa.
Krožnega križišča pred Dežmanom letos še ne bo.
Kranj - Lokacijski načrt za rekonstrukcijo regionalne ceste Kokri-ca -Mlaka je bil izdelan že pred leti, kasneje pa spremenjen, bolj prilagojen sedanji trasi ceste. Čeprav gre za državno cesto, pri rekonstrukciji sodeluje tudi Mestna občina Kranj. Delo je družba za državne ceste po razpisu zaupala Cestnemu podjetju Kranj kot najugodnejšemu ponudniku. V prvi etapi le 980 metrov skozi Mlako.
Denar za rekonstrukcijo ceste je bil sicer v državnem proračunu rezerviran že lani, nekaj malega ga je bilo tudi v kranjskem, vendar se začetek del s srede jeseni prenaša na začetek letošnje pomladi. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo izdano oktobra, namreč še ni pravnomočno, dobro pa je, da se je občina z enim od mejašev, ki se je nanj pritožil, že sporazumela.
Stroške rekonstrukcije si bosta država in občina delila po ključu, ki je za ceste skozi naselje že usta-
ljen. Država bo v celoti plačala obnovo vozišča jn odvodnjavanje, mestna občina del pločnikov, javne razsvetljave, vse komunalne naprave v cesti, medtem ko je zemljišča, potrebna za širitev ceste oziroma pločnika, že odkupila. V cesto bo Domplan vgradil tudi plinovod, medtem ko v Elek-tru Gorenjske na žalost niso pristali na preselitev električnih kablov z drogov v zemljo. Na odseku skozi Mlako bosta tudi dve avtobusni postajališči, vsako na eni
strani. Rekonstrukcija je dogovorjena za 1,6 kilometra dolgo odsek regionalne ceste od mostička na Mlaki do križišča pri trgovini Živil Stroržič, medtem ko se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja nanaša na 1,2 kilometra ceste od mostička do gostišča pri Dež-manu, kjer bo krožno križišče. V prvi etapi bo obnovljena samo 980 metrov dolga cesta, medtem ko rondo pride na vrsto kasneje.
Vozišče bo po novem široko sedem metrov, po 1,6 metra široka pločnika bosta na obeh straneh, čeravno na nekaterih "problematičnih" mestih, kjer se z mejaši pač ni dalo drugače sporazumeti,
rahlo zožana. Prva etapa rekonstrukcije je po gradbeni pogodbi, podpisani 24. septembra lani, vredna 403 milijone tolarjev. Država bo plačala 226 milijonov, mestna občina 64, ostalo pa kranjska Komunala in Domplan. Komunala bo gradila tekalno in meteorno kanalizacijo ter nov vodovod.
Cestno podjetje Kranj ima za dokončanje del na voljo 365 dni, torej eno leto, verjamejo pa, da bodo končali še pred naslednjo zimo. Kako bodo med gradnjo uredili promet, kije proti Golniku in nazaj dokaj živahen, bo znano do začetka del. Helena Jelovčan
Jurij Markič podžupan
Socialna pomoč, rejniki in preživnine
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v minulem tednu določilo nove višine socialnih pomoči in nov cenzus za pridobitev. Uskladitev višine družinskih prejemkov, materialnih stroškov za rejenca in plačila dela rejniku.
Novosti na področju delovanja preživninskega sklada.
Ljubljana - Z začetkom leta 2003 je začel v celoti veljati v letu 2001 sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnem varstvu, ki jc določil novo višino socialnih pomoči in nov cenzus za pridobitev. S 1. 2. 2003 se zneski uskladijo z rastjo življenjskih stroškov v preteklem letu, tako da višine minimalnega dohodka, do katere je možno pridobiti socialno pomoč od 1. 2. 2003 dalje znašajo: za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini 43.522 tolarjev, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 30.465 tolarjev, za otroka 13.057 tolarjev, povišanje za enostaršev-sko družino 13.057 tolarjev in dodatek na najemnino največ 10.881 tolarjev. Do pomoči so upravičene osebe, ki nimajo dohodkov ali pa so ti pod zgornjo višino.
Od 1. januarja 2003 veljajo novi zneski družinskih prejemkov. Starševski dodatek zdaj znaša mesečno 37.520 tolarjev, dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 19.300 tolarjev, dodatek za nego otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno oviranega otroka pa 38.590 tolarjev. Upravičenci do enkratne pomoči ob rojstvu bodo
v letošnjem letu prejeli 53.600 tolarjev, toliko bo znašal tudi dodatek za veliko družino. Uskladila se je tudi višina otroškega dodatka. Upravičenci, katerih dohodek na družinskega člana znaša do 15 odstotkov povprečne plače, bodo od februarja dalje mesečno prejeli za prvega otroka 20.230 tolarjev, za drugega 22.250, za tretjega in naslednjega 24.280 tolarjev. S 1. januarjem 2003 so sc zvišali tudi materialni stroški za rejenca, ki znašajo /daj 52.080 tolarjev, rejniki pa bodo za svoje delo mesečno za rejenca prejemali 23.580 tolarjev.
Z 29. januarjem se na področju delovanja preživninskega sklada odpravlja omejitev, po kateri ima pravico do nadomestila preživnine le otrok, ki živi v družini, v kateri dohodek na družinskega člana ne presega 55 odstotkov povprečne plače v državi v preteklem letu. S tem bodo dosegli enako obravnavanje otrok, ki živijo v cnoroditeljskih družinah in kjer preživninski zavezanci ne prispevajo k preživljanju skupnih otrok. S to zakonsko spremembo se razširja krog oseb, ki imajo možnost pridobiti pravico do nadomestila preživnine na vse ne glede na do-
hodkovni položaj. Vsem otrokom, ki jim je pravica do nadomestila preživnine sedaj mirovala zaradi preseganja dohodkovnega položaja, bo Sklad začel izplačevati s 1. februarjem 2003. Opredelitev nerednega oz. neplačevanja preživnine, ki je kot pogoj za prido-
bitev pravice bil trenutno natančno opredeljen le v navodilih o postopku za uveljavljanje pravice do nadomestila preživnine, je sedaj natančno opredeljen na ravni zakona in ne podzakonskih predpisov.
Katja Dolenc
Jezersko - Na zadnji oziroma drugi redni seji minuli četrtek se je sestal občinski svet občine Jezersko. Na njej so sc svetniki najprej seznanili z osnovnimi okviri za oblikovanje osnutka občinskega proračuna za letos. Podrobneje bodo o okrog sto milijonov velikem proračunu razpravljali na naslednji oziroma ob izoblikovanju dokončnega predloga na podlagi razprave in pobud.
Tokrat so na seji med drugim imenovali podžupana občine Jezersko. Na predlog župana Milana Kocjana so za podžupana, ki bo funkcijo opravljal nepoklicno, izvolili Jurija Markiča. Županje v obrazložitvi predloga zanj zapisal, daje Jurij Markič na rednih volitvah v občinski svet izmed sedmih članov občinskega sveta dobil tudi največ glasov in ga zato predlaga za podžupana, ki mu bo pomagal pri njegovem delu, ga nadomeščal med njegovo odsotnostjo ali zadržanostjo ali pa bo ob morebitnem predčasnem prenehanju županovega mandata opravljal funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev novega župana.
Za nadzornega odbor so imenovali Cirilo Šavs, Jožeta Smrtnika in Vincencija Tepino. Odbor bo na prvi seji imenoval predsednika. Sprejeli pa so tudi odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Jezersko. A.Z.
Trgovci in občina z roko v roki
Pred dnevi sklican sestanek trgovcev Mestnega trga v Škofji Loki je na plan prinesel vrsto njihovih problemov, ki naj
bi jih reševala občina.
Škof ja Loka - Izpostavili so problem parkirnih mest, odpiralni čas trgovin, prireditev na Mestnem trgu, posebnega mestnega avtobusa, promocije mesta in opozorili na pomanjkljivost centra mesta • tu ni bankomata. Zaradi tega smo se po odgovore odpravili na Občino Škofja Loka, in sicer k Mateji Hafner Dolenc, svetovalki za obnovo mestnega jedra.
Dve dobrodošli karti
Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija Zavod za turizem občine Kranjska Gora je v nakladi 5000 izvodov v slovenskem in angleškem jeziku izdala info panoramsko karto smučišč z. informativnimi ceniki smučarskih vozovnic, izposojo smučarske opreme, v pripravi pa je info zemljevid tekaških prog Zgornjesavske doline, ki bo izšel februarja letos. Info panoramska karta smučišč poleg karte z vrisanimi smučarskimi progami vsebuje tudi označbe, katere smučarske proge so umetno zasnežene, kako dolge in težke so, kakšne vrste žičničar-skih naprav imajo, cenik vozovnic, šol in izposoje smučarske opreme. Info zemljevid tekaških prog od Mojstrane do Tamarja pa ima vrisane tekaške proge in njihovo težavnost, označene pa so tudi sankaške proge, nastanitve in restavracije, mesta, kjer si lahko opremo izposodijo, šole teka. Info zemljevid tekaških prod bo izšel v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, naklada je 10 tisoč izvodov. Za promocijo tega zemljevida so izdelali štiri informacijsko promocijske table, ki so postavljene na štirih najbolj obiskanih mestih. Info karta smučišč in prog se dobita v vseh turističnih informacijskih centrih, v hotelih, agencijah in sta brezplačna. D.S.
O postavitvi bankomata je Hafner Dolenčeva povedala, da bi bila tudi sama zelo vesela, če bi ga imeli tudi na Mestnem trgu. Občina se je v preteklosti pogovarjala z. banko, ji dala ponudbo, vendar odgovora ni bilo. Trgovci so se zavzeli tudi za nova parkirišča ter za uvedbo posebnih ugodnosti za stalne kupce - v obliki parkirnih listkov. "Občina se zavezuje za nove parkirne površine, ki bodo dovolj blizu in brezplačne. O brezplačnih parkirnih listkih se sicer lahko pogovarjamo, a je na tem mestu zelo malo parkirnih mest in še tu je župan obljubil polovico mest bodočemu hotelu," je povedala Hafner Dolenčeva. Občina pripravlja tudi projekte /a garažno hišo, ki bi sprostila predvsem mirujoči promet mesta oziroma parkirna mesta, ki jih sedaj zasedajo domačini.
"Glede odpiralnega časa lahko rečem le, da ta sodi v domeno tr-
govcev, ki se morajo med seboj dogovoriti in potem tudi spoštovati red. Odpiralni čas nikakor ni v domeni župana, saj ga določa le gostinskim obratom in še to le tistim, kjer je prihajalo do številnih pritožb sosedov," je razložila svetovalka župana.
Mateja Hafner Dolenc nam je tudi povedala, da pozna primer povezovanja trgovcev v stari Ljubljani. 400 povezanih trgovcev je naredilo študijo, ki je pokazala, da morajo nastopati skupaj tako občina kot trgovci. "Tudi v Škofji Loki bo občina s trgovci vsekakor sodelovala pri promociji in dogajanju na trgu, vendar morajo aktivno držo zavzeti trgovci in nam povedati svoje predloge. Na srečanju naj bi padale tudi ideje o podobnosti s Cityparkom. Tam vsak trgovec prispevajo povprečno po 1,5 milijona tolarjev na mesec," pravi Hafner Dolenčeva.
Mestni trg v Škofji Loki potrebuje sodelovanje vseh: lastnikov hiš, trgovcev in občine.
Slabšemu obisku trgovin na Mestnem trgu pa botruje tudi spremenjene navade potrošnikov, ki danes veliko bolj zahajajo v modne nakupovalne centre, poleg tega pa seje zmanjšala tudi kupna moč. Razen tega Občina Škofja Loka vsako leto s svojimi sredstvi, le delno pa jih sponzorirata še Jub in SGP Tehnik, žal pa solastniki lokalov in lastniki hiš ne prispevajo nič, sama občina pa
OBVESTILO O VPISU
V 1. RAZRED DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
OSNOVNE ŠOLE V KRANJU vabijo k vpisu v 1. razed devetletne osnovne šole vse otroke rojene v koledarskem letu 1997.
Vpis bo potekal na matičnih šolah v ponedeljek, 3. februarja, v torek, 4. februarja, in v sredo, 5. februarja, od 10. do 18. ure v prostorih šolske svetovalne službe.
K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov osebni dokument.
Vabljeni!
Kdaj telefonska vračila?
V dneh po uspelem referendumu za vrnitev vložkov v telekomunikacijska omrežja, se širijo govorice o počasnosti države pri izplačilu. Omenja se celo doba do 10 let.
Davča - Peter Prezelj, član organizatorjev referenduma, nam je povedal, da bo država morala vračati takrat, ko bo prodala svoj delež v Telekomu. "Upamo le lahko, da bo država prodajala dovolj gospodarno, a hkrati tudi hitro. V zakonu pa tudi piše, da se bo postopek vračanja vložkov začel mesec po prvi prodaji," je razložil Prezelj.
Glede na to, da je delež, države v Telekomu gromozanski, pa so organizatorji prepričani, da navkljub referendumski odločitvi država ne bo zavlačevala z. izplačili, in bodo prodali dovolj velik delež za po-plačanje vseh vlagateljev. Seveda je vse v rokah vla-
de. Peter Prezelj še meni, da interes države po vrnitvi ni tako čist, saj bi lahko vlada začela vračati že leta 1997, ko je bil sprejeti prvi zakon. Seveda pa velja, da dobro (in monopolno) delo Telekoma prinaša tudi večjo vrednost delnic, s tem pa bodo vsi upravičenci lažje prišli do svojih vložkov. Ali se lahko zatakne pri izplačilu? "Menim, da ne vlada ne parlament ne moreta kršiti referendumske odločitve," na koncu odgovarja Peter Prezelj, ki se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem, ki so prispevali svoj glas za uspeh na referendumu, kakor tudi vsem, ki so že prej podpisali podporo referendumu na domačih upravnih enotah. Boštjan Bogataj
ima na trgu le tri lokale. Za leto 2004 načrtujejo tudi tlakovanje trga, načrti so že pripravljeni. Župan Igor Draksler nam je povedal, da staro mestno jedro predstavlja specifiko prostora v občini Škofja Loka, zato se zavedajo kako poseben položaj imajo trgovci v tem delu mesta: "Veseli smo. da so se vendarle začeli bolj povezovati in iskali skupne rešitve, zato bo Občina tista institucija, ki jim bo pri iskanju teh rešitev in iskanji" skupnega jezika vsekakor pomagala."
Škofja Loka še nima večjega trgovskega središča, a je bilo v zadnjem času veliko zanimanja za postavitev takšnega centra. Zainteresirani investitor je bil tudi pozvan, da za utemeljitev posega pripravi strokovne študije, med drugim tudi študijo 0 razvoju trgovske dejavnosti na območju Škofje Loke. Ker ustrezne študije še niso bile dostavljene bodoča gradnja tudi še ni bila obravnavana na Občini Školjk Loka. "V kakšni obliki in kdaj ho postavljen takšen center je vendarle vprašanje časa," je na konC* še povedal župan Draksler.
Boštjan Bogataj
Obravnavali le letošnji občinski proračun
Na občinskem svetu občine Železniki se je prvič uradno predstavila koalicija SLS, Svet pod Ratitovcem in Rad
imam svoj kraj.
Železniki - Omenjena koalicija ima v 17-članskem svetu devet glasov, po dosedanjih izkušnjah pa bo županski mandat Mihaela Prevca težaven. Znano je, da je župan z občinsko upravo svetnikom v potrditev predlagal proračun za leti 2003 in 2004, a ga je koalicija preglasovala in so obravnavali le proračun za letos. To pa je močno razburilo druge svetnike.
Splošno razpravo o predlogu Proračuna je začel župan, ki je najprej svetnikom razložil nekaj tehničnih terminov za sprejem Proračuna. Ta bo sprejet v treh fazah, tokrat je bila na vrsti druga faza. V vmesnem času so se sestali odbori občinskega sveta, in podali veliko pripomb in predlogov na občinski proračun. Razen tega Jc župan sklical še usklajevalne sestanke, in sicer s koalicijo in s Predstavniki vseh političnih strank in jim predstavil spremembe. "Dogovorili smo se za zelo faala odstopanja, skupno le za okoli 5 milijonov tolarjev. Vseeno '"enim, da bi uveljavljali prakso Prejšnjih let in morajo predlagatelji sprememb povedati, kje povišali postavke in kje denar vzeti," Je razložil župan.
Cirila Tušek iz občinske uprave, Zadolžena za proračun, je razloži-'a. da je v vmesnem času prišlo do spremenjenih postavk za 25 milijonov tolarjev. Odločili so se za odprodajo delnic Gorenjske oanke. sedaj pa lahko razliko zapolnijo le na odhodkovni ravni.
Kjerkoli bomo kaj dodali, moramo odvzeti drugim. Ti bodo sedaj nezadovoljni, pravi Tuškova. Jernej Bešter je oporekal razlagi Tu-škove, da zaradi gradnje regionalne ceste ne bodo trpele lokalne ceste, saj bo letos asfaltiranih le 5,3 kilometra lokalnih cest in javnih poli. Odgovoril mu je kar kolega svetnik Peter Prezelj: "Lani je bil asfaltiran dvokilometrski odsek v Davči, ki bo plačan letos in se šteje v letošnjo kvoto tudi po investicijskem programu. Ne sprenevedajte se, saj ste to tudi sami potrdili na odboru za komunalo v prejšnji sestavi."
Prezelj je hkrati okrcal ta odbor in odbor za družbene dejavnosti, saj so bili proti sprejemanju proračuna za leto 2004, kar naj ne bi vodilo k razvoju občine. Ne ve tudi, zakaj želi koalicija poleg treh milijonov tolarjev še dodatna dva za toplarno. Meni, da bi omenjeno podjetje, ki jc v tretjinski občinski lasti, moralo najprej pripraviti investicijski program, ki ga bodo svetniki sprejeli ali pa tudi ne. "Smo sovlagatelji in želimo
Za devetletko še manjka učilnic
čeprav so v kranjski občini zadnja leta pospešeno dograjevali in obnavljali osnovne šole, jih bo obvezni prehod na devetletni program septembra nekoliko prehitel. Najtrši oreh Jenkova šola.
Kranj - V mestni občini Kranj v projektu predčasnega uvajanja devetletne osnovne šole sodelujejo Čopova in Aljaževa šola na p,anini ter šola Orehek. Septembra, ko bo devetletka obvezna za Vse, prostora, potrebnega za prve razrede šestošolcev, nivojski P°uk in deljene skupine učencev pri izbirnih predmetih, v vseh s°lah še ne bo dovolj). Zato bo pouk nekaj časa še organiziran v uličnih izmenskih oblikah.
Mestna občina Kranj jc zadnja leta veliko vlagala v osnovne s°'e; Jenkovo podružnico na Tr-sleniku, Prešernovo na Kokrici, na Orehku je bila zgrajena popolna osemletka, v Mavčičah obnov-Jena njena podružnica, obnovlje-na streha in plavalni bazen v Alja-^evi šoli, obnovljena stara šola v ^ražišču, tik pred zaključkom pa •'c tudi dograditev in obnova Pre-Seniovc matične šole v Kranju. l Na Planini, kjer so tri osnovne
°'e> sta bili Aljaževa in Čopova Vajeni kot celodnevni šoli, temu Pr'rnerno visok je tudi standard,
1 ne potrebuje bistvenih prilaga-j^i za devetletni program. Dru-?aee Pa je s šolo Staneta Žagarja, s'vsodi med stare, grajene za kla-vleni pouk. Potrebno jo bo obno-
. '• predvsem pa nadomestiti pri-u\ •   k' je bil pred dvema dese-
clJcnia grajen kot začasen. Trc-h|,tn° stisko Žagarjeve šole bosta
U/ili drugi dve šoli na Planini, s Usmerjanjem učencev bodo 'sali zagotoviti enakomerno
Vi i
st vseh treh šol. 1 matična šola v Slražišču
šola Simona Jenka. Njena razbremenitev je zamišljena s preoblikovanjem podružnice Center v popolno devetletko, ko se bo i/, stavbe umaknila ekonomska šola. Država gradnjo nove ekonomske gimnazije že nekaj let odlaga, po zadnjih zagotovilih naj bi bila zgrajena septembra 2004. Torej leto dni po obvezni uvedbi devetletnega programa. Šola in občina zato iščeta rešitve, ki bi dotlej vsaj nekoliko ublažile stisko. Podružnici na Trsteniku in v Goricah bosta do jeseni dograjeni z dodatnima učilnicama, tako da bo v obeh lahko po pet oddelkov. Razmišljajo tudi o tem, da v šolski vrtec v matični Jenkovi šoli letos ne bi več vpisovali otrok, ampak jih preusmerili v Kranjske vrtce, razen tega pa naj bi ekonomska šola za potrebe podružnice Center odstopila štiri učilnice, ki jih ima zdaj v najemu. Obstaja tudi možnost, da bi oddelek šole gostoval v kateri drugi šoli, kjer imajo učilnico odveč in bi se otroci tja vozili.     Helena Jelovčan
l( 1'med stare šole, njeno pro8-L k() stisko pa bo mogoče rešiti je . ,ladzidavo novih prostorov. Ta Os Predvidena še v tem letu.
■ "ovna šola v Predosljah bo po tjpttvi devetletke glede na de-podatke delovala kot t^u>lazrednica. Že zdaj v njej do«      specializiranih učilnic,
k'c!!Uiti bo treba vsa-i dvc- Na-i"
vedeti, za kaj vlagamo neprekinjeno zadnja štiri leta. Svetnik Ferlan je na odboru celo dejal, da bodo drugi solastniki skrbeli, da občinski delež, ne bo presegel 50 odstotkov vrednosti podjetja! Ali vlagamo le zaradi interesa nekaterih posameznikov," je spraševal Prezelj.
Janez Ferlan mu je odgovoril, da dva milijona ni tako težko dobiti in je tudi predlagal, od kod jih vzeti, vendar so bili ti predlogi zavrnjeni, pač pa je Branko Berton-celj predlagal, svetniki pa sprejeli, višje sejnine. Te bodo proračun obremenile za nove tri milijone tolarjev. Ferlan je v nadaljevanju še razložil, da toplarna nujno po-
Kranjskogorski podžupan je Bogomir Košir
Na minuli seji so občinski svetniki dali pozitivno mnenje k imenovanju Marka Dulmina za ravnatelja šole in z večino glasov izvolili Bogomirja Koširja za podžupana.
Kranjska Gora - Na minuli seji občinskega sveta Kranjska Gora so se strinjali, da se podaljša pogodba za odvoz odpadkov na deponijo Mala Mežakla za občine Radovljica, Bohinj in Bled in tudi z nadaljnjo dokapitalizacijo jeseniške klavnice oziroma Jeseniških mesnin, za kar bo občina namenila sredstva tako kot v prvi fazi dokapitalizaeije.
trebuje nakup novega kotla, ki bo omogočil še pridobivanje električne energije. Razložil je tudi, da bosta ostala solastnika v teh letih vložila vsako leto po 30 milijonov tolarjev.
Na končuje ostalo problematičnih le nekaj manj kot 10 milijonov tolarjev za proračun 2003, proračun za leto 2004 pa so svetniki z glasovanjem koalicije umaknili i/, procedure sprejemanja. Peter Mesec, Branko Bertoncelj, Jurij Demšar, Mirko Berce, Jernej Bešter, Janez Ferlan, Boris Jensterle in Lovrenc Benedičič so županu predlagali naj na naslednji seji predlaga v potrditev podžupana Janeza Ferlana. Boštjan Bogataj
Jubilej Glasbene šole Kamnik
Kamnik - Glasbena šola v Kamniku praznuje 50-letnico. Ob tej priložnosti je bil v petek zvečer v kulturnem domu v Kamniku dobrodelni koncert, na katerem so nastopili Mestna godba Kamnik pod vodstvom Roka Špruka, godalni orkester Glasbene šole pod vodstvom Janeza Klobučarja, Mešani pevski zbor Cantcmus Kamnik pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel Štajerskih 7 z Robertom Smolnikarjem. Kamničani so napolnili dvorano do zadnjega kotička, izkupiček s koncerta pa so prireditelji namenili za izboljšanje delovnih pogojev Glasbene šole Kamnik. A.Z.
Na predlog kranjskogorskega župana Jureta Žerjava so za podžupana imenovali dipl. inž. Bogomirja Koširja. Ni šlo brez rahlih zapletov. Zato, ker je bil Bogomir Košir podžupan že v prejšnjem mandatu, sta edina svetnika Združene liste v svetu Branko Dolhar in Bojan Kordič med drugim menila, da ni primeren. Njun predlog, da se imenova-nje z dnevnega reda umakne, je bil gladko zavrnjen, saj je bilo proti 12 svetnikov od 16. Po razpravi pa je Bogomir Košir dobil 12 glasov od 16.
Na seji so med tremi kandidati za ravnatelja osnovne šole Josipa Vandota Kranjska Gora dali pozitivno mnenje k imenovanju Marka Dulmina za novega ravnatelja kranjskogorske šole. Vseh komisij in odborov še niso potrdili - nekatere bodo razširili z novimi člani. V nadzorni odbor so imenovali Vesno Kovačič, LDS, iz krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana, Aleksandra Kupljenika LDS. iz Rut, Jožefa Lavtižarja, SLS iz Rateč, Mateja Tolarja iz KS Mojstrana in Mihaela Vilmana, ZLSD  iz  krajevne skupnosti
Dovje - Mojstrana. Občinsko volilno komisijo bo vodil Kranj-skogorec Hubert Rot, žirijo za občinska priznanja Robert Robič iz Rut, odbor za prostorsko plani ranje in varstvo okolja Jože Krive, LDS, iz Mojstrane, odbor za turizem, gospodarstvo in obrt Slavko Miklič, LDS, iz Kranjske Gore, odbor za finance Miro Eržen, Nestrankarska Zgornje-savska dolina, iz Mojstrane, odbor za komunalo in javno infrastrukturo Bojan Kordič, ZLSD, iz Rut, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Črtomir Kosmač, Nestrankarska Zgornjesavska dolina, iz Kranjske Gore. odbor za vzgojo, izobraževanje in kulturo Janez dr. Mlinar, N.Si, iz Kranjske Gore. odbor za zdravstvo, socialno varstvo in skrbstvo Robert Robič, SMS, iz Rut, odbor za šport in športne objekte Gregor Benedik, Lista za razvoj športa in turizma, i/ Kranjske Gore, komisijo za lokalno samoupravo in statutarne zadeve pa Bogomir Košir, SDS, i/ Kranjske Gore.
Darinka Sedej
Osamosvojitev blejske komunale
Bled - V blejski občini so se pred leti odločili za svojo komunalno službo in za ločitev od Komunale Radovljica, vendar sklepnega dejanja dokončne izločitve doslej še ni bilo. Zanj so, kljub prvotnemu negodovanju, na zadnji seji poskrbeli blejski občinski svetniki in sprejeli sklep o dokapitalizaciji podjetja Infrastruktura Bled, d.o.o..
RADKf
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
' teŽav v mestu pa ima osnovna
Občinski svetniki so županu Jožetu Antoniču očitali, da gradiva za tako pomembno točko dnevnega reda ne morejo dobiti šele na seji in na njej o vsebini tudi odločati. Kljub temu so prisluhnili argumentom za in odločanje o dokapitalizaciji uvrstili na dnevni red. Blejska občina je konec leta 2001 sporazumno izstopila iz podjetja Komunala Radovljica. Po prvotni cenitvi jc cenilna vrednost premičnin dobrih 60 milijonov tolarjev, po novi cenitvi, ki so jo opravili lani, pa naj bi bila vrednost za polovico manjša. Za razliko naj bi poskrbeli z odpisom obveznosti za izplačilo poslovnega deleža blejski občini, Komunala Radovljica naj bi odpisala tudi
Usposabljanje v turizmu
Bled - Mednarodni inštitut za turizem in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled sta letos prvič skupaj pripravila katalog, ki vključuje šestdeset programov izobraževanja in usposabljanja s področja poslovodstva, trženja, stika z gosti, motivacije, informatike, nadzora, kuhinje in strežbe, znanja jezikov, načrtovanja in razvoja turizma ... Center /a usposabljanje v turizmu je že razpisal prvih enajst seminarjev, ki bodo potekali od marca do junija, so sporočili iz Nacionalnega turističnega združenja in še dodali, da so seminarji namenjeni vodstvenemu kadru v turizmu in hotelirstvu, vodjem in drugim zaposlenim v kuhinji, strežbi in recepciji, zaposlenim v manjših gostinskih obratih, vodjem turističnih agencij, samostojnim podjetnikom in drugim. Trajajo različno dolgo, od enega do treh dni, obsegajo pa predavanja, delavnice in praktično delo. CZ.
svojo obveznost do blejske občine v vrednosti zalog, ki znašajo 6,6 milijona tolarjev in ji v treh obrokih izplačala še 45 milijonov tolarjev. Komunala Radovljica mora sanirati zaprlo komunalno deponijo na Črnivcu, občina Bled pa naj bi letno povrnila sorazmerni del stroškov sanacije glede na svoj 33-odstotni delež. Svetniki so sprejeli sklep o dokapitalizaciji podjetja Infrastruktura Bled ter s tem prižgali zeleno luč dokončnemu izslopu blejske komunalne službe iz radovljiške.
Svetniki so s tajnim glasovanjem izvolili podžupana, to funk-
cijo bosta, kljub pomislekom nekaterih svetnikov, da je to potratno in (pre)drago za občinski proračun, nepoklicno opravljala Bojan Žerovcc (SDS) in Miha Potočnik (LDS). Žerovcu naj bi bila podžupanska funkcija obljubljena pred volitvami, stranka LDS, kije na zadnjih volitvah dobila največ glasov, pa je tudi predlagala svojega kandidata. Žerovec, ki tudi sicer dela v turizmu, bo skrbel za področje turizma, Potočnik pa za infrastrukturo in šport. Svetnik Alojz Poklukar je ob tem dejal, da bi po volilnih rezultatih tudi obrtniški listi pripadlo podžupansko mesto in dodal, da bi občini zadoščal že en podžupan, ki pa mora biti učinkovit, saj je občina od prejšnjega vodstva podedovala dolg. Župan Antonič je svetnike obvestil, da bo delo opravljal poklicno, svetniki pa so soglasno
potrdili tudi občinske odbore. Nadzorni odbor bo vodila Davorina Pire (LGER), statutarno pravno komisijo Prane Pretnar (SLS), odbor za gospodarske dejavnosti Franc Novak (Obrtniško podjetniška lista) odbor za turi zem Bojan Žerovec (SDS), odbor za proračun in finance ter gospodarjenje z občinskim premoženjem Roman Beznik (LGER), odbor za gospodarsko infrastrukturo Alojz Poklukar (Lista za naš kraj), odbor za prostor in varstvo okolja Vladimir Silič (ZLSD), odbor za družbene dejavnosti pa Ana Marija Kovač (Za ljudi in prostor). Dosedanjim članom v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, so svetniki s sklepom mandat podaljšali do 1. aprila 2003.
Renata Škrjanc
Na seji tudi 40 vaščanov
Četrtkovo sejo občine Žirovnica je zaznamoval prihod vsaj 40 vaščanov. Ti so po znanem protestu proti postavitvi telefonske antene dosegli tudi sprejem sklepov občinskega sveta. Novi podžupan je Izidor Jekovec.
Žirovnica - Problem postavitve antene mobilnega operaterja so obravnavali na začetku seje, toda, kljub temu da sta bila tako občina kot odbor vaščanov na isti strani, se je razprava vlekla uro in pol. Na koneu so svetniki, v soglasju z odborom, sprejeli vrsto sklepov.
Tako je že v petek občinska uprava poslala zahtevo za prekinitev vseh del Mobilelu, ter prošnji za preklic dovoljenja pristojnemu ministrstvu ter za odpoved najemne pogodbe Slovenskim železnicam. Župan Franc Pfajfar bo v naslednjih dneh skušal sklicati sestanek vseh prizadetih strank, občina bo plačala stroške odvetnika, ki so nastali ob delu vaščanov, ter tudi študijo, ki bo prikazala obstoječe stanje škodljivih vplivov obstoječe infrastrukture v Žirovnici. Svetniki so prav tako odločili, da je lahko takšno bazno postajo na območju občine katerikoli mobilni operater postavi le v soglasju z
občinsko upravo. V nadaljevanju seje so se svetniki lotili najpomembnejšega akta občine - v prvi obravnavi so sprejeli proračun za leto 2003. Seveda je bilo pobud za spremembe veliko, največ so jih prispevali občinski odbori ter tudi posamezni svetniki. Župan Pfajfar jim odgovarja, da so žal dali le pavšalne odgovore: "Iz tega sklepam, da je proračun dobro pripravljen, seveda upoštevajoč naše programe in poprejšnje dogovore." Tako je na pobudo o odkupu primerne hiše in razvoju celovite ponudbe v Vrbi menil, da bo ta problem potrebno obravnavati posebej in narediti ustrezen pro-
gram. Na osnovi tega se bodo svetniki lahko pogovorili tudi o obvoznici.
Vprašanje je padlo tudi o sofinanciranju javnih zavodov, od katerih občani naj ne bi imeli vseh koristi. Župan odgovarja, daje sofinanciranje urejeno po razdelitveni bilanci in dogovor velja, zato so zneski za gledališče, muzej in podobno zagotovljeni. Tudi Varna hiša že stoji, lokacija ostaja seveda skrivna, občina pa bo v tem letu poravnala le zagonske in tekoče stroške. Tudi za komunalna dela se pripravlja razvojne programe, ki pa jih bo obravnaval pristojni odbor. Tudi /a obrtno cono se že dolgo ve, kje naj bi bila in če bodo obveljali prostorsko ureditveni plani, se bodo tudi porabila ustrezna sredstva za ureditev le-te.       Boštjan Bogataj
Kulturno, vzgojno in versko poslanstvo škofijske gimnazije
Škofijska klasična gimnazija, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, je pomembna zasebna cerkvena vzgojna in izobraževalna ustanova,
za katero je med mladimi vedno več zanimanja.
Šentvid nad Ljubljano - V soboto, 1. februarja, je bil na škofijski klasični gimnaziji, v Jegliče-vcm dijaškem domu in v glasbeni šoli, ki delujejo v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano, dobro obiskan dan odprtih vrat. Zavod sv. Stanislava, v okviru katerega delujejo še Slovenski dom in Studia Sloveniea, ki zbirata gradivo o življenju in delu Slovencev doma in po svetu, postaja vedno bolj pomembna vzgojna, izobraževalna in kulturna ustanova, ki ni več pomembna le za katoliško cerkev v Sloveniji, ampak na splošno za državo Slovenijo in njene državljanke in državljane.
Zavod sv. Stanislava ima dramatično preteklost. Takratni škof Anton Bonaventura Jeglič je 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za Škofove zavode, kot se je imenoval zavod takrat. Zaradi denarne stiske je bil leta 1905 pod streho samo osrednji del poslopja, ostali del pa štiri leta kasneje. Gimnazija v Knezoškofovskem zavodu sv. Stanislava (takšno je bilo uradno ime) je začela delovati 21. septembra leta 1905. Bila je prva gimnazija na Slovenskem s popolnoma slovenskim poukom in odličnimi profesorji ter obveznim poukom telesne vzgoje. Junija in julija leta 1913 pa je bila prva matura v slovenščini na Slovenskem. Med prvo svetovno vojno je bila gimnazija postopoma spremenjena v bolnišnico. Do konca leta 1917 so sprejeli nad 38.000 ranjencev. Leta 1940 je bila na gimnaziji zadnja matura, nato pa so jo zasedli Italijani in Nemci, ki so zavod spremenili v zbirni center za družine, ki so jih izselili v Srbijo. Po koncu vojne je bil zavod zbirališče za iz Koroške vrnjene domobrance, do leta 1991 pa vojašnica jugoslovanske vojske. Zavod sv. Stanislava je bil
Dr. Tone Jamnik
leta 1991 vrnjen ljubljanski nad-škofiji. Takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar pa je s posebnim aktom 4. novembra leta 1992 znova ustanovil zavod, škofijska klasična gimnazija pa je začela uradno delovati 31. avgusta leta 1993. Za seboj ima tako deset let delovanja in šest generacij maturantov.
"Za vpis na našo gimnazijo vlada vedno večje zanimanje. Zavod sv, Stanislava postaja v slovenskem kulturnem in družbenem prostoru ponovno listo, kar je nekdaj bil in opravlja kulturno, vzgojno, državotvorno in tudi versko poslanstvo," je dejal v soboto direktor Zavoda sv. Stanislava dr. Tone Jamnik. "Maturitetni rezultati kažejo, da smo res kakovostna šola. Matura je bila vsa leta doslej opravljena stoodstotno, povprečen uspeh pa je bil prav dober. Vsako leto imamo več zlatih maturantov, ki zberejo nad 30 točk. Analize nam kažejo, da so naši dijaki tudi uspešni študentje. Dobra priprava na študij je eden pomembnih ciljev gimnazijskega pouka."
Na vprašanje, v čem je morda program škofijske gimnazije dru-
DRUŽINSKI NASVETI
Povej mi pravljico,,. (4)
Damjana Šmid
"Poznam dve vrsti ljudi, ki mi niso pri srcu. To so tisti, ki se ne znajo smejati in tisti, ki ne znajo ceniti pravljic, ki so bile duša moje mladosti. Zanje so pravljice res umrle, a zame so še vedno žive." (France Bevk)
Pravljice nam poleg varnosti in lepega, čarobnega sveta ponujajo tudi veliko simbolike, kar je razumljivo, saj so bile prvotno pravljice namenjene in napisane za odrasle. Očitno so služile kot nekakšni učbeniki življenja, ki so ljudi spominjali na enkratnost življenja in na vrednote v življenju. Neprehodne goščave, trnje v gostem grmovju, zaraščeni gradovi, do katerih so lahko prišli samo najpogumnejši, predstavljajo ovire, na katere naletimo v življenju in ki jih lahko premagamo, če smo pogumni in vztrajni. Gradovi, temne votline in zaklenjene sobe so vse tiste prepovedane stvari, katere nam ne pripadajo, dokler nismo zato dovolj zreli. In ko se enkrat končno priborimo do svojega kraljestva, naj bi to pomenilo nekakšen vstop v življenje ali življenje samo, v katerem smo sami svoji vladarji in si ga uredimo po lastnih željah in potrebah. Pridobitev kraljestva naj bi po nekaterih razlagah pomenilo nekakšno moralno zrelost. Da pa človek pride do nje, mora prehoditi dolge poti, rešiti mnogo ugank in se soočiti z. nevarnostmi in pastmi. Posebno moč imajo tudi čarobni predmeti, ki jih pridobijo junaki in so kot nekakšna spoznanja, ki jim pomagajo iti naprej po poti. Drevesa, ki pogosto nastopajo v pravljicah, nam na simboličen način prikazujejo življenje. Jablana pomeni plodnost, rodovitnost, ustvarjalnost in ni zaman ljudska navada, da ljudje sadimo drevesa. Saj poznate tisti pregovor, naj bi vsak moški zaplodil sina, zasadil drevo in napisal knjigo. Tudi ob raznih pomembnih praznikih sadimo drevesa in če se peljemo po naši lepi deželi smo priče prečudovitim drevoredom in nasadom. Plodovi na drevesih pa predstavljajo naše dosežke. Včasih se zgodi, da jih ukrade kakšen črni krokar, če nismo pazljivi ... ali pa zgnijejo, če ne negujemo svojih darov ... Ko smo že pri naravi, naj se spomnimo še na kače, ki pogosto nastopajo v pravljicah. Te male ži-valice, ki so v pravljicah pogosto velike, se nam prikažejo kot hudobne in kot dobre in naj bi nas spominjale na naravo, na svet. Če kačo poljubimo ali z njo dobro ravnamo, se spremeni v nekaj lepega, če jo sovražimo, se nam maščuje. Zatorej le reciklirajmo smeti, odvažajmo odpadke na zato namenjene kraje in ne delajmo razdejanja materi naravi. Na mnogih krajih sveta se tale naša ljuba narava že maščuje ... in red v vesolju se podira zaradi človeškega pohlepa po še in še...
gačen od pouka na drugih gimnazijah, je dr. Tone Jamnik odgovoril, da dajejo razen rednemu predmetniku, ki je običajen in predpisan za vse gimnazije, še poseben poudarek umetnosti, glasbi, športu in verouku. Gimnazija ima svoje zbore in orkestre ter številne druge kulturne skupine. Njihov verouk ni takšen, kakršnega poznamo iz župnij.
"Želimo, da dobijo naši dijaki v štirih letih temeljne informacije o krščanstvu, islamu in drugih religijah, kar je sedaj zelo aktualno, o filozofskem in antropološkem pogledu na človeka kot stalnega iskalca ter o svetem pismu. V četrtem letniku pa namenjamo še posebno pozornost temeljnim etičnim vprašanjem, kot so kloni-
ranje, bioetika, evtanazija in podobno. Dijake vzgajamo državotvorno. Tega namesto nas ne bo nihče naredil. Obravnavamo temeljna vprašanja s področja demokracije, politične filozofije in družbene etike, skratka z vseh področij, ki so pomembna za delovanje moderne države. Ta znanja so temeljna za sodobnega človeka. Iz sodelovanja s sorodnimi šolami na Nizozemskem, v Angliji, Nemčiji, na Danskem in v Italiji smo spoznali, da imajo tudi pri njih podoben predmet, pri katerem imajo dijaki možnost, da dobijo temeljno informacijo o verovanju, religijah in etičnih vprašanjih. Kako se bodo pa odločali v življenju, je njihova osebna stvar in jo je treba spoštovati."
Dr. Tone Jamnik je zanikal domnevo, da naj bi sc predvsem dijaki škofijskih gimnazij odločali za duhovniški ali redovniški poklic. Taki primeri so, vendar gredo v duhovniški poklic tudi dijaki iz drugih gimnazij. Ohrabruje ga dejstvo, da škofijske gimnazije v slovenskem šolstvu niso več nekaj izjemnega ali nenavadnega, ampak je zaradi vedno večje odprtosti teh šol tudi predsodkov vedno manj. Škofijska gimnazija zelo dobro sodeluje s kranjsko gimnazijo, veliko profesorjev pa sodeluje v raznih ocenjevalnih in drugih komisijah. "Nimamo občutka zapostavljenosti. S svojim načinom dela želimo obogatiti ta prostor," je dejal prijazni direktor dr. Tone Jamnik. Jože Košnjek
Prazniki in godovi
Svečnica in Blaž ljudska praznika
V nedeljo, 2. februarja, je bil praznik Jezusovega darovanja ali svečnica, ki je med slovenskimi kristjani spoštovan praznik. V cerkvah so v nedeljo blagoslavljali sveče, ki simbolizira tudi prvobitno človekovo hrepenenje po svetlobi. Včeraj, 3. februarja, pa je bil Blaž. Katoliška cerkev ga uvršča med štirinajst zavetnikov v sili, je pa priprošnjik v primeru bolezni grla, vratu in zob, ker pa so ga po legendi ljubile tudi divje zveri, je tudi zavetnik živinorejcev. Po cerkvah so delili včeraj Blažev blagoslov z dvema zvezanima svečama. Ime Blažje v Sloveniji znova pogosto. Zato so imeli včeraj god vsi, ki jim je ime Blaž, Blaže, Blažek, Blažo, Bla-žej in Blažka. Iz Blaža je nastalo precej priimkov. Na primer Bla-žič, Blažej, Blažek in Blazina.
Danes, 4. februarja, praznujejo Andrej Corsini, škof, Janez de Britto, mučenec, Katarina de Ricci, Jožef Leoneški, duhovnik, in Gilbert, škof. Andrej Corsini, po njem godujejo Andreji, Drejci, Drejči in podobno, je bil razvajen otrok iz. okolice Firenc. Kasneje se je v cerkvi spremenil in obljubil, da bo šel v karmeličanski red. Postal je sposoben škof, ki je zaradi življenjskih izkušenj znal skrbeli za stare in mlade. Miril je sprta mesta. Umrl je januarja leta 1373. Imamo pa še drugega Andreja, ki ima god 30. novembra.
Jutri, 5. februarja, bo godovala Agata, devica in mučenka. Ime
Agata med Slovenci sicer ni pogosto, jc pa poznano. Pisatelj dr. Ivan Tavčar je izbral Agato za glavno junakinjo romana Visoška kronika. Agata je bila rojena v 3. stoletju na Siciliji. Bila je lepa in je bila zanimiva za številne snubce. Med njimi je bil tudi Kvinti-jan, glavar sicilskega otoka. Agata ga je zavrnila in ostala zvesta svoji veri, zato so jo dali mučiti. Med njimi soji rezali njene deviške prsi. Umetniki so jo začeli upodabljati s prsi na krožniku. Agata je zavetnica Katanije, saj naj bi jo rešila pred uničenjem zaradi bruhanja ognjenika Etna. Je tudi zavetnica livarjev zvonov,
tkalcev in pastiric. Častijo jo tudi v Nemčiji, kjer imajo običaj "kruha svete Agate". V dveh prsih na krožnikih je videlo ljudstvo dva hlebčka kruha.
V petek, 7. februarja, bodo go-dovali redovnik Nivard, redovnik Egidij, ki ga poznamo tudi Slovenci, Adavk in frigijski mučen-ei, kralj Rihard in devica Kole-ta. Mogoče nekaj več besed o Egidiju, ki mu je v Sloveniji posvečenih nekaj cerkva. Bilje frančiškan. Najprej je bil kuhar, nato pa je bil samostanski vratar, vendar je naredil na okoliške ljudi in tujce tak vtis, da so začeli govoriti, da je samostanski vratar svet-
nik. Sam, Egidij je bilo meniško ime, sicer pa je bil Frančišek Antonije umrl 7. februarja leta 1812.
V soboto, 8. februarja, bosta godovala Hieronim Emiliani, ki je ustanovil redovno družbo soma-ski (skrbijo za bolnišnice, sirotišnice in ubožnice), in devica Jože-fina Bakhita, v nedeljo, 9. februarja, pa bodo godovali mučenka in devica Apolonija, mučenec Nikefor in škof Sabin. Apolonijo upodabljajo s palmo v rokah, ki simbolizira mučeništvo, in z zobom v kleščah. Med mučenjem so ji namreč izbili zobe.
Jože Košnjek
Skof Alojz Uran v Preddvoru
Preddvor - Ljubljanski škof Alojz Uran je pred kratkim praznoval 62. rojstni dan, prav tako pa uspešno okreva po operaciji. Škol Uran je priljubljen med verniki, saj je vesele in preproste narave, razen tega pa je odličen pevec. V Slovenski škofovski konferenci je zadolžen tudi za delovanje med Slovenci po svetu, ki jih pogosto obiskuje. Pred kratkim je Škot Uran obiskal tudi občino Preddvor, kjer so mu voščili za jubilej in mu pripravili sprejem, ki se ga je udeležil tudi župan Franc Ekar s soprogo Marjeto.
J.K
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Ljubezenski pobegi, (Liebesfluchten), zgodbe, Bernhard Schlink, prevedla Sandra Baumgartner, Cankarjeva založba, Ljubljana 2002, 256 str., 3.990 sit.
Bernhard Schlink si je priznanje mednarodne javnosti pridobil z. uspešnico Bralec, kije v naših knjižnicah še vedno ena najbolj branih knjig. Nedvomno je, da je kot sodnik in profesor prava na Humboldtovi univerzi v Berlinu razvil pretanjen posluh za poznavanje najglobljih kotičkov človekove duše; mišljenja, hotenja, hrepenenja, in nenazadnje materialnih in duhovnih posledic, ki jih je Nemcem prinesla vojna in povojno dogajanje, kamor je posegal tudi berlinski zid. Usode so tesno povezane tudi z minulim družbenim dogajanjem, je skupni imenovalec zgodbam, ki so se znašle med Ljubezenskimi pobegi; razkrivanje sivine pelje zgodbo že v Bralcu. Ljubezenski po-
begi so pravzaprav iskanje; Schlinkovi junaki iščejo svojo osebnost, ki ne more izstopiti iz vrtiljaka; vrtijo se v pehanju zet čemerkoli, v razkrivanju nečesa - skrivnosti, ki 'skrivnostno ' obvladuje medčloveške odnose, vrtijo se v neizogibnem podleganju tokovom, ki jih narekuje družbena stvarnost, diktirana s politiko. Pobegniti in biti sam s seboj; ko Schlinkovi junaki odkrivajo skrivnosti soljudi in njihovih zvez, se znajdejo pred odškrnjenimi vrati svojega jaza. Odpreti jih na stežaj, ali zapreti? Okusiti "Sladki grah": to je kot odkriti, da človek mora biti srečen, da lahko osrečuje druge. Pa tudi če osreči samo samega sebe - z vsakim kančkom sreče, ki pride na svet, postane svet nekoliko srečnejši, z lastnim kančkom prav tako kot s tujim, piše avtor. Toda iskanje sreče je tudi upati si. Storiti nekaj, kar prekine z ustaljenimi tirnicami v našem vedno bolj zracionaliziranim življenjem; V "Ženski z bencinske črpalke" pravi; Pogosto so sanje, ki nas spremljajo, nasprotje življenju, ki ga živimo. Pustolovec sanja o prihodu domov, za-pečkar pa o odhodu, daljnih deželah in velikih dejanjih. Kako prekiniti življenje, polno ritualov, zakonsko zvezo, katere skrivnost uspeha je bila ravno v neskončnih ritualih; zakaj torej ne prekiniti vsakdanjosti? Ker obstaja strah
pred nedokončanim, za katerega ne vemo, od kod prihaja in zakaj postaja, starejši, ko smo, vedno večji - spremembe zahtevajo čas, ta pQ teče in uhaja vedno hitreje. Da bi bilo zmotno misliti, da začnejo ljudje sprejemati življenjske odločitve šele, ko postanejo ali so odrasli-Otroci enako odločno pristajajo na dejanju ali način življenja kot odrasli. Pri svojih odločitvah sicer ne ostanejo zci vedno, toda tud* odraslim gredo njihove življenjske odločita pogosto spet iz glave, nam avtor razkrije Že v prvi zgodbi "Deklica s kuščarjem ". Resnico 0 Življenju najprej pomembnega, nato pa zdV' ženega in iz elitne srenje izključenega sodnika, družinsko skrivnost, odnos med staršem^ nesmiselnost totalitarnega režima, ki goW človeške usode, pa s pomočjo deklice in kuščarja, žrtve in imperialističnega goltača, T(&' kriva njegov sin.
Osebe se nam kažejo takšne, kakršne so v odnosu do nas. In potem se zgodi kot v "SkO' ku čez plot"; ...Včasih se je vprašal, kaj bi bw huje: da je ta, ki ga ljubiš, z drugim neka0 drug ali pa, da je prav ta, ki ga poznaš tu(t ti?... V vsakem primeru smo opeharjeni; & kar nam pripada, in to, kar naj bi nam prip11' dalo, v obeh primerih nam je bilo ukradeno-
Prepustite se Schlinku, vse je res.
Zveza je mlada, člani pa so sivi
Po letu delovanja so zadovoljni z uspehi Čebelarske zveze zgornje Gorenjske. Število društev se je letos podvojilo, zato je v zvezi že več kot 800 članov.
Breznica - Na prvem občnem zboru zveze se je pridružilo sedmim ustanovnim članicam še sedem čebelarskih društev. Za letos so si zastavili veliko skupnih nalog, radi pa bi predvsem pomladili vrste sivolasih članov. Prvi častni član je postal Ciril Jalen z Rodin. Miniaturno kopijo Janševega čebelnjaka je dobil župan občine Žirovnica Frane Pfajfar za pomoč društvu.
Čebelarsko zvezo zgornje Gorenjske so ustanovili pred letom dni. Takrat so se vanjo vključila čebelarska društva Jesenice, Breznica, Radovljica, Bled - Gorje, Tržič, Preddvor in Cerklje. Za sodelovanje so se odločili tudi Bohinjci, vendar so pristopno izjavo podpisali letos. Na novo so se Pridružila še društva Škofja Loka, Železniki, Selca, Poljane-Gorenja vas, Skaručna in Šenčur. Tako se je družina gorenjskih čebelarjev povečala na več kot 800 članov. Predstavnikom društev je poročal
Zvezi so se pridružila še nova društva.
predsednik Boštjan Noč, kaj so naredili od ustanovitve zveze. Imeli so štiri strokovna predavanja z množično udeležbo, udeležili so se seminarja v Celju in bili na ekskurziji v Gornji Radgoni. Društvom so podarili video kaseto o zatiranju varoze, da bi izboljšali znanje o tej bolezni. Za zdravstveno varstvo čebel bi naredili še več, a jim primanjkuje navodil strokovnjakov. Bolj uspešni so bili pri ohranjanju kulturne dediščine, saj so z občino Žirovnica dosegli dogovor o upravljanju Janševega čebelnjaka na Breznici. Jeseni so ga začeli obnavljati po navodilih strokovnjakov; sedaj končujejo obnovo panjskih končnic. Vse skupaj jih bo stalo okrog 8 milijonov tolarjev, je ocenil blagajnik Darko Magdič. Sami so zbrali več kot 30 odstotkov denarja, nekaj sta ga primaknila Čebelarska zveza Slovenije in ministrstvo za kulturo, pol pa ga je zagotovila občina. Zato je prejel miniaturo Janševega čebelnjaka župan Franc Pfajfar, zahvale pa so dobili Občina Žirovnica, Renata Pa-mič iz Zavoda za kulturno dediščino Kranj, sosedje Marija Čeme ter Uršula in Klemen Ambrožič, KUD Breznica in župnik Jože Klun.
Zveza je med drugim organizirala nakup pogač iz tujine, uspela na razpisu ministrstva za kmetij-
Prvo priznanje zveze je predsednik Boštjan Noč izročil županu občine Žirovnica.
Noč je napovedal, do bo do takrat izdelan tudi novi prapor CD Anton Janša Breznica. Radovljiški strokovnjak dr. Aleš Gregorc je zagotovil, da se bodo več ukvarjali s čebelami in zatiranjem bolezni. Cveto Frelih iz Tržiča je izrazil prepričanje, da bodo ob vključitvi novih društev v zvezo lažje vlekli skupni voz. Ker je večina članov sivolasih, so se strinjali s pobudo Franca Strupija iz Cer-kelj za pridobivanje in vzgojo mladih čebelarjev. Te in druge naloge so zapisali v letošnji načrt dela zveze, podpredsednik ČZS Avgust Gril pa je s čebelarji iz Avstrije predstavil tudi prizadevanja za ohranitev avtohtonih vrst čebel. Na Gorenjskem ima največ
/asIng za vzrejo Kranjske sivke Ciril Jalen z Rodin, ki je na zboru soglasno postal prvi častni član zveze.
Pomoč pri delu zveze so obljubili župana Žirovnice in Bleda Franc Pfajfar in Jože Antonič ter li/iški podžupan Vinko Perne, ki je tudi sam čebelar. Za svečano vzdušje so poskrbeli s kulturnim programom člani tamburaške skupine Kašarji in turističnega podmladka OŠ Žirovnica, domačini pa so čebelarje tudi pogostili.
Stojan Saje
Ciril Jalen
stvo za finančno pomoč, začela postopek za pridobitev lastništva plemenilne postaje Zelenica in se lotila priprav na letošnji svetovni čebelarski kongres APIMON-DIA. Poskrbela je za druženje članov ob odprtju Čebelarskega centra v Lukovici, pomagala pri organizaciji srečanja gorenjskih čebelarjev v Cerkljah in pripravila srečanje čebelarskih zvez na Breznici. Veliko jc storila za prepoznavnost čebelarjev; izdelala je plakat spletno stran zveze, izdaja pa tudi glasilo Kranjska č'-bela. Kot je povedal urednik Franc Strupi, je v pripravi že 3. številka.
Uspešnost zveze so pohvalili njeni člani in gostje. Jeseniški čebelar Frančišek Medja je poudaril pomen obnove Janševega čebelnjaka, ki ga bodo svečano odprli junija letos. Domačin Stanko
Leski vrtički bodo odslej še lepši
V Lescah so ustanovili prvo hortikulturno društvo v občini Radovljica. Že pred zborom se je za pristop odločilo 40 članov.
Lesce - Hortikulturno društvo Lesce, ki ga vodi Milka Lopuh, sije zastavilo smele načrte. Ob skrbi za izobraževanje članstva in povezovanje z drugimi društvi sc nameravajo zavzeti za boljšo urejenost vseh naselij v krajevni skupnosti. Podporo pri tem sta društvu obljubila radovljiški župan Janko S. Stušek in predsednik KS Lesce Zlatko Kavčič.
Zaščititi bo treba tudi zajca
Lovci v Vodicah se pripravljajo na praznovanje 50-letnice.
Selo pri Vodicah - Štirideset članov ima lovska družina Vodice, ki je ena od 11 družin na Lovsko gojitvenega območja Domžale - Kamnik z. okrog 700 lovci. Prihodnje leto bodo lovci v tej družini, ki ima lovski dom na Selu pri Vodicah, praznovali 50-letnico. Na zadnjem občnem zboru, ko so ocenjevali enoletno delo, so pri podeljevanju zahval podelili posebno priznanje tudi 90-letnemu, ki je ustanovni član družine, Francu Kodermanu.
Predsednik družine oziroma starešina Edo Bohinc, ki so mu tudi tokrat ob volitvah ponovno zaupali vodenje družine v prihodnje, je povedal, da razmišljajo, da bi zaščitili tudi divjega zajca. "Na našem območju imamo jelenjad, divjega prašiča, gamsa in srnjad. Skrbimo za to divjad in pogosto smo zgroženi nad  Edo Bohinc
davkom, ki ga terjajo ceste. Lani so od načrtovanega izvzema 83 glav srnjadi samo ceste pobrale 34 glav. Jerebice in fazana smo zaščitili, zdaj smo že tudi skoraj brez divjega zajca. Sicer pa gospodarimo na 2710 hektarih. Na tem območju imamo kar 28 prež, kijih redno vzdržujemo. Imamo tudi 18 krmišč. Vsako leto se dogovorimo za delovne akcije. Letos bomo opravili okrog 500 prostovoljnih delovnih ur, še posebej skrbno pa se bomo lotili obnove doma."
Posebej so opozorili tudi na pomladitev članstva, saj je zdaj povprečna starost 61 let. Zato so sklenili, da bo novosprejeti član namesto pristopnine plačal trikratno članarino. Ugotovili so, da sodelujejo z vsemi društvi v občini in tudi izven nje. Redno se dobivajo v domu, še posebej pa so se ob podelitvi priznanj članom za večletno delo zahvalili Turističnemu društvu Vodice za priznanje, ki sojini ga podelili lani za urejenost doma. Andrej Žalar
Udeležence ustanovnega občnega zbora Hortikulturnega društva Lesce, ki so minulo soboto napolnili dvorano družbenega centra, je seznanila z razlogi /a ustanovitev Mira Stušek iz iniciativnega odbora. Kot je dejala, so prebivalke Begunjske ulice že doslej z. velikim veseljem urejale okrasne grede. Njihovo vnemo je opazilo vodstvo občine, ki se je strinjalo z namero za povezavo v društvu. Ugotovila je, da jim dela ne bo manjkalo, če bodo hoteli doseči urejenost drugih turističnih krajev po Sloveniji. Ker so doslej druge roke uničevale, kar so zasadili posamezniki, želijo privabiti v društvo čimveč somišljenikov. Že pred ustanovnim zborom so vpisali 40 članov. Drugi so dobili pri ložnost za to na koncu. Tudi Lado Kovač, ki je vodil delovno predsedstvo, je spomnil na prizadevanja Turističnega društva Lesce za urejenost krajev. Del tega bo sedaj opravljalo novo društvo. Na zboru so najprej izvolili izvršilni odbor.
v katerem je 17 članov iz vseh naselij, šole in vrtca. Udeleženci so potrdili, da bo predsednica društva Milka Lopuh, tajnica Mira Stušek in blagajničarka Majda Kelih. Po imenovanju drugih organov je Milka Lopuh predstavila pravila društva in program dela. V njem so zapisali kratko ročne in dolgoročne cilje. Nameravajo se povezati z osnovno šolo in vrtcem, da bi se pri vzgoji cvetja in zelišč pridružili otroci. Uredili bodo vhode iz vseh vasi v Lesce, posebno pa vstop z. Bleda. Radi bi polepšali proste zelene površine in tudi odraslim vcepili
Župan občine Radovljica Janko S. Stušek je priznal, da imajo Lesce tradicijo urejenega kraja. Hortikulturno društvo bo nadaljevalo začeto delo in poiskalo nove možnosti za izboljšave. Za zagon bodo namenili društvu nekaj denarja. Zadovoljen bo, če ga bodo oplemenitili s prostovoljnim delom, obenem pa si želi posnemanja I.eščanov v drugih krajih občine. Ustanovitelje društva je pohvalil tudi predsednik KS Lesce Zlatko Kavčič. Kot je ocenil, je obisk na zboru potrdil plemenitost ideje in zanimanje ljudi za delo na tem področju. Zanj bodo gotovo našli potrebna sredstva, saj se jim zdi pozitivna civilna iniciativa v času kriz in vojn še toliko bolj pomembna. Opozoril je na nekatere probleme - med drugim divji odlagališči v Kravji dolini in neurejeno deponijo v Hrašah, kar
Druženje ob kulturi in športu
V Kranju deluje Črnogorsko kulturno-prosvetno in športno društvo Morača, ki povezuje več kot 150 članov.
Predsednica Hortikulturnega društva Lesce je postala Milka Lopuh.
Kranj - Najbolj aktivna je folklorna sekcija, v kateri 26 plesalcev °hranja izročilo svojih prednikov. Najmlajše privlačijo lutke, odrasli se družijo ob športu in šahu, skupaj pa se radi odpravijo tudi na planinske izlete. Za Prešernov dan pripravljajo proslavo v klubskih prostorih v Kranju.
Črnogorci, ki živijo na Gorenjem, so se leta 1998 sklenili po-vezati v društvu s širšo vsebino delovanja. Ustanovili so Kul-mrno-prosvetno in športno društvo Morača, v katero so se po-Zr»eje včlanili tudi prebivalci iz. °kolice Ljubljane. Posebej so po-n°sni, daje med več kot 150 člani celo dvanajst Slovencev. Te številke dokazujejo odprtost društva in Prizadevanje za privlačen program.
Naši klubski prostori so v ulici ,uleta Gabrovška v Kranju. Tam jrnairio svojo čitalnico, ki je odpr-a ob ponedeljkih, sredah in sobo-ari popoldan. Obiskovalcem je na
katerimi je večji del črnogorske literature. Te prostore lahko uporabljamo za manjše prireditve, kakršna bo tudi proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V soboto, 8. februarja 2003, ob 17. uri bodo nastopili naši recitatorji in člani folklorne skupine. Večje prireditve organiziramo v najetih dvoranah, kar je za društvo malo denarja zelo težko. Vsako leto decembra imamo v kranjski Iskri zaključno prireditev s kulturnim programom, med katero podelimo tudi priznanja najboljšim športnikom in šahistom. Tako je bilo tudi lani, saj so člani naših
,  ,............ sekcij dosegli vrsto uspehov," je
razpolago okrog 1200 knjig, med  pohvalil predsednik Čedo Duka-
novič svoje članstvo. Obenem je s ponosom dodal, da so ga maja ■lani sprejeli kot edinega 'tujca1 v članstvo Zveze kulturnih organizacij Slovenije.
Ob plesu še marsikaj
Izročilo prednikov ohranja folklorna sekcija s 26 člani, ki jo vodi Jovan Markovič. Za koreografiji) skrbita njegova hčerka Biljana in sin Mladen, skupino s plesalci različne starosti pa spremlja šest glasbenikov. Gre za prvo črnogorsko folkloro v Sloveniji, ki uspeš-z no nastopa doma in na tujem. Lani so popestrili srečanje državnikov v Zagrebu in omogočili obiske med folkloro kranjske Save ter društva Njegoš iz Cetinja. Slednje društvo je za folkloriste Morače priskrbelo 16 parov opank. Najbolj si želijo, da bi uspel tudi načrt za udeležbo na festivalu folklore v Črni gori le-
tošnje poletje. "Veliko naših članov se ukvarja s športnimi aktivnostmi, ki jih vodi Robi Marin-kovič. Najbolj uspešni so nogometaši, ki so lani zmagali na tekmovanju v malem nogometu v Varaždinu. Igre / žogo so v ospredju tudi pri rekreaciji, ki jo imamo v dvorani v Stražišču. Planinska sekcija, ki jo vodi Momo Savovič. je lani pripravila tri izlete, letos pa jih načrtuje še več. Šahovska sekcija - vodi jo Miško Bulatovič -ima 26 članov, ki se udeležujejo raznih turnirjev in jih tudi organizirajo. Najmlajša je lutkovna sekcija z 12 člani. Z njimi pripravlja Sladana Dukanovič igrice za otroke in druge prireditve," je predstavil dejavnost društva njegov predsednik. Kot je še poudaril, je glavni pomen društva Morača prenašanje črnogorskih običajev in kulture na otroke, ki so rojeni v Sloveniji.     Stojan Saje
zavest o pomenu urejenega okolja. Skrbeli bodo za nasade, tudi za več kot dvesto dreves, ki so jih posadili v akciji "Sosedova lipa". Člane bodo izobraževali na predavanjih in strokovnih ekskurzijah. Pove/ovali se bodo z drugimi društvi; pomoč so jim obljubili v Horlikulturnem društvu Kranj in Zvezi HD Slovenije. Pri financiranju si obetajo zlasti podporo občine in krajevne skupnosti.
bodo skušali urediti s skupnimi močmi. Več pridnih rok bo za delo, lažje bodo odpravili slabo sti. Povezanost so domačini potrdili tudi s kulturnim programom, v katerem so na začetku nastopili pevci cerkvenega pevskega zbora, harmonikar Matjaž Glavač, flavtistka Andreja Kovačič in pevka Petra Heberle, srečanje pa so končali s pogostitvijo.
Stojan Saje
Podjetje Mesarstvo Rešet, Krč Matjaž, s.p., Huje 9, Kranj, zaposli
REFERENTA V RAČUNOVODSTVU
Pogoji:
1. dokončana V. stopnja ekonomske ali upravne smeri
2. poznavanje dela v Windows (Word, Excell...)
Z izbrano kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s poskusno dobo 3 mesecev. Pisne prijave pošljite na zgornji naslov ali po e-mailu: mesarstvo.reset@siol.net, v roku 8 dni.
Ohranjati širino in kvaliteto
Ljubljana - Kljub /manjšanju povprečnih naklad nekaj manj knjižnim naslovom je največja slovenska založba Mladinska knjiga založba preteklo leto zaključila uspešno. Največji državni nagradi, ki jo je založba prejela za dokončanje projekta Enciklopedija Slovenije, se pridružujejo številne druge ugledne nagrade, ki so jih prejeli avtorji njihovih izdaj, izšlo pa je tudi nekaj odmevnih naslovov. Med najpomembnejšimi projekti v tem letu je izid Slovenskega velikega leksikona, z jubilejnima izdajama bosta obeleženi 50-letnica izdajanja knjižne zbirke Čebelica, pa KM), naslov v zbirki Lirika...
Zlatemu častnemu znaku svobode RS, ki ga je založba prejela za uresničitev Enciklopedije Slovenije (letos je izšel zadnji 16. zvezek), se tako pridružujejo nagrada za najlepšo otroško knjigo 18. knjižnega sejma (knjigi Zakaj? in Živalska abeceda Lile Prap), Miklavž. Komelj je prejel Veronikino nagrado za pesniško zbirko Rosa, Katarina Marinčič kresriika za roman Prikrita harmonija, pesnik Milan Jesih, ki je v zadnjih dveh letih pri MK izdal zbirki Jambi in Verzi, pa je lani prejel Prešernovo nagrado. Sicer pa so se po besedah direktorja založbe Milana Matosa, čimbolj poskušali prilagajati razmeram na slovenskem knjižnem trgu. "Skušamo ohranjati vse naše najboljše tradicionalne zbirke, želimo ostali zalo-
žba / domačimi in prevodnimi programi za vse generacije, res pa je, da smo v preteklem letu morali nekoliko skrčiti povprečne naklade." Te so bile manjše za 15 odstotkov, vendar predvsem na račun ponatisov, medtem ko je bilo število novih naslovov podobno kot leto pred tem. Tako bo tudi tekom letošnjega leta še vedno izšlo slabih tristo novih naslovov. Velja pa zapisati, daje kar 21 od 30 najbolj branih knjig po slovenskih knjižnicah izšlo pri MK, njihovih pa je tudi prvih šest najbolj prodajanih knjig za otroke. Nekaj naslovov, predvsem otroških slikanic, katerih tradicija je pri MK zelo bogata, so uspeli prodati v tujino, preteklo leto pa so se tudi intenzivneje začeli povezovati s Cankarjevo založbo.
V programu izdaj, ki ga je na novinarski konferenci predstavila nova vodja knjižnih programov Tatjana Zener, vidno mesto zavzema prvi izvirni leksikon Slovenski veliki leksikon. Kot jc povedala njegova glavna urednica Marta Barle Kocjan, je njihov koncept temeljil na petih načelih: izvirnosti, slovenskosti, poljudno-
Gospodar prstanov
BRATOVŠČINA PRSTANA
Uspešnica preteklega leta.
Koncert pianista Jureta Rozmana
Ljubljana, Tržič - V petek, 7. februarja, bo ob 17. uri v dvorani Zavoda svetega Stanislava koncert mladega pianista, Jureta Rozmana iz Tržiča, ki se vrača na slovenski koncertni oder po pravkar končanem magistrskem študiju na univerzi v Lousiani v Združenih državah Amerike. Gregor Lotrič iz Zavoda sv. Stanislava je ob bližajočem se koncertu povedal, da je Jure Rozman poleg uspešnega koncerta v tem univerzitetnem mestu, kjer je igral zahtevno Rapsodijo na Paganinijevo temo Rahmaninova, na mednarodnem festivalu v New Orleansu delal z različnimi svetovno znanimi pedagogi in zmagal na avdiciji za koncertiranje s tamkajšnjim simfoničnim orkestrom. Z veseljem igra tudi v različnih komornih zasedbah, študij v Ameriki pa bo nadaljeval še na stopnji iz kla-
virske igre. Jure Rozman seje rodil 1978 in se učil klavir v domači glasbeni šoli v Tržiču. V srednji glasbeni in baletni šoli je bil
njegov profesor Andrej Jarc, ki ga je vodil do prvih velikih uspehov. Prejel je nagrade na državnih tekmovanjih, imel uspešne recitale in koncerte z orkestrom. "Ta veliki mladi pianistični talent je na priporočilo svojega ljubljanskega profesorja nadaljeval študij na Mozarteumu v Salzburgu pri slovitem K. H. Kammerlingu, kjer je izpopolnil svojo klavirsko tehniko in glasbeno izraznost. Sledili so številni koncerti, solistični in z orkestrom," pojasnjuje Gregor Lotrič. Bil je gost Gallusove dvorane v Ljubljani, igral je glasbenemu občinstvu v mnogih slovenskih krajih, odločilen za nadaljevanje njegovega šolanja pa je bil debut v ZDA na festivalu Fanfare v Hammondu ter na univerzi LSU, od koder se je prav zdaj vrnil v domovino.
Katja Dolenc
Razstava treh karikaturistov
Kranjska Gora - Ob tednu smučanja slovenskih novinarjev je bila v ponedeljek, 3. februarja, v Liznjekovi hiši otvoritev razstava karikatur. S svojim humorjem navdušujejo avtorefleksivni, malo ciničen, a dobrohoten Bine Rogelj, trpek in direkten Andrej Novak ter komentatorski Jože Fric. Razstava bo na ogled do konca marca.
Katja Dolenc
Neme slike govorijo
Kranj - Mestna občina Kranj vabi ob slovenskem kulturnem prazniku v sredo, 5. februarja, ob Ï8. uri v Galerijo Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Pavšlerjevi hiši na Glavnem trgu 18 v Kranju. Prof. dr. umetnostne zgodovine Lev Menaše bo predstavil za Galerijo nanovo pridobljena likovna dela in poslušalce popeljal v svet čarobnosti in neizrekljivosti njene stalne zbirke. Katja Dolenc
Obnovljeni
Prešernovi spomeniki
Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Kranj, pripravlja v počastitev slovenskega kulturnega praznika razstavo Obnova Prešernovih spomenikov na Gorenjskem, ki bo v sredo, 5. februarja, ob 12. uri v razstavnih prostorih zavoda na Tomšičevi 7. Pozdravni govor bo imel dr. Matjaž Kmecl, o obnovljenih spomenikih pa bo spregovorila tudi Renata Pamič, višja konzervatorka.
Katja Dolenc
sti, aktualnosti in pravilnosti ter zanesljivosti podatkov. V leksikonu, ta bo izšel v treh zvezkih, prvi od A do G letos novembra, ostala dva v prihodnjem letu, bo več kot 58.000 iztočnic. Letos bodo z jubilejnima izdajama obeležili 50 let zbirke Čebelica in 100 izdaj v zbirki Lirika, izpostaviti velja številne nove izdaje knjig za otroke in mladino, med njimi nov roman
Slavka Prcgla Poletna zgodba, izšel bo tretji, zadnji del trilogije Gospodar prstanov, v zbirki srednji svet pa bo začela izhajati nova trilogija Ognjeni veter. Izšle bodo zbirke pesmi Tomaža Šalamuna, Alojza Ihana, izbor poezije Cirila Zlobca, nov roman Saša Vuge ima naslov S kačjih rid, prvi roman za odrasle bo i/dala tudi Desa Muck. Med pomembnejše
leposlovne prevode gre nedvomno zapisati roman Baudolino Umberta Eca. Eden večjih projektov bo prevod Velike ilustrirane enciklopedije živali, začeli pa bodo tudi z izdajami "dvosmernih" žepnih slovarjev... Skratka, dobrega branja in pridobivanja novega znanja tudi v tem letu ne bo manjkalo.
Igor Kavčič
Nobelovec in slovenska klasika
V zbirki Nobelovi nagrajenci je izšel roman Maser Mistik, pisatelja V. S. Naipaula, pri Didakti pa so poskrbeli tudi za angleški prevod knjige Pridi, moj mili Ariel Mire Mihelič.
Brezdomni pisatelj, popotnik "neposnemljivi glas literature, ki je v resnici doma edino sam v sebi", kot je o V.S. Naipaulu med drugim poudarila švedska akademija, je Nobelovo nagrado za književnost dobil leta 2001. Roman, Maser Mistik, ki je te dni izšel pri založbi Didakta v zbirki Nobelovi nagrajenci, je prvi roman tega pisatelja indijskega rodu, rojenega na Trinidadu, ki je prvo nagrado dobil že leta 1957. Delo sodi med romane, ki jih je sam poimenoval "socialne komedije", vanje pa so vtkani njegovi spomini iz mladosti na Trinidadu. Maser Mistik še danes velja za eno njegovih najimenitnejših del s komičnim predznakom. Nežen, introvertirani mladenič Ganeš s trinidadskega podeželja se po poklicnem neuspehu v
mestu vrne domov in se okliče za maserja - zdravilca, čez čas pa še za mistika. Postane celo pisec najboljše knjige na Trinidadu in doživi meteorski vzpon. Ob njem se pojavljajo mnogi humorni liki, iznajdljiva teta, navdušena udeleženka porok in pogrebov ter enciklopedija ljudskih modrosti, Ga-neševa žena je ljubiteljica ločil, njegov tast je koristoljubnež ... V dialogih med njimi lahko začutimo vse potenciale družbene satire, iz romana pa lahko izluščimo tudi jedro podrejenosti prišlekov na Karibih. Zgodbo pripoveduje mali Ganešev pacient s poškodovano nogo, ki postane tudi njegov občudovalec... Maser Mistik v prevodu Miriam Drevje drugo Naipaulovo delo v slovenskem jeziku, saj je pred daljnimi 35 leti izšel prevod
njegovega romana Posnemovalci. Con,., my gentle Ariel je naslov prvič v angleščino prevedenega mladinskega romana pisateljice Mire Mihelič Pridi, mili moj Ariel. Eno najbolj znanih del s področja mladinskega leposlovja, ki je pri nas izšlo leta 1965, vsebuje osem zgodb, ki jih združuje isti otroški literarni lik, deklica Marinka, ob kateri lahko spoznamo tudi marsikatero avtobiografsko potezo. Knjiga je seveda namenjena angleškim bralcem, hkrati pa je tudi izvrstno angleško čtivo za slovensko mladino, sicer pa je prevod delo Alasdairja MacKin-nona, profesorja literature iz Cambridgea, ki je bil v šestdesetih letih tudi lektor na ljubljanski germanistiki.
I.K.
Klavdij Tutta razstavlja kar dvakrat
Kranj, Jesenice - Ob kulturnem prazniku bo Klavdij Tütta, prejemnik Velike Prešernove plakete Mestne občine Kranj iz leta 2000, razstavljal v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri na Jesenicah v Kosovi graščini ter v petek, 7. februarja, ob 12.00 v Galeriji Mestne občine Kranj.
Prvo razstavo je ob slovenskem kulturnem prazniku v Kosovi graščini na Jesenicah pripravil Gornjesavski muzej Jesenice, drugo pa Mestna občina Kranj. Petra Vencelj, ki bo o umetniku spregovorila v petek v Kranju, je o njem zapisala, da ustvarja s silovito vnemo skozi vse ustvarjalne cikluse, ki jih je doslej predstavil širši javnosti. "Čeprav se naslanja na mediteranski prostor, njegova izročila in starejše predhodnike, da ga zaznamuje samosvoj in prepoznaven likovni izraz, ki ga z neutrudnim iskanje nenehno plasti, izpopolnjuje in dopolnjuje." Simbolične vsebine v svetlih in radoživih barvah mediterana navdušujejo z lahkotnimi, življenja polnim in neobremenjenimi motivi. Njegovi formati so razgibani, a skrbno izbrani. Ustvarja slike.
grafike akvarele in poslikane objekte, vendar pa motivno ostaja vezan na rodno kraško mediteransko okolje. Ustvaril je sklenjen cikluse: Mediteranski znak, Ptice,
pravljični pejsaži, Istrski Življenje naj bo - Evita, ranske radosti in Točke.
pejsazi, Medite-
Katja Dolenc
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Kuge, lakote, vojske
Kosovi Doneski so iz časov, ko so se ljudje tudi formalno (in ne le dejansko - kot se še zmeraj) delili na gosposke in podložne. Prvim je bilo seveda na tem svetu v marsičem lažje in boljše kot drugim. A bili so časi in kraji, ko se tudi gosposka ni počutila povsem varno. To se lepo vidi iz pisma, ki ga je iz Tuttma-ninga na Bavarskem 2. oktobra 1646 pisal loški glavar Ivan Jakob pl. Wangneroeckh svojemu podrejenemu - Korbinijanu Fuernpfeilu, sodnijskemu pisarju in takratnemu podoskrbniku loškega gospostva. Najprej mu naznanja, daje hotel priti že meseca avgusta tistega leta v Škof/o Loko. "Vendar tega ni mogel storiti, ker je pridrl sovražnik nepričakovano na Bavarsko, oropal Freising in druge kraje ter se polastil utrjenega mesta, Rhain imenovanega. Pred nasprotnikovo silo se je bilo treba umakniti v Pas-
sau in v Tuttmaning. Ako bi sovražnik vzel mesto Augsburg, na ktero sedaj strelja z dveh strani, iskal bi škof zavetja v Loki Zato naj (Fuernpfeil) že sedaj ukrene, kar je potrebno, očedi sobe in hleve, da dobi škof s svojim spremstvom ugodna stanovališ-ča."
To je bilo v času znamenite tridesetletne vojne (1618-48), ki očitno tudi takšnemu mogočni-ku, kakršen je bil Vid Adam, tedanji fre i sinški škof, ni prizanašala. Zaradi nje se je bil pripravljen zateči iz Freisinga v varno zavetje svojega Loškega gradu. Loški glavar v nadaljevanju poizveduje, ali je na Loškem tudi sicer varno. "Govori se, da razsaja kuga okoli Loke. Wangneroeckh prosi Fuernpfei-la, da naj mu takoj poroča je li to res. Ako bi ne bilo zarad kuge nobene nevarnosti, šel bi kar naravnost v Loko." Da ne bodo vojne in kužne tegobe prevelike, mu v nadaljevanju naroča še, "naj nakupi četiri tovore pinelskega vina in osem tovorov najboljšega prosekarja. Vino naj pošlje potem do Solnograda /- Salzburga/, ako bi škof sam
fjnttp ltbcr dumi
Freisinški zamorc s krono v Loškem urbarju 1316
ne prišel v Loko. Tudi naj se potrudi, da hitro izterja zastanke in pripravi lepo svoto denarja za škofa."
No ja, z dvanajstimi tovori vina in "lepo svoto denarja " se da tudi vojna preživeti. A je loški glavar še naprej previden. Na koncu pisma namreč sprašuje svojega podoskrbnika "v škofovem imenu " Še, "kaj ve novega o Turkih in Benečanih, Morebiti bi bilo zarad Turkov nevarno bivati na Kranjskem?" Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod! Spričo teh treh nadlog se tudi zemeljska gospoda ni počutila povsem varno in je za zaščito prosila nebeškega Gospoda. Še prej pa je zanjo čisto zemeljsko poskrbela. Če so krivoverske luteranske vojske "pridrle" na Bavarsko, bi se pred njimi zatekla na Kranjsko, vendar najprej preveri, če ni nevarnosti, da bi v slednjo pridrle turške sile z jugovzhoda ali beneške z zahoda - kakor se je pred tistim že velikokrat zgodilo.
Loški podoskrbnik je freisinškemu škofu odgovoril 11. oktobra. "Kar se tiče kuge, nahaja se v Seničici,
ttacftawuraí^^um tu ^%rTtffflfiiim frmfrahfi &
mali vasi, v kteri je samo pet kmečkih hiš. Vas leži poldrugo miljo od Loke in četrt milje od Medvod. Zanesli so baje kugo s predivom iz Dravelj nad Ljubljano, kjer je razsajala lanskega leta. Fuernpfeil pravi, da je hitro, ko je zvedel o kugi, sklical mestnega sodnika, svetovalstvo in tudi župnika ter se z njimi posvetoval o straži, ktero je bilo treba postaviti, in o drugih potrebnih naredbah. Upati je, da prizanese loškemu gospostvu in mestu. Včeraj so šli mestni sodnik in tukajšnji provizorji v Seničico ter zvedli, da je umrlo v jedni hiši pet oseb; le jedna deklica in jeden deček sta še živa in zdrava. Vsak dan dobivata zjutraj in zvečer zdravila. Po drugih hišah so še vsi živi. Okrog in okrog vasi je straža; ako bi kdo zapustil svoje stanovanje, bil bi takoj ustreljen. Tudi v Krškem na Dolenjskem je kuga in jedna ulica je popolnoma zaprta. Okoli Celja je tudi precej hudo razsajala, a sedaj je nekoliko ponehala." Podoskrbnik sklene z zagotovilom, da se lahko škof in glavar brez skrbi napotita v Loko.
Toliko glede vojn in kuge. Kaj pa tretja od kapitalnih nadlog - lakota? Te na Loškem v tistih časih očitno ni bilo. Omenja se samo v enem dokumentu in še to dobrih sto let pozneje, 26. februarja 1764. Takrat je nastala lakota po sosednjem Goriškem in Gradiščanskem. Loško glavarstvo je prejelo cesarski ukaz, "da se ne sme do zadnjega maja pobirati mitnina od žita, ktero bi prišlo z Ogerskega in drugih dežel na Goriško in Gradiščansko".
Draga, popokaj otroka pa v Senožeta smučat!
Nekdo je nekomu prišepnil, da imajo v Srednji vasi pri Bohinju smučišče Senožeta. Na smučišče s seboj nisem vzela smuči, zato pa sem imela za prisotne
pripravljenih veliko vprašanj.
Sobotno jutro je iz postelje in skozi okno izgledalo predvsem toplo, potem sončno in šele nazadnje zimsko. Krasen dan za obisk bohinjskega konca, sem razmišljala med vstajanjem. "Zlezla" sem v oblačila in pogled mi je obstal na merilcu temperature na zunanji strani okna: kazal je precej pod ničlo.
Nizka temperatura me ni odvrnila od namere. Toplo sem se oblekla in kmalu sva bili s fotograf i-njo na poti proti Bohinju. Uživali sva ob gledanju okolice in se po tihem spraševali, kje je Senožeta in kako tam še smučajo, če je pa sneg povsod okrog že skopncl. Le sem ter tja se najde še kaka snežna krpa.
Družinski izlet
Pri odseku za Srednjo vas cesta zavije ostro levo in se začne vzpenjati. Kar naenkrat se znajdeš pred plakatom, na katerem je narisana velika puščica in piše "Smučišče Senožeta". Potem spet zaviješ na levo in odpre se ti pogled, kakršnega redko vidiš.
iz varnega zavetja torbe. Popolnoma bi pozabila na mraz, ko jo jc na bundo opozoril močan veter.
Smučišče kmalu opazimo, saj ni tako majhno. Kar nekaj časa imaš občutek, da je na dosegu roke, do njega pa ne moreš. Pelješ se v notranjost Srednje vasi, kjer zaviješ na ozko makadamsko pot in tako počasi dosežeš vznožje smučišča. Snega v okolici je bilo še presenetljivo veliko
"Poglej, koliko majhnih hiš, ki so značilne za ta konec. Kako že imenujemo te kozolce? Doplar-ji?" sem spraševala Tino. "Mislim, da so toplarji," mi je pojasnila.
Preden sva dosegli v/no/je smučišča, sva naleteli na družino iz Ljubljane.  Starša sta zjutraj
Leto in pol stari Matic.
Povsod okrog hribi oziroma kar gore, na sredini pa vas obdana s travniki. Tina jc izpustila le "Poglej to, no!", parkirala avto ob rob ceste in že je "vlekla" fotoaparat
"popokala" otroke, sanke, smuči in psa v avto, ter se odpeljala na Koblo. Ker pa jc bila tam že v zgodnjih jutranjih urah prevelika gneča, se jc družina odločila, da
Sleddog 2002/2003
Kranjska Gora - Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora bo letos izvedla mednarodno tekmovanje pasjih vlečnih vpreg -Sleddog 2002/2003. Prireditev so Poskušali izvesti že lani in predlani, vendar zaradi pomanjkanja snežne odeje na žalost do prireditve ni prišlo.
Letošnje tekmovanje bo 8. in 9. februarja 2003 v Ratečah. Tekmovanje organizira LTO Kranjska Gora skupaj z italijansko agencijo G.S. Antartica, ki podobna tekmovanja organizira v večjih zimskih centrih po Evropi. Tekmovalci se bodo pomerili v štirih kategorijah, ki se ločijo po številu vpreženih psov in po dolžini tekmovalne proge. Prvi del tekmovanja bo potekal v soboto, 8. februarja 2003, z začetkom ob 11. uri, drugi del pa v nedeljo, 9. februar-
ja 2003, ob 10. uri. Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa bo prav tako v nedeljo ob 15. uri. Start in cilj tekmovanja bo za restavracijo Kompas MTS na mejnem prehodu Rateče, samo tekmovanje pa bo potekalo na tekaških progah na območju Rateč, Planice in delno Podkorena.
Na teh tekmovanjih sodelujejo tudi slovenski tekmovalci. V sezoni 2001/2002 je absolutni naslov prvaka sezone dosegel Dušan Jontes, Peter Bezgovšek pa je zasedel drugo mesto. To samo potrjuje dejstvo, da je organizacija podobne tekme tudi v slovenskem prostoru zelo dobrodošla popestritev tako športnega kot tudi turističnega dogajanja na turističnem območju Kranjska Gore.
A.B.
'}Mec
mM
AŽMAN d.o.o.
Ažman, d.o.o., Lesce objavlja prosto delovno mesto
SAMOSTOJNI CARINSKI DEKLARANT
na MP Korensko sedlo
2a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece, komunikativni in vestni kandidati s " V. stopnjo izobrazbe
" stalno ali začasno licenco carinskega deklaranta * najmanj tremi leti delovnih izkušenj in znanjem nemškega jezika
naj svoje vloge z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo v roku 8 dni "a naslov: AŽMAN, d.o.o., LESCE, TRŽAŠKA 1, 4248 LESCE.
se ustavi na najbližjem smučišču. Smučišče Senožeta ima urejeno tudi sankališče. Proga ni dolga, vendar primerna za majhne otroke. Sedemletna Tjaša in petletna Maruša sta uživali na smučeh, leto in pol stari Matic pa se je nekaj časa sankal z očetom. Ko se ni sankal, je "raziskoval" okolico, tako da mu je morala biti mama vedno za petami, saj je hitro odkril poleg sankaške proge cesto z odtočnim kanalom.
Tudi na 580 metrih Bepop
Iz zvočnikov je po vsem smučišču zvenel glas znane skupine Be-
pop. Smučišče Senožeta se nahaja na 580 metrov in se razteza do 720 metrov nadmorske višine. Površina smučišča je sedem hektarov, dolžina vlečnice 450 metrov, njena zmogljivost pa šesto oseb na uro. Smučišče je odprto vsak dan od devete zjutraj pa do četrte popoldne. Osupnila sem, saj je "vaško" smučišče urejeno zelo profesionalno. Najprej namreč pomisliš, da gre za vaški hrib, kjer se pač domačini "dričajo".
Smučišče obratuje že tretje leto. Imajo novo vlečno sidro in iz bližnjih večjih smučišč so jim na uporabo posodili dva snežna topova. Tako lahko sneg delajo
umetno. Med vikendom je smučišče večinoma polno. "Ljudje največ izvejo za nas po sistemu "jaz tebi, ti meni". Smučarji so z vseh vetrov: domačini, Ljubljančani, Madžari. Zadnje dni je številka obiskovalcev smučišča dosegla trideset. Pa tudi cene kart so ugodne. Celodnevna je za odrasle tisoč sedemsto, za otroke tisoč tristo tolarjev, popoldanska pa za odrasle tisoč dvesto in otroke osemsto tolarjev. Danes začnemo tudi Z nočno smuko.", mi je z veseljem razložil Jože Gumzej. predsednik Športnega društva Srednje vasi. Poudaril je še, da si v Srednji vasi prizadevajo, da bi njihov kraj zaživel. Ob sobotah je na smučišču Senožeta živo.
To soboto pripravlja Bohinjski klub padalcev Para ski tekmovanje, na smučišču pa gostijo tudi gasilce, otroke in starejše gasilce.
Jože naju je povabil na topel čaj, kjer sva s Tino srečali zanimiva starejša gospoda. Po kratkem pogovoru sva ugotovili, da nista domačina.
No, če sta se onadva prišla v Srednjo vas "pogret" ob kozarcu kuhanega vina, potem Senožeta res ni kar tako. Sicer sem se na lastne oči prepričala, da je smučišče urejeno, le kakega posebnega gostinskega "komforta" nima. Pa tudi na tem področju so /a najnujnejše poskrbeli.
Alenka Brun, loto: lina Doki
Šesti skoki Britofških kokt
Britof - Pred časom so v Britofu pri Kranju Britofše kokte organizirale na vaški letalniei že šeste tradicionalne smučarske skoke.
Tekmovanje jc potekalo v treh kategorijah. Med osnovnošolci je bilo sedemnajst tekmovalcev. Tretje mesto je osvojil Anže Jeglič, drugo Marko Bučan, in tretje Žiga Luskovec. Ženske so tekmovale le tri in tako vse tri stale na zmagovalnih stopničkah. Vrstni red pa je naslednji: prvo in drugo mesto sta si razdelili mati in hči Koncilija, Marta in Andreja, tretja pa je bila Marija Žibert. V kategoriji skakalcev nad petnajst let pa je nastopalo 48 tekmovalcev. Zmagal je Sebastijan Krmec, Dejan Osterman je zasedel drugo mesto, tretji pa je bil Erik Vesel.
Vsi tekmovalci so dobili praktične nagrade, glede na doseženo uvrstitev, prvi trije v posamezni kategoriji pa so prejeli tudi medalje.
A.B., foto: (iorazd Kavčič
Pri skokih štejejo metri
Na Goro pri Komendi že deset let privabljajo prireditelji na poznano in priljubljeno prireditev
številne tekmovalce in obiskovalce.
Gora pri Komendi - Tokrat je bila prireditev, ki sojo že enajstič zapored pripravili člani gorjan-skega skakalnega komiteja tako po številu tekmovalcev kot po obisku rekordna. Na skakalnici, kjer so pri štirinajstimi dnevi pripravili precej več kot deset kubičnih metrov umetnega snega, se je v treh serijah zvrstilo vsakokrat po 108 skakalcev vseh starosti in tudi ženske so bile med njimi. Namesto na skakalnih smučeh so se spuščali po zaletišču z alpskimi in namesto metrov se je tudi letošnja prireditev /, decimetri poimenovanimi v metre primerjala z rekordnimi dolžinami na velikankah.
S skakalnimi prireditvami so začeli pred desetimi leti na Gori pri Komendi zato, da bi tudi v tem delu poživili zanimanje za smučarske skoke. Da pa ne bi bilo vse tako, kot je recimo v Planici, so že takrat daljave merili z decimetri. Tako so prireditvi poleg tekmovalnega nadeli predvsem družabni navdih. Začetki so bili v znamenju mlade samostojne države in spodbud domačega podjetništva za originalne, odštekane zanimivosti.
"Imeli smo običajen lop za pripravljanje umetnega snega. Dogo-
vorili smo sc z lastnikom zemljišča, da lahko pripravimo prireditev in tako smo začeli. Decimetre pa smo spremenili v metre, ker pri skokih vedno veljajo le metri," se spominja Rudi Jeraj, danes podjetnik iz Mizarstvo Jeraj na Gori pri Komendi.
"Takrat nas je bila pravzaprav peščica v primerjavi z današnjimi pripravami.
Letos smo začeli pred kakšnimi štirinajstimi dnevi, ko je bilo ravno prav mraz in ko se je tudi voda v potoku Tunjica že dovolj ohladila," je med prireditvijo razlagal predsednik gorjanskega skakalnega komiteja Robi Slapnik, medtem ko je njegov brat Jani opozarjal, da so dopingi pri šanku dovoljeni samo za trenutek. "Naredili smo več kot deset kubičnih metrov umetnega snega in zbrali številne sponzorje ter nagrade. Okrog petdeset nas je sodelovalo pri celotnih pripravah. Danes smo presenečeni tako nad obiskom, saj seje med tekmo, ko so se v različnih starostnih skupinah v skokih merili v treh serijah, zvrstilo pod skakalnico kakšnih tisoč obiskovalcev."
Prireditev pa je postala nekako prestižna ne le zaradi decimetrov,
Med popoldansko tekmo se je zvrstilo okrog tisoč obiskovalcev.
ki jih po skoku tekmovalca preimenujejo v metre, marveč tudi po številu tekmovalcev. Tokrat se je tekmovanja udeležilo rekordnih 108 skakalcev, prišli pa so i/ različni!) krajev Gorenjske in ljubljanskega območja. Priredite v na Gori pri Komendi je tako postala takt) krajevno tradicionalna in zaradi družabnosti dogodka poznana in priljubljena daleč naokrog. Za prireditelje na Gori ob pokroviteljstvu občine Komenda pa so skoki prvo nedeljo v februarju
zdaj kar samoumevna obveza,
Najboljši po končanem tekmovanju so bili: pri ženskah sta zmagali Meta Zalokar (Krnica) in Vida Pogačar (Gora); pri osnovnošolcih Klemen Hribar (Zg. Tuhinj); pri super veteranih Jože Rotar (Ljubljana), pri veteranih Slavko Zalokar (Krnica); pri mladincih Igor Bider (Victoria club); pri članih Dino Klcmcnčič (KS Ralblče) in pri starejših članih Matjaž S tebe (Gora).
Andrej Zalar
Vrhunski deskarji v Mariboru
Mariborsko Pohorje bo po Zlati lisici in telemarkerjih 8. in 9. februarja gostilo še svetovno deskarsko smetano. Prvič so na slovenskih tleh za svetovni pokal v deskanju na snegu organizirane štiri tekme.
Ljubljana - Po napovedih organizatorjev svetovnega pokala v deskanju na snegu se obeta spcktakel, ki se bo začel z neuradnim otvoritvenim tekmovanjem v big airu (skokih) že v petek. V soboto bosta na programu moški in ženski paralelni veleslalom, dan kasneje pa obe tekmi v paralelnem slalomu. Organizatorji po do sedaj zbranih prijavah pričakujejo, da se bo na tekmah pomerilo približno 150 tekmovalk in tekmovalcev iz okoli dvajsetih držav.
Del moške, vsa ženska deskarska ekipa, ki bo konec tedna v Mariboru zastopala slovenske barve.
V letošnji sezoni se bo prvič štirim najpomembnejšim tekmam v olimpijskih panogah v Sloveniji pridružil tudi svetovni pokal v deskanju na snegu. Predsednik odbora panoge za deskanje na snegu pri Smučarski zvezi Slovenije Marko Jaklič je povedal, da priprave na tekme potekajo po načrtih.
Deskanje na snegu je v letošnji sezoni najuspešnejša zimska panoga, k čemur je največ prispeval Dejan Košir z zmago na sve-
HOKEJ
tovnem prvenstvu v Kreisch-bergu. Uspeh svetovnega prvaka je v alpskih disciplinah dopolnil tudi Rok Flander, ki seje tako na tekmi v paralelnem veleslalomu kot paralelnem slalomu uvrstil v finale in zasedel 16. oziroma 14. mesto. Pred časom pa je dosegel dobro uvrstitev, ko je zmagal na paralelnem slalomu za evropski pokal v avstrijskem St. Jochanu. V velikem finalu je premagal Avstrijca Haralda Walderja. S tem se je Rok Flander oddolžil Walderju
Železarjem spodrsnilo v Tivoliju
Ljubljana - 339. hokejski derbi med hokejisti Zavarovalnice Maribor Olimpije in Acronijem Jesenic se je minuli petek končal z zmago gostiteljev s 3:2 (1:0, 1:1, 1:1). Okoli 1.500 gledalcev v dvorani Tivoli je končni razplet tekme 6. kroga drugega dela DP dočakalo šele v zadnji minuti, ko so Ljubljančani prek Dejana Kontreca dosegli zmagoviti gol. Takoj po zadnjem sodniškem pisku so si igralci skočili v lase in nekatere so doletele disciplinske kazni.
Ljubljančani so povedli že v deveti minuti z golom Egona Muriča, v 23. minuti jc na 2:0 ob številčni premoči povišal Kranjčan v zelenem dresu Edo Terglav, dve minuti kasneje pa je Uroš Vidmar Jeseničane vrnil v igro. Zelezarji so izenačili v 59. minuti z golom Anžeta Ter-likarja, a na žalost je bil Gaber Glavič dvajset sekund pred koncem še tretjič premagan.
Blejci so v šestem krogu drugega dela DP skupine A doma klonili proti Slaviji M Optimi s 3:6 (2:0, 0:3, 1:3). Kljub zadnjemu porazu Acroni Jesenice še vedno vodijo z dvanajstimi točkami, kolikor jih ima tudi ZM Olimpija, Slavija je tretja s 6 točkami, Blejci pa imajo 4 točke. V skupini B je Triglav zmagal v Mariboru z 1:4 (1:1, 0:1, 0:2), medtem ko Hit Casino Kranjska Gora v gosteh ni bil dorasel Marcu Interieriju (5.4; 1:2, 3:2, 1:0). V skupini B vodi Marc Interieri z 10 točkami, sledijo Triglav 8, Hit Casino Kranjska Gora 6 in Maribor 6.
Danes sta na sporedu le tekmi v skupini B. Tako bo ob 16. uri na Jesenicah tekma Hit Casino Kranjska Gora - Triglav. S.Š.
Tretji gorski tek na Spičasti hrib
Spodnja Besnica - Športno društvo Besnica - sekcija za teke razpisuje že tretji gorski tek na Spičasti hrib. Tek bo v nedeljo, 27. aprila 2003. Start bo v bližini ribogojnice ob deseti uri v Spodnji Besnici, cilj pa jc vrh Špičastega hriba. Proga je dolga 3,68 kilometra, višinska razlika pa je 435 metrov. Proga je enotna za vse kategorije. Prvih 1700 metrov poteka po makadamski cesti, ki se rahlo vzpenja, nato pa do vrha Špičastega hriba sledi planinska pot. Proga bo po celotni dolžini označena z usmerjevalnimi puščicami in trakovi. Na razpotjih bodo tekmovalce usmerjali še redarji, ki bodo med seboj povezani z radijskimi postajami. Na progi bodo oznake, ki kažejo razdaljo do cilja. Deset dni pred tekmovanjem bo proga že označena in primerna za ogled. Tekmovalne kategorije: moški -mladinci (do leta 1984), člani (1983 - 1964), starejši člani (1963 -1954), veterani (1953 - 1944), starejši veterani (1943 in starejši); ženske - mladinke (do leta 1984), članice (1983 -1964), veteranke (1936 in starejše). Rezultati se bodo razglasili na štartnem prosto-
ru ob 12. uri. Za najboljše tri moške in ženske absolutno so predvidene denarne nagrade. Zmagovalci po kategorijah prejmejo pokale, prvi trije po kategorijah medalje, žrebale se bodo praktične nagrade in vsak udeleženec teka bo prejel spominsko darilo, naknadno po pošti pa še rezultate. Prijave se bodo prejemale na dan teka od 8.00 do 9.30ure v neposredni bližini starta. Štartnina znaša 1.500 tolarjev in se plača ob dvigu štartne številke. Prijavite pa se lahko tudi po elektronski pošti najkasneje do 25. aprila. Vsi tekmovalci prejmejo brezplačen topel obrok, čaj, osvežilne napitke in sadje. Za prevoz najnujnejše opreme na cilj bo poskrbel organizator. Tekmovalci tečejo na lastno odgovornost. Za vse informacije se lahko obrnete na Jožeta Ferlic, na telefonski številki 031/561 663 in 04/ 25 06 310. Lahko pa naslovite vprašanja tudi na njegovo elektronsko pošto janež.ferlic@cmok.si. Športno društvo Besnica pa ima tudi svoji spletno stran, kjer si na http: //www.besnica.nel/tek preberete vse o teku na Špičasti hrib.
A.B.
za poraz v finalu tekme evropskega pokala v italijanskem Alleghe-ju. O pričakovanjih na tekmah na domačih tleh Rok Flander meni: "Na zadnjih tekmah za evropski pokal v paralelnem slalomu, ki je moja paradna disciplina, sem enkrat zmagal in bil enkrat drugi. V neposrednih dvobojih sem premagoval nekatere tekmovalce, ki kotirajo med prvih šest v svetovnem pokalu. Pričakujem, da bom v Mariboru Dejanu Koširju delal družbo v finalu šestnajsterice, če le ne bo kakšne smole v kvalifikacijah. Upam na najboljše."
Svojevrstno presenečenje svetovnega prvenstva v Avstriji pa so bili tudi mladi tekmovalci v prostem slogu, ki so na tekmi v skokih občinstvo presenetili z nepričakovanim ekipnim uspehom. Trije od štirih tekmovalcev so se uvrstili v finale in na koncu dosegli odlično šesto (Žiga Suša), deveto (Matevž. Petek) in enajsto mesto (Matevž. Pristavec). Njihov uspeh pa je dopolnil s trinajstim mestom še Tadej Valentan.
Mladi "freestylerji" na Mariborskem Pohorju ne bodo nastopili v tekmah za svetovni pokal, lahko pa si njihov nastop ogledate na otvoritvenem tekmovanju v skokih na predvečer začetka tekem za svetovni pokal. Predstavili pa se bodo številni v tej disciplini in najboljši bo prejel denarno nagrado. Slovenskih predstavnikov prostega sloga bo sedem in med njimi najdemo tudi Gorenjce. Domen Bizjak, na primer, prihaja iz okolice Preddvora. Predvidoma
SMUČARSKI SKOKI
bodo na tekmovanjih svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu in paralelnem slalomu med Slovenci nastopili svetovni prvak Dejan Košir, Rok Flander, Tomaž Knafelj, Klemen Razinger. Jure Gmajnar in Zan Košir. V Mariboru bosta žensko deskanje zastopali le dve predstavnici nežnejšega spola. Škofjcločanka Tina Solar, ki kljub močni tuji konkurenci upa na najboljše: "Moja paradna disciplina je paralelni veleslalom. Kakšnega finala zaenkrat ne pričakujem, želim le dobro odpeljati tekmo," in Primorka Damjana Kaeafura, ki pravi, da v drugih državah na deskanje gledajo drugače kot pri nas: "Drugje gledajo na deskanje na snegu že tako kot na smučanje. Drugače je škoda, da pri nas ni več deklet, ki bi deskale, da bi bila konkurenca večja. Letos sem imela probleme s treniranjem, vendar se bom na svetovnem prvenstvu potrudila."
Direktor tekmovanja Iztok Kvas je optimističen glede priprave proge: "V prihodnjih dneh so napovedane ugodne temperature za zasneževanje, poleg tega pa se nadejamo nekaj snežnih padavin, kar bi nam nedvomno olajšalo organizacijo tekmovanja in same proge. Ne glede na vremenske razmere pa imamo še vedno dovolj snega iz zalog tekmovanja za Zlato lisico. Praktično ni nevarnosti, da nam ne bi uspelo pripraviti proge in izpeljati tekmovanja."
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Kranjec v soboto peti, v nedeljo šesti
Kranj - Avstrijec Florian Liegl je zmagal na prvi tekmi poletov za svetovni pokal v smučarskih skokih na Kulmu pri Bad Mitlerndorfu v Avstriji. Drugi je bil Nemec Sven Hannawald, tretji pa Poljak Adam Malysz. Naš najboljši je bil Robert Kranjec, ki je pristal na petem mestu, ostali pa sose uvrstili precej nižje: Primož. Peterka je bil osemindvajseti, Peter Žonta devetindvajseti, Igor Medved pa je izpadel v prvi seriji ter tekmo končal na triintridesetem mestu. Na nedeljski tekmi pa je slavil Nemec Sven Hannawald, drugi je bil sobotni zmagovalec Florian Liegl, tretji pa tretji Finec Matti Hauta-maeki. Najboljši Slovenec je bil spet Robi Kranjec, ki je tokrat končal na mestu nižje, kot na sobotni tekmi. Primož, peterka je bil tokrat šestnajsti, Igor Medved dvaindvajseti, Peter Žonta pa enaintrideseti in ni nastopil v finalu. V kvalifikacijah sta izpadla tudi Grega Lang in Blaž Vrhovnik. A.B.
Zupanu trije naslovi
Planica - Na 90-metrski skakalnici v Planici je SK Triglav organiziral letošnje državno prvenstvo za mladinec do 16 let v skokih v posamični konkurenci, ekipno in nato še v tekih za nordijsko kombinacijo. V idealnih razmerah je nastopilo 48 skakalcev iz 10 slovenskih klubov, samo šest ekip seje pomerilo na ekipni tekmi v nordijski kombinaciji je nastopilo 12 tekmovalcev. Tekmovanja so štela tudi za pokal ČOCKTE.
Tri naslove je osvojil Triglavan Primož Zupan, zelo uspešen na olimpiadi mladih, kjer je osvojil bron in z ekipo zlato medaljo. Za tega mladega tekmovalca je bil pretekli teden zelo naporen, a zelo uspešen na rezultatskem področju. Na prvenstvu je prvi naslov osvojil na posamični tekmi, kjer je za 1,5 točke premagal Jurija Tepeša i/ Dolomitov, kije imel najdaljši skok dneva 102,5 metra. Drugi naslov je osvojil s prvo ekipo Triglava, ki je nastopila v postavi Primož Zupan, Žiga Pelko, Rok Rozman in Matevž Šparovec, zbrali so kar 98 točk več kot drugouvrščeni Tržičani. Tretji naslov pa po dobrem teku na 5-kilometrski razdalji za nordijsko kombinacijo.
Največ medalj, pet, so osvojili Triglavani, Dolomiti, Mislinja, Tri-fix Tržič in Stol Žirovnica so osvojili po eno medaljo.
Rezultati: 1.) Primož Zupan (Triglav) 264,5 t. 99,5 in 98 m, 2.) Jurij Tepeš (Dolomiti) 263 t. 102,5 in 99 m, 3.) Matevž Šparovec (triglav) 249 t. 98 in 90,5 m, 4.) Anžc Obreza (Mislinja) 237,5 t. 93,5 in 91 m, 5.) Sašo Trpin (Stol Žirovnica) 237 t. 94,5 in 92,5 m, 6.) Mitja Mežnar (Trifix Tržič) 229 t. 91,5 in 90,5 m.
Ekipno: I.) Triglav I 904,5 točk, 2.9 Trifix Tržič 806,5 točke, 3.) Stol Žirovnica 705 točk, 4.) Ilirija 690,5 točke, 5.) Triglav II 679,5 točke, 6.) Mislinja 597 točk.
Nordijska kombinacija: 1.) Primož Zupan, 2.) Matevž Šparovec (oba Triglav), 3.) Anžc Obreza (Mislinja), 4.) Rok Rozman (Triglav), 5.) Žiga Urleb (Velenje), 6.) Jure Jane (Triglav). J.B.
ALPSKO SMUČANJE__
Za Pokal Loka vse pripravljeno
Škofja Loka - V soboto in nedeljo, 8. in 9. februarja, bo Smučarski klub Alpetour organizator tradicionalnega tekmovanja za Pokal Loka. Na njem se bodo pomerili mladi smučarski upi iz več kot dvajsetih držav, prireditev pa se bo v petek začela s tradicionalno povorko vseh sodelujočih ekip, kurentov in glasbenikov. Prav tako bo v petek zvečer na Mestnem trgu v Škofji Loki mlade razveselil kar 50-minutni nastop priljubljene skupine Bepop. Veleslalomska in slalomska tekma bosta v soboto in nedeljo na Starem vrhu. V.S.
Nina peta, Marko drugi
Stari vrh nad Škofjo Loko je konec tedna gostil evropske akrobatske smučarje. Ekipe so tekmovale v smučanju po grbinah.
Stari vrh - Tekma evropskega pokala v akrobatskem smučanju je slovenskim akrobatskim smučarjem prinesla najboljšo žensko peto uvrstitev in moško drugo.
Ta konec tedna je bil Stari vrh nad Škofjo Loko prizorišče dvodnevnega tekmovanja za evropski pokal v akrobatskem smučanju. Direktor in glavni trener smučanja po grbinah in nove šole Aleš Spanje pred evropskim pokalom povedal, da gre v tekmovanjih za evropski pokal za tako imenovani tretji kakovostni razred tekmovalcev, ki bo ob morebitnih dobrih uvrstitvah lahko že prihodnje leto tekmoval tudi v svetovnem pokalu. , Direktor akrobatskih disciplin Črt Kano-ni je bil z organizacijo in izvedbo tekmovanja zadovoljen, podob-
pane v precej manjšem številu, saj je nastopilo le petnajst deklet.
V soboto so izpeljali tekmovanje na grbinah posamično, v nedeljo pa paralelno tekmovanje na grbinah. Naša najboljša Nina Bednarik se je v sobotni tekmi uvrstila na peto mesto, prva pa je bila Italijanka Deborah Scazo. Na nedeljski tekmi pa je v paralelnem tekmovanju na grbinah pristala na sedmem mestu. Naš najboljši moški predstavnik de-vetintridesetletni Marko Jemec je v sobotni tekmi pristal na dvanajstem mestu. V nedeljski tekmi se je uvrstil v finale, kjer se je
Zmagovalec Andrei Volkov
nega mnenja pa so bili tudi tuji udeleženci tekmovanja.
Na Starem vrhu nad Škofjo Loko je v soboto in nedeljo tekmovalo okoli osemdeset tekmovalcev in tekmovalk iz šestnajstih držav. Ženske so bile zasto-
ROKOMET
boril za uvrstitev na najvišjo stopničko z Rusom Andreiem Volkovom, ki je zmagal že v soboto. Med ženskami pa je bila najboljša Švcdinja Ass Ostberg.
Alenka Brun, foto: Tina Doki
Slovenski rokometaši so se poslovili
Kranj - Slovenska moška rokometna reprezentanca si je pred odhodom na svetovno prvenstvo na Portugalskem želela uvrstitve v drugi del tekmovanja. Ta cilj je sicer v Lizboni izpolnila, kljub temu pa je zapravila priložnost za kaj več.
Pred začetkom drugega dela so razmišljali celo o uvrstitvi v polfinale, v dvobojih s Francozi in Madžari pa so se lahko prepričali, da jim do rokometnega vrha manjka še veliko. S Francozi so izgubili za devet golov (31:22), Madžari pa so jih premagali za razliko treh golov. Tako so se sanje o Atenah, o sodelovanju na olimpijskih igrah razblinile. A.B.
Znani kvalifikacijski pari evropsko prvenstvo v Sloveniji
Kranj - V Lizboni so izžrebali kvalifikacijske pare za nastop na moškem evropskem prvenstvu, ki bo od 22. januarja do 1. februarja leta 2004 v Sloveniji. Nastop na zaključnem turnirju, ki bo v Ljubljani, Celju, Kopru in Velenju, so si že zagotovili Švedska, Nemčija, Danska, Islandija in Rusija, pet prvouvrščenih reprezentanc z zadnjega evropskega prvenstva na Švedskem leta 2002, ter Slovenija (gostiteljica). Drugi kvalifikacijski pari so: Bosna in Hercegovina - Češka, Izrael - Ukrajina, Belorusija - Hrvaška, Avstrija - Poljska, Finska - ZR Jugoslavija, Litva - Španija, Makedonija - Madžarska, Grčija - Francija, Turčija - Švica in Norveška - Portugalska. Prve kvalifikacijske tekme bodo na sporedu 14. ali 15. junija, povratne 21. ali 22. junija, žreb skupin evropskega prvenstva pa 27. junija v Ljubljani. A.B.
ALPSKO SMUČANJE
Eberharterju zlato, Šparovec deseti
Kranj - Avstrijec Stephan Eberharter je zmagovalec nedeljskega su-perveleslaloma na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v švicarskem Si. Moritzu. Avstrijec velja za najboljšega smučarja zadnjih dveh let in je postal svetovni prvak dvanajst let po svetovnem prvenstvu iz leta 1991. V superveleslalomu je Eberharter za 77 stotink sekunde premagal rojaka Hermanna Maierja in Američana Bodeja Millerja, ki sta si razdelila drugo mesto. Najboljši slovenski predstavnik na superveleslalomu je bil Gregor Šparovec. ki osvojil deseto mesto. Peter Pen je bil šestindvajseti, Andrej Jerman trideseti, Primož Skerbinek pa seje uvrstil še dve mesti za Jermanom. Gregor Šparovec je tako povzročil manjše veselje v slovenskem taboru in prižgal iskrico upanja glede uvrstitev slovenskih alpskih smučarjev na tem svetovnem prvenstvu. Danes bo na sporedu ženski superveleslalom, 6. februarja kombinacij-ski smuk za moške, 8. februarja moški smuk, 9. februarja ženski smuk, 10. februarja kombinacijski smuk za ženske, 12. februarja bo na sporedu moški veleslalom, 13. februarja ženski, 14. in 15. februarja pa naše smučarje čakata še ženski in moški slalom. A.B.
ATLETIKA_____________
Langerholčeva druga v Bostonu
Kranj - Atletinja Brigita Langerholc je na dvoranskem mitingu v ameriškem Bostonu v teku na osemsto metrov osvojila drugo mesto.
S časom 2:06,22 je za 47 stotink zaostala za zmagovalko, Američanko Alicc Schmidt in skoraj dve sekundi za predpisano normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu, ki bo v Birminghamu. A.B.
Sankaški spektakel na Soriški planini
Od 5. do 9. februarja bo na Soriški planini potekalo 14. svetovno prvenstvo v sankanju na naravni progi, na katerem bo nastopilo okoli sto tekmovalcev iz dvajsetih držav. Uradna otvoritev prvenstva bo v petek ob
,19. uri v športni dvorani v Železnikih.
odbojka
Železniki - Od srede do nedelje (5. - 9. februar) bo Soriška planina prizoriSče 14. svetovnega prvenstva v sankanju na naravni Progi, na katerem se bo zbrala vsa svetovna smetana tega atraktivnega in adrenalinskega športa. Mednarodna sankaška zveza (FIL) je organizacijo letošnjega prvenstva zaupala Sankaški zvezi Slovenije in Sankaškemu društvu pomel na podlagi treh odlično Izpeljanih tekem svetovnega pokala v letih 1998, 2000 in 2002.
Tekmovanja bomo izvedli na Progi Drauh na Soriški planini, saj smo lansko generalko na njej dobro prestali. Nova proga ima kar nekaj prednosti pred progo v Dolenji vasi, kjer smo organizirali prvi dve tekmi svetovnega Pokala, saj so na Soriški planini stabilnejše snežne razmere, dovolj je mraza in s tem ledu obenem pa jc ob njej več prostora za gledalce, ki jih pričakujemo v velikem številu," je prejšnji teden na novinarski konferenci predstavil svoja pričakovanja predsednik organizacijskega odbora in San-kaške zveze Slovenije Pavel Demšar, tudi direktor domačega Podjetja Domel, ki že dolga leta zvesto podpira razvoj sankaškega športa v Železnikih.
Vodja strokovne ekipe pri sankaški zvezi in selektor slovenske reprezentance Gregor Hal)jan je
sicer opozoril na pomanjkanje treninga zaradi slabih snežnih razmer v letošnji zimi, kljub temu pa upa na dobre uvrstitve. "Težave s snegom so imeli tudi drugod po Evropi, tako da dolgo nismo mogli trenirati niti v Avstriji. Hvala bogu gaje sedaj zapadlo dovolj, tako da smo zadnje tri tedne lahko trenirali na Soriški planini. Računamo vsaj na izboljšanje najboljšega slovenskega rezultata na svetovnih prvenstvih, to je 11. mesto Gašperja Bcnedika iz leta 2000. Če bomo dobro izkoristili prednost domače proge, pa se lahko nadejamo celo uvrstitve med najboljših osem," je dejal selektor.
Slovenska aduta v moškem cnosedu bosta skoraj 23-lctni Borut Kralj iz Podljubelja in 27-letni Borut Fejfar iz Dolenje vasi. V tej disciplini bo lahko nastopilo šest sankačev, ki jih bo selektor izbral med sedmimi prijavljenimi: poleg Kralja in Fej-farja so na seznamu še sankača Domela Jure Pohleven in Gašper Bencdik, Jeseničan Grega Spendov ter mlada sankača iz Podljubelja Ervin Marn in Žiga Pagon. V dvosedu bosta tekmovala Borut Kralj kot voznik in Boštjan Vizjak iz Podljubelja. Reprezentantki v ženskem eno-sedu pa sta 16-letna Tržičanka Živa Jane in 17-letna Mateja
Del slovenske sankaške reprezentance (z leve): zadaj stojijo selektor Gregor Habjan, Ervin Marn, Gašper Benedik in Borut Kralj, spredaj: Živa Jane, Mateja Kralj in Borut Fejfar.
Kralj iz Podljubelja. Na 843 metrov dolgi progi Drauh z višinsko razliko 101 meter (povprečni naklon je 13-odstotni) bo nastopilo okoli sto tekmovalcev iz dvajsetih reprezentanc. Glavni favoriti so Avstrijci in Italijani, ki so trenutno še korak pred ostalimi tekmeci, vendar se razlika v kakovosti iz leta v leto manjša, med prvimi zasledovalci pa so tudi slovenski sankači.
Spored 14. svetovnega prvenstva v sankanju na naravni progi: 5. februar - prihod ekip, 6. februar -  1. trening enosedov
(10.00), 2. trening enosedov (12.30); 7. februar - 3. trening enosedov (10.00), treninga dvosedov (12.00 in 13.15), 1. vožnja ž. enosedov (12.00), uradna otvoritev (19.00); 8. februar - 1. vožnja dvosedov in 2. vožnja ž. enosedov (10.00), 2. vožnja dvosedov in 3. vožnja ž. enosedov (11.30), 1. vožnja m. enosedov (13.00); 9. februar - 2. vožnja m. enosedov, 3. vožnja m. enosedov (12.30), zaključna slovesnost in razglasitev zmagovalcev (14.30).
Simon Šubic
Na Švedsko 16 smučark in smučarjev
Ljubljana - Mladinsko svetovno prvenstvo (MSP) v nordijskem smučanju je letos od 2. do 9. februarja v Sollefteu na Švedskem. Prvenstvo je že dolgo znanilec prihodnosti smučarskih skokov, tekov in nordijske kombinacije v državah, ki gojijo te smučarske discipline. Izkušnje namreč kažejo, da so mladinske svetovne prvakinje in prvaki običajno uspešno nadaljevali športno pot tudi v absolutni konkurenci.
plavanje
Smučarska zveza Slovenije oziroma vodstvo slovenskih nordijskih smučarskih reprezentanc in smučarski klubi od nekdaj sistematično posvečajo skrb vzgoji in selekcioniranju smučarskega naraščaja, prizadevanja temeljnih okolij pa SZS nadgrajuje s programi priprav in nastopov mladinskih reprezentanc v vseh treh omenjenih disciplinah.
Na MSP 2003 bo Slovenijo zastopalo 16 tekmovalk in tekmovalcev, ki jih bo spremljalo šest trenerjev in trije serviserji. Vodja delegacije pa je Aleš Peljhan, poslovni sekretar nordijskih disciplin na SZS. Odprava bo potemtakem *upaj štela 26 oseb.
Po vsem, kar vemo, in po doseženih rezultatih članov ekipe, ki bo nastopila na MSP 2003, na tekmah alpskega, celinskega in sveto-yncga pokala (na slednjem jc nakopal le Rok Benkovič, op.p.) v |eJ sezoni, lahko rečem, da so fantič dobro pripravljeni na njihovo na.ipomcmbnejšo preizkušnjo v tej jSflti. Res pa je tudi, da bomo ime-!' nasproti zelo močno konkurenco £ kroga skakalnih velesil, med katerimi bodo tudi taki izjemni talen-kakršen je Thomas Morgen-^crn, zato napovedi niso hvaležne.
sceno se nadejamo uspešnega nastopa v posamični in ekipni kon-
Urcnei, če le vremenske razmere ne bodo odločilno krojile razple-
j' je malce zadržano opredelil ^°venska pričakovanja trener mla-
'nske  skakalne reprezentance
Smučarski skoki _
Matjaž Triplat. "Ker je konkurenco na MSP vnaprej zelo težko presojati, bomo zadovoljni z najboljšo posamično uvrstitvijo do 12. mesta, želimo pa si seveda preboja katerega izmed naših med najboljših osem, s čimer bi si zagotovil kvoto za uvodno periodo svetovnega pokala. V ekipni konkurenci si seveda želimo, da bi se moštvo uvrstilo do 6. mesta, zadovoljivo pa bi bilo tudi 8. mesto," meni o možnostih mladih slovenskih kombinatorcev glavni trener Peter Jošt.
"Vesna Fabjan je dobro pripravljena in bi v šprintu lahko nadgradila lansko uvrstitev med najboljšo šestnajsterico. Brigita Belšak in Katja Višnar naj bi v šprintu prišli med dvajseterico, novinki na MSP, Barbara Jezeršek in Mitjam Soklič pa na večjih razdaljah v najboljšo trideseterieo. Blaž Jelene lahko v daljših preizkušnjah pride med petnajsterico, Miha Preveč pa med najboljših 16 v šprintu," pravi vodja naše tekaške ekipa Aleš Gros. Na MSP 2003 v nordijskem smučanju nas bodo zastopali: smučarski skoki - Rok Benkovič, Jure Bogataj, Zvonko Kordež. Jaka Oblak, Rok Urbane; v nordijski kombinaciji - Mitja Oranič, Dejan Plevnik, Grega Verbajs, Damjan Vtič; v smučarskem teku pet etkmovalk in dva tekmovalca: Brigita Belšak, Vesna Fabjan, Barbara Jezeršek, Mirjam Soklič, Katja Višnar, Blaž. Jelene in Miha Preveč.
Alenka Brun
^rvaka Ojstršek in Benedikova
Ç 9untije - Na državnem prvenstvu dečkov do trinajst let in deklic do Ylrmajst let so imeli največ uspeha Gorenjci z obema naslovoma. kJkmovanji sta šteli za pokal COCKTA. Naslova sta si priborila ^engšan Vid Ojstršek in Triglavanka Petra Benedik. J.B.
Doktor Fig bo spet delil medalje
Kranj - Mineva peto leto, odkar so se v Plavalnem klubu Merit Triglav Kranj domislili, da bi za najmlajše plavalce brez tekmovalnih izkušenj priredili tekmovanje. Bilo je ravno 150. leto od smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ko so se tudi v Prešernovem mestu vrstile praznične prireditve. Mednarodno plavalno tekmovanje je med njimi in pesniku v čast dobilo ime Doktor Fig. Tako so namreč kranjski otroci klicali pesnika, ki jim je v zadnjih letih svojega bivanja v Kranju pogosto delil suhe lige.
Mednarodno plavalno tekmovanje vsako leto privabi veliko tekmovalcev, lani jih je bilo več kot šeststo, prišli pa so iz šestih držav. Tudi letos organizatorji pričakujejo tolikšno množico, čeprav so se spočetka bali, da utegne vsaj udcJežbo otrok iz slovenskih klubov zdesetkati zimsko državno plavalno prvenstvo, ki hkrati poteka v Mariboru. Mladi plavalci (najstarejši štejejo 12 let) se bodo pomerili v "kratkih" plavalnih disciplinah, 50 metrov v vseh plavalnih slogih, 100 metrov mešano, dečki in deklice skupaj pa bodo sestavili tudi štafete 8 x 50 m mešano. Mlade upe s tribun vsako leto spodbujajo njihovi starši, stari starši in drugi spremljevalci, vzdušje je vsako leto izjemo. Ko se otroški (resnejši) del tekmovanja izteče in ko so medalje podeljene, pa se med seboj v štafeti 4 x 50 m prosto pomerijo tudi odrasli (trenerji, starši, spremstvo). Boj za zmago je vsako leto zelo srdit, kajti zmagovalca na cilju čaka zajeten kos pršuta in velika steklenica vina, kar po mnenju nekaterih odtehta celo medaljo. Med tekmovalce in mnogoštevilno občinstvo (plavalna tekmovanja sicer praviloma niso najbolje obiskana) pa vsako leto pride tudi doktor Fig in jim ponuja suhe fige.
Mednarodno tekmovanje za najmlajše se bo v soboto, 8. februarja, torej na sam praznični dan, v pokritem olimpijskem bazenu začelo ob 9.30. Danica Zavrl Žlebir
košarka__
Nesrečena poraza Triglava in Heliosa
Kranj - V 16. krogu v I.SKL za moške je ekipa Triglava gostovala pri Zagorju banki Zasavje v Zagorju in po visokem vodstvu na koncu izgubila 93:91 (85:85, 65:69, 33:54, 10:35). Prav tako je poraz, doživel domžalski Helios, saj ga je doma premagala ekipa Elektre 80:82 (61:54, 44:38, 23:21). Na lestvici vodi ekipa Geoplin Slovana, Helios je tretji, Triglava pa še naprej zadnji. V soboto bo v Kranju gorenjski derbi med Triglavom in Heliosom.
V I. B SKL je ekipa Loka kave gostovala pri Krškem in zmagala 92:127 (84: 83,' 58:63, 27:31). Ekipa Radovljice je igrala pri Fragmatu in izgubila 60:59 (40:41, 28:26, 15:10). Na lestvici vodi ekipa Unika TTI Postojna. Naslednji krog bo na sporedu v soboto, ko Loka kava TCG gosti Ilirijo, Radovljica pa Maribor Branik. V.S.
vaterpolo__
V drugi del brez Kokre in Pozejdona
Kranj - Zadnji ali deseti krog v prvem delu ni odločal o končni razvrstitvi šestih moštev. Na prvem mestu in brez poraza je bil branilec naslova državnega prvaka kranjski Triglav Živila, na drugem mestu mariborski Branik, kar je napredek glede na pretekle sezone, na tretjem je pristala ljubljanska Olimpija, ki je doživela tudi spremembe v Upravnem odboru in na trenerskem mestu, četrti so takt) kot lani vater-polisti Kopra, peto mesto je že nekaj sezon rezervirano za Kokro i/ Kranja, na šestem pa je bil novinec v ligi celjski Posejdon.       J.M.
Zmaga le Merkur LIP Bledu
Bled - Odbojkarji Caleit Kamnika tokrat niso imeli sreče, saj seje prav pred odločilno tekmo v boju za drugo mesto poškodoval Pleško. Mladi Makovec, ki ga je nadomestil, je sicer tekmo odigral zelo solidno, morda odločilno pa je na potek vpival gostujoči igralec Kotnik, ki je z blokom izredno dobro zaustavil Turka. Domačini so, sicer zelo izenačeno srečanje, začeli bolje, dobili prvi niz, v nadaljevanju pa so gostje z boljšim serviranjem in blokom priigrali odločilno prednost. Čalcit : Fužinar Metal Ravne 1:3 (23, -19, -22, -23).
Poraz za Kamničane seveda še zdaleč ni usoden, saj lahko vse popravijo še v končnici, te pa očitno ne bodo videli odbojkarji Astec Triglava, saj se iz Murske Sobote vračajo praznih rok. Triglavani so sicer prikazali kar solidno formo in so domači odbojkarji vložiti v zmago kar precej truda. Vsekakor so odbojkarji Pomurja prišli do novih treh točk precej težje kot kaže končni rezultat, a vse skupaj je le slaba tolažba za Kranjčane, ki imajo sedaj le še teoretične možnosti za obstanek. Pomurje Galex Regal : Astrec Triglav 3:0 (17, 25, 23). Edino zmago so za gorenjske ekipe zabeležili igralci Merkur LIP Bleda, pa še ti precej težje, kot je bilo za pričakovati. Po dobri igri na začetku tekme je že vse kazalo na gladko zmago domačih, a so se v sredini tretjega niza gostje prebudili in z odličnim nadaljevanjem rezultat izenačili. V odločilnem nizu so Blejci izkoristili dve napaki gostujoče vrste in osvojili vsaj dve točki. Merkur LIP Bled : SIP Šempeter 3:2 (18, 18, -21, -22, 13). V vodstvu je Salonit Anhovo, ki ima kljub porazu še vedno pet točk naskoka pred Fužinarjem. Tretji je Svit (26), četrti pa kamniški Caleit (24). Merkur LIP Bled je z 22 točkami na šestem mestu, Astec Triglav pa deseti (8 točk), za "rešilnim" osmim mesto pa zaostaja že za 6 točk.
Od prvoligaške konkurence pa so se s sobotnim porazom praktično že poslovile igralke Varstva Broline. Če je morda zaostanek štirih točk še nadomestljiv, pa jih od prvoligaške konkurence oddaljuje izredno slaba igra, ki sojo Kamničanke prikazale na zadnjih tekmah, saj so npr. Na zadnji tekmi v Novem mestu, proti neposrednemu konkurentu za obstanek komajda prikazale kanček dostojnega odpora. TPV Novo mesto : Varstvo Broline 3:0 (11, 15, 20). V vodstvu je HIT Nova Gorica s štiri točkami naskoka pred Novo KBM Branik. Varstvo Broline je na devetem mestu s štirimi točkami zaostanka za Vitalom in dvema točkama naskoka pred Formisom.
Malce pa se je tokrat zalomilo tudi igralcem Termo Lubnika. Na gostovanju v Žužemberku so Škofjcločani že izgubljali z 2:1, a v nadaljevanju le izvlekli vsaj minimalno zmago. Kemooprema Žužemberk : Termo Lubnik 2:3 (-21, 21, 25, -16,-13). Vse slabše pa kaže Flaycom Žirovnici. Ob slabih predstavah na tekmah pomladanskega dela se porazi kar vrstijo in Žirovničani drsijo vse nižje, tako da bo zmaga v naslednjem krogu že nujna. Izola : Flycom Žirovnica 3:0 (19. 20, 19). Termo Lubnik je še vedno na vrhu, vendar ima sedaj samo še točko naskoka pred Krko in Olimpijo. Flaycom Žirovnica je s točko zaostanka za Žužemberkom na 9. mestu in ima točko naskoka pred Portorožom, sledi TAB Mežica in hoče, vsak pa ima še po točko manj.
Blejke so na gostovanju v Mežici sicer povedle z 1:0, a to je bil na žalost edini niz, ki so ga gostje zaključile v svojo korist. V nadaljevanju sta se ekipi sicer bojevali za'vsako točko, a so bile v končnici le malce uspešnejše domače igralke in si s tem priborile pomembne tri točke. Na vrhu so Prevalje (38) s tremi točkami naskoka pred Ptujem in Mislinjo. Bled pa je sedmi z 20 točkami.
V 3. DOL zahod so igralci Bled-Žirovnice izgubili s 3:0 na gostovanju v Logatcu, ki si je praktično že priboril napredovanje v 2. DOL. Kamnik II ostaja na 3. mestu. Iskra Mehanizmi Kropana 4., ekipa Bled-Žirovnica pa je zdrsnila na šesto mesto. V ženski konkurenci 3. DOL so zmagale le jeseničanke in sicer v Semiču s 3:0, Pizz.cria Morena je izgubila v Izoli s 3:1, Partizan Škofja Loka na gostovanju v Grosupljah s 3:0 z. istim rezultatom pa Bohinj pri ŽOK Šentvidu. Mladi Jesenice ima 12 točk (42) naskoka pred Intervalu A Izolo (30), ŽOK Partizan Šk. Loka je na četrtem mestu (29), Piz.z.eria Morena na sedmem (20), Bohinj pa na enajstem mestu (4 točke).
Odbojkarji v 1. DOL bodo zaradi nastopa reprezentance od tega tedna naprej igrali v pospešenem tempu. Tako že v sredo ob 20:00 Astec Triglav igra v SD Planina s Svitom, Caleit potuje v Murski) Soboto, Merkur LIP Bled pa se bo v četrtek ob 20:00 v dvorani SGŠ v Radovljici pomeril z. vodilnim Salonitom Anhovo. B.M.
Vabila, prireditve
Pokal Krvavec - ASK Triglav Kranj organizira že 22. Pokal Krvavca, ki se odvija 3. in 4. februarja na Krvavcu. Pokal sestavljajo FIS veleslalom in slalom, tako za ženske kot moške. V ponedeljek ob desetih zjutraj so začeli s tekmami veleslaloma, danes ob pol desetih zjutraj pa z moškim slalomom, ki mu bo sledil še ženski. Tekmovalci vozijo na Velikem Zvohu. Za vse informacije lahko pokličete Milana Bajžlja na 041 347 347. Veleslalom šteje za državno prvenstvo starejših in mlajših mladincev, slalom pa za državno prvenstvo starejših in mlajših mladincev in mladink.
Državno prvenstvo v skokih - Smučarski skakalni klub Alpina Žiri organizira 9. februarja ekipno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke do enajst let na dvaindvajset metrski skakalnici v Žireh. Tekmovanje se bo pričelo ob enajsti uri. Ob dveh popoldne pa bo na isti skakalnici še tekma za veterane.
Rokometni turnir - Rokometni klub Cerklje organizira članski rokometni turnir. Turnir bo v soboto v Športni dvorani Cerklje. Na turnirju sodelujejo rokometne ekipe Rudarja Trbovlje, Termo Škofja Loka, Dola pri Hrastniku in Cerkelj. Turnir se bo začel ob 13.45 uri. Prvo tekmo bosta odigrala Rudar in Cerklje, ob 14.45 uri se bosta pomerili ekipi Terma in Dola Hrastnik, ob 15.45 pa bo tekma za tretje mesto in ob 17.00 uri še tekma za prvo mesto. Turnir se organizira v okviru praznovanja štiridesetih let rokometa v Cerkljah in odprtju nove športne dvorane.
Medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu - Športna zveza Radovljica razpisuje medobčinsko prvenstvo v namiznem tenisu za letošnje leto, ki bo 15. februarja ob deveti uri v telovadnici osnove šole v Bohinjski Bistrici. Takrat se bodo tudi žrebali igralni pari. Prvenstvo se bo odvijalo v dveh disciplinah: posamezno in dvojice, kjer je le ena kategorija, drugače pa so kategorije razdeljene: moški od 16 do 45 let, moški od 45 do 60 let in moški nad 60 let. Tekmovanje sc bo izvedlo v posamezni kategoriji le, če bodo tekmovali vsaj štirje tekmovalci. Igrah) se bo po skupinah na sistem izpadanja, na tri dobljene nize do enajst. Nosilci se postavijo na podlagi prvenstva /a leto 2002. Pismeno se lahko prijavite na Športno zvezo Radovljica, Gorenjska cesta 26, do vključno 14.februarja, do 12.ure. Telefon je 04/ 53 05 730, številka faksa pa 05/ 53 05 731. Štarlnina je za vsakega tekmovalca petsto tolarjev in se plača organizatorju pred začetkom tekmovanja za vse prijavljene tekmovalce posameznega kluba. Prvouvrščeni v posamezni kategoriji prejmejo medalje.
A.B.
Nekdaj dobra prijatelja, sedaj sovražnika
Pred leti sta se Golničana Franc Gartner in Lovro Debeljak dajala toliko časa, da je nazadnje o sosedskem sporu odločalo celo sodišče, a še vedno ne odnehata. Prerekanje se nadaljuje, le da v drugi obliki, oba pa sta pri dokazovanju svojega prava tako trmasta, da so obupali že vsi, ki so želeli prispevati k spravi.
Bo ta nesmisel rešil šele prepis krajevnih cest na občino?
Golnik - Dobri sosedski odnosi že pregovorno niso vrlina Slovencev, kakopak tudi Gorenjcev ne. Rek "naj mi krava crkne, samo da bosta sosedu dve" se doka/uje v vsaki, še tako majhni vasi. Tudi na Golniku živita soseda, nekdaj najboljša prijatelja, ki sta si zadnjih sedem let največja sovražnika. Njun spor se je razvil do te faze, da se vsakodnevno obmetavata z glasnimi zmerljivkami, zbadanjem, obtožbami, eden od sosedov pa je drugemu pred garažo nanosil raznovrstno šaro, odpadke, odslužene obleke in drugo nesnago. Seveda, na svoji zemlji, delno pa še na zemlji, ki je v upravljanju krajevne skupnosti.
Poklical nas je Frane Gartner z Golnika in razložil, da mu sosed Lovro Debeljak povzroča neznosno življenje, še posebej pa ga moti, ker mu je pred dvoriščem postavil ptičje strašilo in kup ostale šare, samo da bi mu nagajal. Pa smo se odpravili na Mali Triglav, kakor imenujejo ta del Golnika pod bolnišnico, in se na lastne oči prepričali, kaj sc dogaja. Pogled na številne fižolovke, na katerih so nasajene plastenke.
Lovro Debeljak med delom.
zarjavele konzerve, škafi, stare obleke, strgane vreče, v sredini neprijetne nesnage pa kraljuje nekakšno ptičje strašilo, jc milo rečeno čuden. Pa še kompost v odsluženi kopalni kadi stoji poleg. Ni kaj, čudna dobrodošlica, avtor te nesnage pa zagotovo nima nobene možnosti, da bi kdajkoli prejel nagrado za najlepše urejen vrt v kraju, če seveda v Golniku tovrstno akcijo sploh izvajajo. Zakaj je to potrebno, se tako kol mi gotovo vpraša vsak mimoidoči.
Tožarila sta se
Franc Gartner in Lovro Debeljak sta se na straneh Gorenjskega glasa Že /našla, in sicer leta 1999, ko sta sc pravdala zaradi motenja služnostne poti. Gartner namreč del dovozne poti, ki se konča pri njegovi hiši, ob pomanjkanju dvoriščnega prostora uporablja za svoje dvorišče. Sprva problemov ni bilo, soseda sta se dobro razumela, zapletlo pa seje, ko je Gartner na bankini, ki meji na Debe-Ijakovo zemljo, položil tlakovce in nanje parkiral že odsluženega lička in odložil kup komunalnega materiala. Gartner je namreč v tistih letih delal na deponiji v Tene-tišah, od koder je domov privlekel številne odvržene gospodinjske stroje in ostale stvari, ki jih jc izbrskal med odpadki. Debeljako-vim je šla vsa ta krama okoli Gartnerjeve hiše na živce, potem ko jo je del odložil na cestno ban-kino pred njihovim vrtom, pa so se obrnili na krajevno skupnost.
Svet krajevne skupnosti Golnik je tako marca 1998 Gartnerja pozval, da odstrani ves material, ki gaje odložil ob lokalni cesti, sicer bo za to poskrbela krajevna skupnost na njegove stroške. Maja istega leta je svet krajevne skup-
nosti v zvezi s sosedskim sporom sprejel nov sklep. Tokrat so se odločili, da 1,5 metra široko in 20 metrov dolgo zemljišče ob sporni služnostni poti Lovru Debcljaku da v najem za eno leto z. možnostjo podaljšanja. "S tem želimo, da se na omenjeni zemlji, ki meji na g. Debeljaka, ne odlaga več gradbenega materiala, odsluženih avtomobilov in ostalega odpadnega materiala in navlake. Obenem želimo, da g. Debeljak skrbi za zelenico ob svoji meji in s tem izboljšamo videz obstoječe ceste oziroma parcele," je bilo med drugim zapisano v sklepu, ki ga je v imenu krajevne skupnosti podpisal njen podpredsednik Miran Kmetec. V podobnem sklepu, ki ga je KS poslala obema sprtima sosedoma, pa so še dopisali, da "najemnine ne bomo zaračunavali, zahtevamo pa, da je ta zeleni pas urejen, brez kakršnekoli navlake."
S takim sklepom v roki so nato Debeljakovi z roba krajevne ceste Gartnerjeve tlakovce in robnike zmetali ven. Naredili pa so napako, ker so jih zmetali na sredo služnostne poti pred sosedovo garažo, tako da ta po njej sploh ni mogel peljati z avtomobilom. In ker so soseda vmes še nekajkrat zaparkirali in mu tako onemogočili izhod, je s strani Franca Gartnerja kmalu sledila tožba na kranjskem okrajnem sodišču. Sodišče je konec leta 1999 o sosedskem sporu razsodilo in Debcljaku naložilo, da mora vzpostaviti prejšnje stanje na dovozni cesti in se vzdržati vsakršnemu oviranju uporabe banki ne pred Gartnerje-vo garažo in onemogočanja izvoza na glavno cesto.
Franc Gartner ob navlaki pred svojo garažo.
Nova taktika
Nato se je Debeljak poslužil druge taktike. Ob sporni bankini, kjer v zabojniku Gartner še vedno hrani pesek, je sčasoma postavil že opisano šaro in tako sosedu še danes dokazuje svoj prav.
"Kompostno jamo je najprej postavil tik pod našo teraso, a jo je potem po odredbi sanitarnega inšpektorja umaknil za nekaj metrov stran. Kompost in vsa ta šara sedaj stoji pred mojo garažo, tako da vsak misli, da je to naše. Poleg tega me vsakič, ko stopim iz hiše začne zmerjati z zastrupljevaleem, ves čas vpije za menoj "farovšk" za-strupljevalec, ker trdi, da mu zastrupljam vrt, da mu prere-zujem vršičke na smrekicah, ki jih je posadil ob najini meji, in tako naprej. Seveda ni nobena obtožba resnična.
Nagaja mi na vse možne načine, tako da sem že razmišljal, da bi se odselil, a bi mu s tem storil le uslugo. Ne vem, na koga bi se sploh obrnil, da bi temu početju naredil konec, na krajevni skupnosti so me tako ali tako odpisali," se je pritoževal Gartner.
vsega zastrupljenega, porezuje pa mu tudi vršičke na mladih smrečicah, ki jih je posadil ob njuni meji.
Na vprašanje, ali jc sploh kaj možnosti, da vendarle odstrani vso šaro, ki jo je navlačil ob dovozno pot, je Debeljak odgovoril: "Saj mu osebno sploh nič no-
Nekdo je postavil tudi zgornji napis.
Poleti cvetje vsaj delno zakrije vso navlako.
Pospravi naj!
Njegov sosed Lovro Debeljak ne skriva, da je vsa nesnaga ob krajevni cesti njegovo maslo in prav nič ne dvomi o pravilnosti svojega početja: "Nič ni čudnega, da nalagam odpadke ob bankini. Zakaj le? Kar poglejte vso svinjarijo okoli njegove hiše, pa boste videli, da to ni še prav nič. Vse, kar sem hotel, je bilo, da bi bil pas ob cesti lepo urejen, na svoji meji sem hotel postaviti ograjo, pa je nisem mogel, zato sem pred leti ven zmetal robnike in tlakovce, nazadnje me je pa tožil za motenje na posesti, ki ni ne njegova ne moja. S kakšno pravico pa sploh lahko postavlja robnike na mojo mejo? Je nima. Gartner vseskozi ravna po svoje in se na nikogar ne ozira, premika robnike in se širi na tujo zemljo in se z vsemi krega. Še po cesti mi ne pusti hoditi, čeprav je tudi moja služnostna pot. Pozidal je vse svoje zemljišče, tako da lastnega dvorišča sploh nima in sedaj hoče imeti cesto za dvorišče. Na njej parkira avtomobile, tako da blokira še dostop do javne pešpoti, ki gre mimo njegove hiše."
Debeljak zatrjuje, da mu sosed z. nečim poliva vrt, tako da ima že
Kmetec že dolgo aktiven v svetu KS, poleg tega pa živi blizu. Kot je povedal, so se v KS sprva prizadevali, da bi njun spor rešili na miren, eleganten način.
"Ko je leta 1998 Franc Gartner odlagal komunalne odpadke in gradbeni material na dovozni poti in ob njej, smo mu naročili, naj vse umakne, urejanje zelenice ob poti pa smo zaupali njegovemu sosedu Lovru Debcljaku. Na žalost pa se je spor med njima le poglabljal. Poskušali smo ju pomiriti na različne načine, tudi s pomočjo lokalnega župnika, saj sta bila oba tedaj člana župnijskega sveta, a tudi to ni obrodilo sadov. Tako je nazadnje od reševanja njunega spora odstopila tudi krajevna skupnost. Roko sprave smo jima ponudili, sedaj pa se ne bomo več vmešavali," je razložil Kmetec. Pa krajevna skupnost nima nobene druge moči, da bi od obeh sosedov zahtevala vsaj, da pospravita vso navlako z lokalne ceste in njene bankine, s katero upravljajo?
Kot kaže, ne. Splošni problem na Golniku je, da lastništvo krajevnih cest še ni pravno rešeno, saj v zemljiški knjigi vlada zatečeno stanje izpred trideset let. Ko sta namreč v sedemdesetih letih tedanje ministrstvo za zdravstvo in lastnik polovice zemlje Peter Likar prodajala parcele na Malem Triglavu, v zemljiško knjigo niso vpisali novega lastništva povezovalnih cest. Z njimi je sicer krajevna skupnost ves čas upravljala, jih tudi asfaltirala, a ona oziroma občina formalno ni njihov lastnik.
"Upamo, da bomo tudi to pomanjkljivost kmalu odpravili. Ko bo opravljen prepis teh cest na Mestno občino Kranj, pa pričakujemo, da bo s pomočjo občinskih služb in v zadovoljstvo krajanov razrešen tudi omenjeni spor. Do tedaj pa smo nemočni," je še razložil predsednik Krajevne skupnosti Golnik Miran Kmetec.
Tako bližnjim sosedom ne preostane drugega, kot da stoično spremljajo, kako se razvija spor med Francem Gartnerjem in Lov-rom Dcbeljakom, ki jc že prestopil meje dobrega okusa, zato upa-
Posnetek iz časov, ko je bila bankina še navadna zelenica.
čem. Na miru naj me pusti, pa ga bom tudi jaz. Pospravi naj okoli hiše, odstrani pesek z bankine, da bodo pozimi sploh lahko normalno plužili, umakne naj tlakovce, vrne mi naj sto tisoč tolarjev stroškov, ki sem jih imel zaradi njegove tožbe, in opraviči se naj mi, pa bo mir."
Krajevna skupnost nemočna
Na krajevni skupnosti sosedski spor dobro poznajo. Nenazadnje je sedanji predsednik KS Miran
mo, da se bosta pri tem tudi ustavila, če že ne pobotala. Sicer pa naj bi omenjeni spor ne bil edini na Golniku. Zaradi formalno nerešenega lastništva lokalnih cest se bojda prepirajo še nekateri Golničani. Simon Šubic, foto: Simon Šubic in arhiv Franca Gartnerja
G orno mm
najbolj športna frekvenca
]oreM;. februarja 2003
KRONIKA / helena.jelovcan@g-glas .sj
GORENJSKI GLAS • 13. STRAN
Sankanje - užitek, a tudi nevarnost
Ko sankači lovijo veter
Na straneh kronike najpogosteje poročamo o prometnih nesrečah, prevečkrat tudi o gorskih, redkeje pa o nezgodah pri delu, smučanju ali celo sankanju.
No, v soboto in nedeljo so se zgodile kar tri hujše sankaške nezgode.
Soriška planina Sankanje je eno tistih adrenalinskih športov, ki postaja vse bolj množično in Priljubljeno tudi med rekreativei. Na Gorenjskem je to zimo urejenih kar nekaj sankaških prog, ki so dobro obiskane, nekatere med njimi tudi ponoči. Zanje skrbijo npravljalci, ki plužijo sneg, polivajo vodo in zavarujejo najbolj kritična mesta, skratka, poskrbijo, da sani gladko tečejo pa tudi za osnovno varnost sankačev. Seve: da pa je varno sankanje predvsem skrb vsakega sankača samega, ki mora znati pretehtati, kje hitrosti
lahko pusti vetra, kje pa je pametno zavirati.
Dve od treh sankaških nezgod sta se primerili na naravni sankaški progi Drauh na Soriški planini. Prva v petek, 31. januarja, okrog desetih dopoldne. 24-letnc-ga avstrijskega državljana je s tekmovalnimi sanmi v zadnjem ovinku zasukalo, čelno je trčil v leseno zaščitno ograjo in si poškodoval obe nogi. Na kraju so mu pomagali reševalci iz škofjeloškega zdravstvenega doma, nato pa gaje avstrijski helikopter odpeljal v avstrijsko bolnišnico.
Počilo je tudi dan kasneje, v soboto okrog pol enih popoldne, med neuradnim treningom pred bližnjim svetovnim prvenstvom. Dvanajstletnik je pri petem spustu tistega dne kakšnih 250 metrov od štartnega mesta v srednjem desnem zavoju zaradi prevelike hitrosti izgubil oblast nad tekmovalnimi sanmi. Z njimi je čelno trčil v leseno zaščitno ograjo ob levi strani proge. Posledice: odprt zlom leve noge nad stopalom. Dečku je prvi pomagal zdravnik letalec, nato pa so ga s policijskim helikopterjem prepeljali v jeseni-
Ovadena predsednica Helsinškega monitorja
Ljubljana - Predsednica /druženja za človekove pravice Helsinški monitor Slovenije Neva Miklavčič Predan bo na jutrišnji novinarski konferenci spregovorila kot osumljenka kaznivega dejanja. Pred kratkim so jo namreč povabili na Zaslišanje h kriminalistu, češ daje *a pridobitev slovenskega državljanstva za romsko družino skušala podkupiti svetovalko v ministrstvu za notranje zadeve Romano Berčič. Neva Miklavčič Predan, ki v javnosti zna dvigniti prah, v
povabilu medijem pravi, da seje z omenjeno romsko družino dvakrat oglasila pri državnem sekretarju Bugariču, ker naj bi posrednik od romske družine že večkrat zahteval podkupnino za pridobitev slovenskega državljanstva. "Ker sem Bugariča obvestila o problemu podkupnin /a državljanstva, ministrstvo zdaj poskuša podkupovanja naprtiti meni kot predsednici Helsinškega monitorja Slovenije in me preganjati," pravi Predanova.
Prometniki darujejo kri
VARUJEMO
DARUJEMO
REŠUJEMO
04. februar 2003
Kranj - D anes dopoldne bo druga krvodajalska akcija slovenskih Prometnih policistov. Po napovedih se je bo udeležilo približno 300 Policistov, ki delajo na področju varnosti cestnega prometa in se tako rekoč vsak dan srečujejo s prometnimi nesrečami in njihovimi Posledicami.
Lanske krvodajalske akcije, ki ima tudi letos geslo Varujemo, darujemo, rešujemo se je udeležilo 358 policistov, med njimi so bili tudi gorenjski prometniki.
KRIMINAL
(z nove hiše izginila 2e vgrajena okna
Železniki - Neznanec je v noči s petka na soboto vlomil v novo stanovanjsko hišo. Odstranil jc enajst ^e vgrajenih oken in vrata, jih na-lo*il in odpeljal v neznano. Lastnika jc oškodoval za okrogel milijon tolarjev. Policisti za lumpom ,n okni še poizvedujejo.
^arlboro in west
Lesce - V nedeljo, 2. februarja, med drugo uro popoldne in deve-o /večer je neznani vlomilec iz skladišča firme Karnet odnesel /a U(mrih 957 tisočakov /namk marlboro in west.
cigaret
pa prikrajšal za približno 55.000 tolarjev.
Ukraden
temno moder golf
Kranj - Neznanec je v noči s četrtka na petek s parkirišča pred stanovanjskim blokom v Kranju odpeljal osebni avto vw golf 1.9 TDI temno modre kovinske barve, serije IV. Avto je star štiri leta, vreden okrog 2,2 milijona tolarjev, na registrskih tablicah pa je Oznaka KR 27-74E. H.J.
NEZGODA
Novinarje namerava seznaniti z enajstletnimi prizadevanji izbrisane romske družine za državljanstvo kot tudi širši okvir problema korupcije pri podeljevanju državljanstev. Pred dvema letoma naj bi namreč neka druga romska družina pri kriminalistih v Šentvidu podala kazenski) ovadbo proti istemu posredniku, ker je družino oškodoval za 5000 nemških mark podkupnine za pridobitev državljanstva. Ovadba še ni bila obravnavana. Predanova trdi, da ima dokaze, da državno tožilstvo zlorablja svoj položaj v prid politikom in državnim uslužbencem s tem, da kočljive ovadbe proti njim zavrže oziroma jih pusti zastarati.
ško bolnišnico. Tretja sankaška nezgoda pa seje pripetila v nedeljo na stari ljubeljski cesti, ki je zaprta /a promet in po/imi namenjena sankanju. Družina se je od planinske koče na prelazu Ljubelj s sankami spustila v dolino okrog enih popoldne. Ko sta se oče in hči, ki sta sankala skupaj, po zasneženi in poledeneli cesti pripeljala mimo oddajnika na Štruci, ju je zaradi hitrosti na ledu preobrnilo in sta padla. Pri padcu se je oče, 39-letni Ljubljančan, huje ra-
nil, njegova dvanajstletna hči pa lažje. Oba so z reševalnim avtom odpeljali v tržiški zdravstveni dom, od tam pa na urgenco v Klinični center.
Podobno kot na cestah, v gorah, na smučiščih torej tudi na sanka-
ških progah tako tekmovalcem kot rekreativcem svetujemo previdnost, ki je, pravijo, mati modrosti. Bolje kakšno minuto pozne je na cilju kot sploh ne.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič (arhiv)
barcaffe
Cestni usad zožil cesto
Peračica - Po dveh letih nič novega. Cestni usad na cesti skozi Peračico, ki pelje do kmetije Pri Vošarju, vsako deževje le še poveča in s tem zoži cesto. Zato vozniki vozijo kar po bližnjem travniku. Zdaj, ko je zemlja zmrznjen, a škode ni, huje bo, ko bo zmrzal popustila.
Cesto uporabljajo stanovalci kmetov, ki imajo na tem območju omenjene kmetije in vsaj trideset   svoja kmetijska zemljišča. Do
cestnega usada na občinski cesti je prišlo že leta 2000. "Na enem od bližnjih zemljišč so naredili melioracijo. Cesta se jc sicer že prej nekoliko pogreznila, usad pa se je zgodil po tej melioraciji, ko si je voda našla drugo pot," je po-
jasnil predsednik krajevne skupnosti (KS) Bre/je Jakob l.angus. Usad je globok dober meter in dolg vsaj 20 metrov, drsi pa več kot 500 kvadratnih metro\ zemljišča. KS Brezje je pred štirinajstimi dnevi poskrbela za nasutje ceste z gradbenim materialom, tako so vsaj malo zravnali cesto, ki je zaradi zožitve slabo prevozna. Pod cesto je potok Le-šanščica, zato je sanacija usada zahtevnejša.
Cestno podjetje Kranj je pred časom dalo ponudbo za začasno sanacijo, s katero bi nad cesto uredili jarek, položili drenažne cevi in jih speljal v potok. Po besedah Langusa bi taka ureditev cestnega usada stala okoli 3,6 milijona tolarjev, vendar gre v tem primeru le za sanacijo ceste, ne pa zemljišča pod in nad njo. "S težavami je seznanjena tudi radovljiška občina, vendar zagotovila o ureditvi še nimamo. Mislim, da bi cestni usad morali urediti iz naslova elementarnih ne/god, kajti denar šibo moral najti, saj se stanje le slabša. Udor je čedalje večji, ceste pa je vse manj, poleg tega je zelo nevarna. Kaj se bo zgodilo po od-jugi lahko le ugibamo," je dejal Langus.
Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič
denarnica ostala fri šanku
(Kranj - V nedeljo med pol dru-k° liro zjutraj in pelo popoldne je ^ektlo vlomil v bar Pod lipo za .ranjskim sodiščem. Pri točilnem
Pultu
1 sta ga zamikala denarnica
zvočnik snovv °.ie jc odnesel
mision aetive, seboj, lastnika
V gozdu mu je spodrsnilo
Tržič - Tržičan je v petek, 31. januarja, nekaj po drugi uri popoldne obvestil policijo, da jc na pobočju Planince nad Tržičem našel ranjenega M.G., starega 72 let. Policisti so kasneje ugotovili, da je M.G. tega dne odšel v gozd delat butare. Med hojo po gozdu mu je na ledu spodrsnilo, padel je po pobočju navzdol. K sreči mu je uspelo, da seje priplazil do bližnje gozdne poti, kjer so ga našli.
Zaradi težko dostopnega terena so v reševalni akciji sodelovali tržiški gorski reševalci in dežurni zdravnik. Ponesrečenega M.G. so prenesli do reševalnega avla, ki gaje odpeljal v jeseniško bolnišnico. Zdravniki so ugotovili hude poškodbe. H.J.
OSMRTNICA
V 82. letu nas je zapustila draga mama. babica, tašča in teta
JOŽEFA REZAR - PEPCA
z Golnika, roj. Rozman, Mahavova Pepea iz Križev
Od nje se bomo poslovili v Goricah, v četrtek, b.
5. februarja, od 16. ure daje v
februarja 2003. ob 15. uri. mrliški vežici v Goricah.
Žara bo od srede.
Žalujoči: hči Ivanka z družino, zet Branko s sinovi ter ostalo sorodstvo Kovor, Golnik, 2. februarja 2003
Marko Golobic, vodja republiške volilne komisije
Ob volilno pravico samo s sodno odločbo
Na pobudo ocene ustavnosti Društva za teorijo in kulturo hendikepa ter državljana Klemna Jakliča je Ustavno sodišče presodilo, da je 47. člen zakona o referendumu in ljudski iniciativi v nasprotju z ustavo. Državni zbor mora neustavni člen zakona spremeniti tako, da izenači glasovalno pravico polnoletnih slovenskih državljanov ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče. Povedano drugače, že na referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in Nato se bodo lahko "za" ali "proti" izrekli vsi Slovenci, ki volijo na diplomatsko konzularnem predstavništvu, denimo, v Buenes Airesu. Izrekli pa se bodo lahko tudi o tem, kako bodo v matični domovini odprte trgovine. Kajpada, če do referenduma o odpiralnem času trgovin sploh pride.
Se na republiški volilni komisiji že pripravljate na referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in Nato?
"V razpravo o obliki in načinu izvedbe referendumov republiška volilna komisija ni vključena, kar pomeni, da stopimo v izvrševanje odloka in zakona z dnem, ki je z razpisom določen kot dan začetka volilnih opravil. To pomeni, ko bo državni zbor sprejej odlok o razpisu referendumov in bo poleg vprašanja določil tudi dan glasovanja ter dan, s katerim začnejo teči roki opravil za izvedbo referendumov, bo postopek stekel tudi pri nas. Seveda pa že zdaj razmišljamo o tem, kako bomo v tako kratkem roku, kot nam ga je ustavno sodišče v svoji zadnji odločbi dalo na voljo, izvedli glasovanje v tujini. To namreč zahteva določeno organizacije)."
Določba ustavnega sodišča velja za referendume, ki zadevajo vprašanja na ravni države. Bodo Slovenci, ki živijo v tujini, odločali tudi o odpiralnem času trgovin, v kolikor bo do referenduma prišlo?
"Že doslej je zakon o referendumu in ljudski iniciativi določal, da imajo pravico glasovati vsi državljani, ki imajo pravico voliti v državni zbor; se pravi, tudi državljani Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča na območju naše države. Način uresničitve te pravice pa jc bil takšen, da je lahko izseljenec glasoval samo na volišču v Sloveniji, ne pa tudi na diplomatsko konzularnih predstavništvih ali po pošti. Torej, izseljenci so lahko prišli v Slovenijo in glasovali. Od zdaj bodo lahko izseljenci glasovali bodisi po pošti bodisi na slovenskih ambasadah v tujini. Če bo razpisan referendum o odpiralnem času trgovin, se bo o tem vprašanju odločalo na vseh veleposlaništvih Republike Slovenije v tujini. Izvedena bo vsa procedura, kot to pač zahteva zakon o volitvah v državni zbor, zakon o referendumu in zakon o evidenci volilne pravice. In tako bo poslej na vseh referendumih."
Na nikogaršnjem ozemlju
Je to, kako bodo odprte trgovine v Zgornjem Kašlju res tako pomembno nacionalno vprašanje, da bodo o tem odločali, denimo, v Buenes Airesu?
"Kakršna koli drugačna rešitev bi zahtevala dopolnitev ali spremembo ustave v delu, ki govori o zakonodajnem referendumu. Državljanske pravice in dolžnosti so urejene z zakonom in kadar koli gre za zakon, po ustavni ureditvi ne moremo izključevati državljanov, ki živijo v tujini. Brez ustavne spremembe se ne da ločiti referendumov tako, da bi opredeljevali referendume o navadnih zakonih, referendume o dvotretjinskih zakonih, ali referendume posvetovalne narave, ki so nacionalnega pomena. Dejansko je narava referenduma prej politična kot pravna. Po eni strani je prav, da se tudi o teh stvareh glasuje na predstavništvih v tujini, praksa pa bo pokazala, kako bo to vse skupaj teklo. Še zlasti, če vzamemo na eni strani zelo pomemben referendum o ez in Natu, na drugi strani pa morebitni referendum o odpiralnem času trgovin."
Boste prebivalce spornih zaselkov v piranski občini, mislim na
Škrilje, Škode line in Mline, tudi povabili na referendume?
"Kako je to natančno, ne vem. Republiška volilna komisija neposredne /veze s tem nima. Če je oseba vpisana v volilni imenik, obvestilo dobi, vse pa jc odvisno od naslova stalnega prebivališča. Če gre za naselje v Sloveniji oziroma, če naselje spada pod geodetsko upravo, ki je na območju naše države, potem volivci obvestilo dobijo. V nasprotnem primeru ga ne dobijo, saj zakon o ustanovitvi občin ta naselja izključuje. V volilni imenik je vpisan tisti, ki ima stalno prebivališče na območju Republike Slovenije. Zaselke, ki jih omenjate, zakona izključena zakon i/ območja piranske občine do rešitve mejnega vprašanja izključuje. Imajo pa ljudje na tem območju pravico glasovati kot slovenski državljani, ki nimajo stalnega prebivališča v Slovenji. Seveda, če slovensko državljanstvo imajo. Do rešitve tega vprašanja imajo status izseljencev, če smem tako reči."
Glede na odločbo Ustavnega sodišča sta bila torej referenduma o Slovenskih železnicah in vračanju vlaganj v Telekom protiustavna.
"Očitno je temu tako. Zakon je namreč izrecno določal, da se za izvedbo referenduma ne uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor, ki ureja glasovanje po pošti v tujini in na diplomatsko konzularnih predstavništvih. Ustavno sodišče je odločilo, da sc za glasovanje po pošti v tujini postavi petnajstdnevni rok, kar pomeni, da se petnajst dni pred dnevom glasovanja še sprejmejo vloge za glasovanje po pošti. Za tiste, ki bodo glasovali na diplomatsko konzularnih predstavništvih in so vpisani v volilni imenik izseljencev, pa veljajo ista pravila, kot na voliščih v Sloveniji: pred glasovanjem se bodo morali izkazati z osebnim dokumentom."
Sistem avtomatizma
Koliko bo izvedba referenduma v tujini vso stvar podražila?
"Zaradi odločbe ustavnega sodišča bodo stroški izvedbe referenduma seveda višji, ne pa toliko višji, da bi slovenskim državljanom, ki živijo v tujini, volilno pravico upravičeno kratili. Sicer pa je tako, da po obstoječi pravni ureditvi ne moremo govoriti o
vseh državljanih Republike Slovenije v tujini, ampak le o potencialnih volivcih, kajti najprej morajo biti vpisani v volilne imenike. Od lani imamo stalne volilne imenike izseljencev, v katerih je za zdaj vpisanih šele približno pet tisoč petsto volivcev. Ker se volilni imeniki nenehno dopolnjujejo, je težko reči, koliko je potencialnih volivcev po posameznih državah, dejstvo pa je, da se vsi niti ne bodo vpisali. Do volitev leta 2000 jc bil uveljavljen način, da se je moral izseljenec pred volitvami prijaviti. Zanimivo je, daje bil interes takrat bistveno večji kot zdaj, ko je dana možnost, da pride na diplomatsko konzularno predstavništvo in se - bom rekel - enkrat za vselej vpiše v volilni imenik izseljencev ter glasuje, ne da bi pred tem kar koli storil. Menim, da se je interes izseljencev (pri čemer mislim na vse, ki živijo zunaj meja Slovenije), da odločajo o zadevah v matični domovini zmanjšal preprosto zato, ker so bili do zdaj navajeni, da se jih je na volitve posebej opozarjalo oziroma so morali nek dejaven odnos pokazati že pred samim dnevom glasovanja. Zdaj pa je tako, da dobi izseljenec obvestilo, da je vpisan v volilni imenik in da lahko na predstavništvu glasuje; če želi glasovati na volišču v Sloveniji ali po pošti, pa mora to posebej sporočili. Povedati je treba še to, da so pri vseh različnih načinih glasovanja, ki jih poznamo, izseljenci na nek način celo v boljšem pravnem položaju, saj lahko po pošti glasujejo ne glede na razlog, zakaj na predstavništvo ne morejo priti; v Sloveniji pa lahko po pošti glasujejo le osebe, ki so v bolnici, zaporu, zdravilišču ali v Slovenski vojski. Hočem skratka reči, daje postalo glasovanje v tujini precej preprosto, udeležba pa pada. Priznati pa je treba, da tudi doma interes za volitve pada."
Koliko polnoletnih slovenskih državljanov je zaradi takšnega ali drugačnega vzroka brez volilne pravice?
"Tega podatka vam ne dam, saj bi bila to dejansko razlika med številom polnoletnih državljanov in številom tistih, ki so vpisani v evidenco volilne pravice. Na območju Republike Slovenije velja sistem avtomatizma. To pomeni, da je vsak, ki je dopolnil osem-
najst let, ima stalno prebivališče prijavljeno na območju Republike Slovenije in zanj ne obstaja sodna odločba o odvzemu poslovnih sposobnosti bodisi zaradi samodejno vpisan v volilni imenik. Pri izseljencih je postopek nekoliko drugačen. Najprej mora zahtevati vpis v evidenco, na temelju katere se delajo volilni imeniki. Ko je to urejeno, velja do izbrisa zaradi smrti, preselitve v Slovenijo in tako naprej."
V katerem primeru izda sodišče odločbo o odvzemu poslovnih sposobnosti in posledično volilne pravice?
"Ob predpostavki, da je nekdo državljan, lahko volilno pravico izgubi s sodno odločbo v primeru umske prizadetosti ali podaljšanih roditeljskih pravic zaradi umske prizadetosti. Drugega razloga za odvzem volilne pravice pa ni."
V praksi torej ni primera, ko bi nekdo ostal brez volilne pravice, kljub zdravi pameti, če smem tako reči?
"Lahko gre izključno za vprašanje interpretacije zakona. Recimo, sodišče izda sodno odločbo, s katero je nekomu odvzeta poslovna sposobnost, v obrazložitvi odločbe pa vzrok odvzema ni naveden. V tem primeru lahko pride do odvzema volilne pravice. Vendar, če pride do pritožbenega postopka se volilna pravica ponovno vzpostavi. Ne poznamo pa pri nas odvzema volilne pravice zaradi kakršnega koli kaznivega dejanja. Hipotetično bi bil lahko vsak, ki je obsojen na zaporno kazen, izvoljen na katero koli državno funkcijo."
Glede na to, da so volitve vsake štiri in pet let, predvidevam, da imate v vmesnem obdobju precej prostega časa. Kaj na republiški volilni komisiji med tem počnete?
"Prostega časa je čedalje manj oziroma, ga sploh ni več. Štiriletni oziroma petletni roki se med seboj kot veste ne pokrivajo, ampak se periodično ponavljajo. Leta 1999 smo imeli referendum o TET 3, leta 2000 volitve v državni zbor in nadomestne volitve v državni svet ter referendum za ustanovitev občin. Leta 2001 jc bil referendum o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo. Letošnje leto smo začeli z referendumi in se bo to še nadaljevalo;
tudi letos bodo razpisane nadomestne volitve v državni svet. Sploh je nadomestnih volitev čedalje več. Poleg referendumov in volitev opravljamo še strokovno in svetovalno vlogo pri lokalnih volitvah. S postopkom pa je tako, da same volitve seveda tečejo od razpisa do dneva glasovanja. Po volitvah pa je treba v dveh ali treh mesecih narediti še končni obračun; v naši domeni je celotno financiranje in arhiviranje volilnega oziroma referendumskega gradiva."
Koliko časa porabite za en referendum?
"Z enim referendumom se ukvarjamo tri do štiri mesece."
Dvajset milijonov za tiskovno središče
Kolikšen je letni proračun republiške volilne komisije? Od kod dobite sredstva za izvedbo nepričakovanega referenduma?
"Tisto, kar je vnaprej predvideno, načrtujemo ob pripravi proračuna. Na primer, stroški za držav-nozborske volitve, ki bodo leta 2004, so v proračunu že upoštevani. Medtem ko volitve v evropski parlament, ki so napovedane za 18. junija 2004, v proračunu za leto 2004 niso zajete, saj še nismo postali polnopravni člani EZ. V primeru referendumov, ki so nepredvideni, pa velja zakon o javnih financah. To pomeni, da nam vlada odobri sredstva iz proračunske rezerve, ki jih porabimo skladno s sklepi republiške volilne komisije. Morebitni presežek sredstev pa vrnemo nazaj v proračun. Ocena stroška enega referenduma znaša več kot pol milijarde tolarjev; znesek zajema organizacijo, tiskovna središča in plačilo zunanjih sodelavcev. Končen podatek pa je navadno nekoliko nižji, kar je odvisno od obsega dejavnosti. Pri zadnjih referendumih je bil interes sredstev javnega obveščanja tako majhen, da tiskovnega središča v Cankarjevem domu nismo organizirali, s čimer smo reci in piši prihranili dvajset milijonov tolarjev. Nadalje je višina stroškov odvisna od javnih objav in od dolžine tekstov, pa tudi od letnega časa. Pozimi, denimo, imamo večji strošek čiščenja, nekatera volišča so dodatno ogrevana in tako naprej. Tako da določene variacije znotraj deset odstotkov vedno obstajajo. Večina stroškov pa je dejansko fiksnih. Če vzamemo, da na referendumu dela enaindvajset tisoč ljudi in da vsak dobi deset tisoč, znese to dvesto deset milijonov. Tega pač ni mogoče kdo ve kako zmanjševati. Niti števila volišč ne moreš zmanjševati, ne da bi posegel v volilno pravico. To bi pomenilo zaprtje majhnih volišč, ki so v glavnem na podeželju in druga od
drugega precej oddaljena. Volišče pa mora biti dostopno vsem."
Zakon o evidenci volilne pravice med drugim ureja tudi pritožbo zoper volilni imenik. Koliko pritožb povprečno prispe na vaš naslov? Znan je primer zamenjave dvojezičnih obvestil, ko so slovensko madžarska obvestila pri-romala na Obalo.
"V primeru, ki ga omenjate, je šlo za tehnične pomanjkljivosti, ki se v tehnologiji izvedbe pač dogajajo. Na splošno pa je teh pritožb izredno malo. Volilni imeniki so javni, kar pomeni, da jih lahko vsak vidi. Zahtevek za popravo volilnega imenika je mogoče ustno ali pisno vložiti na upravni enoti, kjer so volilni imeniki razgrnjeni. Postopek je zelo hiter. Ker se volilni imeniki izpisujejo računalniško, se namreč lahko dogodi, da nekdo v volilni imenik ni vpisan. V tem primeru je mogoče glasovati s potrdilom, ki ga izda upravna enota. Če se zahtevku na "licu mesta" ne ugodi, je v Sloveniji tudi na sam dan glasovanja mogoče ugotovili, ali je nekdo, recimo zaradi tehničnih vzrokov, pomotoma izpadel. Skratka, pritožbe zaradi nevpisa v volilni imenik se večinoma uredijo že pred dnevom glasovanja. Več problemov je pri obvestilih o volitvah, kar pa spet ni ovira za glasovanje, saj samo z obvestilom ne opraviš nič. Povprečno se vrne od tri do štiri tisoč obvestil. Bodisi zaradi tega. ker so ljudje prijavljeni na naslovu, na katerem sicer ne stanujejo in se sprejem obvestila zavrne bodisi zato, ker v nekem nabiralniku pristanejo Iri namesto dveh obvestil. Nekaj tovrstnih napak seveda je, vendar nima ne-sprejem obvestila za uresničitev glasovanja nobenih pravno formalnih posledic. Teoretično bi se lahko zgodilo, da bi bila vsa obvestila nekje založena, pa zato še nikomur ne bi bila odvzeta glasovalna pravica."
Do kod so napake z volilnim imenikom še dopustne in od kod naprej ne več?
"Vse kar je nad sedemindevel-deset odstotkov, velja v svetu /a odlično. Govorim o tehnični pripravljenosti volilnih imenikov. Za sprejemljivo velja od petindevetdeset odstotkov naprej. Torej, pet odstotkov lahko na dan glasovanja še popravljaš s potrdili. Če pa v volilnih imenikih manjka več kot pet odstotkov volivcev, velja to Že za zelo hudo napako tistih, ki volitve pripravljajo. To pomeni, da že lahko manipuliraš z določenim delom volilnega telesa. Pri nas točnost volilnega imenika že pre' sega devetindevetdeset odstotkov. Povedano drugače, glasovanja s potrdili je relativno malo."
Marjeta Smolnikar foto: Gorazd Kavčič
JorekM. februarja 2003
GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si
GORENJSKI GLAS «15. STRAN
Razvojne spodbude, ne pa državne pomoči
Ministrstvo za gospodarstvo bo letos za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti namenilo 7,1 milijarde tolarjev.
gospodarski komentar
□
Zmuzljivo okrevanje
Ljubljana - Skupaj z denarjem javnega sklada za malo gospodarstvo in pospeševalnega centra za malo gospodarstvo bo letos za to na razpolago skoraj 11 milijard tolarjev.
Kot je na nedavni novinarski konferenci povedala državna sekretarka za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti mag. Mateja Mešl, želijo z razvojnimi spodbudami odpraviti pomanjkljivosti in zaostanke v slovenskem gospodarstvu, ki jih kažejo študije in primerjave z razvitejšimi gospodarstvi. Pred kratkim so objavili enajst razpisov v skupni vrednosti 3,6 milijarde tolarjev, do konca februarja pa jih bodo še Pet. Denar, ki ga bodo razdelili na Podlagi teh razpisov, je namenjen dobrim podjetjem, ki rabijo še dodatne spodbude za stabilno poslovanje, ne pa slabim, ki kapitalsko ne ustrezajo in se še niso prilagodila konkurenčnim tržnim razme^ ram.
Z javnim razpisom za delovanje tehnoloških centrov, tehnoloških Parkov in inkubatorjev želijo spodbujati razvoj inovativnega okolja, ki bo malim in srednje velikim podjetjem omogočalo boljši dostop do znanja, rezultatov raziskav, novih tehnologij in drugih storitev. S spodbujanjem razvoja Podjetniških inkubatorjev na univerzah, za kar naj bi letos namenili 40 milijonov in prihodnje leto 64 milijonov tolarjev, naj bi povečali- pretok znanja med izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter gospodarstvom. Ministrstvo se je za sofinanciranje delovanja inkubatorjev, v katerih naj bi preverjali ideje in jih spreminjali v podjetniške možnosti, odloČilo predvsem zato, ker podatki kažejo, da majhna podjetja hitreje Umirajo kot nastajajo in ker je med njimi zelo nizek delež, podjetij z inovativnimi izdelki. Država bo letos denarno spodbujala tudi Prve korake najmanjših (mikro) in malih podjetij na mednarodnih tr-
gih. V Sloveniji jc namreč še veliko takšnih podjetij, ki so izključno usmerjena v lokalni trg in nimajo ne sposobnosti in ne znanja za nastopanje na tujih trgih. Ministrstvo jim pri tem želi pomagati, letos bo za to na razpolago 50 milijonov tolarjev, posamezno podjetje pa bo lahko dobilo največ milijon tolarjev.
Spodbude tudi za naložbe v tujini
Za spodbujanje malih in srednje velikih podjetij pri izvozu, predvsem pri "osvajanju" novih trgov, povečevanju tržnega deleža na obstoječih trgih in za pridobivanje strateških partnerjev v tujini bo na razpolago 250 milijonov tolarjev. Država bo letos namenila 400 milijonov in prihodnje leto še 200 milijonov tolarjev za spodbujanje neposrednih tujih naložb, ki bodo ugodno vplivale na zaposlovanje, prenos znanja in tehnologij, skladnejši regionalni razvoj in povezovanje tujih investitorjev s slovenskimi podjetji. In zakaj bo ministrstvo zagotovilo 400 milijonov tolarjev tudi za naložbe slovenskih podjetij v tujini? Kot je pojasnila državna sekretarka mag. Mcšlova, jc to pomembno za krepitev obstoječih trgov in odpiranje novih, prenos znanja in tudi za zniževanje stroškov. Nekatera podjetja v Sloveniji so zaradi stroškov dela že prisiljena prenašati del proizvodnje v države, kjer je cenejša delovna sila, doma pa ohranjajo razvojno dejavnost. Za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celovitih sistemov stalnih izboljšav, med katere sodi tudi sistem "dvajsetih ključev", bodo letos namenili sto milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še enkrat
Mag. Mateja Mešl, državna sekretarka za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti.
več. Za povezovanje podjetij, predvsem povezave različnih podjetij znotraj "dobaviteljske verige", bodo iz proračuna namenili 400 milijonov tolarjev.
Nove pobude za razvoj grozdov
V okviru javnega razpisa za spodbujanje razvoja grozdov bodo letos namenili 350 milijonov in prihodnje 500 milijonov tolarjev. V Sloveniji po besedah državne sekretarke mag. Mateje Mešl že delujejo trije grozdi (avtomobilski, transportni in orodjarski), lani so dobili še osem novih pobud, v naslednjih dveh letih pa bi že lahko imeli skupno štirinajst ali petnajst grozdov, ki jih sestavljajo medsebojno povezana podjetja i/ sorodnih in različnih dejavnosti ter ustanove. Za spodbujanje tržne, tehnološke in kadrovske prenove tekstilnih, oblačilnih, usnjarskih in obutvenih podjetij bo letos na razpolago nekaj več kol 1.1 milijarde tolarjev. Denar
bodo namenili za izboljšanje konkurenčnosti ter uspešnejši nastop podjetij na mednarodnih trgih, še zlasti za tehnološko in kadrovsko prenovo ter za posodobitev dela. Letošnja novost je razpis, s katerimi bodo po občinah spodbudili pripravo prostorske dokumentacije za razvojne potrebe turizma. Država bo letos za to namenila 100 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še 50 milijonov več.
Ministrstvo bo v kratkem objavilo še razpisa za dodeljevanje spodbud za tehnološko razvojne projekte in za spodbujanje prijav podjetij na razpise šestega okvirnega programa Evropske unije, ob koncu tega meseca ali v začetku prihodnjega pa še razpise za spodbujanje domačih naložb (z upoštevanjem regionalnih meril), naložb v nove tehnologije in razvoja turističnih podjetij. Na podlagi teh razpisov bodo med upravičence razdelili okoli 2,5 milijarde tolarjev razvojnih spodbud.
Cveto Zaplotnik
Dr. Robert Volčjak,
Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Le kdo bi si bil mislil. Še pred tremi leti seje svetovni gospodarski razcvet zdel neustavljiv. Danes pa vrnitev na vzdržno in vzneseno gospodarsko rast izgleda še bolj z.muzljiva kot še pred letom dni. Ameriško gospodarstvo gre po besedah predsednika centralne banke Gre-enspana skozi tako imenovano "mehko obdobje". Evropski problemi in težave postajajo vse bolj podobni japonskim. Latinska Amerika pa samo še čaka. kdaj se bo sesulo še eno njeno gospodarstvo, tokrat ve-nezuelsko. Tudi preostala tržna gospodarstva lahko samo čakajo in upajo na trenutek, da se bo korak svetovne rasti kmalu pospešil. Borze po vsem svetu se šibi/o zaradi negotovosti ob morebitni ameriški vojni za iraško nafto in posledično visokih cen črnega zlata na svetovnih trgih.
Celo največji optimisti težko ostajajo dobro razpoloženi, ko govorijo o letošnjih pričakovanjih tako za največje svetovno gospodarstvo kot tudi za ves preostali svet. Skoraj vsi podatki o ameriškem gospodarstvu, objavljeni od začetka leta, so se izkazali za slabše od pričakovanih, kar bi delno lahko pripisali tudi vztrajnemu optimizmu ekonom skih napovedovalcev samih. A če na stvar pogledamo objektivno, hitro opazimo, da gre ameriškemu gospodarstvu ta trenutek bolj slabo. Trenutni podatki kažejo na šibko industrijsko proizvodnjo, nizko poslovno zaupanje in investicije, razočarajočo prodajo v trgovini na drobno, naraščajočo nezaposlenost in celo padec zaupanja potrošnikov. Predsednik Bush je skušal izkoristiti mračno gospodarsko klimo, ko je pretekli mesec iskal podporo svojemu zadnjemu paketu za spodbudo gospo darstvu, predvsem z znižanji davkov. A tako strokovna kot navadna javnost že dvomita o uspehu Bushovih gospodarskih načrtov.
Negotovost, ki je zajela ZDA, se nezadržno širi tudi drugam, saj imajo dogajanja v ameriškem gospodarstvu dokaj velike neposredne in posredne posledice na gospodarsko aktivnost drugod. Kako tesna je ta povezava, se je pokazalo pred dvema letoma, ko je najprej sicer koza ta, da je Evropa imuna na ameriške bolezni, a so se evropske dežele kaj kmalu morale naučiti precej bolečo lekcijo in skupaj z "velikim bratom" na oni strani atlantskega oceana zapadle v recesijo. Nemškemu gospodarstvu, ki je najpomembnejši izvozni trg slovenskih podjetij, letos že grozi ponovna recesija, saj so nemški gospodarski strokovnjaki že popravili navzdol svojo napoved za letošnjo nemško gospodarsko rast. Ta naj bi znašala pičel odstotek. Na potezi je zdaj Evropska centralna banka, ki bo že v prihodnjih dneh spet odločala o višini obrestnih mer v evro območju.
Če lahko sklepamo iz mračnih obrazov udeležencev Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davo.su pretekli teden, ostajajo gospodarski izgledi za bližnjo prihodnost precej temni. Iz. izkušenj preteklih let bi morali potegniti oster sklep, da potrebujejo mnoge drŽave strukturne gospodarske spremembe, ki bi naredile njihova gospodarstva bolj prožna in bolj prilagodljiva na zunanje šoke in udarce. V dobrih časih namreč vrli politiki in gospodarstveniki pogosto prelagajo težke odločitve na kasneje, ko pa je velikokrat že prepozno.
Kolektor in Domel utrdila sodelovanje
Železniki - Predsednika uprav družb Kolektor iz Idrije in Domel iz Železnikov, Stojan Petrič in Pavle Demšar, sta v četrtek podpisala dolgoročno pogodbo o dobavi komutatorjev do konca leta 2005.
Obnova pošt in nove storitve
V kranjski poslovni enoti Pošte Slovenije posodabljajo poslovanje, obnavljajo prostore in uvajajo nove storitve.
Kranj - Na Gorenjskem skrbi za nemoten poštni promet kranjska Poslovna enota Pošte Slovenije, ki po prometu, prihodkih in zaposlenih predstavlja skoraj 10-odstotni slovenski delež. Ta delež želijo v prihodnje ne le ohranjati, ampak ga z uvajanjem novih storitev tudi povečevati.
Kot navaja direktor poslovne enote mag. Miran Čehovin, so s Pospešeno naložbeno dejavnostjo V Preteklosti vzpostavili pogoje za kakovostno delo. V zadnjih letih So /gradili in posodobili kar šestintrideset poslovnih prostorov. Nove poštne objekte so /gradili v Gozd Martuljku, Begunjah, Bledu, Lescah, Hrušici, Stražišču in Kamni Gorici, prenovili so jih v Mojstrani, Blejski Dobravi. Tr/i-^ Naklem, Šovodnju, Kranju. Krizah, Preddvoru, Bohinju, Br-n'ku. Bohinjski Beli, na Plavžu na •pšenicah, v Dupljah, na Trati pri ^kofji Loki, na glavni pošti v Kranju, Žabnici, Žirovnici in v
Poljanah. Lani so pošto Kranj -Primskovo preselili na dostopnejšo lokacijo, razširili so prostore v pošti Mavčiče, se vključili v izgradnjo poslovne stavbe v Gorenji vasi in začeli obnavljati del odkupljenih prostorov stare šole v Cerkljah, kjer bodo uredili prostore nove pošte. Na Trati pri Škofji Loki so odkupili večji poslovni objekt, kamor bodo predvidoma prihodnje leto zaradi reševanje prometnih razmer ob avtobusni postaji preselili glavno pošto. Letos načrtujejo dokončanje pošte v Cerkljah, Gorenji vasi in v Selcih ter uskladitev z Občino Bled o gradnji pošte v Gorjah. Za uredi-
Srečanje vodilnih delavcev Merkurja
Kranj - Več kot dvesto vodilnih in vodstvenih delavcev delniške ,ru/-hc Merkur in podjetij Skupine Merkur iz Slovenije, Hrvaške, Ma-I., ,.°n'.ie. Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Rusije, Češke, Nemčije, ^aiije jn poijv;!^ sc jc v pCtek in soboto zbralo v Portorožu na že tra-
?U)nalnem srečanju. V petek so razpravljali predvsem o problemih oskrbi podjetij v tujini, finančni politiki, poslovnem načrtu, novih SlnJ6- n' nač'n' poslovanja z. glavnimi kupci ter o nadaljnji širitvi UaU^"ne Merkur na tuje trge. V soboto so prisluhnili še zunanjim pre-^|.atcljem. Leonardo Peklar iz Sociusa je govoril o posledicah glo-jj? ''acije, minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik je opisal rj .cnsko pot v Evropsko unijo po končanih pogajanjih, mag. Tadeja ho i*181" v/ Centra za mednarodno konkurenčnost pa je predstavila pri-n°st maloprodaje v očeh potrošnikov. C.Z.
tev prostorskih razmer se dogovarjajo še v Srednji vasi, Bohinjski Bistrici in Podnartu, pripravljajo pa tudi investicijsko tehnično dokumentacijo za obnovo pošte v Radovljici.
Veliko so v zadnjem času napredovali tudi na tehnološkem področju. Nov poštni center v Ljubljani, ki je opremljen z najsodobnejšimi elektronskimi sortirnimi napravami, jc omogočil avtomatizacijo pri distribuciji in predelavi pošiljk, predlani so celovito prenovili informacijsko omrežje, letos načrtujejo še izgradnjo novega poštnega centra v Mariboru.
Pismonoša s šopkom
Klasične poštne storitve vse bolj dopolnjujejo z novimi. V sodelovanju s Poštno banko Slovenije uvajajo novo denarno storitev, na podlagi katere bo možno odpreti transakcijski račun tudi na pošti. Storitev je zanimiva za podjetnike, kmete in druge, saj bo marsikomu prihranila pot do bančnega okenca. Storitev denarnega prometa želijo približati uporabnikom tudi z bankomati. ki že delujejo pri glavni pošti v Kranju, na Planini, v Naklem in na Primsko-vem. Da bi izboljšali turistično ponudbo, so ga postavili tudi pri Bohinjskem jezeru in na novi pošti v Poljanah. Pri večjih uporabnikih že prevzemajo pošto, uvedli so storitev hitrega prenosa paketnih pošiljk v notranjem prometu
HMS. za prenos paketov v mednarodnem prometu pa so se povezali z mednarodnimi poštnimi operaterji DPD in TNT. Uporabniki so zelo dobro sprejeli storitev, pri kateri pismonoša poleg voščilnice prinese na dom tudi šopek rož, igračo ali steklenico dobrega vina. Vsem, ki želijo, dostavljajo tudi pokojnine.
V sedmih letih trije ropi in dva vloma
V kranjski poslovni enoti dajejo po besedah mag. Mirana Čehovi-na velik poudarek tudi izobraževanju zaposlenih (vseh je 509), varstvu pri delu ter varovanju zdravja in življenj. Ker so predvsem pismonoše in zaposleni na poštnih okencih izpostavljeni različnim nevarnostim, vsaj enkrat na leto organizirajo izobraževanje o postopkih in vedenju v primeru ropov. Pri tem morajo predvsem ohraniti prisebnost, natančno opazovati dogajanje in roparja ter čimmanj izpostavljati svoje življenje. Vsi poštni objekti so vključeni v sodobno neprekinjeno tehnično varovanje, dobro pa sodelujejo tudi s policijsko upravo. Prav zaradi učinkovitega dela policije in varnostnih organizacij je na Gorenjskem dokaj malo organiziranih tatvin in ropov. V zadnjih sedmih letih so zabeležili le tri rope. v Gorjah, Žabnici in Begunjah, in vloma v pošti Mavčiče in Gorenja vas. Cveto Zaplotnik
Kolektor se je s pogodbo zavezal, da bo odslej Domelu dobavljal celotno potrebno količino komutatorjev. V Domelu namreč ugotavljajo, da so v idrijskem podjetju pri razvoju sledili njihovim potrebam, hkrati pa pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje / inovativnimi tehničnimi rešitvami ohranjali kakovostne in cenovno sprejemljive komutatorje. Domel je z vrednostjo nakupa 4,5 milijona evrov za Kolektor največji domači kupec, s tem pa se uvršča tudi med prvih šest kupcev komutatorjev, izdelanih na matični lokaciji v Idriji, kjer je ob avtomati-
zirani proizvodnji /a izpolnjevanje obveznosti do Domela zaposlenih 50 delavcev. V Kolektorju pričakujejo, da se bo v prihodnje prodaja Domelu še povečala, kar pa bo predvsem odvisno od prevzemanja proizvodnje sesalnih enot pri izdelovalcih v državah Evropske unije in od selitve te proizvodnje v Železnike.
V Kolektorju so se ob podpisu pogodbe tudi Zahvalili Domelu /a zaupanje, ki je posledica več-desetletnega dobrega sodelovanja. Podjetji sta to sodelovanje ohranjali tudi v letih najtežjih preizkušenj. C.Z.
Elan z novim podpredsednikom uprave
Begunje - Nadzorni svet skupine Elan je na četrtkovi seji potrdil poslovni načrt skupine za letos ter nadaljnja vlaganja v blagovno Znamko Elan na mednarodnem trgu, v razvoj kadrov, v stalno izobraževanje zaposlenih ter za doseganje poslovne odličnosti. Podprl je tudi bolj spodbudno nagrajevanje zaposlenih in dodatno pokojninsko zavarovanje. Ker sc bo dosedanji podpredsednik uprave Zvone Es zaposlil v domačem okolju, v Šaleški dolini, je nadzorni svet na njegovo mesto imenoval Matjaža Šarabona. Na seji so tudi ugotavljali, ela bo povečevanje prodaje odvisno prav od nadaljnjih vlaganj v blagovno /namko. Za trg plovil je še vedno značilna rast, uresničitev načrtov V tej deja\ nosti pa bo odvisna predvsem od proizvodnje in prodaje novih motornih plovil višjega cenovnega razreda oz. večjih dimenzij. C.Z.
Podelili nagrade gospodarske zbornice
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije je v petek v Cankarjevem domu že petintridesetič podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. V skupini velikih in srednjih družb so nagrado prejeli direktorji Vladimir Bahč (TPV Novo mesto), Milan Dolar (Juteks Žalec), Živko Kavs (AET Tolmin), Tina Nastran (Niko Železniki), Zdenko Pavček (Viator&Vektor Ljubljana) in Štefan Plankar (Pekarna Grosuplje), v skupini malih podjetij pa Ludvik Ivanetič (Dy-nacast Lož), Jane/ Kosec (Roltek Dob pri Domžalah) in Branko Ška far (Saubermapher&komunalà Murska Sobota). Od leta 1060, ko so prvič podelili nagrade, do danes se je na se/nam dobitnikov nagrad vpisalo že 249 uspešnih gospodarstvenikov. C.Z.
Skoraj milijarda dobička
Raiffeisen Krekova banka je lani ustvarila 955 milijonov tolarjev dobička.
Kranj - Vodstvo Raiffeisen Krekove banke je na četrtkovi novinarski konferenci predstavilo lanske poslovne rezultate in letošnje načrte.
Kot je povedal predsednik uprave mag. Aleš Zajdela, je bilo lani za banko zelo uspešno, saj,so v primerjavi s prejšnjimi leti dosegli boljše rezultate in tudi presegli številke, zapisane v poslovnem načrtu. Z rezultati so še posebej zadovoljni, ker so se lani ukvarjali tudi z lastninskimi
spremembami in z reorganizacijo banke, ki je zdaj že dokaj usklajena s standardi bančne skupine Raiffeisen. Bilančna vsota je po nerevidiranih finančnih rezultatih ob koncu leta znašala nekaj več kot 93 milijard tolarjev in je bila za tri milijarde tolarjev večja od polletnih pričakovanj in za 22
Siom namesto Toma
Kranj - V Sloveniji še vedno nimamo splošno sprejemljive referenčne obrestne mere, ki bi lahko v celoti nadomestila Tom (temeljno obrestno mero). Pri kratkoročnih poslih je zakon že prepovedal uporabo Toma, pri dolgoročnih pa so rešitve od banke do banke različne.
V SKB banki so se odločili, da bodo februarja v svojo ponudbo uvrstili posojila in depozite z obrestno mero, vezano na novo referenco, ki so jo poimenovali Siom, umaknili pa bodo vse bančne storitve in izdelke, ki so vezani na Tom in vključujejo indeksiranje s preteklo inflacijo. Osnova za določitev Sioma sta trimesečni Euribor in cena tolarskega posojila Banke Slovenije poslovnim bankam na podlagi začasno prodanih deviz. Banka bo Siom izračunavala in objavljala vsak dan na svoji spletni strani (www.skb.si). Vrednost Sioma je, denimo, 25. januarja znašala 7,33 odstotka (2,83 % + 4,50 %). Obrestne mere za posojila in de-
pozite bodo sestavljene iz referenčne obrestne mere Siom in marže, pri tem pa bo višina marže odvisna od ročnosti posla, obsega sodelovanja stranke z banko in pri posojilih tudi od bonitete stranke. Medtem ko pri kratkoročnih posojilih ni sprememb, pa je pri dolgoročnih z ročnostjo od enega do treh let obrestna mera Siom + 2,60 % in pri posojilih, najetih za dobo od treh do sedmih let, Siom + 2,95 %. Na dan 25. januar, ko je bil Siom 7,33 odstotka, bi obrestna mera znašala 9,93 odstotka oz. 10,28 odstotka. Že sklenjene pogodbe, vezane na Tom, se po uvedbi Sioma ne bodo spreminjale do konca pogodbenega obdobja. C.Z.
odstotkov večja kot leto prej. Dobička je bilo 955 milijonov tolarjev, po mednarodnih finančnih standardih pa skoraj 1,3 milijarde tolarjev. Pri posojilih podjetjem so v primerjavi s predlani dosegli 36-odstotno povečanje, pri zbranih bančnih vlogah pa 20-odstot-r1i porast.
Letošnje leto bo po besedah članov uprave v znamenju nadaljnje umirjene rasti obsega poslovanja, povečanja števila zaposlenih in odpiranja novih prodajnih poti. Strankam bodo ponudili tudi nekatere nove izdelke in storitve, med drugim tudi ugodna nenamenska gotovinska posojila, zavarovana s hipoteko, ki so na slovenskem bančnem trgu še vedno redkost. Posamezniki in samostojni podjetniki, ki bodo izpolnjevali kreditne pogoje, bodo takšno posojilo lahko najeli od februarja dalje, pri tem pa bo največji znesek posojila z nespremenljivim obrokom v evrih in odplačilno dobo do petnajst let znašal približno deset milijonov tolarjev. Višina posojila bo odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca in morebitnih soplačnikov ter uradno ocenjene vrednosti stanovanjske ali poslovne nepremičnine, ki jo bo banka vzela kot hipoteko za zavarovanje posojila.
Cveto Zaplotnik
Lastninske spremembe
Kranj - Iz družbe Sava so sporočili, da so v petek prodali osem milijonov delnic Nacionalne finančne družbe (NFD) 1 Investicijski sklad in 14.5 milijona navadnih delnic NFD 2 Investicijski sklad, iz Petrola pa so isti dan sporočili, da so jih prav toliko kupili. Sava ima po prodaji še 14,37 odstotka delnic NFD 1 in 11,08 odstotka delnic NFD 2. Uprava družbe Gozdno gospodarstvo Bled pa je v četrtek objavila, daje NFD 1, ki ga upravlja Nacionalna finančna družba, postala lastnica in imetnica 91.724 delnic GG-ja in s tem lastnica kvalificiranega deleža v višini 14,99 odstotka.
C.Z.
Stotisoči naročnik ISDN
Ljubljana - V Telekomu Slovenije so v petek vključili v promet stotisočega naročnika v digitalnem omrežju integriranih storitev ISDN v osnovnem dostopu, kije namenjen predvsem občanom, obrtnikom in manjšim podjetjem. Prvega naročnika v tem omrežju so vključili ob koncu 1995. leta, nato seje zanimanje za ISDN povečevalo iz leta v leto. Samo lani so vključili 26 tisoč tovrstnih priključkov, podobno pa načrtujejo tudi za letos. Po številu priključkov ISDN na sto prebivalcev se Slovenija že uvršča med razvitejše države. C.Z.
Kakšen donos lahko pričakujete pri obveznici?
Slovenija odprla nepremičninski trg
Kranj - Slovenija je 1. februarja v skladu z Evropskim sporazumom odprla nepremičninski trg za vse državljane Evropske unije. Medtem ko so doslej nepremičnine v Sloveniji lahko kupovali le državljani iz držav Evropske unije, ki so prej vsaj tri leta bivali v Sloveniji, od sobote dalje te omejitve ni več. Pri tem velja načelo vzajemnosti, kar pomeni, da slovenski državljani lahko kupujejo nepremičnine v državah Evropske unije pod enakimi pogoji, kot jih tujci pri nas. Slovenija je v pogajanjih z Evropsko unijo dosegla tudi to, da bo prvih sedem let članstva v uniji lahko zaščitila nepremičninski trg, če se bo morebiti izkazalo, da ji odprtost povzroča prevelike motnje.
C.Z.
Dražja naročnina
Kranj - Telekom Slovenije je s L februarjem na podlagi odločbe agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto podražil telefonsko naročnino, zadržal cene telefonskih klicev na dosedanji ravni in pocenil nekatere storitve v notranjem in mednarodnem prometu, ki niso v pristojnosti agencije.
Za enojni priključek je skupaj z davkom na dodano vrednost po novem treba odšteti 2.568 tolarjev naročnine in za dvojnega 2.088 tolarjev, kar je dobrih devet odstotkov več kot prej. Sprememba klicne številke na naročnikovo zahtevo stane 7.200 tolarjev (prej 11.525 tolarjev), sprememba podatkov naročnika in prenos naroč-
zavod republike slovenije za zaposlovanje
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILKA; d. č. 6 mes.; 20 ur/teden; do 11.02.03: SMAGIN ZDENKA S.P.; C. TALCEV 8B, JESENICE
POMOŽNI DELAVEC
POMOČNIK V KUHINJI; ned. č.; 6 mes. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 04.02.03; ŠUMI ANDREJ S.P., ALPSKA C. 62, LESCE
POSLUŽEVANJE ČISTILNICE UNIFLOK IN MIKANJE; d. č. 3 mes.; 31. del. izk.; tečaj za voznike viličarjev; lahko katerakoli poklic, sola; do 04.02.03; GIBIC0T D.0.0., GORENJESAVSKAC. 12, KRANJ
OBDELOVALEC LESA
DELAVEC V PROIZVODNJI SMUČI; d. 6. 6 mes.; 31 del izk; kat.: B; do 04.02.03; ELAN D.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE
MIZAR
MIZAR; ned. č.; 51. del. izk.; slov. j -gov. in pis.; do 07.02,03; KURNIK FRANC S P. TUPALIČE 80, PREDDVOR
OBLIKOVALEC KOVIN
POSLUŽEVALEC IN UREJEVALEC BRIZGALNIH STROJEV; d. 6. 12 mes.; 3 I. del. izk.; slov. j. - gov, in pis., angl. j. - gov., urej. besedil - osn.; kat.: B; do 12.02.03; TOMAZIČ DAVOR S.P., NA KALU 12, NAKLO; št. del. mest: 2
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
MONTER VODOVOD. INŠTALACIJ; d. č. 3 mes.; 31, del. izk.; kat.: B, do 11.02.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C 44, BLED
MONTER OGREVALNIH NAPRAV
MONTER OGREVALNIH NAPRAV; d, č, 3 mes.; 3 I. del. izk.; kat.: B; do 11.02.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED
STROJNI MEHANIK
DELAVEC V PROIZVODNJI SMUČI; d. č. 6 mes.; 21. del. Izk.; kat." B; do 04.02.03; ELAN O.D., BEGUNJE 1, BEGUNJE
MEHANIK IND. STROJEV IN NAPRAV
VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV PRI PRED. PLASTIKE, d. č 12 mes.; 51, del. izk; do 08.02.03; NOVAK FRANC S P, KIDRIČEVA 26, ŠK, LOKA
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER; d, 6, 5 mes,, 21, del. izk.; kat.: B; do 07.02.03; NAGLIC JERNEJ S. P, BLEIWEISOVA C. 38, KRANJ
VODILNI MONTER ZA GRADBENE ELEKTROINŠI; d. Ó. 3 mes.; 31. del. izk.; org. dela v manjših skupinah; kat.: B; do 11.02.03; ELVO INŽENIRING D.O.O., GRAJSKA C. 44, BLED
AVTOELEKTRIKAR
VZDRŽEVALEC II. - AVTOELEKTRIKAR; d. č. 6 mes.; 21. del. izk.; do 07.02.03, AERODROM D.D. U„ ZG. BRNIK 130A, BRNIK-AERODROM
PTT PROMETNIK
TELEFONIST - INFORMATOR; ned. č; 6 mes, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 04.02.03; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, C 1. MAJA 59. KRANJ
TISKAR ZA TISK S PLOSKVE
POMOŽNI TISKAR - REZAČ; ned. č.: 31, del. izk.; natančnost; kat.: B; do 08.02.03; ADOZ TISK D.O.O., LAZE 14, KRANJ
SLIKOPLESKAR
SUKOPLESKAR: ned č; 3 I. del. izk; kat.: B; do 12.02.03; BOLIC BORKAS.P., KIDRIČEVA 4B, KRANJ
AVTOLIČAR
LIČAR II; d. č. 5 mes.; 51; del. izk.. slov. j. - gov. in pis.; kat.: B; do 04.02.03; CREINA KRANJ, UL. MIRKA VADN0VA 8, KRANJ
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 12 mes.; 5 I. del. izk.; kal.: B; do 04.02,03; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; do 07.02.03; GRILC FRANC S.P, ČRNIVEC 10A, BREZJE
ZIDAR ZA FASADE IN STROJNE OMETE; d. c. 9 mes.; 1 I. del, izk.; kat,: B; do 07,02.03; VAJDEC DAMJAN S.P, UL. PR-VOBORCA 6, JESENICE
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK AVTOMEŠALCA; d, č. 6 mes.; 51, del. izk.; kat.: B,C; do 11.02.03; REŠET D.0,0., HUJE 9, KRANJ
PRODAJALEC
PRODAJNI POSREDNIK; d, č, 6 mes,; slov. j. - gov, m pis, do 15.02.03; JANCOMM D.O.O., RETNJE 54, KRIŽE
PRODAJALEC; d. č, 12 mes; angl. j. - gov.; urej. besedil - osn.; kat.: B; do 04.02,03; PROMONTANA D.O.O., KOROŠKA 5, KRANJ
PRODAJA OSN. ZAŠČITNE OPREME; d. č. 3 mes.; kat.: B; do 07.02,03; JAZBEC JOŽE S.P, SEBENJE 52, KRIŽE
KUHAR
KUHAR, ned. č.; 1 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; do 04.02.03; ŠUMI ANDREJ S P, ALPSKA C. 52, LESCE
PRIPRAVNIK, d. č. 12 mes.; do 04.02.03; REKAR JANEZ S.P, ZASAVSKA C 13. KRANJ
NATAKAR
NATAKAR; ned. 6.1 1 I. del. izk,; slov. j, - gov. in pis.; do 04.02.03; ŠUMI ANDREJ S P. ALPSKA C. 52, LESCE
STROJNI TEHNIK
KOMERCIALIST NA TERENU, DELO V PISARNI; d. č. 12 mes.; 11. del. izk; angl. j. in nem. j. - gov.; urej. besedil m delo s preglednicami - osn.; kal.: B; do 26.02.03; HENNLICH D.O.O, LINHARTOV TRG 14, RADOVLJICA
TEHNIK VZDRŽEVANJA; d č. 3 mes.; do 04.02.03; SAVA TIRES D.O.O., ŠKOFJELOŠKA C. 6, KRANJ
STROJNI TEHNIK; d, č. 12 mes.; 31, del. izk.; do 09,02.03; LE TEHNIKA D.0,0., ŠUCEVA 27, KRANJ
KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST - PRODAJA POSLOVNIH DARIL; ned. č.; 51. del. izk.; uporaba Interneta - osn ; kal.: B; do 22.02.03; EUROCOM D 0 0, SAVSKA C. 22, KRANJ
GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR-ARMAN; d. č. 11 mes.; 31, del. izk, angl. j. in nem. j - gov. in pis: urej. besedil in delo s preglednicami - osn ; kal. B, do 07.02.03; BELLEVUE D.O.O, ŠMARJETNA GORA 6. KRANJ
EKONOMSKI TEHNIK
TELEFONSKI STUDIO - TRŽENJE, d. č, 12 mes, slov. j. - gov. in pis; do 05.02.03; JURE VALANT S.P, STARA C. 22, NAKLO
KNJIGOVODJA; d. t. 12 mes.; do 14.02.03; MERCATOR-KŽK, BEGUNJSKA UL. 5, KRANJ
UPRAVNI TEHNIK
SODNI ZAPISNIKAR; d. č. 12 mes.; 21, del. izk.; slov, |, - gov. m pis.; urej besedil - osn.; do 04.02.03; OKRAJNO SODIŠČE RADOVLJICA, GORENJSKA C 15, RADOVLJICA: št del mest: 2
ZDRAVSTVENI TEHNIK
MEDICINSKA SESTRA; d. č. 6 mes,; 21, del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl, j. - gov.; delo z bazami pod. - osn, do 07.02.03; DIAGNOSTIČNI CENTER VILA BOGATIN D.O.O, POD SKALO 4, BLED
INŽ. STROJNIŠTVA
INŽ. STROJNIŠTVA; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 14.02.03; LE TEHNIKA D.O.O, ŠUCEVA 27, KRANJ
VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK
PRODAJNI REFERENT; ned. č; angl. j. in nem. j. - gov. in pis, do 08.02.03; SINKOPA D.O.O, ŽIROVNICA 87. ŽIROVNICA
ORGANIZATOR V FITNES CENTRU; d. č. 12 mes.; angl j. in nem. j. - gov.; delo s preglednicami in delo z bazami pod. -osn.; kat. B; do 07.02.03; KANJA PROTECT D.O.O, ŠERCERJEVA UL 18. RADOVLJICA
UNIV. DIPL INŽ. STROJNIŠTVA
NABAVA MAT SREDSTEV IN KOOPERACIJE; ned, č.; 31, del. izk.; nem. j. - gov. in pis; delo s preglednicami in urej besedil - osn.; kat.: B; do 1Í.02.03; ŠIBO D 0.0, KIDRIČEVA C. 90, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
DIPL. INŽ. LABOR. BIOMEDICINE (VS)
VIŠJI LABORATORIJSKI TEHNIK; ned. č.; 1 I. del. izk.; do 11.02.03; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD.ZAPU. BOL. IN ALERG., GOLNIK 36, GOLNIK
DIPL. EKONOMIST
PRIPRAVNIK - STROK. SODELAVEC V TRŽENJU; d. Ó. 12 mes., angl. j. in nem. j. - gov. in pis.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; kat.: B; do 08.02.03; ISKRA MEHANIZMI D.D, UPNICA 8, KROPA
SAMOST KOMERCIALIST - NABAVA IN PRODAJA DOLOČ. BLAG. ZNAMK; ned. č, 51. del. izk.; angl. j, in nem. j. - gov. in pis., urej. besedil in delo s preglednicami - osn, kat.: B; do 22.02.03; EUROCOM D.O.O, SAVSKA C. 22, KRANJ
UNIV. DIPL. PRAVNIK
STROK SODELAVEC; ned. č, 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; urej besedil - osn.; državni pravniški izpit; do 11.02.03; RS OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU, ZOISOVA UL. 2, KRANJ, št. del. mest: 4
delna objava
Ko govorimo o obveznicah, se srečujemo z različnimi donosnostmi. Tako poznamo kuponsko donosnost, tekočo donosnost, donosnost do odpoklica in donosnost do dospetja. Najbolj uporabljena je donosnost do dospetja (YTM), saj omogoča medsebojno primerjavo obveznic in predstavlja enega ključnih dejavnikov pri izboru za nakup. Podatke, ki so potrebni za izračun YTM, najdete v tečajnici Ljubljanske borze. To so: nominalna vrednost, datum dospelosti, tečaj, kuponska obrestna mera in datum zadnjega kupona. V nadaljevanju je prikaz.an poenostavljen postopek izračuna YTM za Republiško obveznico 29. izdaje - RS29. Podatki: nominalna vrednost = 100 EUR, dospelost m 15.1.2012, tečaj = 104%, kuponska obrestna mera = 5,375%, zadnji kupon: 15.1.2003.
Najprej se lotimo izračuna nakupne cene obveznice. To sestavljajo nominalna vrednost obveznice, ki se pomnoži s tečajem na borzi, temu pa se prištejejo še na-tečene obresti za obdobje od zadnjega izplačila. Pri tečaju obveznice poudarjam, da obveznice kotirajo v odstotku od nominalne vrednosti glavnice in ne v absolutnem znesku. Tečaj oziroma cena obveznice je sicer močno odvisna od gibanja tržnih obrestnih mer in se giblje v nasprotni smeri, kot se giblje tržna obrestna mera. Primer RS29: nominalna vrednost je 100 EUR, tečaj, po katerem kotira na borzi, znaša 104% in če to zmnožimo, je obveznica vredna 104 EUR ('= 100 EUR * 104%). Sedaj je potrebno izračunati še obresti z.a obdobje od zadnjega izplačila. Kuponska obrestna mera je 5,375%, kar pomeni, da obveznica prinaša letno
niškega razmerja z ene osebe na drugo v primeru smrti naročnika 3.600 tolarjev (prej 9.600), sprememba naročniškega razmerja oz. lokacije z odjavo 9.600 tolarjev (prej 20.622) in začasna izključitev priključka na naročnikovo zahtevo pod posebnimi pogoji 6.000 tolarjev (prej 10.200). Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto je Telekomu Slovenija potrdila tudi ponudbo dveh naročniških paketov s polnim in enostavnim dostopom, ki pa ju bo lahko uvedla šele 1. junija letos. Naročnina za polni dostop bo za enojni priključek 3.000 tolarjev in za dvojnega 2.580 tolarjev, za enostavni dostop pa 2.340 oz. 1.908 tolarjev. Pri enostavnem dostopu, ki je namenjen naročnikom z malo prometa, bodo pogovori v domačem prometu dražji za 43 odstotkov, v mednarodnem pa za 16. C.Z.
V Celovcu
bo sejem Graditelj
Na celovškem sejmišču bo med 7. in 9. februarjem nova zanimiva sejemska prireditev sejem Graditelj. Na njem bo sodelovalo okrog 350 razstavljavcev, še posebej zanimiva pa bo razstava Gradnja z lesom in izbor Domače mojstrice OBI 2003. V središču pozornosti pomembnega strokovnega sejma v Avstriji bodo gradnja, obnova, sanacija in varčevanje z energijo, alternativne energije in tehnike za ogrevanje, sanitarna oprema ter svetovanje o financiranju, gradbenih materialih in izdelkih iz lesa. Sejem bo odprt med 9. in 18. uro. Za odrasle bodo cene vstopnic 6 evrov, za otroke do 15 let 1,50 evra, za dijake od 15 do 18 let 2,5 evra in stalna vstopnica 13 evrov. Razstavna področja bodo koroški center montažnih hiš, svetovanje za gradnjo in financiranje, gradbeni projekti in izvajalci, ureditev okolice in gradbeni elementi, gradbeni materiali za surovo gradnjo, strešne kritine, konstrukcije in izolacije, ometi, tlaki, in notranja oprema, ploščice, kopalniška in sanitarna oprema ter tehnika za bazene, okna, vrata in senčila, energija in okolje, ogrevalne, instalacijske in druge tehnike, orodja in pribori itd.
(Za 365 dni) 5,375 EUR. Od zadnjega obdobja izplačila obresti je minilo 20 dni (danes smo 4.2.2003), tako da natečene obresti znašajo 0,295 EUR (= 20/365 * 5,375 EUR). Cena obveznice je torej 104 EUR + 0,295EUR = 104,295 EUR. Tako dobljeni znesek samo še pretvorimo v tolarje, pri čemer se uporabi srednji tečaj Banke Slovenije.
V drugem koraku pa izračunamo YTM. Do YTM pridemo, če izenačimo ceno, po kateri smo obveznico kupili, s sedanjo vrednostjo pričakovanih denarnih donosov od te naložbe. Diskontni faktor, ki to izenači, je YTM. To najlažje izračunamo v Excelu s pomočjo funkcije RATE, ki se nahaja v kategoriji finančnih funkcij. Prvi argument funkcije NPER - 9 predstavlja število let do dospelosti (= 2012-2003). Drugi argument PMT = 5,375 EUR predstavlja znesek obresti, ki jih prejmete v letu. Tretji argument PV = 104,295 EUR predstavlja ceno obveznice in mora biti obvezno vnesen kot negativna vrednost, saj z vašega vidika ne predstavlja priliva, temveč odliv denarja! Četrti argument EV = 100 EUR predstavlja nominalno vrednost obveznice, ki bo izplačana ob dospetju. Zadnji argument TYPE = O pa določa, da se obresti izplačujejo konec obdobja, torej za nazaj, po preteku obdobja.
Rezultat funkcije je 4,777 % in pomeni povprečni letni donos do dospetja v višini EUR + 4,777 %, v kolikor bi obveznico držali do zapadlosti in reinvestirali vse prejete kupone. Donos do dospetja je torej nižji od kuponske obrestne mere, kar je posledica višjega tečaja obveznice. Gorati Dolenc GBD, d.d., info@gbd.si
Brezplačno do Klika in Mobe NLB
Domžale - Iz e-Študentskega servisa so sporočili, da so v sodelovanju z Banko Domžale pripravili posebno ugodnost za dijake in študente - brezplačno pristopnino za Klik NLB in Mobe NLB, za kar je sicer redna cena 2.500 oz. 750 tolarjev. Dijaki in študentje lahko uredijo vse potrebno v eni od poslovalnic e-Studentskega servisa, pogoj pa je odprt tekoči račun pri Banki Domžale. Ugodnost bo veljala do konca letošnjega marca. Uporaba Klika NLB omogoča vpogled v stanje in promet na tekočem računu, brezplačni prenos sredstev med računi NLB, plačilo računov, naročilo in blokado čekov, zahtevek za izdajo limita in plačilne kartice ter pošiljanje in sprejemanje sporočil banke. In kaj prinaša mobilna banka Moba NLB? Dijak ali študent lahko s pomočjo mobitela kadarkoli vpogleda stanje in promet na tekočem računu, plača obveznosti preko posebne položnice, prenese denar med računi znotraj bančne skupine NLB, nastavi alarm o prekoračitvi osebnega limita, naroči povišanje limita, veže denar in opravi še kakšno drugo bančno storitev. C.Z.
ÇFIFM GRADITELJ
J -L
za gradnjo, renoviranje in varčevanje z energij
Razstavna področja:
gradbeno svetovanje in financiranje
• gradbeni izvajalci in projektanti
• ureditev okolice in gradbeni elementi
• gradbeni materiali za surovo gradnjo
• mesto srečanja »gradnja z lesom«
• strešne konstrukcije, kritine in izolacije
• ometi, tlaki, finalizacija in notranja oprema
• ploščice, kopalniška in sanitarna oprema ter tehnika za bazene
• okna, notranja in zunanja vrata, senčila
• energija in okolje, svetovanje in tehnika
• center montažnih hiš avstrijske Koroške
• ogrevalna in instalacijska tehnika, hišna tehnika
• pribor za dela sam svoj mojster itn.
Informacije za obiskovalce:
Christian VVallner, telefon: 0043 463/56800-22 e-pošta: wallner@kaerntnermessen.at Odpiralni čas: vsak dan od 9. do 18. ure.
DIE KARNTNER MESSEN
Sejmišče Celovec/Klagenfurt
Torek, 4. februarja 2003
PODJETNIŠTVO IN OBRT / stefan.zargi@g-glas.si_gorenjski glas • 17. stran
Pri reklamah vžge humor
Oglaševalna agencija Pan iz Kranja je na tekmovanju za najboljše reklamne filme v Milanu prvič prejela Epiko, evropsko nagrado za kreativnost. V kategoriji avtomobilizem in vsa oprema, ki spada k avtu, je med skoraj štiristo tekmovalnimi filmi zmagala z reklamnim filmom Eskimo, ki predstavlja gume Eskimo s podmornico.
Kranj - Posebnost tekmovanju je bila žirija, ki so jo sestavljali novinarji marketinških časopisov •z vse Evrope. Tomaž Pangeršič, ki se je udeležil tekmovanja, je povedal, da Pan višje nagrade še ni dobil. Eskimo je bil že nagrajen /. zlato palieo v Portorožu, tudi agencija je v trinajstih letih delovanja že prejela vrsto nagrad, vendar tako visoke in pomembne še ne.
Film Eskimo je bil zasnovan v Kranju, produkcija se je izvedla na Islandiji, telekino v Londonu, tonska produkcija na Danskem. Vanj je bila vključena velika procedura in veliko ljudi, tudi do tristo, kljub temu da gre za zelo kratek film. Najtežje je definirat bri-ef - sporočilo, pravi Tomaž. "Določiti, kam moraš ciljati. Od definicije problema naprej je za nas, oglaševalno agencijo, relativno lahko delo. Oblikuje se zapis, kaj mora družba - kampanja za posamezni oglas pravzaprav rešiti. Potem se začne cel postopek. Najprej zberemo določena sporočila.
nato dodamo vrednosti. Dosledno izpeljana produkcija bo odlične vrednosti že v začetku nastajanja, v ideji. Če daš na začetku v idejo veliko dodane vrednosti in jo potem slabo izpelješ, pa nisi naredil nič. Moraš imeti kontrolo in nadzor nad vsemi fazami, pri izvajanju projekta in nad vsemi ljudi, ki so vanj vključeni, saj s(m)o samo ljudje. Z idejo se morajo spopasti na enak način, razumeti jo morajo, in delovati v tej smeri, da bo v zasnovi izpeljana. Kreativni ljudje morajo ves čas motivirati svojo ekipo, da dela v smeri najboljše rešitve in v smeri prave ideje, kije 'velika ideja'."
Agencija Panje med drugim naredila reklame za ledeni čaj, za Gorenjko, za Adrio airways. Pri svojih reklamah pa ne daje poudarka smo ideji. Vedno je to kombinacija več stvari, pravi Tomaž. To je lahko zvok, glasba, fotografija v filmu, igralska zasedba, način režije, montaže. "Vsak košček v filmu dela zase in če so vsi postavljeni na svojem mestu, potem gre v oči. Mi rečemo temu
Delavke Loke Pro stavkajo
Škofj a Loka - Včeraj so delavke škofjeloškega podjetja Loka Pro, ki je del nekdanjega podjetja Kroj, uresničile svojo namero in začele stavkati. Na nemogoče razmere so z enodnevno stavko opozorile že poleti, vendar se do sedaj razmere niso izboljšale. Tokrat bodo stavkale do izpolnitve stavkovnih zahtev.
Zahtevajo poplačilo novembrske   da dobra četrtina zaposlenih pre-
plačc po kolektivni pogodbi in povračilo prevoza na delo in z dela ter novembrskega regresa za Prehrano, izplačilo decembrske Plače in povračilo stroškov prevoda na delo ter decembrskega regresa. Poleg tega zahtevajo tudi Pisno zagotovilo, da bodo plače v Prihodnje izplačane do 18. v mesecu za pretekli mesec in- pisno zagotovilo o izplačilu zapadlega regresa za letni dopust, o katerem se je stavkovni odbor pripravljen dogovarjati. Nevzdržne razmere se vlečejo že od lanske pomladi, zato so že lani poleti dvakrat slav kale. Vsi zaposleni dobivajo enako minimalno plačo, okoli 70 tisočakov, podjetje pa je lani od države dobilo dobrih 12 milijonov tolarjev pomoči. "Lansko jesen je direktor Gorazd Krajnik dejal.
jema plačo večjo od minimalne. Stanje sc je od lani še poslabšalo, saj delavke tudi za prevoz na delo nimajo več denarja, s plačami pa so v zaostanku že od lanskega novembra. Minulo sredo jim je Krajnik poslal dopis, v katerem je med drugim zapisal, da trenutno ni pogojev za izpolnitev stavkovnih zahtev, če pa bodo delavke vztrajale pri stavki, bo prenehal opravljali direktorsko funkcijo. Delavkam tudi očita, da ne dosegajo predvidenih norm," je povedala Milena Sitar iz Zveze svo hodnih sindikatov Slovenije, območne organizacije Gorenjske. Težave je povzročil lanski izpad proizvodnje, saj je Escada februarja odpovedala vsa naročila, obseg poslov pa se jc zato zmanjšal kar za polovico. Renata Škrjanc
Podjetja v evropskih programih
Jesenice - Ministrstvo za gospodarstvo in Euro Info Genter Ljubljana organizirata v sodelovanju z Razvojno agencijo zgornje gorenjske delavnico o možnostih sodelovanja podjetij v razvojno raziskovalnih Programih Evropskih skupnosti, ki bo v prostorih Razvojne agencije zRornje gorenjske, v petek, 7. februarja, ob 9.30. Lara Černetič iz •lubljanskega Euro Info Centra bo predstavila dejavnost omenjenega Centra, mag. Peter Polajnar z ministrstva za gospodarstvo pa bo preda-Val o 6. okvirnem programu ter o malih in srednje velikih podjetjih v lcm programu. V delavnici bodo predstavili tudi primer Acronija ^scniee, uspešnega nastopa podjetja v 5. okvirnem programu, mag. Mateja Mlakar z ministrstva za gospodarstvo jc svoje predavanje naslovila Eurcka - možnost za podjetje v programih, podobnih 6. okvirnemu programu, predstavili pa bodo tudi podporne storitve formacijsko relejnih centrov. Delavnica je brezplačna. R.Š.
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
*°C d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE
"ECO OIL· 04531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Baaam!." Danes pri oglaševalskih agencijah, tudi tujih, najbolj "seka" briljantcn humor. "Vedno. To je univerzalen jezik in tega imamo vsi radi. Tu se počutimo dobro in ker se dobro počutimo,
"prefiltriramo" in si zapomnimo. In to je namen. Humor je defini-tivno univerzalen jezik. Mogoče celo najbolj razširjen po svetu^ Humor buta! Travm in pritiskov imamo dovolj, humor pa je duši prijeten. Ko sc počutimo dobro, je fino."
V Milanu so reklame presenečale v prvi vrsti z briljantno idejo, ki je bila dosledno izpeljana. Šele v naslednji vrsti je bila izvedba, se spominja Tomaž. Koliko dobra in draga je bila produkcija, je zelo vprašljivo. Tiste nagrajene, najboljše, so bile vse navdušujoče.
Eskimo bo svojo vlogo na festivalih še odigral. Uspeh na festivalu je tudi promocijski učinek, za ekipo v marketingu in za oglaševalno agencijo. Za agencijo Pan pomeni nagrada priznanje za delo, priznanje, da so imeli prav, in da so delali prav. "Težko je reči, da to ni vzpodbuda za na-
prej, ker se vedno vprašaš, kaj pa jutri," razmišlja Tomaž. "Kaj pa tale oglas, ki ga imam zdajle na mizi. Koliko mora biti pa ta dober? Ali bo enako dober ali malo slabši? Za mene osebno je to stresno. To so osebni boji, ki jih vedno bojiš. A za tem uspeh pride. Mislim, da so na tem tudi športniki in vsi, ki so kdajkoli zmagali. Potem pa imaš osebno travmo ali bom še, ali sem še dovolj dober."
Po njegovem so slovenski oglaševalci dobri, vendar bi lahko bili malo bolj drzni. Navdušeni bi morali biti nad tem, kar je drugače ali drugačno. Več bi si morali upati in vztrajati. "Mi smo ves čas vztrajali pri enakih konceptih, pri enakem nagovarjanju kupcev. Ko začrtaš neko smer, vztrajaj pri tem in jo obdrži za vsako ceno. Tu prehitro popustimo in se odrečemo dobrim idejam, ko pride do
nekaterih nihanj in dvomov. "Oglaševanje ima danes za Slovence v gospodarstvu in celotnem razvoju /elo pomembno vlogo. Še bolj pomembne so marketinške ideje, teh imamo premalo. Manjka blagovnih znamk z idejami, kakšne bi bile in s čim bi se pravzaprav ukvarjale. Kaj ponuditi, da bi ljudje hoteli imeti. Potem pridejo še briljante in kreativne ideje, ki morajo oplemenititi marko tinške ideje OZ. blagovne znamke. Govorimo od oblikovanja do oglaševanja, ki izdelku da psihološko vrednost, svojo moč in vdahne duše. Danes je zunaj trg popolnoma vpet, pri nas postaja počasen in neizprosen. Vsaka slabost, napaka in cineanje se kaznuje. "Približujemo se Evropskemu trgu? Mislite, da nas bodo oni gledali? Ono so močni. Vedo tudi. kako stopiti in pohoditi." Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Prijetno in podjetno.
• Za podjetja in samostojne podjetnike zadostujejo že 3 naročniška razmerja v Mobitelovem poslovnem omrežju.
• Omrežje MPO oblikujemo glede na želje in potrebe vašega poslovanja.
• Člani vašega omrežja MPO se po vsej Sloveniji kličete s poljubno izbranimi, 3- ali več mestnimi številkami, vse dni v letu le za 0,78 SIT/min.
• Prehod iz drugega naročniškega paketa/sistema Mobi v MP0 je brezplačen.
Dodatna ugodnost ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja MPO za 18 mesecev:
						
t ti mi						
II i ji*! nLItll,	Ep)?		■J r	\\L JM	K...1WL	
LiiTiiii '						
						
Sony Ericsson T100*
Í.900 SIT
Motorola V66i*
9.900 SIT
Philips Fisio 825*
/ Í.90Ó SIT
Nokia 6310i*
29.900 SIT
Motorola T720*
29,900 SIT
Podrobnejše informacije dobite na naši spletni strani in v Centru za pomoč naročnikom na brezplačnih številkah: 031/041 700 700 (za naročnike), 031/041121 (za Mobiuporabnike).
@
ŽIVLJENJE  NISO  LE BESEDE
WWW.MOBITEL.SI
"Mobiteh, ponu|enl v akciji, so prirejeni za uporabo v sistemu Mobitel GSM, zato Jih lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM. Cene vključujejo DDV. Akcija traja do odprodaje zalog in velja za vse,
ki nimate več kot dva veljavna aneksa k naročniški pogodbi.
Kloramfenikol poslabšal rezultat
Ljubljanske mlekarne so lani poslovale pozitivno, vendar pa je rezultat nižji za okoli 300 milijonov tolarjev, kolikor je znašala škoda, ki so jo utrpeli zaradi slabše prodaje po
odkritju kloramfenikola v mleku.
Ljubljana - Medtem ko so v Sloveniji potrošniki tudi potem zaupali njihovim izdelkom, pa je bilo precej slabše na tradicionalnih trgih, kjer jim je prodaja upadla od 30 do 80 odstotkov. Najslabše je bilo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, je na četrtkovi novinarski konferenei povedal predsednik uprave in generalni direktor Matjaž Vehovec.
V Ljubljanskih mlekarnah so lani odkupili 276 milijonov litrov mleka, kar je dobra dva odstotka oz. 5,7 milijona litrov več kot leto prej. Kakovost odkupljenega mleka seje še izboljšala. Medtem ko je bilo predlani v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru) 91,4 odstotka vsega mleka in 6,2 odstotka v prvem (do 100.000 mikroorganizmov), je bilo lani to razmerje 92,8 odstotka mleka v ekstra in 5,7 odstotka v prvem razredu. Kar 94,2 odstotka mleka je vsebovalo manj kot 400 tisoč somatskih celic, v povprečju pa je imelo 4,13 odstotka mlečne maščobe in 3,33 odstotka beljakovin. Zaradi zaviralnih snovi so zavrnili 107.684 litrov mleka (leto prej 244.942 litrov), zaradi odkritja kloramfenikola v mleku pa so od 9. do 21. novembra odpeljali na uničenje 767.609 litrov mleka z dvanajstih dolenjskih in dveh ljubljanskih prog.
Nižji izvoz in večje zaloge
69 odstotkov mleka in mlečnih izdelkov so prodali v Sloveniji, ostalo pa na tujih trgih. Prodaja v Sloveniji je bila v primerjavi s predlani za odstotek višja. Doma so prodali 21 milijonov litrov pasteriziranega in 62 milijonov litrov trajnega mleka, 5,1 milijona litrov smetane, 14,5 milijona litrov jogurtov, 6.700 ton sira in 3,8 milijona litrov oz. 13 milijonov kosov
sladoleda. Izvoz je bil za dobrih sedem odstotkov manjši kot predlani in štirinajst odstotkov manjši od načrtovanega, pri tem pa je na prodajo močno vplivalo odkritje kloramfenikola v mleku. V zadnjih dveh lanskih mesecih so dosegli le 77 odstotkov predlanskih količin in le 69 odstotkov načrtovanih. V takšnih okoliščinah so presežke mleka predelovali v mlečni prah in v maslo, pri katerih pa je izkupiček slabši kot pri drugih izdelkih. Medlem ko so bile zaloge mleka in mlečnih izdelkov v lanskih prvih treh mesecih celo nekoliko manjše kot leto prej, so bile v preostalem letu večje, pri tem pa so se bile v zadnji četrtini leta še enkrat večje kot v enakem predlanskem obdobju. Dovolj pove podatek, da je bilo ob koncu leta v zalogah približno 24 milijonov litrov mleka, predlani pa 11 milijonov. Na povečanje zalog je poleg naraščanja odkupa mleka, še zlasti v drugem polletju, vplivalo prav odkritje kloramfenikola. Posledice na južnih trgih bodo občutili tudi letos, saj bo verjetno minilo še kar precej časa, preden si bodo povrnili nekdanji ugled.
Šestnajst primerov zaviralnih snovi
"Po odkritju kloramfenikola kontroliramo vsak liter, ki pride v mlekarno, nas pa nadzirajo še zu-
FLORA, d.o.o. Zgornje Bitnje 133 4209 ŽABNICA
objavlja prosta delovna mesta:
VRTNAR PRODAJALEC II.
- zahtevana strokovna izobrazba: IV. stopnja vrtnar ali vrtnar - cvetličar
- delovne izkušnje: 1 leto
- poskusna doba: 3 mesece
- pogoji dela: neenakomeren in deljen delovni čas
VODJA PARKOVNEGA VRTNARSTVA
- zahtevana strokovna izobrazba: V. stopnja vrtnar
- spol: moški
- vozniški izpit: B (pogoj C, E kategorija v 2 letih)
- delovne izkušnje: 3 leta
- poskusna doba: 5 mesecev
- pogoji dela: terensko delo, neenakomeren delovni čas in 2 delovni soboti v mesecu
SKUPINOVODJA PARKOVNEGA VRNTARSTVA
- zahtevana strokovna izobrazba: IV. stopnja vrtnar
- spol: moški
- vozniški izpit: B, (pogoj C, E kategorija v 2 letih)
- delovne izkušnje: 2 leti
- poskusna doba: 4 mesece
- pogoji dela: terensko delo, neenakomeren delovni čas in 2 delovni soboti v mesecu
PARKOVNI VRTNAR
- zahtevana strokovna izobrazba: IV. stopnja vrtnar
- spol: moški
- vozniški izpit B, (pogoj C, E kategorija v 2 letih)
- delovne izkušnje: 1 leto
- poskusna doba: 3 mesece
- pogoji dela: terensko delo, neenakomeren delovni čas in 2 delovni soboti v mesecu
PARKOVNI DELAVEC
- zahtevana strokovna izobrazba: I. stopnja šolske izobrazbe
- spol: moški
- delovne izkušnje: 2 meseca
- poskusna doba: 2 meseca
- pogoji dela: terensko delo, neenakomeren delovni čas in 2 delovni soboti v mesecu
Pisne prijave z življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh na zgoraj naveden naslov.
Matjaž Vehovec, predsednik uprave in generalni direktor
nanje ustanove," je dejal Matjaž Vehovec in poudaril, da so njihovi izdelki zdravi in za potrošnika varni. Vzorec mleka vzamejo iz vsake zbiralnice in na tovarniškem dvorišču še iz. vsake avtocis-terne, kjer s t.i. hitrimi testi ugotavljajo navzočnost zaviralnih snovi. Če je rezultat pozitiven, počakajo še na potrditveni test. In če je tudi ta pozitiven, mleka ne prevzamejo, ampak ga vrnejo dobavitelju, je pojasnila mag. Neva Makuc in navedla, da so lani v šestnajstih primerih odkrili zaviralne snovi, medtem ko jc bilo leto prej takšnih primerov 35. V prodajo lahko dajo le izdelke s potrdilom oz. certifikatom uradnega veterinarja v obratu. Če je / izdelkom kaj narobe, tega potrdila ne dobijo. "Nič ni prepuščeno naključju." je dejala mag. Neva Makuc in poudarila, da se tudi zaradi nadzora izboljšuje kakovost surovine in izdelkov. Ko so v posnetem mleku v prahu odkrili kloramfenikol (od 169 vzorcev je
bilo 15 pozitivnih), so še zaostrili nadzor. Od 19. decembra dalje v vsem mleku še pred predelavo ugotavljajo tudi navzočnost kloramfenikola. Lani so analizirali 52 in letos že 132 vzorcev, vsi pa so bili negativni. Da bi bila zanesljivost še večja, analizirajo še izdelke, tudi pri teh pa so bili doslej vsi testi negativni.
Iz šestih obratov na tri
In kaj načrtujejo letos? Kot je povedal Matjaž. Vehovec, predvidevajo letos enaodstotno povečanje odkupa, ob večjem odkupu pa sc bodo težave pri prodaji še zaostrile. Do konca leta naj bi predelavo iz sedanjih šestih obratov združili na treh, v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. Vse tri obrate bodo posodobili in prilagodili evropskim standardom, do sredine prihodnjega leta pa naj bi končali tudi izgradnjo distribucijskega centra v Ljubljani. V okviru prila-
ganja na razmere skupnega trga Evropske unije poteka v družbi devet projektov, na podlagi katerih želijo v vsem postati evropsko primerljiva mlekarna. Med projekte, skupno vredne deset milijard tolarjev, sodijo poleg naložb še avtomatizacija odkupa, povezava s trgovino, kadrovska prenova in prenova vseh blagovnih znamk, spremembe pri trženju z velikimi kupci in priprave na trženje na trgu Evropske unije ter izpolnitev ekoloških zahtev. Da bi ohranili tržni delež na domačem trgu tudi po vstopu v Evropsko unijo, bodo zmanjšali sedanje preveliko število blagovnih znamk in več vlagali v njihovo večjo prepoznavnost. Spremenili bodo zunanjo podobo vseh izdelkov, razen trajnega mleka, iskali nove trge za prodajo in rešili probleme s sirotko. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi v obratih Kranj, Stična in Velike Lašče, kjer bodo
Mag. Neva Makuc
opustili predelavo, je predsednik uprave odvrnil, da bodo izenačeni z vsemi ostalimi v Ljubljanskih mlekarnah.      Cveto Zaplotnik
Spremembe zakona
Usposobljenost za pridelavo ne bo več pogoj za nakup kmetijskih zemljišč.
Občni zbor društva Lubnik
Škofja Loka - Članice Društva podeželskih žena Lubnik se bodo v petek ob pol osmih zvečer zbrale v restavraciji Nama v Škofji Loki na občnem zboru. Kot sta v vabilo na zbor zapisali predsednica društva Marjeta Jenko in kmetijska svetovalka Vanja Bajd Frelih, bodo na zboru obravnavale poročila o lanskem delu in letošnji izobraževalni program. Srečanje bo s petjem popestrila družina Štibelj iz Javorij, s plesom pa folklorna skupina KUD Nemiljc - Podblica. Po občnem zboru bo še večerja. C.Z.
Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sprejela predlagane spremembe zakona o kmetijskih zemljišč, s katerimi naj bi odpravili neskladja z ustavo, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče.
Kot je znano, je sodišče na pobudo MarkaMiklavčiča iz Medvod, M - KŽK Kmetijstvo Kranj in še dvajsetih kmetijskih organizacij lani razveljavilo poglavje zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ureja promet z zemljišči; hkrati pa je odločilo, da bo razveljavitev začela učinkovati čez. eno leto, to je 28. marca letos. S spremembami in dopolnitvami zakona, kol jih predlaga vlada, naj bi do roka odpravili ugotovljene neskladnosti zakona z ustavo. In katere so glavne spremembe? Vsakdo, ki bo želel prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, bo tako kot doslej moral oddati ponudbo na upravno enoto, ta pa bo objav-
ljena tudi na enotnem državnem portalu e-uprave, kar pomeni, da bo vsakdo v Sloveniji lahko kadarkoli videl, ali je kje na območju države naprodaj kakšna kmetijska parcela, gozd ali kmetija. Se naprej bodo ohranili prednostni vrstni red predkupnih upravičencev kot edini način za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči, s tega spiska pa so črtali občine, ki lahko z odlokom določijo razvojna območja, na katerih imajo absolutno predkupno pravico. Če nihče ne uveljavlja predkupne pravice, kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo lahko kupi kdorkoli, pri tem pa ni pogoj, da je usposobljen za kmetijsko pridelavo. Pri prometu ne bo več hektarskih omejitev, ampak bo možno kupiti tudi več kot dvesto hektarjev kmetijskih zemljišč in več kot šeststo hektarjev gozda.
C.Z.
Gorenjske občine pomagajo klavnici
Jeseniški klavnici je pet gorenjskih občin namenilo 21 milijonov tolarjev, pomoč pa pričakujejo tudi od drugih.
Jesenice - V zadnjih dveh letih so v Jeseniške mesnine, d.d. oziroma v dokapitalizacijo njene klavnice občine Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica, Naklo in Kranj vložile skupaj 21 milijonov tolarjev in tako podprle obstoj regionalnega klavniškega objekta, ki bo registriran letos.
Jeseniškim mesninam sta VURS in Ministrstvo za kmetijstvo dala pozitivno mnenje za klavnico, od strukturnih skladov Agencije za kmetijstvo in Javnega sklada za regionalni razvoj pa so dobili 15 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in 4 milijone tolarjev ugodnega kredita. Tudi sedanji lastniki KZ Naklo in GKZ Sava Lesce ter GMZ Kranj so vplačali 24 milijonov tolarjev. Na ta način so občine in zadruge zagotovile odkup in uslužnostni zakon po sprejemljivi ekonomski ceni. Tako postaja jeseniška klavnica klavniški objekt za zgornje gorenjsko območje.
Lastniki in uprava družbe si še vedno prizadevajo ohraniti objekt klavnice in predelave. Pravijo, da imajo izdelano strategijo, investir cijski in tehnološki projekt. Imajo znanje in trg, nikakor pa niso /možni v tako kratkem času, kot narekujejo novi evropski predpisi investirati znatna sredstva za prilagoditev normativom i/ pravilnika. Za pravočasno registracijo in zagotovite obstoja pa morajo investirati že v prvem letošnjem trimesečju, in sicer 41 milijonov tolarjev, da bodo izpolnili pogoje. Ta sredstva naj bi dobili z dol<api-
lalizacijo in dezinvestiranjem. Za dokapitalizacijo prosijo občine -razpisali so za 71 milijonov tolarjev sredstev - ki so se nekatere že odzvale. Zelo pozitivno prav kranjskogorska občina - pričakujejo pa, da se bosta na novo vključili občini Bled in Bohinj.
Po številu zakola živine v jeseniški klavnici vodi občina. Radovljica, od koder pripeljejo 744 glav živine za zakol, sledi Kranjska Gora s 333 glavami živine, Bled s 381 glavami, Naklo s 321 glavami, Kranj z 287 glavami, Jesenice z 270 glavami in nekaj več kot sto glavami živine občine Žirovnica, Bohinj in Tržič.
Pri Jeseniških mesninah so prepričani, da bodo občine zgornje Gorenjske rade sodelovale pri dokapitalizaciji klavnice, saj so stro-
ški pri prevozu živine v oddaljene kraje kar precejšnji. Prepričani so, da občinam ni vseeno, še posebej zalo. ker je po mnenju Jeseniških mesnin usoda nekaterih klavnic v regiji negotova, vprašanje je, kako bo s klavnico v Bohinju, saj je majhen obrat primeren za zakol le tisoč glav živine. Trenutno potekajo intenzivni pogovori o delitvi proizvodnih programov in o skupnem nastopu jeseniških in bohinjskih mesarjev na trgu.
Darinka Sedej
Na merjenju gostote krvi
Kranj - Društvo kmečkih žen« Kranj je v sodelovanju z Društvom bolnikov z osteoporozo Kranj pripravilo v soboto v prostorih kmetijsko gozdarske zadruge Sloga na Primskovem preventivno ultrazvočno merjenje gostote krvi, ki kaže na pojav bolezni osteoporoza.
Kot je povedala predsednica društva Štefka Pavlin, je bil odziv zelo dober, saj se je merjenja udeležilo 120 kmečkih žena. med katerimi so prevladovale starejše od 45 let. Ob merjenju so ženskam na podlagi izvida tudi svetovali, ali je potreben obisk zdravnika. Če bo zanimanje, bodo čez eno leto ali dve spet pripravili podobno merjenje.
Še ta mesec bodo v okviru društva organizirali preventivni pregled dojk, pod vodstvom fiziote-
rapevtke pa imajo tudi telovadbo v kranjskem bazenu.
C.Z., foto: Tina Doki
jgfgkjj- februarja 2003
TURIZEM / cveto.zaplotnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »19. STRAN
Lani je potovalo 715 milijonov turistov
Slovenijo je lani obiskalo 7 odstotkov več tujih gostov, ki so opravili za 5 odstotkov več nočitev. Presežena je bila 1 milijarda evrov deviznega priliva. Prihodnost Slovenije je v
individualnih gostih. Letos novi slovenski turistični informacijski portal.
Ljubljana - Rezultati lanske turistične sezone so presenetljivo dobri. Kljub gospodarski reeesiji in naravnim nesrečam so turistični delavci s turistično letino zadovoljni. Črnoglede napovedi se niso uresničile. Nasprotno. Svetovnemu turizmu je šlo bolje, kot je bilo pričakovati, dobro se je odrezala tudi Slovenija. Lani je Prek meja svoje domovine potovalo 715 milijonov potnikov, kar je 22 milijonov več kot leta 2001. Prvič je bila presežena tudi magična številka 700 milijonov, svetovni turizem pa je zabeležil 3,1-odstotno rast.
Evropa s 57,5-odstotnim tržnim deležem v svetovnem turizmu °hranja vodilno mesto, azijsko-Pacifiška regija pa je /. drugega mesta izpodrinila obe Ameriki, ki sta poslovanje končali v rdečih številkah. Več kot 130 milijonov turistov seje lani odločilo za azij-sko-pacifiško regijo, ki velja tudi Za turistični cilj prihodnosti. Oceanija bi lahko dosegla več kot 1-odstotno rast, če Avstralija ne bi še vedno čutila posledic izgube svojega drugega največjega letalskega prevoznika Ansett. Da lahko tudi filmi ugodno vplivajo na turistični obisk, pa dokazuje Nova Zelandija, ki tudi po zaslugi filma Gospodar prstanov beleži ugodno turistično sezono. Slabši obisk je 'mela Indija, tudi učinki 11-S (11. septembra, op.p.) še niso odpravljeni, zaradi katastrofe na Baliju je tamkajšnji turizem doživel 2,2-odstotni padec, vendar računajo, da bo posledice čutiti najdlje pol leta. Turizem je dokazal svojo odpornost. Po besedah generalnega
sekretarja Svetovne turistične organizacije (WTO) Francesca Frangiallija so turistični delavci lahko zadovoljni z. letom 2002, rezultati dopuščajo previden optimizem tudi za letos, svetovni turizem pa po njegovih besedah čuti močno potrebo po povezovanju.
Lani 2 milijona gostov
Minulo leto je bilo uspešno tudi za slovenski turizem, kar je na novinarski konferenci potrdil generalni direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Bojan Meden, ki ob predstavitvi turističnih rezultatov ni skrival zadovoljstva. Lani je Slovenijo obiskalo 7 odstotkov več tujih gostov, ki so opravili za S odstotkov več prenočitev, za odstotek manj pa je bilo domačih gostov in njihovih nočitev. "Slovenijo si je za svoj
Bojan Meden
cilj izbralo 2,158.240 turistov, ki so v slovenskih namestitvenih zmogljivostih prenočili 7,311.846-krat, kar je v obeh primerih 3-odstotno povečanje. Na dokončne podatke o turističnem deviznem izkupičku bo treba še počakati, vendar dose-daj zbrani podatki kažejo, da bo presegel milijardo evrov. Doseženo je bilo 5-odstotno povečanje števila tujih gostov, delež nočitev domačih gostov pa se je zmanjšal za dober odstotek in je tako 45-odstotni. Na STO ocenjujemo, sa so bili zastavljeni cilji za leto 2002 uresničeni. Organizirani turizem je v porastu, prizadevati pa si bomo morali za individualne goste, ki so prihodnost. Vse bolj konkurenčni mednarodni turistični trg zahteva nenehno prilagajanje in določa nove trženjske usmeritve, zato smo v STO lani prevetrili skoraj desetletje staro slovensko trženjsko strategijo in pripravili novo za obdobje 2003 do 2006 ter skupaj s partnerji turističnega gospodarstva pripravili letošnji program dela," je povedal Meden.
Čarterski leti
med Sloveniji in Švico
In kako kaže slovenskemu turizmu na petih stalnih trgih? Veliko si obeta od avstrijskega, saj 11 odstotkov več avstrijskih gostov v
Vsak mesec čez tisoč gostov
V Zdravilišču Laško se ukvarjajo tudi z oskrbo starejših.
Laško - V zdravilišču je bilo lani vsak mesec povprečno nekaj več kot tisoč gostov, ki so skupno ustvarili 104.428 nočitev oz. devet °dstotkov več kot lani.
Dnevnih obiskovalcev je bilo '60 tisoč ali približno toliko kot leto prej, še posebej dobro pa so n'li obiskani wellness programi, kjer so v primerjavi z letom prej beležili kar 20-odstotno povečale. Lani so začeli z domsko oskrbi v tej dejavnosti so tudi zaposlili večino od 29 novih delavcev. * domu starejših so ob koncu leta ^skrbovali 84 ljudi, sprejeli pa bi •1'h lahko še več, če bi ministrstvo 'a delo, družino in socialne zade-Ve objavilo razpis za podelitev
koncesije oz. povečanje števila mest. Pričakujejo, da jim bo letos podelilo koncesijo za najmanj 140 oskrbovancev. Devet varovanih stanovanj so oddali v najem oz. jih prodali.
Ustvarili so nekaj več kot 2,4 milijarde tolarjev prihodkov, 22 odstotkov več kol lani, in poslovno leto sklenili z dobičkom, ki ga ocenjujejo na okrog 75 milijonov tolarjev. V odhodkih je zaradi dokaj velike zadolženosti podjetja kar 137 milijonov tolarjev obresti.
Ob smučanju številne aktivnosti
Kranjska Gora - Turistična sezona na območju Kranjske Gore je * polnem razcvetu. Lokalna turistična organizacija Kranjska Gora ponuja turistom in vsem obiskovalcem vsak dan smuko na 30 do 70 centimetrov naravne in kompaktne podlage. Ob tem še tek, drsanje, vožnja z jeleni in še...
Za smučarje obratujejo žičnice od 9. ure do 16.30. V Kranjski Gori deluje štiri sedežnica Dolenčev rut, ki v večernih urah od 19. do 22. Ure omogoča tudi nočno smuko, sedežnica Vitranc 1 ter vlečnice Moj-?a I, Mojca II, Kekec, Rožle. Preseka in Brsnina. V Podkorenu deluje-J0 na poligoni) vlečnici Zelenci in Ruteč, ter vlečnici Kolovrat in Be-danc. V Planici deluje vlečnica Slatna, deluje tudi vlečnica v Gozd /■artuljku. Tekaške proge so urejene v Ratečah. Planici, Tamarju, ^■"anjski Gori in v Gozd Martuljku. Nočni tek na smučeh je možen od ''30 do 20. ure na tekaški progi /a hotelom Kompas v Kranjski Gori. smučarski avtobus vozi na relaciji Gozd Martuljek - Podkoren po ^°znem redu. Ob tem je organizirana tudi dodatna turistična ponudba. Ij>rsališče pred hotelom Prisank v Kranjski Gori je odprto od 10.
0 22. ure, karte in izposojo opreme nudi Šport Bernik. Drsališče v ^°jstrani pri smučišču jc odprto od 9. do 21. ure. Informacije daje okrepčevalnica Laika na telefonski številki 04 589 5120. Agencija ^d'Jana ponuja vožnjo z motornimi sanmi in nočno sankanje. . Kranjski gori je na smučišču na voljo tudi vožnja s severnimi Je,enčki, teniški balon pred hotelom Kompas je odprt, informacije se jM>ijo nu telefonski številki 040 871 548. V Mojstrani je v soteski /tlačea ledno plezanje, več informacij na spletni strani www.ad-pec-yk-si/soteska. Od 13. do 21. ure je organiziran tudi ledni karting.
Sem, ki imate radi romantiko, pa je na voljo vožnja s kočijo.
Katja Dolenc
In kaj načrtujejo letos? Kot navaja direktor mag. Roman Ma-tek, predvidevajo nadaljnji razvoj zdravilišča s krepitvijo termalnih in wellness programov ter seminarskega in poslovnega turizma. Letos naj bi ob 75-odstotni zasedenosti prenočišč dosegli 114 tisoč nočitev ali še devet odstotkov več kot lani, pri tem pa naj bi nočitve tujih gostov v primerjavi z lani porasle kar za polovico. Načrtujejo tudi 10-odstotni porast wellness storitev in večji obisk v kopališču ter zapolnitev varovanih stanovanj / različnimi oblikami varstva starejših. Največji poudarek bodo dali širitvi medicinskih programov in novim oblikam wellness programov. V javni razgrnitvi je že tudi osnutek sprememb ureditvenega načrta, ki bo omogočil izgradnjo wellness hotela in termalnega središča / notranjim in zunanjim kopališčem na sotočju Savinje in Rečice. Pričakujejo tudi, da bo Občina Laško, ki je 51-odstotna lastnica zdravilišča, lastniški delež, predvidoma zmanjšala na 26 odstotkov.
Cveto Zaplotnik
J* ^SEM: PREDLOG TEGA TEDNA
1 Nikoli
11 ne reci ne - Rok Kosmač anjana - Brane Kač B n v množici ljudi - Maja & Bo$tjan Dermol
3 Sam
2 r^Jinbelj ■ Klemen Leben
3 ^Pomladanska vedrina - Jure Ciber j nel|kon polka - Denis Novato
Zmagovalni pesmi pre|šn|erja tedna:
1. Princeza ■ Dejan Marinčič
2. Rano jutro ■ Ans.Lojzeta Slaka
Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4863,1210 Ljubljana Šentvid Glasujete lahko tudi na internet naslovu: htlp: /radio ognjišče. si
Ime in priimek
Naslov.....
Pošta: .....
gala koncert Radia Ognjišče
9. februar 2003 ob 15.00 in 19.00 Gallusova dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani
vstopnice so že v prodaji, telefon 01/512-11-26
Iztok Altbauer
Dobro obiskana novinarska konferenca je potrdila veliko zanimanje za letošnjo slovensko turistično ponudbo in novosti STO.
lanski sezoni dokazuje, da je dokaj stabilen trg, na katerega lahko računa tudi v prihodnje. Slovenija je Avstrijcem privlačna predvsem za kratke, intenzivne počitnice. Na slabši obisk nemških gostov sta vplivali tudi gospodarska kriza in brezposelnost, ki naj bi jo občutili še vse do sredine leta 2004, zato so turistični delavci tudi pri letošnjih napovedih zadržani. Povpraševanje v slovenskem predstavništvu je manjše od lanskega, zato po besedah Medena premišljujejo o posebnih akcijah. Obetavnejše napovedi prihajajo s predstavništev v Italiji, saj so italijanski gostje že lani opravili več kot 700.000 nočitev v Sloveniji, kar je za 4 odstotke več kot leta 2001, največja rast nočitev, 18-odstotna, je bila v slovenskih zdraviliščih, letos pa naj bi STO več denarja vložila v oglaševanje in predstavitev turistične ponudbe tudi v odročnejše kraje Italije. Hrvaška je bila lani razglašena za uspešnico Sredozemlja, v Sloveniji je bil obisk hrvaških gostov podoben kot leta 2001, v STO pa letos računajo na 5-odstotno povečanje nočitev hrvaških gostov. "Dobre rezultate dosegamo na švicarskem trgu, saj že tretje leto beležimo 20-odstotno povečanje nočitev švicarskih gostov, vendar moramo kljub dobrim rezultatom ostati realni. Letošnja novost, od 24. maja do 11. oktobra, bodo organizirani čarterski leti med Bernom in Portorožem. Tudi pri nočitvah ameriških gostov smo lani imeli 3-odstotno povečanje, Slovenijo je obiskalo 6 odstotkov več ameriških gostov, v naših predstavništvih pa slednji največ povprašujejo po Bledu,
Bohinju, Lipici in Ljubljani," je dejal Meden.
Novi turistični informacijski portal
Slovenska turistična organizacija je lani uspešno izpeljala večino promocijskih akcij, izdala je več kot 2,3 milijona turističnih publikacij, v Slovenijo pripeljala več kot 300 tujih novinarjev in oktobra uspešno izpeljali turistično borzo s 500 udeleženci. Njena osnovna naloga je uresničevanje strategije trženja, v kateri so zapisane letošnje tržne dejavnosti. Za osnovni program ima na voljo 1,2 milijona tolarjev, ki jih bodo na STO oplemenitili še s partnerskimi programi, za dodatne projekte na avstrijskem, nemškem in itali-
janskem trgu pa imajo 77 milijonov tolarjev. Vodja pospeševanja prodaje na STO Iztok Altbauer je ob tem dejal, da partnerski programi že potekajo na irskem in finskem trgu ter na trgih Skandinavije, Velike Britanije, Rusije, Francije in Izraela. Letos naj bi ustanovili kongresni urad in verigo hotelov wellness ter poskrbeli za oblikovanje blagovnih znamk, oglaševanje in slovenski turistični informacijski portal, ki ga bo pripravilo podjetje Kom-land in naj bi začel delovati najpozneje do septembra. Na STO bodo vsebinsko dopolnili tudi projekt Na lepše in pripravili novo zloženko za tuje goste, prve publikacije pa bodo v turističnih agencijah in predstavništvih na voljo še pred veliko nočjo. Altbauer je povedal, da so si za partnerske projekte izborili dodatnih 60 milijonov tolarjev. V turističnem prospektu za tranzitne goste bo letos tudi ponudba za goste z avtodomi, mladinski turizem pa ni uvrščen med letošnje prednostne turistične naloge. Na vprašanje, kako STO glede na namero Aerodroma Ljubljana, da na letališče pripelje Ryanair, pa je Meden odgovoril, da STO ne more sodelovati pri tem projektu, lahko se vključi le po promocijski plati.
Renata Škrjanc, foto: R. Š.
Denar ni vedno problem
Ljubljana - Ministrstvo za gospodarstvo je objavilo javni razpis, s katerim želi v občinah spodbuditi pripravo prostorskih dokumentov za razvojne potrebe turizma. Razprave o pripravi dolgoročnega načrta razvoja turizma v Sloveniji so namreč pokazale, da pri turističnih naložbah ni vedno problem denar, ampak pogosto tudi prostorski (izvedbeni) načrti.
Po tem razpisu bo letos za izdelavo novih ali spremembo obstoječih prostorskih načrtov na razpolago sto milijonov tolarjev, prihodnje leto pa še petdeset milijonov tolarjev več. Ministrstvo bo letos finančno podprlo pripravo tistih prostorskih planskih in izvedbenih dokumentov, ki bodo najkasneje do konca prihodnjega leta zagotovili vse potrebne prostorske pogoje za načrtovano gradnjo turističnih objektov. Na razpis se lahko prijavijo občine z. Obale, Krasa, širšega območja Julijskih Alp in z območja Pohorje - Maribor, druge občine pa le, če prostorski dokumenti predstavljajo osnovo za naložbe v širitev ali zaokroževanje zdraviliškega, igralniško zabaviščnega in poslovnega turizma. Občine lahko računajo največ na 70-odstotno sofinanciranje, zadnji rok za oddajo vlog pa je 28. februar. Ministrstvo bo pri dodeljevanju nepovratnih sredstev dalo prednost prostorskim dokumentom, ki urejajo širše območje, presegajo mejo ene občine in predstavljajo osnovo za izvedbo naložbe z že znanimi investitorji. C.Z.
Akcija velia!
Možnost nakupa na 6 obrokov brez obresti!
[•[•]■ «li*!*
•Ttl
od 3. do 22. februarja 20 11.990 00 SIT &
Tiskalnik, LEXMARK, Z2S
T.990^0 so_
1.690,00 SIT Çf)
Zgoščenka,
CD 80min/700 MB/48X
zavitek 25 kos.
86.990 00 SIT0
Monitor, 15 LCD
ACER AL511 n„
7S6ï00ls.t
650,00 SIT
149.990,00 SIT
Osebni računalnik, STEEL, Steel Pro C 2000
Intel Celeron 2000 Mhz, 256 MB RAM, disk 60 CB, DVD, CD-RW 48 X, grafika Ge Force 4 MX 440 64 MB, modem, tipkovnica, miSka.
18*
80mln 700 MB/12X
zavitek 10 kos.
MERKUR, C. Staneta Žagarja 67, Kranj Primskovo, tel.: 04 201 79 00; MERKUR, Sp. Plavž 3b, Jesenice, tel.: 04 583 43 00
MERKURDOM
Po ukazu predsednika so lahko zelo hitro v Perzijskem zalivu
V petek se je v slovenskih vodah, tik pred pristaniščem Koper, zasidrala ameriška letalonosilka Harry S. Truman. To je najsodobnejša in najnovejša ameriška letalonosilka, ena
od treh, ki so v zadnjih letih pristale v slovenskih vodah. Ameriški mornarji bodo na počitku pri nas ostali še kak dan ali dva.
Koper - Prihod v Koper, in ne v Trst, je bil za kapitana Michaela R. Groothousean povsem normalna odločitev, saj je od svojih predhodnikov in kolegov prejel vrsto informacij in pohvalnih besed o ljudeh in ponudbi Slovenije. Odločitev pa jim je bržkone olajšal tudi bližnji referendum o vključitvi Slovenije v Nato. Tokratnega ogleda letalonosilke smo se lahko udeležili le predstavniki medijev.
Pred ogledom so naše torbe, predvsem fotografske, kar trikrat pregledali. Prvi so se za kontrolo ogreli pripadniki Slovenske vojske, ki so nad naše torbe poslali tudi pse, drugič so ameriški vojaki pregledali fotoaparate in jih tudi preizkusili. Zadnji pregled pa je bil na letalonosilki, kjer so šle torbe še enkrat skozi rentgenski pregled. Pred odplutjem na Tru-hiana pa smo se predstavniki sedme sile načakali kar na pomolu,
(likalno. Med več kot dvournim čakanjem na odhod smo imeli priložnost pogovora tudi s častnico, odgovorno za stike za javnostmi, Brendo K. Malone. Povedala nam je, da običajno urjenje posamezne letalonosilke traja šest mesecev, pred tem pa še 18 mesecev v bazi. Na ladji je nekaj čez 5.000 mornarjev in mornaric. Zanimivo je, da ima častnica Malone doma dva majhna otroka, komaj osemmesečnega sina ter dve in pol leti sta-
Michael R. Groothousen
:mwï<\  Poveljujoči častnik na letalonosilki USS Harry S. Truman (CVN-75) je kapitan Michael R. Groothousen in je kot aktualni ameriški predsednik George W. Bush iz Texasa. Leta 1975 je diplomiral na mornariški akademiji, že leto kasneje pa je nastopil službo. Po služenju na več letalonosilkah kot pilot in dodatnem šolanju je leta 1997 prevzel poveljstvo na Shreveportu, ki je plul predvsem po Črnem, Sredozemskem in Arabskem morju. Letalonosilki Harry S. Truman poveljuje od marca lani. Zanimivo je, da je približno leto in pol, poveljeval kot izvršni častnik tudi na letalonosilki George Washington, ki je bila v Sloveniji pred meseci.
kjer je divjala močna burja. Vmes nam je nekaj minut namenil kapitan najsodobnejše in najmlajše ameriške letalonosilke Michael R. Groothousen: "V Slovenijo smo si prišli napolnit baterije. Tu bomo ostali od štiri do sedem dni, nato pa se bomo odpravili nazaj na vaje v Sredozemlju. Vse skupaj poteka po načrtu, saj smo decembra v Sredozemlju zamenjali letalonosilko George Washington. V tem času smo opravili že nekaj skupnih vaj s Turki in Grki. Ob pozivu predsednika bomo takoj pripravljeni za plovbo v Perzijski zaliv."
Izvedeli smo tudi, da njegova ladja ne bo več dolgo držala primata najnovejše letalonosilke, saj naj bi že čez nekaj mesecev prvič izplula nova. Tudi ta je poimenovana po ameriškem predsedniku, tokrat Ronaldu Reaganu, čez približno štiri leta pa lahko pričakujemo še letalonosilko George Bush. Poimenovanje po ameriških predsednikih je v zadnjem času zelo v modi, sicer pa so v preteklosti ameriške bojne ladje in letalonosilke imenovali po mestih ter tudi drugih znanih osebnostih. Na malce šaljivo vprašanje kolegov, ali lahko v prihodnosti pričakujemo tudi letalonosilko z imenom Madonna, pa se je kapitan Groothousen le nasmehnil ter ob razlagi, da bi bilo to sicer všeč številnim mornarjem, odgovoril
ro hčerko. Za oba skrbi mož, na katerega se popolnoma zanese, kljub temu pa je bila izredno presenečena ob našem podatku o enoletnem porodniškem dopustu v Sloveniji, medtem ko se v Združenih državah Amerike mamice vrnejo v službo že šest tednov po rojstvu otroka. Malonova jc zav-
Letalonosilko Harry S. Truman poganjata dva jedrska reaktorja, ki ju napolnijo le dvakrat v vsej življenjski dobi. Ta znaša 50 let.
sadka boji vojne. "Lahko bi rekla, da nikogar ne skrbi, ali bo vojna ali je ne bo. Vsakdo opravlja svoje delo in je nanj tudi skoncentri-ran. Če bosta predsednik in obrambni minister presodila, da je vojna potrebna, ju bomo seveda
Na krovu je prek 80 letal.
zdihnila, da bi si morala vsaj pred letom dni urediti slovensko državljanstvo.
Številno posadko predstavlja tudi 600 žensk, za katere tradicionalno pravimo, da so bolj občutljive. Vse to je predstavnica za stike z javnostmi demantirala z odgovorom na vprašanje, ali se po-
ubogali." Ameriška pripadnost domovini je že znana, letalonosilka Harry Truman pa je v Perzijskem zalivu lahko že v nekaj urah. Do takrat na njej potekajo povsem normalna opravila, tako tudi sedaj, ko je zasidrana v slovenskih vodah. Mehaniki tako na zgornji, vzletni ploščadi kot spod-
Stotnik lan McKennon je razložil delovanje "debelega pujsa"
nji, sicer nevidni, ploščadi servisirajo letala, res pa je tudi, da se vsak dan na kopno odpravi tudi po več kot 3000 članov posadke. Tako kot so nas ob prihodu temeljito pregledali, pa so tudi svoje vojake temeljito pregledali pred izhodom v Koper.
Ogled letalonosilke, ki je trajal nekaj več kot uro, smo začeli v podpalubju. Tu so mehaniki opravljali svoje delo, najbolj opazno pa je bilo izkrcavanje mladih ter malo manj mladih mornarjev. Naše skromno ladjevje, ki jih je vozilo na kopno, pač ni zmoglo hitro opraviti svojega dela. Po številnih stopnicah, ki se vijejo ene za drugimi, smo se povzpeli na vzletno ploščad. Ta je prekrita z grobim asfaltom, na njem pa smo lahko videli široko paleto letal in helikopterjev, ki jih premore naša gostiteljica. Točnega števila letal nam zaradi vojaških skrivnosti niso hoteli izdati, a na vzletno pristajalni stezi lahko najdemo letala F/A-18 Hornet, F-14 Tomcat, EA-6B Prowler, S-3B Viking, C-"A Greyhound, E-2C Hawkeye in helikopterje SH-60 Seahawk.
Sledil je ogled dveh komandnih pultov. Prvi je na palubi, kjer imajo simulacijo vseh letal oziroma plovil, ki so bodisi na vzletno pristajalni stezi ali v podpalubju. Z malimi maketami letal, ki so zelo podobne igračkam, imajo na mizi, oblikovani kot steza, nazorno predstavljen vsak premik letal. Kot nam je povedal poveljujoči, ima on pregled nad vsemi premiki letal. "Brez. tega bi bile lahko nesreče kaj kmalu tu. Predstavljajte si, da trenutno premikov ni veliko (na delu so bili mehaniki; ta letala so imela običajno matico na modelčku, op.p.), a na vajah ali v resnični vojni gre vse zelo hitro," je o svojem zahtevnem delu povedal poveljujoči. Na vrhu stolpa je seveda kapitan, navigator in drugi poveljujoči. Tudi tu so nam razložili, kako pomembno jc njihovo delo, zanimivo pa je, da je kapitan obrnjen proti vzletni stezi in ne v smeri vožnje. Stotnik lan McKennon nam je povedal še o zmogljivostih letalonosilke: "Poganjata jo dva jedrska reaktorja, ki morata na ponovno polnjenje šele po 25 letih delovanja. To po-
"Od vraga smo"
Glavno geslo letalonosilke je "Give 'em heli", kar v prevodu pomeni "Od vraga smo!". Ameriško letalonosilko Harry S. Truman so začeli graditi leta 1989 in jo splovili sedem let kasneje, na svojo prvo plovbo je odšla 25. julija 1998. Vzletno pristajalna steza je dolga približno 250 metrov, kar je enako višini slovitega Empire State Building, široka pa je približno 64 metrov. Dva motorja na jedrski pogon lahko letalonosilko poženeta do 60 kilometrov na uro, na palubi pa imajo štiri katapulte in prav toliko letalskih dvigal.
Med zanimive podatke, ki govorijo o velikosti letalonosilke, spada še 2000 telefonov, 1000 televizorjev, več kot 18.000 postreženih obrokov hrane na dan, prezračevalni sistemi, ki bi lahko oskrbeli približno 2000 hiš, več kot 1400 kilometrov različnih napeljav in kablov, več kot 30.000 luči, letalonosilka ima tudi 20 nadstropij. Domače pristanišče je v Norfolku.
meni, da jih polnimo le dvakrat, saj jc življenjska doba letalonosilke 50 let. Poganjajo kar 280 konjskih moči na štirih ogromnih propelerjih, od katerih sta dva horizontalno vrtljiva. To nam omogoča dobro manevriranje, v nekaj minutah se lahko ustavimo in "zavaljenega pujsa" (tako mornarji drugih ladij imenujejo vse letalonosilke, op.p.) obrnemo skoraj okoli svoje osi."
Sicer ne preveč zgovorni mornarji so nam povedali, da so se v mornarico vključili prav zato, da bi videli čim več sveta - zato so se obiska naše dežele zelo razveselili. Vsi niso odšli le v Koper (nekateri so ostali kar v improvizira-
Nadzor letal ob vzletni stezi s posebnimi "modelčki".
Dve tretjini posadke je imelo možnost ogleda Slovenije.
nih kantinah na koprskem pomolu, kjer sojini ponudili hrano, pi' jačo in glasbo), ampak ste števil; ne Američane lahko srečali tilOj na naših smučiščih, v Postojnski jami, prestolnici, kar nekaj pa naj bi jih odšlo tudi na Bled. Počitka za vse prav gotovo ne bo, tudi tisti, ki so si ga lahko privoščili. P11 ga ne bodo imeli v izobilju. Letalonosilka bo v Kopru ostala skup' no največ sedem dni, zato ni prl' čakovati velikih potovanj, znan0 pa je, da so se v naša obalna tCfi sta že v četrtek naselile prodajal; ke ljubezni iz vse Slovenije in tudi tujine.
Boštjan Bogataj; foto: Gorazd Kavč*'
]orek, 4. februarja 2003
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, N AVTI K A / matjaz gregoric@g glas si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
Test: Renault Megane 1.5 dCi Authentique Pack
Nekateri si upajo razmišljati drugače
Avtomobilski snovalci so pri razvoju vsakega novega štirikolesnika postavljeni pred dilemo, kaj storiti, da bo novinec čim bolj ugajal kupcem. Ker še vedno velja, daje pomemben prvi vtis, ki ga zaznajo oči, je veliko pozornosti namenjene oblikovanju, toda hkrati morajo razvojniki paziti, da je avtomobil prepričljiv tudi s svojimi voznimi lastnostmi.
Pri francoskem Renaultu so si za cilj ob razvoju novega megana zastavili drugačnost in začeli pometati z miselnostjo, da morajo biti avtomobili spodnjega srednjega razreda zadržani ali celo konzervativni. Tistim, ki se jim je megane
s svojim predhodnikom ima pa v sebi sporočilo, ki ga je Renault oblikoval že s svojimi svežimi modeli srednjega in višjega razreda. Obračun s tradicionalno miselnostjo je zelo odločen in megane z vsako svojo podrobnostjo do-
Zadek se zdi najbolj sporen del tega avtomobila, saj je takšen pločevinasti rep doslej veljal bolj za futuristično kaprico kot skorajšnjo realnost.
na prvih fotografijah zdel obupno ponesrečen ali so ga nameravali imeti za grdega račka, pa pretkani Francozi pošiljajo sporočilo, da je potrebno sesti tudi za meganov volan in sc odpeljati, saj se samo po obleki ne vidi, kaj je spodaj. ^k^kir-ku Zunanjost: Megane novega rodu nima prav nič skupnega
kazuje, da se avtomobilom obetajo vznemirljivi časi. Ljubezni na prvi pogled morda ne kaže sklepati, najlažje pase je mogoče sprijazniti s sprednjim delom, z ozkima žarometoma in masko hladilnika, ki ima poudarjeno izbočen sredinski del. Zadek opazovalce deli v dva tabora, nekaterim je
Premalo za družinski avtomobil: komur je 330-litrski prtljažnik premajhen, bo moral počakati na kakšno drugo karoserijsko različico.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ....................kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev
mere: .......................d. 4,209 š. 1,771, v. 1,457 m
medosna razdalja: ...............................2,625
prostornina prtljažnika: ........................330/1190 I
teža praznega vozila: ............................1195 kg
dovoljena skupna teža: ..........................1745 kg
motor: ............................štirivaljni, turbodizelski
Qibna prostornina: ............................1461 ccm
moč: ......................60 kW/80 KM pri 4000 v/min
navor: ...........................185 Nm pri 2000 v/min
najvišja hitrost: ...............................170 km/h
Pospešek od 0 do 100 km/h: ......................14,3 s
Poraba EU norm.: ...................5,6/4,0/4,6 1/100 km
maloprodajna cena: .......................3.234.000 SIT
zastopnik:......................Renault Slovenija, Ljubljana
f+l drznost pri oblikovanju zunanjosti, pregledna armaturna plošča, LJ delovanje motorja pri zmerni vožnji
■premajhen prtljažnik, preglednost nazaj, premehak občutek na volanu, občutek utesnjenosti
brezpogojno všeč, drugim se zdi sporen zaradi čudnega pločevinastega repa, ki se je do sedaj zdel bolj fantazija za prihodnost kot trenutna realnost. ***>VmNotranjost: Vidi se, da so imeli zunanji oblikovalci več besede kot tisti, ki so bili zadolženi za potniško kabino. Kokpit je zamišljen podobno kot v letalih, a pri tem je nekoliko pozabljeno, da so avtomobili še vedno na tleh. Vetrobransko steklo je namreč dokaj nizko in samo še povečuje občutek utesnjenosti, ki je dovolj izrazit že zaradi masivne armaturne plošče. Kadar je petvratni megane v vlogi družinskega avtomobila, jc prtljažnik s 330 litri precej premajhen, da bi lahko sprejel vso potrebno in tudi manj potrebno družinsko prtljago in žal pri polni potniški zasedbi podiranje zadnje klopi ne pride v poštev. Armaturna plošča se spogleduje z germanskimi avtomobili, navdušujejo dobro odmerjen in temeljito odebe-Ijen volanski obroče, oblika obeh glavnih merilnikov in preprosto
Novi megane je pometel z zakoreninjeno miselnostjo, da morajo biti avtomobili spodnjega srednjega razreda oblikovani zadržano.
tem ko so zavore v vsakem trenutku, tudi po dolgotrajnem obremenjevanju, pripravljene za pričakovano hitro ustavljanje avtomobila. * * * * m Končna ocena: Nekaj nedodelanih podrobnosti (/ izjemo premajhnega prtljažnika) je pri tem avtomobilu bistveno manj opaznih kot lastnosti, ki jim je mogoče brez posebnega razmisleka pripisati pozitivni predznak.
Nenazadnje pred megana pomemben plus predstavlja tudi najvišja razredna ocena varnosti na evropskem neodvisnem preizkusnem trčenju. In seveda ne gre zanemariti drznosti pri oblikovanju, ki zgovorno napovedujejo drugačne avtomobilske čase.
Matjaž Gregorič
Legenda: *****odlično dobro ***£<^povprečno
zadovoljivo -kú ú w A slabo
Armaturna plošča je pregledna in lično izdelana, vendar to vozniku ne pomaga, da bi se znebil občutka utesnjenosti.
sredinsko konzolo, ki ima stikala in vse drugo razporejeno v prid enostavni uporabi. Megane svojo drugačnost izkazuje tudi z nenavadno ročico ročne zavore, ki spet spominja na tisto, kar lahko vidimo v letalih, kontaktni ključ pa je
skem motorju, vendar je tako samo do trenutka, ko voznik hoče izkoristiti vso motorno energijo. Pri višjih potovalnih hitrostih se izkaže, da je 80 konjskih moči morda vendarle premalo za dokaj težak avtomobil, pa tudi poraba se
RENAULT MEGANE in bližnji tekmeci Model
OPEL ASTRA 1.7 DTI PEUGEOT 307 2.0 HDi VOLKSWAGEN GOLF 1.9 SDI
maloprodajna cena
2.706.000 SIT 3.336.000 SIT 3.194.000 SIT
nadomestila elektronska kartica. -k-kk/k A Motor: Pri Renaultu so že nekaj časa v dizelski ofenzivi, zato se je tudi v novem meganu znašel sodobni 1,5-litrski štirivaljni turbodizel, ki je oborožen z drugo generacijo visokotlačnega vbrizgavanja goriva po skupnem vodu. Ta pogonski stroj je v spodnjem območju vrtljajev presenetljivo prožen in vozniku pri zmerni vožnji ni potrebno pogosto posegati po prestavni ročici natančnega petstopenjskega menjalnika. Hrup je dobro zadušen in nič bolj moteč kot pri kakšnem bencin-
občutno povzpne nad povprečje pri 6,9 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Ta motor zato zadovolji le povprečno, ne pa tudi zelo zahtevnih voznikov. ★ ★★*/*Vozne lastnosti: Podvozje je v celoti naklonjeno dinamični vožnji in brez težav preživi ostreje voženc ovinke in nagle spremembe smeri. Električni ser-voojačevalnik volana deluje nekoliko preveč občutljivo in v vozniku se na trenutke zdi, da kolesa nimajo trdnega stika s cesto, med-
NA KRATKO
* Citroen se je odločil za vpoklic nekaterih različic modela C3, ki so opremljeni z ABS sistemom brc/ nadzorne elektronike ESP. V Sloveniji je bilo od 15. septembra 2002 do 15. januarja letos dobavljenih 97 takšnih avtomobilov, katerih lastnike bodo prejeli vabilo na i/redni pregled in morebitne tehnične spremembe. Pri teh vozilih je tovarna odkrila možnost na pake tesnosti bloka ABS in morebitnega vstopa vode, ki lahko prekine delovanje sistema. Ob tem se prižge kontrolna lučka, okvara pa ne vpliva na delovanje zavor. V nekaj primerih je zaradi kratkega stika prišlo do požara pod motornim pokrovom. Razumljivo bo popravilo za vsa vozila brezplačno.
* Volkswagen je vsem imetnikom vozil, ki so bila prizadeta zaradi nastajanja ledu v oljnem krogotoku, priznal popolno kulanco. kar pomeni prostovoljno podaljšano garancijo /a dobo 10 let brez omejitve prevoženih kilometrov. Prav tako bodo povrnjeni stroški popravil, pri vozilih, ki so se zaradi te težave pokvarila. Okvaro je povzročal zamrznjen kondenz, ki
je preprečil pretok motornega olja, prizadeli pa so bili 1.0 in 1,4-litrski bencinski motorji v nekaterih modelih Volkswagen lupo, polo in golf ter nekaterih modelih znamk Seat in Skoda od model-skega leta 1997.
* Slovenski zastopnik za BMW in MINI podjetje Avto Aktiv je za BMW-jeva modela 318d in 320d pripravil obogaten paket opreme comfort in financiranje v sodelovanju s Sparkassen Lea-sing. Prva polovica kupnine se splača ob nakupu, druga pa čez eno leto.
* Podjetje Porsche Slovenija, ki je bilo imenovano za drugega (vzporednega) uvoznika /a avtomobile znamke Skoda, je v svojih poslovalnicah Porsche Inter Avto v Ljubljani, Mariboru in Kopru začelo s prodajnimi aktivnostmi. Za prvih slo kupcev, ki bodo pre-v/eli vozilo do konca februarja so pripravili "spodbudo" v obliki bonov za brezplačno gorivo za 10.000 kilometrov. Vsa vozila so letnik 2003, nakup pa je mogoč tudi s financiranjem pri podjetju Porsche Kredit in Leasing.
M.G.
Brisalci s silikonom
Brisalci, ki prevlečejo vetrobransko steklo s silikonom, čistijo bolje in ceneje.
Začela se je nova doba avtomobilski brisalcev, ki bodo pripomogli k večji odpornosti vetro-"tttnskega stekla proti dežju in ne-Snagi, ki kaj hitro nastane in nam zmanjša vidljivost na cestišče, še Posebej pri vožnji v koloni pri Srednjih in višjih hitrostih. Brisalci so prevlečeni s posebno plastjo Silikona, ki se pri prvi uporabi na-nese sama na predtem očiščeno Vetrobransko steklo. S pomočjo te Plasti voda odteče hitreje in umazanija se odstrani veliko lažje že s Samim zamahom brisalcev. Do s°daj smo za pomoč pri čiščenju
uporabljali čistilec stekla, ki pa je precej drag in ga kaj hitro zmanjka.
Brisalci, ki jih je razvila japonska družba Pamm, že uspešno prodajajo v ZDA in v večini bolj razvitih držav, ki so bližje deželi vzhajajočega sonca in celo v peščici evropskih držav, kot so Nemčija, Francija, Anglija, čeprav bo tako kol vsak boljši in zaželeni i/ delek tudi ta prišel v naše kraje v bližnji prihodnosti.
Za nekoliko večjo ceno pa bodo brisalci, prevlečeni s silikonom, zanesljivo že kmalu na voljo v
vseh bolje založenih trgovinah /. avtomobilskimi potrebščinami in bencinskih servisih pri nas. Če računamo, da bi se s tem zmanjšala tudi poraba čistila za steklo, za katerega odštejemo približno dva tisoč tolarjev za pet litrov, bi rekli, da se nam izplača, saj naj bi bila tudi življenjska doba teh novih brisalcev daljša od življenjske dobe običajnih. Ko pa jim bo potekel čas, so opremljeni s posebno nalepko, ki spremeni barvo in nas s tem opozori na čimprejšnjo zamenjavo.
Jure Jelovčan
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na l.aborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kol HO vozil).
Znamka in tip	Letni k-barva
Opel Vectra 2,0 k,abs,sv,cz	1992 bela
VW Passat 2,0 i k,sv,cz,es	1992 bela
Kia Sephia 1.6 2xiar,sv,cz,es	1996 bela
Renault Clio l,2/5v cz	1996 bela
Ford Mondeo 1,8 clx kar. cz,es,abs.	1994 bela
Opel Vectra 1,6 i k,air,cz,es	1995 siva
Renault Clio l,2/5v cz,es,sv	1997 met.zelena
Kia Sephia 1,5 cz	1998 rdeča
VW Passat 2,0 gl. lim. k,abs,es,sv,cz	1993 siva
Fiat Brava 1,4 sx cz,es,str.okno	1997 met.modra
Renault Megane 1,6 RT es,sv,cz,air	1996 met.siva
Ren.Express furgon 1,9	2000 bela
Cena v SIT
430.000,00 550.000,00 620.000,00 720.000,00 799.000,00 830.000,00 890.000,00 990.000,00 999.000,00 1.080.000,00 1.090.000,00 1.090.000,00
RENAULT
www.alpotour-romoni.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA
-ti VOZIM /. liAK/VNCIIO l\ M IVO s\ SERVO VOLAN t / riNTK.M vi ZAKLEPANJE K ionu i
ES BLEKTK n\l(, S1 t.Kt-.t. \IK URBAG
Vse za vaš avto na enem mestu:
KRANJ
SI RVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA U
Centrala: 04/20 15 240
♦ Proda|a vozil Renault
♦ Vzdrževanji! vozil
♦ Naj aro vozil
♦ Vinka vozil
♦ /.nviirovanjR iy rttgistrui i|a vuzil
♦ Odkup in prodaja nibljnnih vozil
♦ Tnhnični proglodi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-glas si
Torek, 4. februarja 2003
Daewoo tudi v Sloveniji pod okriljem nove regionalne organizacije
Nov začetek z novimi cilji in upanji
Regionalna organizacija G M Daewoo CEE s sedežem v Budimpešti in zadolžena za spremljanje trgov v srednje- in vzhodnoevropskih državah, začenja s svojimi aktivnostmi tudi v Sloveniji. V prodajni mreži je trenutno šest trgovcev, s štirimi še potekajo pogajanja, v nekaj dneh bosta na voljo tudi obe novosti, avtomobil nižjega razreda kalos
in večja limuzina srednjega razreda evanda.
Potem ko se je koncem General Motors postavil v vlogo rešitelja in strateškega partnerja z večinskim lastninskim vložkom do lani potapljajočega se Daewooja, je bila ustanovljena nova krovna družba GM Daewoo Auto & Technology, v katero so poleg General Motorsa z 42,1-odstotnim deležem, vključeni tudi Dae-wojevi upniki, japonski Suzuki in shanghaiska avtomobilska industrija (SAIC). Vendar nova organizacija ni prevzela odgovornosti za prodajo Daewoojevih avtomobilov na območju Srednje in Vzhodne Evrope, kjer je registriranih okoli 800.000 Štirikolesni-kov te znamke. Pri GM Daewoo-ju so se zato odločili za ustanovitev nove družbe z imenom GM
Daewoo Central and Hastern Eu-rope in ji naložili odgovornost za vzpostavitev nove trgovske mreže in izboljšanje poprodajnih aktivnosti. Poleg tega nova regionalna organizacija prevzema tudi vse storitve za avtomobile, ki so bili kupljeni pred strukturnimi spremembami, torej tudi garancijsko obveznost.
Nova organizacijska struktura prinaša spremembe tudi na slovenski trg, ki je eden izmed 15 v regiji in treh dodatnih v Skandinaviji in ob Baltiku, pod okriljem GM Daewoo CEE. Na slovenskih cestah se vozi okoli 11.000 Daewoojevih avtomobilov, ki so bili prodani v zadnjih štirih letih. Trenutno je za prodajo in servisiranje zadolženih šest pooblašče-
nih partnerjev, s štirimi pa še potekajo dogovori. Dosedanji zastopnik Daewoo Motor Slovenija, ki je sodeloval pri reorganizaciji, je po novem imenovan za trgovca, vzpostavljena in predvidena mreža 10 točk pa naj bi zadoščala za uresničitev letošnjih in prihodnjih prodajnih ciljev. Ti so nastavljeni precej ambiciozno in predvidevajo, da sc bo za dae-wooje letos odločilo okoli 2000 slovenskih kupcev, kar bi znamki prineslo 4-odslotni tržni delež. Največji, okoli 60-odstotni delež prodaje naj bi pripadel novemu modelu kalos, 30 odstotkov malčku matizu in ostalo največji limuzini evandi, kompaktnemu enoprostorcu tacumi in prihajajoči novi generaciji modela nubi-ra. Avtomobili za slovenski in srednje- ter vzhodnoevropske trg bodo iz južnokorejskih tovarn prihajali skozi koprsko pristanišče, kjer bo tudi precejšnja zaloga, to pa naj bi vsaj za slovenske kupec pomenilo kratke čakalne dobe in veliko izbiro različic.
Matjaž Gregorič
Nova nubira, ki je bila uradno sicer že pokazana na avtomobilskem salonu v Seulu, se po evropskih cestah poskusno vozi še skrbno zamaskirana.
Največje breme prodaje na slovenskem trgu bo nosil lani novi Daew oojev malček kalos.
KALOS IN EVANDA TAKOJ, NUBIRA POLETI - V začetku prodaje sta na slovenskem trgu na voljo tudi dve sicer že nekaj časa pričakovani Daewoojevi novosti. Petvratni kalos z 1,4-litrskim motorjem in osnovno opremo (varnostna vreča za voznika, osrednja ključavnica, volan s servoojačevalnikom in električno pomična stekla spredaj) stane 1.749.000 tolarjev, štirivratna limuzina je za 50 tisočakov dražja, spomladi pa bo na voljo tudi različica z 1,2-litrskim motorjem in ceno 1.699.000 tolarjev. V prodajnem programu je že tudi limuzina evanda, medtem ko bo nova nubira v podobi štirivratne limuzine na slovenske ceste zapeljala poleti, petvratna različica pa nekoliko kasneje.
Jaguar postavlja na cesto sedmo generacijo zastavonoše XJ
Limuzina lažja za 200 kilogramov
Z uporabo aluminija je novi XJ postal tehnično najbolj napreden Jaguarjev avtomobil, katerega zunanjost še naprej ohranja konzervativne poteze. Ob štirih novih bencinskih motorjih so vse glasnejša namigovanja, da se bo nekega dne v štirikolesnikih z znakom divje mačke zavrtel tudi turbodizelski pogonski stroj.
Z novo, že sedmo generacijo limuzine XJ britanski Jaguar, ki je kot prestižna avtomobilska znamka že nekaj časa v okrilju koncer-na Ford Motor Company, konkurenci in sam sebi dokazuje, da je zmožen izdelati tudi tehnološko napreden avtomobil. Zaradi uporabe aluminija je nova limuzina za skoraj 200 kilogramov lažja od
Škoda je za model Superb na Češkem prejela laskavi naslov
Priznanja in kritike, vse hkrati
Škodin največji model superb gre dobro v denar na trgih nekdanjega vzhodnega bloka, v zahodnoevropskih državah pa se bo morala tovarna bolj potruditi pri nagovarjanju kupcev luksuznih avtomobilov. Hkrati je tudi iz ust predstavnikov tovarne slišati kritike na račun odločitve o opustitvi programa lahkih dostavnikov.
Škodina admiralska ladja superb je bila sredi januarja nagrajena z laskavim naslovom najbolj popularnega avtomobila na Češkem ki so ji ga prisodili bralci pomembnih tamkajšnjih medijev. Že ob koncu lanskega leta je za avto leta superba izbrala žirija jugoslovanskih avtomobilskih novinarjev, dve priznanji je avtomobil dobil tudi v Veliki Britaniji, po eno pa v Nemčiji in v Litvi. Vendar pa to ni pomagalo k uresničitvi prodajnih
ciljev, ki so sijih zastavili v tovarni, zato so se pojavile govorice, da se nad Škodinim največjim modelom nabirajo temni oblaki. V prvih treh četrtinah lanskega leta je bilo izdelanih in prodanih 10.256 superbov, kar je tretjina prvotnega letnega načrta. Vendar pa je ob podelitvi prestižnega češkega priznanja prvi človek Škode Vratis-lav Kulhanek zavrnil namigovanja z. besedami, da so priznanja in predvsem naraščajoče zanimanje
Tudi na slovenskem trgu superb ni pridobil toliko kupcev, kot so želeli pri zastopniku Avtoimpexu, vendar so z lansko prodajo 35 avtomobilov zadovoljni.
kupcev najboljši odgovor na ugibanja o prihodnosti tega modela. Pred kratkim ustoličeni predsednik upravnega odbora koncema Volkswagen Bernd Pischetsrieder pa je v intervjuju za švicarsko avtomobilsko revijo Automòbil Re-vue izjavil da "je superb za Škodo pomemben avtomobil, ki si mora na zahodnoevropskih trgih še utrditi položaj in najti kupce; potem ne bom imel pripomb na to, da se Škoda predstavlja z velikimi in luksuznimi avtomobili."
Sicer pa se tudi znotraj same tovarne Škoda pojavljajo kritike na račun proizvodnje superba in ukinitve programa lahkih dostavnikov. O pravilnosti te odločitve je na nedavnem obisku v Sloveniji, ko jc prišel utemeljevati spremembe v zvezi z zastopanjem Škode, podvomil tudi Luboš Kopecky, ki je zadolžen za prodajo v vzhodno-in srednjeevropski regiji. Takrat je izjavil, da je superb napaka, in da bi morala Skoda še naprej izdelovati robustno in cenovno dostopno vozilo, kot je bila felicia pick-up. Zaradi ukinitve proizvodnje lahkega dostavnika naj bi Škoda letno izgubila vsaj 35.000 kupcev.
Matjaž Gregorič, foto: Škoda Auto
prejšnjega modela, posledično pa to pomeni tudi boljše zmogljivosti in manjšo porabo goriva. Novi XJ, ki so ga odetega v nepobarvan aluminij premierno prikazali na lanskem avtomobilskem salonu v Parizu, je ohranil originalne poteze iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, jc pa nekoliko večji in zato tudi prostornejši v potniški kabini. V notranjosti seveda ne manjka luksuzne opreme, ki vključuje tudi najsodobnejše telekomunikacijske sisteme, med drugim pa vozniku služita tudi 12- ali 16-smerno nastavljiv sedež in samodejna parkirna zavora. Prtljažnik je kljub povečanju še vedno precej skromen, saj sprejme za 470 litrov kovčkov ali drugih kosov prtljage.
Pogonu so namenjeni štirje novi bencinski motorji: najbolj ljudski je 3,0-litrski   šcstvaljnik (240
KM), ki se mu pridružujejo 3,5-, 4,0- in 4,2-litrski osemvaljniki (262, 300 in 400 KM). Pri vseh se motorna moč na pogonska kolesa prenaša s preko novega šeststo-penjskega samodejnega menjalnika. Karoserijska struktura jc občutno bolj čvrsta kot pri prehodni-ku, zato si jaguarjevi razvojniki obetajo, da bo XJ eden najvarnejših avtomobilov, v ta namen paso opravili tudi več kot 500 simula-cijskih računalniških preizkusnih trčenj. Novi Jaguarjev zastavonoša bo naprodaj od letošnje pomladi in kmalu si ga bodo lahko zaželeli tudi petični slovenski kupci. Pri novem zastopniku Fordovih prestižnih znamk Summit Avtu so naročili avtomobile iz aprilske proizvodnje, tako, da se bo prodaja lahko začela že v maju. Matjaž Gregorič, foto: Jaguar
NISSAN
POPUST do
500.000 sm
Ponudba velja za letnik 2002 do odprodaje zalog.
/3 letna garancija ali 100.000 km/
SUZUKI POPUSTI do
400.000*"
Teren« in osebni letnik 2002
$ suzuki Odarš
SVITI FT1
Najnižja cona
130.000,T
CENEJE
Stegne 33, Lj., (01) 58-10-131, 58-10-127
SHIFT expectations
Avto Močnik
04/ 20 42 277 _ Kranj
Nissan PiSak
04/ 502 40 30 _ škofja Loka
Pooblaščeni Nissan uvoznik Nissan Adria d.o.o.
Celovška 228 _ Ljubljana _ 01/ 51 31 800
Nissan Adria priporoča
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p.
LOŠKI ODER
ŠKOFJA LOKA
tel.: 51 20 850 GSM: 041/730 982
Lenti 8.2. 2003, Trst 20.2.2003, Madžarske toplice od 15.2. do 18.2. 2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003. tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
V soboto, 8. februarja., ob 10. uri Tomaž Lapajne, Gorazd Završnik: OD KOD SI, KRUHEK';*, gostuje gledališče UNIKAT, sobotna matineja, za IZVEN.
Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka
I Prešernovo \mj gledališče
VíT e Kran|
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
DANES ob 19.30 uri, M. Mc Donagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper), za ABONMA MODRI, IZVEN in KONTO. Sobota, 8. februarja, ob 19.30 uri, Ò. von Horvàth: VERA LJUBEZEN UPANJE, za IZVEN in KONTO NEPREKLICNO ZADNJIČ! Nedelja, 9. februarja, ob 19.30, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK (Gledališče Gustav), za IZVEN.
fitš'' J biotehniška BBsmmmsm šola Kranj
Smledniška cesta 3, 4000 Kranj
Mala šola šivanja med zimskimi počitnicami od 17. do 21. 2. 2003 v dopoldanskem času. Prijave sprejemamo do petka, 7. februarja, do 10. ure na tel. 04/280 57 00, 041/499 934.
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH e-pošta: irena.gril@guest.arnes.si
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Slovenski kulturni praznik
Škofja Loka - V četrtek, 6. februarja, ob 18. uri bo v Osnovni šoli Cvetka Golarja osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku ter 40-letnici OŠ Cvetka Golarja. Sodelovali bodo: učenke in učenci OŠ Cvetka Golarja, KPZ Osti jarej Stražišče in Tamburaška skupina Bisernica Reteče. V petek, 7. februarja, bo v mali razstavni galeriji Občine škofja Loka - Žigonova hiša, ob 18. uri otvoritev razstave del akademske slikarke Agate Pavlovec, likovne pedagoginje Mojce Pintar in ljubiteljskega kiparja Gustava Babnika.
Kranj - V okviru slovenskega kulturnega praznika bodo v Prešernovem mestu potekale naslednje prireditve: danes, v torek, 4. februarja, ob 13.15 uri bo v Srednji tekstilni in obutveni šoli Kranj, sejna dvorana v pritličju, glasbeni literarni nastop. Ogledate pa si lahko tudi razstavo raziskovalnih nalog s področja umetnosti in etnologije. Jutri, v sredo, 5. februarja, ob 12. uri si lahko ogledate obnovo Prešernovih spomenikov na Gorenjskem, in sicer v Razstavišču Kokra in Sava, Tomšičeva 7. Ob 18. uri bo v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši -Glavni trg 18 predstavitev novih del za stalno zbirko in vodenje po razstavi z dr. Levom Menašejem. V četrtek, 6. februarja, ob 17. uri bo gledališka skupina OŠ Orehek Kranj uprizorila predstavo Za praznik z ljubeznijo. Pravtako ob 17. uri bo v Osnovni šoli na Trsteniku proslava ob kulturnem prazniku. Ob 17. uri bo na ogled razstava članov Fotografskega društva Janeza Puharja iz Kranja, in sicer v kletnem razstavišču Mestne hiše v Kranju. Ob 18. uri bo v prostorih Prešernove hiše odprtje tradicio-
nalne razstave Prešernovi nagrajenci 2002. V dvorani Osnovne šole Matije Čopa Kranj bo ob 18. uri izbor mladinske poezije - Med domom in šolo. Ob 19. uri bo v večnamenskem prostoru Gimnazije Kranj letni koncert Pevskega zbora Gimnazije Kranj. Ob 20. uri pa se lahko udeležite kulturnega večera, ki bo v dijaškem in študentskem domu - mladinska soba. Od petka, 7. do 28. februarja bo v Srednji elektro in strojni šoli, v šolski knjižnici, na ogled razstava likovnih del dijakov na temo Franceta Prešerna. V petek, 7. februarja, ob 11. uri bo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Stražišče proslava ob kulturnem dnevu - Tudi mi "delamo" kulturo. Pravtako v OŠ Stražišče se bo ob 11.45 uri pričel kviz za 7. razrede "Dobro je poznati kulturo". V Galeriji Mestne občine Kranj bo ob 12. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Klavdija Tutte. Ob 16. uri bo v Srednji trgovski šoli kulturna prireditev Ljubezen. V Osnovni šoli Jakoba Aljaža bo ob 17. uri recital za učence "Aljaže-vec podobo na ogled postavi". Ob 17. uri pa bo v OŠ France Prešeren recital "Lepa beseda lepo mesto najde". Trenutek tišine bo ob 17.30 uri v Prešernovem gaju. V Domu krajanov na Primskovem si lahko ogledate fotografsko in kiparsko razstavo, in sicer ob 18. uri. Recitala Bosa se lahko udeležite ob 18. uri v Društvu upokojencev Kranj. Ob 18. uri bo v Prešernovi hiši večer podoknic. Ob 18. uri bo v Domu 28. junija Gorice kulturna prireditev in razstava likovnih izdelkov otrok OŠ Gorice "Po Prešernovih stopinjah". Pravtako ob 18. uri bo v OŠ Kokrica recital "Luna in srce". Ob 18.20 uri se bo pričela svečanost ob spomeniku Franceta Prešerna. Ob 19.30 uri pa bo v Gasilskem kulturnem domu Zg. Besnica kulturna prireditev Pozdrav prazniku.
GLASOV IZLET
14. februarja v BANOVCE
14. februarja je dan zaljubljencev, vendar zakaj se tudi mi GLASOVCI ne bi poveselili ravno na Valentinovo. Pravijo, da za ljubezen in zabavo ni nikoli prepozno. D Torej, 14. februarja nas bo pot peljala v B8I10VG6.
Dopoldanske ure bomo namenili ugodnim nakupom (suhe mesnine, mlinarski izdelki ter bučno olje). Ogledali si bomo še nekaj turističnih in zgodovinskih znamenitosti, potem pa se sprostili v Termah Banovci. Čaka nas tudi dobra večerja, žlahtna kapljica, nagradne igre in ples ob živi glasbi. Cena je Izleta je 5.100 SIT.
Ker bo program zanimiv in pester, ni pričakovati, da ga bomo lahko strnili v en sam dan, zato je vrnitev predvidena naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah. število udeležencev je omejeno, zato s prijavami pohitite.
Vaše klice pričakujemo po tel.:
04/ 201 42 47, 04/ 201 42 49, £fl|l
041/ 620 154.
Gorenja vas, Poljane, Sovodenj
- Občina Gorenja vas - Poljane prireja v okviru slovenskega kulturnega praznika, v soboto, 8. februarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi, osrednjo občinsko proslavo. V programu bodo sodelovali domače kulturne skupine in pevski zbori, učenci Glasbene šole Škofja Loka ter učenci OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas. Slavnostni govornik bo prof. dr. Rajko Pavlovec, ljubitelj in zbiralec ekslibrisov. V sklopu praznovanja si boste lahko ogledali razstavo ekslibrisov.
V počastitev slovenskega kulturnega praznika ste vabljeni tudi na prireditev v Poljanah - Poklon prazniku, in sicer v petek, 7. februarja, ob 18. uri pred Kosmovo domačijo, kjer vam bo lepe trenutke pričarala igralka Anica Berčič z Gričarjevim Blažetom ob pevski spremljavi Dekliške vokalne skupine Okarina. Od 19. ure dalje pa si lahko v lovskem domu na Produ ogledate prikaz diapozitivov Izidorja Jesenka in Petra Pokorna "Češka" ter likovno razstavo "Slovenska zemlja", Igorja Dolenca.
V nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri ste vabljeni tudi na proslavo, ki bo v dvorani Zadružnega doma na Sovodnju.
Podnart - V počastitev slovenskega kulturnega praznika bo Kulturno društvo Podnart priredilo celovečerni koncert, ki ga bosta izvajala dva pevska zbora. V goste pride moška pevska skupina "Vaščani pojo" iz Zgornje vesce pri Bilčovsu na avstrijskem Koroškem, ki jo vodi prof. Jožko Kovačič. Zbor bo poslušalcem pel koroške ljudske pesmi in dve priredbi Andreja Šifrerja. Poleg gostujočega zbora bo nastopil tudi domači Moški komorni zbor Podnart pod vodstvom Egija Ga-šperšiča, ki bo pel slovenske ume-tene pesmi na besedila dr. Franceta Prešerna in nekatere znane slovenske samospeve prirejene za moški zbor.
Šenčur - Občina Šenčur vas v okviru praznovanja slovenskaga praznika vabi v petek, 7. februarja, ob 18. uri v Muzej Občine Šenčur na otvoritev stalne razstave "Hrana v Šenčurju" in razstave "Šenčur na slikah učencev" in v soboto, 8. februarja, ob 19. uri v Dom krajanov v Šenčurju na osrednjo proslavo s kulturnim programom. Naklo - Občina Naklo vas vabi na osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku "Kdor jih bere, vsak drugače pesmi moje sodi". Prireditev bo v Osnovni šoli Naklo v petek, 7. februarja, ob 18. uri. Na prireditvi bo kot gost nastopil igralec Pavle Ravnohrib.
Literarno - glasbeni večer
Reteče - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Glasbena šola Škofja Loka, Knjižnica Ivana Tav-
čarja Škofja Loka in Zveza kulturnih društev Škofja Loka ob slovenskem kulturnem prazniku vabijo na literarno - glasbeni večer "Iz iste smo snovi kot misel" - poezija in proza Marije Krajnik, in sicer jutri, v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu, ponovitev pa bo v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Retečah.
Spominska slovesnost
Škofja Loka - V soboto, 8. februarja, ob 15. uri bo pri spominskem obeležju za Kamnitnikom slovesnost v spomin petdesetim ustreljenim talcem za Kamnitnikom in štirim zažganim partizanom v Vešterskem mlinu.
Prireditve v Tržiču
Tržič - V četrtek, 6. februarja, ob 17. uri bo na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja ura pravljic. Ob 18. uri bo v sejni sobi Občine Tržič javna tribuna o razvoju turizma v občini Tržič. V Osnovni šoli Bistrica bo ob 18. uri projekcija video filmov mladih tržiških ustvarjalcev. Ob 19. uri pa bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja gost večera Luka Ropret in Kulturno umetniško društvo Hudi Grad. V petek, 7. februarja, ob 7.45 uri bo v Podružnični osnovni šoli Kovor predstava Svetlane Makarovič "Sa-pramiška", v izvedbi Podružnične osnovne šole Lom pod Storžičem. Igro bodo ob 9. uri ponovili v Osnovni šoli Bistrica. Ob 19. uri bo v Osnovni šoli Križe območna revija tržiških pevskih zborov XXVI. Tržič poje 2003. Ob 20. uri pa bo v baru Pr" Rihtarju v Zvirčah kegljanje za tržiške delavce in obrtnike.
28. Pokal Loka
Škofja Loka - V petek, 7. februarja, ob 19. uri bo na Mestnem trgu v Škofji Loki otvoritvena slovesnost 28. Pokala Loka. Ob 18.45 uri bo sprevod sodelujočih držav udeleženk; Rovtarjev, smučanje po starem; Mestnega pihalnega orkestra Škofja Loka; zastavonoš; nosilcev bakel, napisov in zastav držav udeleženk, tekmovalcev z vodji ekip, od hotela Transturist do prireditvenega prostora. Sledil bo otvoritveni program; nastop Pihalnega orkestra Škofja Loka, pozdravni govor župana občine Škofja Loka Igorja Draks-lerja, predsednika Organizacijskega odbora 28. Pokala Loka Janeza Štera; tekmovanje za 28. Pokal Loka pa bo odprl častni predsednik Organizacijskega odbora, predsednika uprave Krka, d.d. Novo mesto Miloš Kovačič; nastopila bo tudi glasbena skupina BEPOP. In še obvestilo: v petek, 7. februarja, bo zaradi priprav na otvoritveno slovesnost 28. Pokala Loka do 12. ure moten promet na Mestnem trgu. Po 12. uri pa bo Mestni trg zaprt za vsa vozila. Dostop bo možen samo intervencijskim vozilom.
Ure pravljic
Škofja Loka - Danes, v torek, 4. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic, ki jo bo pripravila Tinka Štukl. Naslov pravljice je A. Danckers "Bela muca". Sovodenj - Tatjana Šifrar bo v Knjižnici Sovodenj pripravila uro pravljic "Ko dedek noče več pripovedovati", in sicer danes, v torek, 4. februarja, ob 14.15 uri. Trata - "Grad gradič" je naslov pravljice, katero bodo pripravili v Knjižnici Trata danes, v torek, 4. februarja, ob 16. uri. Gorenja vas - V četrtek, 6. februarja, ob 18. uri bo tudi v Knjižnici Gorenja vas ura pravljic, in sicer bo Majda Treven pripravila pravljico "Izgubljena slončica".
Astronomsko opazovanje
Sr. Dobrava pri Kropi - Astronomsko društvo Nova Jesenice
®
Rodio Tfiglor
Prvi 9IQ/ Corenj/ke^ Pri glo/ek Gorcnj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
petek ií41.: [íiv&rii&r:
Nagradno vprašanje: "Napišite organizatorja koncerta Gorana Karana v Kranju?"
Odgovore na dopisnicah pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 KRANJ
Izžrebanec prejme najnovejši CD Gorana Karana (Založba Menart) z njegovim podpisom. Nagrade prejmejo nagrajenci po končanem koncertu po pošti!
vabi na 3. javno astronomsko opazovanje, ki bo 7. ali 8. februarja (odvisno od vremena) na Srednji Dobravi pri Kropi. Z največjim teleskopom v Sloveniji boste lahko opazovali Luno, Mars, Jupiter, Saturn, galaksije, meglice,...
Slavnostna akademija
Domžale - Občina Domžale, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale in Zveza kulturnih društev občine Domžale vabijo na slavnostno akademijo, ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 8. februarja, ob 17.30 in 20. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Brezplačne vstopnice lahko rezervirate pri blagajni kulturnega doma.
Klub študentov Kranj vabi
Kranj - Klub študentov Kranj vas vabi jutri, v sredo, 5. februarja, ob 20. uri na potopisno predavanje o Makedoniji, ki jo bo predstavil Klemen Nušič, in sicer v Modri dvorani gradu Khislstein. V četrtek, 6. februarja, ob 21. uri bo v baru Mitnica komedijantski večer. V petek, 7. februarja, ob 21. uri pa bo v baru Mitnica študentski žur z DJ G-point.
Valentinov ples
Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranj vas vabi vsak petek in soboto ob 20. uri na ples z evergreen glasbo v restavracijo v 1. nadstropje. V petek, 14. februarja, pa vas vabijo na Valentinov ples s presenečenjem. Za rezervacije in informacije pokličite po tel.: 280-00-20.
Bosa
Kranj - Društvo upokojencev -Sekcija za kulturno dejavnost bo za proslavo slovenskega kulturnega praznika uprizorilo recital "Bosa", po knjigi kratkih liričnih črtic Majde Mencinger z istim naslovom. Prireditev bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v dvoranici v I. nadstropju na sedežu Društva upokojencev Kranj, na Tomšičevi 4. Po proslavi bo v točilnici zabavni večer ob živi glasbi.
Struževo 1941 - 1945
Struževo - Mestna krajevna skupnost Struževo vabi na kratko proslavo združeno s predstavitvijo nove knjige Struževo 1941 -1945, ki bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v Domu krajevne skupnosti Struževo. Knjiga, v kateri so objavljeni prispevki in fotografije številnih Struževčanov, govori o dogajanju v Struževem in o naših ljudeh v času nemške okupacije. Knjiga je izšla v samozaložbi Igorja Slavca in jo bo - po želji - ob tej priložnosti mogoče kupiti. Pogovor z založnikom knjige in sodelavci bo vodila Lea Mencinger.
3. delavnica
za uspešno življenje
Kranj - Absolut Timer vas vabi na 3. delavnico za uspešno življenje. Vabljeni ste vsi, ki si želite izboljšati svoje življenje. Delavnica bo v Kulturnem domu v Stražišču jutri, v sredo, 5. februarja, od 17. do 21. uri. Na delavnici se boste sproščali, si nabrali novih moči z lahkimi telesnimi vajami, se pogovarjali in negativne misli zamenjali s pozitivnimi. Vodita jo Danuša Bizjak in Marta Timer. Njuno delo temelji na dolgoletnih izkušnjah in starodavnih tehnikah. Za informacije in prijave sta dosegljivi po tel.: 041/942-009 in 041/829-122.
Prešernov dan
Podbrezje - KUD Tabor Podbrez-je obvešča, da bodo v nedeljo, 9. februarja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Podbrezjah proslavili Slovenski kulturni praznik in Prešernov dan. Gostili bodo slavista, pesnika, esejista in literarnega zgodovinarja predvsem zamolčane slovenske poezije Franceta Pi-bernika iz Kranja. Med pogovorom z njim bodo brali njegove pesmi, popoldan pa bo pesem-sko zaokrožil oktet Lip Bled, pod vodstvom Tomaža Tozona.
Prireditve na Bledu
Bled - V petek, 7. februarja, ob 16.30 uri bo v Festivalni dvorani (srednja dvorana) predstavitev nastajanja Blejskega zbornika Bled 2004. Ob Prešernovem spomeniku bo ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopili bodo: Oktet Lip Bled in člani Gledališča Belanskega. Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku bo tudi ob 19. uri v Zadružnem domu Ribno. V soboto, 8. februarja pa se lahko proslave ob kulturnem prazniku udeležite v Gorjanskem domu ob 19. uri in v Domu krajanov Zasip ob 20. uri.
1. pohod spominov in prijateljstva
Radovljica - Območno združenje WS Radovljica - Jesenice organizira ob slovenskem kulturnem prazniku 1. pohod spominov in prijateljstva, ki bo postal tradicionalen. Pohodniki se boste zbrali 8. februarja ob 7.45 uri pri Domu sindikatov v Radovljici (Šlandrov dom), kjer boste dobili pohodne izkaznice in bo tudi krajša kulturna slovesnost. Ob 8.15 uri se boste podali na 19 km dolgo pot. Dodatne informacije o poti po tel.: 041/486-946.
7. pohod na Galetovec
Bohinjska Bela - Turistično društvo Bohinjska Bela organizira v
GOSTILNA
RESTAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje
GALERIJA Glasbeni program:
Petek, 14. 2. 2003 -
Valentinov ples z "GREGORJI" ob 20. uri
Torek, 25. 2. 2003 -
glasbeni večer s hišnim ansamblom "JOŽOVC" ob 19. uri
Sreda, 26. 2. 2003 -
snemanje TV oddaje ob 20. uri
Informacije in rezervacije na št. 04/5333 402
GLASOV KAŽIPOT
nedeljo, 9. februarja, 7. tradicionalni pohod na Galetovec, to je 1265 m visok razgledni vrh nad Bohinjsko Belo - v primeru ugodnih snežnih razmer bo tudi turni smuk. Skupinski odhod bo ob 8. uri izpred gostilne Rot. Dodatne informacije po tel.: 041/608-549, Aleš Stojan.
Po poti kulturne dediščine
Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi na deveti pohod "Po poti kulturne dediščine", in sicer Moste - Breznica - Rodine - Vrba. Pohod bo na slovenski kulturni praznik v soboto, 8. februarja. Zbor bo pred Elektro Žirovnica ob 9. uri. Potrebna je vremenskim razmeram primerna oprema. V Vrbi se boste ob 13. uri udeležili občinske proslave ob kulturnem prazniku.
Rekreativni pohod
Preddvor - Društvo upokojencev Preddvor vabi svoje člane na rekreativni pohod, ki bo v četrtek, 6. februarja. Odhod bo ob 9. uri izpod češenj v Tupaličah ali pol ure kasneje iz križišča na Možjanci. Pohod boste nadaljevali na Štefa-njo goro in nazaj.
Grad Zemono - Štanjel
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniška sekcija organizira in vodi prijeten zimski pohod od gradu Zemono v Vipavski dolini, ob vipavskih gričih in vinogradih do zgodovinskega Štanjela. Izlet bo v četrtek, 13. februarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Pohitite s prijavami v društveni pisarni, ne bo vam žal!
Talež - Tolsti vrh - Kupljenik
Kranj - Planinsko društvo Kranj prireja za svoje člane v nedeljo, 9.
februarja, lep zimski pohod po obronkih Jelovice, "čez Talež in Tolsti vrh na Kupljenik". S posebnim avtobusom (ali osebnimi avtomobili) se boste odpeljali ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Nezahtevne hoje bo 4 do 5 ur. Vodnika priporočata udeležencem dobro zimsko opremo, pohodne palice in male dereze v nahrbtniku (za vsak primer). Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Koroški 27, tel.: 23-67-850, do četrtka 6. februarja.
Kopalni izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira v sredo, 12. februarja, kopalni izlet v Terme Ptuj, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do zasedbe avtobusa.
Izlet v Terme Snovik
Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi svoje člane na prijeten izlet v Terme Snovik pri Kamniku, in sicer v petek, 14. februarja, s predhodnikm obiskom trgovine Eta in Svilanit. V popoldanskem času sledi še ogled mesta Kamnik. Prijave zbirajo v društvu.
Zimski pohod
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi lahek zimski pohod po vzhodnih obronkih nad Kamnikom. Izlet bo v četrtek, 6. februarja, z odhodom ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave in vplačila sprejemajo v društveni pisarni, in sicer še jutri, v sredo od 8. do 12. ure.
Po Župančičevi poti
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 8. fe-
bruarja, izlet v "deželico belih brez", po Župančičevi poti. Odhod posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Predviden čas hoje je 4 ure, in sicer položne nenaporne hoje. Oprema pa naj bo vremenu primerna. Prijave z vplačili in dodatne informacije Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-706, Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center, Planina 3. Rok za prijave je do 5. februarja.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
M.
Občni zbor OZ WS Radovljica - Jesenice
Poljče - Območno združenje WS Radovljica - Jesenice vabi svoje člane in članice na občni zbor, ki bo v petek, 14. februarja, ob 17. uri v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Po krajšem kulturnem programu bodo ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrt dela za leto 2003.
Izredne krvodajalske akcije
Zavod RS za transfuzijsko medicino in Rdeči križ Slovenije obveščata, da v Sloveniji zagotavljajo samozadostno preskrbo s krvjo in imajo stalne 10 do 14 dnevne zaloge krvi in krvnih pripravkov, ki omogočajo zdravstvenim ustanovam nemoteno oskrbo bolnikov. V zadnjih tednih so se zaloge zmanj-
ti
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje v 55. letu starosti umrl naš ljubljeni
ANTON KOLENC
iz Prebačevega 73
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 5. februarja 2003, ob 15. uri na pokopališču na Kokrici. Žara bo v torek, 4. februarja, od 17. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Zdenka, sin Gregor z Živo in hčerka Maja z Rokom Prcbačevo, 2. februarja 2003
ZAHVALA
Našo drago Bino
ALBINO BENEDIK
rojeno Mohar
je 27. januarja jutro zadnjikrat prebudilo. Nato je luč življenja ugasnila in prižgala sc je luč spomina... Hvala vsem za dobra dejanja, predvsem so-vaščanom in prijateljem Dobrave, DU Naklo, računovodskemu servisu Arete, dr. Jerajevi, prijateljici dr. Boženi, gospodu župniku iz Naklega, pevcem Naklanci in pogrebni službi Navček. Hvala za darovano cvetje in sveče ter pisna in ustna sožalja. Čeprav vas je bilo zelo, zelo veliko, ki ste našo Bino pospremili k prezgodnjemu počitku, bi ona za vsakega od vas našla prijazno besedo, tako kot je vedno znala. Mi sorodniki pa se še enkrat vsem prisrčno zahvaljujemo za vso pozornost in lepe misli. Pogrešali jo bomo!
Jože, sorodniki in prijatelji Strnhinj, Kranj, Smlednik, Benedikt, Stockport, januar 2003
V SLOVO
Svetloba na obzorju te izginja z njim ob odhodu predpomladni dan
oblak, prej v zarji zlat, je zdaj teman      nebeška vrata za seboj pregrinja.
Zapustila nas je naša ljuba
VLASTA VIDIC
roj. Lavička
Pogreb drage pokojnice bo jutri, v sredo, 5. februarja 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Naklem.
Žalujemo: sinova Slavko in Drago z družinama
sevale in trenutno niso zadostne. Pozivajo vse občane, še posebej krvodajalce, da kot vsa leta do sedaj pokažete svojo solidarnost in zavest ter z dajanjem krvi pomagate sebi in bližnjim. Zato vas prosijo, da se čimprej odzovete vabilom na izredne in načrtovane krvodajalske akcije.
Krvodajalska akcija
Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v Škofji Loki 14., 17. in 18. februarja.
Tihožitja za kulturni praznik
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 7. februarja, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave likovnih del članov Dolik-a "Tihožitja za kulturni praznik". Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom, bo na ogled od vključno 5. marca.
Razstava Aljoše Križ
Strunjan - V galeriji Krka Zdravilišče Strunjan bo jutri, v sredo, 5. februarja, ob 20. uri otvoritev razstave slik izolske slikarke Aljoše Križ.
Razstava karikatur
Kranjska Gora - V Liznjekovi hiši v Kranjski Gori bo do konca marca na ogled razstava karikatur Bi-neta Roglja, Andreja Novaka in Jožeta Frica.
Hrana v Šenčurju in Šenčur na slikah učencev
Šenčur - Občina Šenčur vas vabi na ogled stalne razstave "Hrana v Šenčurju" in razstave "Šenčur na slikah učencev". Otvoritev razstave, s kratkim kulturnim programom bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v prostorih Muzeja Občine Šenčur. Razstava bo odprta do 30. marca, in sicer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
Pet desetletij slikanja
Ljubljana - Galerija Commerce, Einspielerjeva 6 iz Ljubljane vas vabi na odprtje in ogled jubilejne razstave slik Alojza Štirna, in sicer danes, v torek, 4. februarja, ob 18. uri. Slikarja bo predstavila umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nuša Podgornik. V kulturnem programu bosta večer bogatila Slavica Štirn s pesmimi in Marjan Beton s citrami. Razstava bo na ogled do 3. marca.
Razstava Klavdija Tutte
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na otvoritev razstave likovnih del akademskega slikarja Klavdija Tutte, in sicer v četrtek, 6. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Kosove graščine, Titova 64 na Jesenicah. Sli-karjevo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Damir Globoč-nik. Kulturni program pa bo oblikoval kvartet klarinetov Nett.
V deželi pingvinov
Tržič - Vzgojno varstveni zavod Tržič, vrtec Deteljica in Turistično društvo Tržič vas vabita na ogled razstave z naslovom "V deželi pingvinov" v rotundi Abanke v Tržiču. Izdelki so delo otrok vrtca Deteljica ob pomoči mentoric Tatjane Malovrh in Petre Jurjevčič. Razstava je na ogled do 28. februarja.
Umetniška dela Jožeta Vogelnika
Spodnje Bitnje - V piceriji Baron razstavlja likovna dela v akrilu na platno in risbe - svinčnik. Razstava bo na ogled do aprila.
Razstave na Bledu
Bled -1. nadstropje Občine Bled: razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice je na ogled od konca januarja. Hotel Krim: prodajna raz-
stava na temo šah - g. Vogelnik (akril). Hotel Park: na ogled je razstava avtorja Toneta Kavčiča na temo "Motivi iz Kamne Gorice in okolice". Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar ter razstava Foto kluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled. na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled. Informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fal-lani iz Benetk.
Tam za hribi je tako kot tukaj...
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva.
Koncert pianista Jureta Rozmana
Ljubljana - Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava iz Ljubljane vas vabi na recital pianista Jureta Rozmana, ki bo v zavodski dvorani v petek, 7. februarja, ob 17. uri.
V spomin na pesnika
Begunje, Žirovnica - Glasbena šola Jesenice - Oddelek Žirovnica organizira in vabi na koncert v spomin na pesnika dr. Franceta Prešerna, ki bo v četrtek, 6. februarja, ob 19. uri v Psihiatrični bolnici Begunje. Drugi koncert pa bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v Osnovni šoli Žirovnica.
ZDA in Kanada
Medvode - Knjižnica Šiška, enota Knjižnica Medvode vabi, da se jim pridružite danes, v torek, 4. februarja, ob 19.30 uri pridružite na potopisnem predavanju. O svoji poti po severo-zahodu ZDA in Kanadi bo ob diapozitivih spregovoril popotnik Lojze Vrankar.
Pisane barve revežev
Radovljica - Danes, v torek, 4. februarja, ob 19.30 uri vam bo Indi-
jo in njene ljudi ob diapozitivih, tradicionalni indijski glasbi, vonjih, oblekah, predmetih in degustaciji čaja predstavila Andreja Jernej-čič, in sicer v Knjižnici A.T. Linharta.
Bolezni in škodljivci na sadnem drevju
Škofja Loka - Tatjana Rupnik -Svetovanje o varstvu rastlin - vas vabi na seminar o najpomembnejših boleznik in škodljivcih na sadnem drevju v rastni dobi in učinkovitem zatiranju le teh. Seminar bo 5. marca, ob 15. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati (nad trgovino). Vse dodatne informacije po tel.: 031/302-389, Tatjana Rupnik.
Predstave
Lev in miš
Kranj - Pravljico Lev in miš, v izvedbi KD "Jožef Virk" iz Doba, si lahko ogledate v soboto, 8. februarja, ob 10. uri v Prešernovem gledališču. Vabilo velja otrokom od 3. leta naprej.
Kokoška Petunija
Radovljica, Bohinjska Bistrica -
Kokoška Petunija je naslov lutkovne predstave za otroke, stare vsaj 3 leta, ki jo bo uprizorila Lutkovna skupina Sirova luknjica iz Ljubljane, in sicer jutri, v sredo, 5. februarja, ob 17. uri v Knjižnici Bohinjska Bistrica in v četrtek, 6. februarja, ob 17. uri v Knjižnici A.T. Linharta.
Politika bolezen moja
Voglje - Dramska skupina Kulturnega društva iz Besnice bo v soboto, 8. februarja, ob 19.30 uri izvedla Partljičevo komedijo Politika bolezen moja, v dvorani Gasilskega doma v Vogljah.
Stari llija
Adergas - V petek, 7. februarja, ob 19.30 uri na predvečer slovenskega kulturnega praznika bodo člani dramske skupine KUD Pod lipo iz Adergasa premierno uprizorili, v domači dvorani v Adergasu, slovensko ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih gledališkega igralca režiserja, pedagoga, dramatika in rojaka Ignacija Borštnika Stari llija. Igro bodo ponovili v soboto, 8. februarja, ob 19.30 uri in v nedeljo, 9. februarja, ob 15. uri
Goma mm
najbolj športna frekvenca
LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE BLEDA, BOHINJA, KRANJSKE GORE IN VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Z BLEDA
objavljajo
RAZPIS
za usposabljanje lokalnega turističnega vodnika Bleda, Bohinja in Kranjske Gore z licenco.
Pogoji:
- končana V. stopnja izobrazbe;
- znanje najmanj enega tujega jezika;
- veselje do vodenja in dela z ljudmi.
Vloge z dokazili pošljite na naslove:
LTO TURIZEM BLED, Cesta svobode 11, 4260 Bled;
LTO BOHINJ, Triglavska cesta 35, 4264 Bohinjska Bistrica;
LTO KRANJSKA GORA, Borovška 99a, 4280 Kranjska Gora
do 15.2.2003.
Prosimo, da vlogi pripišete, v katerem tujem jeziku boste opravljali izpit.
Predavanja bodo potekala na Višji strokovni šoli za gostinstvo in
turizem na Bledu v mesecu marcu in aprilu, praktični del pouka
bodo kandidati opravili z ogledi krajev Bleda, Bohinja in Kranjske
Gore in njihovih znamenitosti. Prvi dan predavanj bo 28. februarja
2003, predavanja bodo trajala približno 60 ur.
Cena tečaja je 38.000 - SIT ob pogoju, da bo prijavljenih vsaj 15
tečajnikov.
Dodatne informacije:
LTO TURIZEM BLED, tel.: 04/ 5780 500 (Lea);
LTO BOHINJ, tel.: 04/5747 590 (Klemen);
LTO KRANJSKA GORA, tel.: 04/5885 020 (Kristina).
PREJELI SMO
Dosti zdravja -minister za zdravje
Ob čestitkah za novo leto 2003 s»><> si med ostalim želeli predvsem dosti zdravja. Ko prebiram kritike, gledam in poslušam nemoč ministra za zdravje, kako v tem času ne more nič ukrepati, da bi se izboljšala organiziranost zdravljenja naših pacientov.
V bolnišnici se zruši strop, primanjkuje medicinske opreme, primanjkuje zdravnikov, povečujejo se čakalni časi za specialistične preglede, zdravniki napovedujejo nove stavke. Slovenski zdravniki so preobremenjeni. Skratka za zdravstvo ni dovolj denarja. Ali pa volje?
Torej zdravstvo, važna vrednota našega življenja, na katero je vezano skoraj dva milijona Slovencev, je v težki preizkušnji.
Minister z.a zdravje ne vidi rešitve. Predlaga ukrepe za izboljšanje dela v bolnišnicah. S temi ukrepi, kot pravijo direktorji bolnišnic, je dosežen nasprotni učinek.
Minister za z.dravje ugotavlja, da bi morali na novo zaposliti v šestih letih v Sloveniji od 500 do 800 zdravnikov, da bi rešili problem pomanjkanja zdravnikov.
Po podatkih, ki so nam na voljo, vidimo, da je Slovenija z 215 Zdravnikov na 100.000 ljudi na zadnjem mestu v Evropi in ravno tako tudi med deseterico kandidatk. Med kandidatkami vodi Litva z 379. povprečje v EU 375, povprečje desetih kandidatk je 324 zdravnikov na 100.000 ljudi.
Iz tega sledi primanjkljaj zdravnikov v Sloveniji s primerjavo z Litvo 3170, primerjava s povprečjem desetih kandidatk 2107, v primerjavi s povprečjem v EU pa 3093 zdravnikov. Namreč ob tem povečanju števila zdravnikov, kot predvideva minister za zdravje, bi bili v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami še vedno krepko zadnji. Tako bi dosegli le 74 do 79 % povprečja števila
zdravnikov deseterice, 64 do 68 % povprečja EU in 63 do 67 % povprečja Litve. Ta procent bi dosegli pod pogojem, da v šestih letih ne gre v pokoj nobeden naših zdravnikov, kar pa vemo, da ni mogoče. Sprašujem spoštovanega ministra, kako in s kakšnim računom je prišel do omenjenih podatkov. Namreč, ko sem sam to izračunal, nisem mogel verjeti tem podatkom. Zelo bi bil vesel in pomirjen, če bi mi spoštovani minister pokazal napako. Torej naša vlada dolgoročno planira še daljše čakalne dobe, preobremenitev slovenskih zdravnikov, slabše zdravje ljudi, večjo umrljivost, manjšo rodnost, vedno manj Slovencev in nazadnje še ostane zgodovina, da so tu nekoč Živeli Slovenci. Take prihodnosti si prav gotovo ne želimo in ne zaslužimo, zato pričakujem, da bo vlada in minister prinierno ukrepal, da nas pripelje vsaj v povprečje deseterice kandidatk, če že ne k boljši Litvi.
Stane Jurjec, Zg. Polskava
Ob 50-obletnici Zdravstvenega doma v Škofji Loki
V bližnji preteklosti smo v Škofji Loki praznovali 50. obletnico zdravstvenega doma. Izdana je bila knjiga o preteklem in sedanjem delu od dr. Toneta Koširja, kar prisrčno pozdravljam. Rada pa bi v ta namen osvetlila nekaj dogodkov od prvih začetkov, kateri tega delovanja pa niso zapisani. Res nisem bila zdravstvena delavka v pravem pomenu besede, sem pa sodelovala v odboru sveta za zdravstvo in socialno skrbstvo takrat še skupno na občini Škofja Loka. Malo kdo se teh začetkov spomni, žal je nogo takratnih sodelavcev že pokojnih. Ta zdravstveni dom se je zgradil na prostovoljnem delu, saj so iz tovarn prihajale cele skupine pridnih rok.
Predvsem bi omenila prizadevno delo naše takratne zdravnice dr. Marije Bračko. Bila je edina zdravnica za okoliško hribovje in daljno okolico Škofje lx>ke. Šamo kolo in mnogokrat temna noč po samskih gorskih poteh sta jo spremljala po obiskih, kjer so jo težko čakali bolniki in mnoge žene porodnice. Naša zdravnica se je zavedala svojega poslanstva v skrbi za bolnika. Tudi ona je imela doma družino, kateri pa kljub najboljši volji ni mogla stati ob strani. Takrat se je orala ledina v zdravstvu v Škofji Loki. Bila je glavna sila z vsem srcem prežeta svojemu poklicu in takratnemu napredku. Ni se meril čas in ne plačilo v teh skromnih začetkih. Vedno nam je na naših sejah, ki smo jih imeli na občini, pripovedovala, da vendar zdravstveni dom štipendira enega fanta iz. loških hribov in koliko mu še manjka izpitov, da ji bo prišel v pomoč. In to je bil potem njen sodelavec dr. Tone Košir. Oh, kako se je trudila, kako priti do rešilnega avtomobila. Vse nas je prosila, naj vendar izrečemo kakšno dobro besedo pri občinskih možeh, da bi občina kaj primaknila denarja, ker zdravstveni dom tega ne zmore. In dobili smo prvega rešilca. Bolnišnica v Ljubljani je bila predaleč, osebni avtomobili pa redki, zato je bila rešitev za mnoge bolnike takrat že prepozna.
Navedla bi še en primer iz. zdravstva. Bilo je leto 1944, ko smo klicali dr. Kocjančiča iz. Škofje Loke k bolnici, ki je močno krvavela. Meni je naročil lavor vode in čisto brisačo, in da naj bom poleg njega, da bo naredil poseg čiščenja. Bil je ginekolog porodničar in zdravnik za vse. Brisala sem ji potno čelo od bolečin, saj je bil poseg narejen v živo. Izreden zdravnik, velik človek, ki pa je bil na žalost za svoje delo, ki ga je opravil za zdravje ljudi, izdan in od okupatorja ustreljen kot talec.
Stara sem 85 let in sem opisala samo svoja videnja preteklega obdobja in bi se v imenu tistih, kateri smo z dr. Bračkovo takrat kakorkoli sodelovali, v večini so že po-
kojni, zahvalila, naj prejme iskrene čestitke ob skromnem priznanju ob 50. obletnici zdravstvenega doma, ki ga je prejela.
Želimo ji, naj po truda polnem delu za skrb in zdravje vseh takratnih občanov Škofje Loke, uživa še preostanek življenja v polni možnj meri. Ko v letu 2003 vstopate v 89. leto, Vam še enkrat želimo srečo dr. Marija Bračko.
Anica Križaj, Godešič
Bo občina Naklo zagovarjala interese svojih volivcev?
Bile so različice avtocestnega projekta Gorenjska - Ljubljana in bile so že žolčne razprave o njih. In kot mora biti, so se interesi načrtovalcev in prizadetih občanov nazadnje le uskladili. Gradnja avtoceste se je nadaljevala, uspešno poteka in cestni odsek Podtabor -Naklo naj bi bil odprt oktobra letos. Do sem vse lepo in prav. A kaj, ko načrtovalci avtoceste na Gorenjskem, verjetno v pomanjkanju drugega dela, razmišljajo tudi o tem, kako najbolj uspešno zagreniti življenje prebivalcem, ki bodo do konca svojih dni ob "njihovem " delu avtoceste živeli.
Ko je bilo že vse dogovorjeno, usklajeno in zakoličeno, so se spomnili, da v projektu domnevno ni bila zagotovljena prometna varnost in da bi bilo koristno projekt spremeniti. Pa čeprav bo sprememba zahtevala precej več denarja, ki ga bodo morali zagotoviti vsi slovenski davkoplačevalci, njihovi otroci, vnuki in pravnuki, ob spremenjenem odseku avtoceste živeči krajani Podbrežij pa bodo s predlagano spremembo zdravstveno in ekonomsko bistveno bolj ogroženi. O projektu, ki ga brez. soglasja prizadetih ne gre kar tako spremeniti, ki posega v sprejet lokacijski načrt in ki po mnenju krajanov bistveno poslabšuje prostorske in okoljske pogoje, je bilo že
precej povedanega, vendar premalo o tem, da spremembe
- prebivalcem Podtabora, Brito-fa. Gobavca, Podnarta, Posavca, Ovsišč, Češnjice, Krope, bistveno podaljšujejo pot vstopa in izstopa na avtocesto in jim s tem povzročajo dodatne stroške,
- ekonomsko in socialno ogrožajo tiste kmete, ki živijo tudi od prodaje svojih pridelkov na domačem dvorišču,
- po blagih ocenah zmanjšujejo promet podjetnikom za dobro tretjino.
- prebivalcem ob spremenjenem priključku katastrofalno slabšajo življenjske pogoje zaradi hrupa, izpušnih plinov in trdih delcev zaradi zaviranja ob izstopu,
- kontaminirajo kmetijske pridelke kmetov na parcelah ob načrtovani povratni rampi do neuporabnosti,
- zmanjšujejo najbolj kvalitetne kmetijske površine za več kot 10 hektarov in še in še.
Zaradi povedanega in tudi drugega so se prizadeti krajani organizirano in legalno uprli predlaganim spremembam veljavnega načrta gradnje avtoceste, ki realno z ničemer niso utemeljene. In priča-
kovali, da jih bo v tem občinsko vodstvo podprlo. Pa še enkrat več doživeli razočaranje. Za župana Naklega. gospoda Ivana Štularja in njegove najožje sodelavce argumenti njihovih volivcev niso veljali. V nasprotju z, njimi podpirajo načrt spremembe avtocestnega projekta, (ki ga podpira tudi Dars), čeprav na škodo svojih krajanov. Nekoč smo obljubili, da bomo podpirali vse razumne odločitve pozicije v Občinskem svetu in našega župana. Povedali pa smo, da bomo neizprosni kritiki njihovih napak. Zato je ob problemu, ki je nastal zaradi nepričakovanega in po mnenju občanov škodljivega predloga spremembe načrta izgradnje avtoceste na Gorenjskem prav, da vprašamo gospoda Štularja: Čigav župan sploh ste, gospod Ivan Štular? Dušan Dermota, svetnik LDS v Občinskem svetu Naklega
Opravičilo
V torek, 28. januarja, in v petek. 31. januarja, je bil v Gorenjskem glasu pomotoma objavljen oglas o zaposlitvi KV likarice konfekcije.
(ffífc^ _« Družba za proizvodnjo pnevmatik, d.o.o.
mil Sava Tires škofjei
loška 6, 4000 Kranj, Slovenija
K sodelovanju vabimo
TEHNIKA VZDRŽEVANJA V TDP
Potrebna znanja:
- srednja šola strojne smeri
- poznavanje osnovnih pnevmatskih in hidravličnih krmilij
- osnovno znanje angleškega jezika
- poznavanje dela na računalniku
- primerne psihofizične sposobnosti
Delo je v treh izmenah z menjavo ritma prostih dni.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas) s 3 -mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo v 8 dneh na naslov:
Sava Tires, d.o.o., Kadri Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj
MALI OGLASI
»201-42-47
»201-42-48
«201-42-49
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. • 17. ure.
APARATI STROJI
Ugodno prodam PNEVMATSKO PIŠTOLO za zabijanje sponk tip Bea 80/14. 041/738-460 1299
Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ v rjavi barvi *a polovično ceno. T! 518-81-61 1304
PRALNI STROJ Gorenje in HLADILNIK 110 I^Prodam. T5 041/878-494_1329
KOMPRESOR 50 I, trofazni, prodam, tr 519-18-67     ' 1331
Ugodno prodam električni MOTOR in sTROJ za brizganje plastike, 204-18-38
1337
Prodam MOTOROLA V50,nov, garancija z dokumenti, srebrne barve, s polnilcem, še 2apakiran, cena po dogovoru. V 041/33-
^39_ ,367
Prodam ohranjeno KOMBINIRKO Standard Osijek. n 040/37 2-744 ,374
^ GARAŽE
GARAŽO v garažni hiši na Bistrici pri Tržiču, Pjgdam. g 041/845-792_1»
GARAŽO na Planini 128
oddam. U 20-24-
1359
ŠKOFJA LOKA, Novi svet - garažo 16 m2 oddamo, Mike & Co. d.o.o., Mike & Co. , 20-26-172, 031 605-114_
KRANJ. šorlijevo naselje, za znano stranko ^Jpimo garažo. IDA nepremičnine, 04 2361 8Q0, 031 635 387
__GR. MATERIAL
Prodam jesenove, hrušove in jelševe PLO-HE ter DESKE. V 514-12-07 1352
^HIŠE NAJAMEMO
Najamem starejšo HIŠO, primerno za bi-anie, v občini Žirovnica. V 040/852-903
'340
HISE KUPIMO
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Za znano stranko kupim manjšo hišo v Škofja Loki, v bližini centra, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
GORENJSKA: kupimo polovico hiše, kvalitetno.FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Kranj z okolico: KUPIMO HIŠO do 35 mio, vseljivo. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/734 198
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Kranj, Stražišče, Bitnje,..., kupimo vrstno hišo do 30 mio SIT. Plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
HIŠE PRODAMO
Na Potokih prodam polovico HIŠE, z lastnim vhodom in lastno CK. 040/852-903
Prodam POSLOVNO STANOVANJSKO HIŠO 300 m2, na parceli 650 m2 - Preska Medvode. IT 041/791-373 1349
STRAŽIŠČE, prodamo dvojčka, starega cca 22 let - obnovljen pred tremi leti, bivalne površine cca 160 m, na 261 m2 zemljišča, bivalno pritličje, prva etaža in neizdelana mansarda, vsi priključki, CK - olje, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PREBAČEVO, na lepi lokaciji predamo hiši v III. gradbeni fazi, na 492 m2 zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo ( dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNA OKOLICA, prodamo lepo enodružinsko -pritlično hišo, stara 10. let, cca 130 m2 stanovanjske površine + klet, na 572 m2 zemljišča, brez CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
Medvode bližina, nova nadstandardna hiša, cca. 200 m2, parcela 1000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Radovljica okolica, enodružinska hiša na lepi lokaciji, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj bližina, tristan. hiša, prenovljena, 380 m2, parcela 1400 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka okolica, enodružinska hiša, skoraj nova,TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Železniki bližina, starejša kamnita hiša, ugodno, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Šk. Loka bližina, enodružinska hiša na večji parceli, lepa lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija v urejenem naselju, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114_
PREDDVOR - 1/2 stare stan. vrstne hiše, potrebne popolne adaptacije, 96 m2 stan. površine, dvorišče 68 m2, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
RADOVLJICA: prodamo večjo stanovanjsko hišo, možnost izgradnje 2 ločenih stanovanjskih enot. Cena 56 MIO. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
Škofja Loka: prodamo manjšo obnovljeno enodružinsko hišo, parcela 500 m2, cena 37 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
DRULOVKA: prodamo sodobno novo hišo, parcela 600 m2, 55 mio.FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
DRULOVKA: prodamo pritličje hiše, 100m2, možna predelava v dva stanovanja. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PODBREZJE, stanovanjska hiša 100m2 tlorisa, prazna, stara 18 let, z gospodarskim poslopjem in parcelo ca 3000 m2 + gozd 1,5 Ha. Možnost prodaje v dveh delih, v račun vzamemo stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Več novih nadstandardnih stanovanjskih hiš v bližnji okolici Kranja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Preddvor, 18 let stara stan. hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sp.Besnica-Pešnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sveti Duh pri Škofji Loki , stanovanjska hiša, 105 m2 tlorisa, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelolOOO m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
UGODNO!! KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo enostanovanjsko hišo, cca 100 m2, bivalne površine, 2 garaži, zemljišča 332 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
POLJANSKA DOLINA - Hotavlje, prodamo starejšo hišo - nadomestna gradnja, na zemljišču 414 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
RADOVLJICA- ZGORNJA UPNICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2. IDA nepremičnine 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZELO UGODNO!! VODICE - ZAPOGE, prodamo na zemljišču 560 m2 stanovanjsko hišo v III. gradbeni fazi, na zemljišču se nahaja še manjši objekt, v katerem je delavnica, drvarnica ter dva nadstreška za avtomobile, v ceno je vključena še zazidljiva parcela, velikosti 560 m2 in 400 m2 kmetijskega zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 32 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
VODICE, prodamo starejšo hišo -nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dve stanovanjski enoti (dvakrat 3 ss po 90 m2), popolnoma obnovljeni, s pripadajočim zemljiščem 400 m2 in dvema garažama, vredno ogleda IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, z zemljiščem 550 m2. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
ZG. BELA, prodamo dvostanovanjsko hišo, z zemljiščem 900 m2, cena je 45 mio. SIT IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
Bled - nadstropje stan.hiše cca. 100 m2 in mansarda 60 m2, ni izdelano, lepa sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - hiša-dvojček v Bitnjah, vel. 10.5 x 9.5 m in garaža 5 x 6 m, parcela 495 m2, v IV. podaljšani fazi (fasada, okna, ureditev zunanje okolice), cena ■ 35,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - v smeri Preddvor na parceli 685 m2, novo hišo, podkleteno, s pritličjem in mansardo, v vsaki etaži 100 m2 uporabne površine, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
V bližini Podbrezja: neobnovljeno kmečko hišo vel. 6x11 m na parceli 774 m2, ugodna cena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Bašelj - stan.hiša v IV.gr fazi na sončni lokaciji, lahko tudi dvostanovanjska, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več stanovanjskih hiš, različne velikosti in cenovnega razreda. Za vse informacije smo vam na voljo na tel: 04/23 66 670, 04/ 23 81 120, ali na internet strani: www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA inštrukcije za visoke šole, priprava na maturo za SŠ, programiranje kalkulatorjev za študijske potrebe. ENAČBA-izobraževanje, Resnik, s.p., Milje 67, Visoko, 041/564-991, 04/253-11-45
700 .
NEMŠČINA - FRANCOŠČINA - ANGLEŠČINA -kakovostne privatne ure, tečaji. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, rt 23-12-520 1371
KUPIM
ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, JESENA ter SMREKE. Odkupim tudi les - goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju. C 51-80-220, 041 /639-348, podjetje Hrast 789
Kupim starejši TRAKTOR. Tt 031/753-484 ,306
Kupim eno ali dvobrazdni OBRAČALNI PLUG Regent. C 01/364-10-21 po 18. uri ali nedelja po 12. uri ,377
Žaga Švelc Kokrica do konec februarja odkupuje hlodovino bora, bukve, hrasta, javora, jesena, bresta, breze, jelše, lipe, akacije, maklena, češnje, hruške, kostanja, oreha. Hlodovino smreke in macesna pa celo leto. rt 031 /833-833, 040/833-833 ,3«9
LOKAL ODDAM
Gostinskemu paru oddamo komplet opremljeno GOSTILNO - PICERIJO v trgovski hiši MAK, Stražišče pri Kranju, Škofjeloška 20. Ponudbe na omenjeni naslov. 1358
KRANJ, obrobje mestnega jedra - gostinski lokal v obratovanju, dnevno - nočni bar (diskoteka), 350 m2, oddamo ali prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, bližina centra - 3 sobno stan. v I.nad. poslovno - stan. hiše, primerno za posl. prostore, 86 m2, oddamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
KRANJ, bližina centra - 3 pisarne, skupaj 39 m2, I.nad. nebotičnika, oddamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Kranj: zobozdravstveno ordinacijo v Kranju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj, Primskovo - v ind.coni večji posl. prostor za trgovino, zastopništvo v pritličju in nadstropju, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL KUPIMO
KRANJ, okolica - za našega naročnika kupimo gospodarsko poslopje, lahko v dveh nivojih, cca 400 m2, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
LOKAL PRODAM
KRANJ Zlato polje 35 m2, poslovni prostor, primeren za trgovino, pisarno, tudi frizerski salon, odlična lokacija, prodam ali oddam, rt 041/458-059 13S3
KRANJ - TOMŠIČEVA v pritličju meščanske hiše, prodamo poslovni prostor, 55 m2, z opremo in vpeljano prakso ali brez,prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, bližina centra, posl. prostor, 42 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Kranj okolica, novejši posl. stan. objekt, primeren za penzion ali drugo dejavnost, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Otoče, urejena proizvodna hala, cca. 300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
NAKLO: prodamo poslovno stanovanjski objekt za obrtno dejavnost, parcela 1800 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/626 581
ŠKOFJA LOKA-center: prodamo trgovski lokal 100m2, z velikim izložbenim oknom ter kletjo 50 m2; poslovne prostore v poslovni stavbi za zastopstva-380 m2, del meščanske hiše za poslovne ali stanovanjske prostore, 160 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
ZLATO POLJE: prodamo gostinski lokal 53m2 + 20m2, ugodni nakupni pogoji. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
KRANJ, obrobje, gostinsko- stanovanjski, samostojni objekt s ca 750 m2 parcele, starost 5 let, kompletno opremljeno s kvalitetno gostinsko opremo, z vpeljanim poslom ter vsemi potrebnimi dovoljenji. Cena: dogovor! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ - okolica, oddamo več poslovnih prostorov (skladiščenje, opravljanje mirnih dejavnosti). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ - mestno jedro, oddamo poslovni prostor, pisarna cca 50 m2. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Koroška, oddamo poslovni prostor, cca 70 m2, v 1. nad., primerno za različne dejavnosti, parkirni prostori zagotovljeni. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
CERKLJE, oddamo poslovni prostor v novi poslovno stanovanjski hiši, za mirno dejavnost. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Radovljica - na parceli 2.545 m2 poslovni objekt 540 m2 in stan.hiša 130 m2 v etaži, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Jesenice - poslovni objekt 357 m2 v nadstropjih in poslovna stavba 192 m2, dvorišče 332 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - poslovne prostore 250 m2 v pritličju objekta, od tega klet in skladišče 76 m2, zunanji prostor 287 m2, odlična lokacija, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PRIDELKI
SENO, goveje, balirano, z dostavo, prodam, rt 031/276-930 1326
Prodajamo JABOLKA, HRUŠKE, KROMPIR, SUHO SADJE, JABOLČNI KIS, ZELJE Matijovc Jeglič, Podbrezje 192 rt 533-11-
44 _1333
Prodam SENO rt 041 /935-596 1334
Prodam beli KROMPIR jedilni in krmilni, rt
031/327-926 i338
Prodam MESEO mlade krave, brez silaže, polovico ali manjše količine, rt 25-51-457
1354
PREKLIC
Iskreno se opravičujem LJUBOMIRI in UUBU CVETKO za izrečene besede o njiju. Vse izrečeno preklicujem, se jima zahvaljujem za njuno skrb ter jih obenem prosim za odpuščanje ter odstop od tožbe! VANJA URGL 1316
PODARIM
PODARIM PSICKO nemško ovčarko, staro 2 meseca, rt 5141-266 1113
Oddam sivo-belega MUCKA, je najdenček, star približno 7 mesecev, prijazeh in vajen stanovanja, rt 040/774-725 1356
POSESTI
Prodam PARCELO v kompleksu v Britofu -Voge, po 32 200 SIT/m2. Šifra: LEPA LOKACIJA 1303
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, rt 031/54-88-41 1314
BREG pri Drulovki, prodam parcelo z lokacijsko dokumentacijsko informacijo za gradnjo stanovanjske hiše. rt 041/647-257
1366
Bitnje, ravna zazidljiva parcela, priklj. so, cca. 2000 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi v smeri Krope, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114__
BEGUNJE, okolica - zazidljivo parcelo med cesto in potokom, 1399 m2, ugodno prodamo, Mike & Co d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Žiri zazidljiva parcela, priključki ob parceli, sončna, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
Jezersko, zazidljiva parcela, sončna, cca. 1300 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ŠKOFJA LOKA, MEDVODE,... kupimo parcelo cca 1000 m2, za že znano stranko, plačilo v gotovini. IDA nepremičnine 04/2361 880, 041 331 886
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Bitnje, ob cesti Kranj-Loka, parcela 1800 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
TRBOJE, na robu vasi, ob zelenem pasu, parcela ca 650 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 27.500,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine, 2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščni prostor cca 50 m2, lahko tudi kot garaža in za kon-jerejce večji hlev in 1 ha travnika za pašo ali krmo. Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine. 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387
LESCE - HLEBCE, prodamo zazidljivo parcelo, 980 m2, vsi priključki že na parceli, cena 15,7 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
PODVIN - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 8,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387, 041 386 930
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2, lokacijsko dovoljenje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
BEGUNJE - okolica, prodamo zazidljivo parcelo, 1400 m2, vsi priključki na parceli, že pridobljeno lokacijsko dovoljenje, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
Kranj, Visoko - zazidljiva parcela 2.300 m2 z nadomestno gradnjo hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranj - smer Golnik - zazidljivo parcelo 592 m2 z brunarico, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Gorje pri Bledu: zazidljivo parcelo 412 m2 z lokacijsko odločbo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Škofja Loka, okolica - parcela 672 m2, delno v bregu, že elektrika in voda, cena = 5,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Kranjska Gora: stavbna parcela 671 m2 ob glavni cesti, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Cerkno: parcela 4.000,00 m2, od tega del zazidljivo prodamo po 3.000,00 SIT na m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN d.o.o., Kranjska
c. 4, Radovljica - nudi hitra posojila, rt 531-56-64, 040/633-903 ise
RAZNO PRODAM
DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, rt 041/718-019 96?
Prodam drva, hlevski gnoj in žagan les različnih vrs in dimenzij, rt 031/525-730
1296
STANOVANJA ODDAMO
TRŽIČ RAVNE, 2 ss, priključki, opremljeno, ugodno oddam. B 23 15 600, 040/200 662 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE 1321
Radovljica - ODDAM stanovanje 95 m2 z garažo, predplačilo 3 mesece, varščina, rt 041/528-647 1341
Oddam SOBO s souporabo sanitarij in kuhinje, mirnim in poštenim osebam, rt 51-34-228 osi
KRANJ - oddamo etažo hiše ter 2,5ss. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/734 198
CERKLJE - oddamo 1ss, v poslovni stavbi, zelo lepo, neopremljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, posredujemo brezplačno! IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
Kranj - 2 SS v pritličju hiše, kuhinja opremljena, Golnik - 3 SS v nadstropju hiše, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
Kranj - 3 SS v nadstropju hiše z vso opremo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
Kranj - za poslovne partnerje oddamo opremljeno hišo v bližini mesta, K3 KERN
d. o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25
STANOVANJA NAJAMEMO
Moški srednjih let išče stanovanje pri starejši osebi, v zameno za raznovrstno pomoč. Šifra: DOBRA VOLJA 1174
Samski moški išče sobo ali garsonjero, dvomesečno predplačilo, rt 040/226-955
KRANJ- najamemo opremljeno DVOSOBNO STANOVANJE. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, kupimo večjo garsonjero ali enosobno stanovanje do 10 mio SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III nujno kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. Zaželen nizek blok. Plačilo v enem mesecu. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽlC, ŠKOFJA LOKA, kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine in pridobitvi posojil.) IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
STAN. OPREMA
Prodam JOGI, 203x179, bele barve, malo rabljen, lepo ohranjen, rt 2326-371 1317
ŠPORT
Prodam doma narejene SANKE - male in velike, rt 5336-269 1323
Rabljene tekmovalne PANCARJE Alpina, št. 41/42, prodam, rt 041/368-997 1372
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p , Senično 7, Križe, rt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 25
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in POLAGANJE LESENIH OBLOG. Plan-inšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, rt 25-31-673,031/504-642 H
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO IN PO UGODNI CENI! rt 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica m
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD.d.o.o., Jesenice, rt 04/580-60-26 no
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p., Šorli-jeva 19, Kranj 325
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd...Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 641
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, rt 5186-055, 041/765-842 1115
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter pralnih plošč, Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, rt 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik 1168
Opravljamo PEČARSKO - KERAMIČARS-KA DELA po konkurenčnih cenah, rt 040/226-955, Domes A&K,d.o.o., XXXI. div. 46, Kranj 1242
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. rt 2027-031, 041/760-614, Halim Bytyqi s.p., Glavni trg 14, Kranj 1310
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK -sončno, obnovljeno 3 ss < K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VII., balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE rt 202-33-00,2369-333,041/333-222 87
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU, 2. nadstr. nizkega bloka. Informacije rt 040/831-
251 178
Manjše stanovanje, s souporabo sanitarij, 24 m2, v centru Tržiča, obnovljeno, prodam. Cena 2.4 mio SIT. rt 041 /874-125 iso
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 8. nadstr, sončno, lep razgled, prodam za 12,5 mio SIT. rt 041/845-792 uti
KRANJ - STRAŽIŠČE,prodamo lepega dvojčka, z vsemi priključki, star cca 22 let, bivalne površine cca 160 m2 + garaža, na parceli 261 m2, vseljivost in cena po dogovoru.
KRANJ - ZLATO POUE, v bloku staremu cca 4 leta, prodamo zelo lepo komplet opremljeno garsonjero 34 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru, UGODNO PRODAMO. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 67,77 m2, zelo lepa razporeditev prostorov, v 2. nadstropju, balkon, opremljena kuhinja, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno stanovanje s kabinetom, 50,59 m2, 2. nadstropje, vsi priključki, brez balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na lepi in mirni lokaciji UGODNO prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje, balkon, nizek blok-lepa lokacija, prevzem možen po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo atrijsko garsonjero z ločeno kuhinjo, 33,60 m2, pritličje, balkon + atrij, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - DRULOVKA, v prodamo mansard-no garsonjero z opremljeno kuhinjo, 33,50 m2, 2. nadstropje, balkona, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje 59,30 m2, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo dvosobno stanovanje, 46,30 m2, 2. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, komplet obnovljeno, 61,80m2, pritličje, balkona, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,80 m2, 3. nadstropje/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
GORICE, v tristanovanjski hiši prodamo komfortno urejeno štirisobno stanovanje 130 m2, staro 11 let, visoko pritličje, dva večja balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ndomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA II, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma 97,10 m2, 7. nadstropje, 2x balkon, komplet opremljena kuhinja stara cca eno leto, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Šk. Loka lepo 3 ss v stan.hiši, 84 m2, 1n.,4.gr.faza, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., zelo lepo, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 2ss, 60 m2, v 4. nad., popolnoma opremljeno, nadstan-dardno, vredno ogleda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ PLANINA III., prodamo 3ss, 83 m2, delno mansardno, zelo lepo, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2, z najemnikom, do 31.12.2003 (najemnina je 60.000,00 SIT). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
NOVA STANOVANJA za ZD Kranj na voljo še nekaj enot. Telefon: 041/647 257
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
Kranj - MLAKA, prodamo 3ss, 85,70 m2, zelo lepo, novogradnja, brez balkona, mansardno, možnost dokupa garažnega boksa (v račun vzamemo manjše stanovanje). IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - DRULOVKA, prodamo garsonjero, 33,50 m2, v 2. nad., balkon. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Šorlijevo nas., prodamo 1ss, 40 m2, v 1. nad., cena 11,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA I., prodamo 2ss s kabinetom, 68 m2, cena po dog. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 57,40 m2 v 3. nad., 2 SS 54,6 m2 v 4. nad. pri nebotičniku, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Šorlijevo naselje - 2 SS 54 m2 v 1nad., nizek blok, južna lega, cena ■ 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v 5.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66,
KRANJ, center - 1 SS 50,6 m2 v 2.nad., predelano v 2 SS, vsi priključki, obnovljeno, cena = 12,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - 3 SS 79,80 m2 v pritličju z atrijem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 91 m2 v 6.nad.; 2 SS + 2 K 95,4 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
GOLNIK - garsonjera 22 m2 in 27 m2 v 2.nad. objekta, delno obnovljeno, lepa lokacija, cena = 218.500,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ: 1 SS 39,50 m2 predelano v 2 SS v 9. nads., takoj prazno, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66
NAKLO - 3 SS 77 m2 v večstanovanjski hiši, popolnoma obnovljeno z vsemi priključki, dvojna garaža in drvarnica, cena ■ 17,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o.,- tel. 04 202 13 53, 202 25 66
TRŽIČ - v 2. nads v celoti obnovljeno 4 SS + K 155 m2, s kletjo in podstrešjem še 30 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Šk.Loka- Groharjevo nas.: Prodamo zelo lepo 1SS, 34,5m2, III. nad, mirna lokacija, urejen blok, plinska CK do vrat, takoj vselji-vo.ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Planina IN: 1SS+kabinet, 50m2, III. nad, nizek blok, vsi priključki, izredno lepo vrqdno ogleda, mirna lokacija takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-Šorlijevo nas.: 2SS, 48m2, II. nad, vsi priključki, balkon, izredno lepo, takoj vseljivo, sončno, mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj - Naklo: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo trisobno pritlično stanovanje 77m2 +2 garaži, 210m2 sadovnjaka, vsi priključki, sončna mirna lokacija, vredno ogleda, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Hrastje: 2SS, 60m2, I.nad, vsi priključki, balkon, kopalnica popolnoma obnovljena, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj-Planina I: 1SS,53m2, VIII.nad, predelano v 2SS, vsi priključki, balkon ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 66 670, 041/755-296,040/204-661
Bled - Sp.Gorje: 2SS, 48m2, I.nad, v več stanovanjski hiši, balkon, obnovljeno, lastno parkirišče, zelo sončno in svetlo ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Radovljica-Cankarjeva: 3SS, 70m2, VP, balkon, izredno lepa lokacija, vsi priključki ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Radovljica-mestno jedro: V več stanovanjski hiši prodamo 1SS,40m2, P. obnovljeno ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj- Orehek: Novogradnja - V prodaji so stanovanja 1SS, 2SS in 3SS za garažo. Zelo lepa lokacija, stanovanja so moderna in funkcionalno razporejena, z vsemi priključki. Za vse informacije pokličite 041/755-296 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Šenčur: novogradnja: Na voljo je še nekaj novih stanovanj različne velikosti. Za vse dodatne informacije pokličite 014/755-296 ali 040/204-661 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj okolica prodam 2,5 ss v stan.hiši, prenovljeno, 90 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
U^center, starejše meščansko stan., 126 m2, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
HUJE - gars. (reg. kot poslovni prostor), vis. pritličje, lepo obnovljena in delno opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 21,40 m2, VI.nad., opremljena, prodamo. Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 29,60 m2, IV.nad. nizkega bloka, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - gars., 33 m2, pritličje, atrij, v celoti prenovljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 1 sobno, 44,10 m2, XI.nad., delno opremljeno, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, center - 1 sobno (predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
LJUBLJANA, Šiška - 2 sobno, 56.32 m2, I.nad. nizkega bloka, delno prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 2 sobno (predelano v 2,5 sobno), VI.nad., v celoti prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2,5 sobno, 65 m2, V.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, IV. ali XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 3 sobno, mansardno v nizkem bloku, 82,30 m2, adaptirano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg. - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o , 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., 2 balkona, delno obnovljeno, opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
KRANJ, Planina 1: prodamo 1SS, 45m2 in 2ss, 57m2. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198
KRANJ, Vodovodni stolp: prodamo 2ss, 55m2, 1.nad.,13,7 mio. FRAST nepremičnine  04/ 234 40 80  041 / 734 198
KRANJ, Planina 1. prodamo opremljeno 2ss, 59m2, 14,9 mio. FRAST nepremičnine 04/ 234 40 80 041/ 734 198_
RADOVUICA - Prodamo 2,5 ss, 1. nadstropje, 16,5 mio. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 626 581
PLANINA 2: prodamo 3ss, 89m2, ugodno. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PLANINA 3: prodamo atrijsko stanovanje, 3ss, 81 m2. FRAST-nepremičnine 04/234 40 80, 041/ 734 198
PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KUUČIVselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890_
OREHEK pri Kranju, prodamo več stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi dupleks enot. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236-2890
STRAŽIŠČE pri Kranju, novo adaptirano enosobno stanovanje ca 35 m2, terasa, pritličje več stanovanjske hiše, vseljivo takoj! Cena zelo ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.o o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, ca 80 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 '323, 04/ 2362890
KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje, 55 m2, IV.nad., dvigalo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
DRULOVKA, garsonjera 33 m2, II.nad., takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina I, dvoinpolsobno, cena 13 MIO! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ŠKOFJA LOKA- FRANKOVO NAS., prodamo 2ss, 58 m2, 3/4 nad., vsi priključki, balkon, V lega, takoj vseljivo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v 6. nad., vzdrževano, takoj vseljivo, možna predelava v 2,5 ss, cena je 14,9 mio. SIT, v račun vzamemo manjše stanovanje. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 2ss, preurejeno v 2,5 ss, 59,8 m2, v l.nad., nova kuhinja, zelo lepo. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 386 930
Posredujemo pri pridobitvi ugodnih posojil za nakup nepremičnin! IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886
KRANJ - Šorlijevo naselje, prodamo 3 ss, 72 m2, v 4. nad., obnovljeno, zelo lepo, vredno ogleda, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA L, prodamo 3 ss, 79 m2, pritličje, dva balkona, takoj vseljivo, cena zelo ugodna. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PLANINA III., prodamo 1ss, 42 m2, predelano v 1,5 ss, v 2. nad..balkon, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930
KRANJ - Župančičeva, prodamo 4 ss, pritličje, obnovljeno, lepo, moderno, vsi priključki. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - Begunjska, prodamo 4,5 ss, 81 m2, delno mansardno, lepo, obnovljeno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - HRASTJE, prodamo 1,5 ss, 47 m2, mirna lokacija, cena in vselitev po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
TRŽIČ - Deteljica prodamo zelo lepo 3 ss, 80 m2, 3, nad., vsi priključki. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
PREDDVOR - okolica - stanovanja prodam: NOVOGRADNJA 47 m2, z balkonom, NOVOGRADNJA 67 m2 - dvonadstropno, z balkonom, NOVOGRADNJA 90 m2 - trinad-stropno s svojim vhodom. Vsa stanovanja imajo parkirno mesto. Vseljiva takoj, rt 041/629-033 _/66
ŽELEZNIKI štiristanovanjska hiša, etažna 88 m2, dvorišče 35 m2, 13 mio. rt 031/769-352_1250
ČIRČE, šeststanovanjska nova hiša, etaža, dvosobno, pàrking 16 m2, vrt 30 m2, 18,5 mio. rt 031/769-352 1251
STRAŽIŠČE 2 ss, pritličje v hiši, novo, balkon, funkcionalna razporeditev, CK kamin, ugodno prodam, rt 23 15 600, 040/20 0 6 62 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE_I3i9
PLANINA III, 2,5 ss, 6 nad./7, priključki, balkon, obnovljeno, nova kuhinja, vredno ogleda, ugodno prodam, rt 23 15 600, 040/200 662 , 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE_1320
Prodam 2 ss v Stražišču v pritličju hiše. 041/791-373_1348
Ugodno prodam 1 ss 40 m2 v pritličju hiše, lokacija Čirče. rt 041 /791 -373 1350
KRANJ - ZLATO POUE prodam 3 sobno stanovanje, 62, m2, etažna centralna. » 041/246-497 '368
VARSTVO
Iščemo varstvo za 15 mesečno deklico. &. 031/628-065 13"
VOZILA DELI
CITOREN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov, rt 50-50-500 204
Torek, 4. februarja 2003__,_MALI OGLASI, ZAHVALE / info@g-glas.si gorenjski glas • 27. stran
4 lita PLATIŠČA za original GOLF TDi variant, s 6 kraki, okrasnimi obroči, GUME oodyear 205/55 R 16, vožene eno sezono. 5 041/347-413 ,307
VOZILO KUPIM
Največ za vaše pokškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvoz. Tt 031/770-833_4
Osebni avto od I. 93 dalje, cel, Poškodovan oz. v kakršnem koli stanju, KUPIM. NAMOBLJŠE MOŽNO PLAČILO. » 031/343-965_K»
Kupim R 5 od prvega lastnika. Tt 041/502-900, 041/822-224_1325
Kupim MAZDO 323, letnik 1997, od 1. lastnika. TT 031/343-177 ,373
GOLF, ASTRO ali MEGANE 1.4-1.6 s pftlO, kupim. Tt 041/745-695 ,378
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od i. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.0.0., Partizanska c. 1, škofja Loka (bivša vojašnica). Tt 5134-148, £41/632-577_26
ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, Savskac. 34, Tt 20-11-413, 031/231-358, 041/707-145__356
KARIZMA, 1.2002, znižana za 230 000 SJJ^AHČIN «279-92-00 658
ODKUP-PRODAJA, prepisi rabljenih vozil. MEPAX.d.o.o., Tt 23-23-298, 041/773-
772 o«.
■ Cj bratov Piapiotnik 10, NAKLO •^^*-J Tel /fax: 04/2576052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH
SISTEMOV TER .-JV
AVTOMOBILSKIH
^ILCEV¥MOMROEr
takojšen gotovinski odkup.od letnik 1996, prodaja in prepisi jrabuenih vozil.rondo 041 942 912
mazda xedos6 l.96 vsa oprema možnost financiranja.rondo 041
942 912
VW -POLO SDI L.97 5 vratmožnost Fk ^janciranja, RONDO 041 942 912
pIAT PUNTO L.2000 5 VRAT odličen možnost financiranja, rondo 041 942 912
MONDEO 1.8 KARAVAN L.2001 SREBRN, uastnik ASP Lesce 53 53 450_
MEGANE BREAK 1.9 Dci L.01, KLIMA, £_500.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
laguna grandtour 1.9 dCi EXPRES-šlON L.01, 6 mesecev garancije 4J00.00Q SIT ASP Jesenice 58 33 330
citroen XSARA picasso 2.0 HDI, L.00, u-astnik, klima ASP Lesce 53 53 450
MEGANE 1.9 dCi dynamique , 1.02 avt.klima, alu 17, metalik , 5vrat nov model ASPj.esce 53 53 450____
MEGANE COUPE 1.6 L.99, m.zelen, jjastnik ASP Lesce 53 53 450_
LAGUNA 1.8 ALIZE BREAK 1.97, metalik roodra.klima.alu.l.lastnik ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 2.0 IDE 16v privilege 1.02, vsa ™ožna oprema, garancija 4.250.000 SIT ASPLesce 53 53 450_
MAZDA 626 1.8 1.2001, klima, srebrna, garancija 12 mesecev 2.880.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
hyundai LANTRA l.93, 390.000 SIT ASP jggce 53 53 450
SCENIC 1.6 16V AIR L.02, KLIMA, 12 MESECEV garancije 3.015.000 SIT a£pj-esce 53 53,450_
safrane 2,51.97, usnje,1.lastnik,servisna £^50.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
PASSAT 1.6 GL 1.96, klima, 1.lastnik, metal SIVA 1.200.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 1.8 16v, I..02, klima,radio,meta-''k.GARANCIJA 12 MESECEV 3.480.000 gjTASP Jesenice 58 33 330_
SCENIC 1.6 AIR L.02, različne barve, vsi s £lirno , garancija 12 mesecev 2.990.000 £U_ASP Jesenice 58 33 330_
AUDI A4 1.8, 1.95, avtomatska klima, alu, '■lastnik, servisna knjiga ASP Lesce 53 53 450
TWlNinf1.2 authentique 1.00,. '•260.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
AGUNA GRANDTOUR 3.0 INITIALE, 1.01, VSA OPREMA TUDI NAVIGACIJA cena 5.000.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
TWINGO 1.2 , platnena streha, 1.lastnik ASP Jesenice 58 33 330
LAGUNA GRANDTOUR 1.9 DCI EXPRES-SION, L.02, M.ČRNA, 1.LASTNIK, ASP Jesenice 58 33 330
PEUGEOT 206 CC 2.0 16V ROLAND GAROS, ČRNA, RDEČE USNJE, L.02, UGODNO ASP Lesce 53 53 450
LAGUNA 1.6 EXPRESSION, L.01, avt.klima metal modra, alu 16, radio CD, 3.050.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
FIAT MAREA 1.8 ELX, L.98, 1 .LASTNIK, KLIMA, 1.540.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
VW TRANSPORTER 1.9 TDI L.96, 1 LASTNIK, 1.250.000 SIT ASP Lesce 53 53 450
XANTIA 1.8 L.98, KLIMA, 1.LASTNIK ASP Jesenice 58 33 330
FIAT, TIPO 1.6 IE.LET 94, RDEČ, SERVO, EL OPREMA, KLIMA, REG 12/03, 540.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
A4 1.8 20V, LET 95, MET TEMNO ZELEN, AVT KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, SERVISNA, 1.590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SCENIC 1.8 RT, LET 98, 104.000 KM, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, EL OPREMA, ALU, MEGL, AR, REG 1/04, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
FELICIA 1.6 LX.LET 97, 1.REG 98, 1.LASTNIK, SERVISNA, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ASTRA 1.4,LET 93, MET SREBRNA, 5V, 490.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
BMW, 318 I,LET 99, 51.000 KM, MET TEMNO ZELEN, 6X AIR BAG, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, SERVISNA, GARANCIJA, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT, BRAVA 1.6 SX, LET 96, MET MODRA, 92.000 KM, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG, 1.LASTNIK, EL OPREMA, OHRANJENA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL; 04-5319-118
SCENIC 1.6 16V, LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, AR, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
LAGUNA II 16 16V, LET 2001, SREBRNA, VSA OPREMA, GARANCIJA, 3.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O, TEL.: 04-5319-118
CLIO 1.4 RT, LET 94, MODEL 95, MET ZELEN, SERVO, EL OPREMA, MEGL, 590.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
TWINGO 1.2, LET 2000, MODER, 31.000 KM, 2X AIR BAG, SERVISNA, 1.190.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
LAGUNA 1.8 RT BREAK, LET 97, ABS, AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, ROLO, SANI, AR, 1.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-1184
NAKUP NA POLOŽNICE, MIN 25% POLOGA, OSEBNA IZK, IN DAVČNA ŠT. UREDIMO V ENEM DNEVU, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
SUBARU LEGACY KARAVAN 4X4 POGON H-ACCENT L.96 RONDO 041 942 912
MARK MOBIL D.O.O., Kranj, odkup in prodaja rabljenih osebnih vozil ter prenos lastništva. Tt 2353 500 IN 041/668-283 958
Prodam CLIO, 1.95, lepo ohranjen, cena po dogovoru. Tt 041/670-154 ,225
Ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 i, karavan, letnik 95, klima, vsa oprema, zelo lepo ohranjen, kovinska barva, reg. do 6/03. Tt 070/797-737 ,257
Prodam FORD MONDEO 1.8, 16V, klima, 2x air bag, meglenke, moder, 5 vrat, CZ, servo volan, 2.lastnica, 960.000 SIT. Tt 041/473-231 ,297
Prodam OPEL VECTRA, 1.90 ali zamenjam z doplačilom. Tt 040/899-477 ,293
Prodam FORD SIERA 2.0,1.87, neregistriran. Tt 041/283-461 ,300
Prodam SUZUKI MARUTTI I, 93, celega ali po delih, cena 60.000 SIT. Tt 031/328-063
Prodam GOLF JX bencin, I. 90, metalno siva, cena po dogovoru. Tt 25-11-675 ,305
HONDA CIVIC 1.4 BINGO, I. 96, bele barve, servo volan, elek. stekla, CZ, radio, cena 1050.000 SIT. Tt 041/77-44-90 ,322
ALFA 75 1.8 IE, 1.93, dobro ohranjena, prodam. Tt 041/645-743 ,327
ŠKODA FAVORIT, 1.90, dobro ohranjena, reg. do 9/2003, prodam. Tt 070/663-333
GOLF JXD, 1.91, 185.000 km, metalno sive barve, zelo ohranjen, cena 550.000 SIT. tt 041/836-156 ,355
R CLIO, 1.4, RT, 1.94, elektro paket, zelo ohranjen. Tt 041/398-574 ,363
R CLIO 1.4, RT, 1.98, 50.000 km, klima in vsa oprema Tt 041/787-050 ,364
Prodam R 5,1.90, 1.lastnik. Tt 25-35-540
LANTRA 1.8 16 V karavan, 1.96/97, 4 el. stekla, 2 x air bag, el. ogledala in antena, CZ, ABS, servo volan, sani, nast. sedeži in volan, cena 795 000 SIT. Tt 041/774-286
ZAPOSLIM
Zaposlimo ZASTOPNIKE za prodajo tehničnih artiklov. Zagotovljeno uvajanje v delo, redna zaposlitev in možnost napredovanja. Tt 031/634-584, 041/793-367, Sinkopa.d.o.o., Žirovnica 87 ' vn
Iščemo dekle za delo v strežbi. Tt 25-35-630, Pelko.d.o.o., Visoko 103 C M7
Zaposlimo več SKLADIŠČNIH DELAVCEV. Delo je štiri izmensko, za določen čas v Kranju. Pogoji: IV stopnja izobrazbe tehnične smeri, izpit za voznika viličarja in poznavanje osnov računalništva. Vaše vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov: Agencija za zaposlovanje Apel, Slovenska c. 5, 1000 Ljubljana, Tt 01/421-84-20 „17
-tVo)lH%*l*</T
Dinamično delo iide strokovnjake!
V podjetju DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega
peciva. Za našo prodajno ekipo k sodelovanju vabimo kandidate/ke za mesto:
REGIJSKEGA
VODJE PRODAJE
Od kandidatov pričakujemo:
Poznavanje prodaje na terenu, ambiciozno in odgovorno delo, komunikativnost, smisel in voljo za delo z ljudmi ter osebno uglajenost.
Izbranemu kandidatu ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas, dinamično
delo v mladi in zagnani skupini, stimulativno plačilo
ter možnost dodatnega strokovnega izobraževanja.
Lastnoročno napisane ponudbe z življenjepisom pošljite na naslov uprave:
j   ))   I DON DON d.o.o.,
! A\ ! Laze 16
i        j p.p. 546
Wv.llgp 4001 Kranj
Zaposlimo TISKARJA na tiskarskem stroju Rolland-dvobarvni. Zaželjeno je vsak 2 leti delavnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo najkasneje do vključno 21.2.2003 na naslov Tiskarna Čuk,d.o.o., Sv. Duh 138, Škofja Loka 4220 ali po telefonu 04/513-75-60. Najkasneje v 8 dneh po končanem razpisu vas bomo obvestili. ,,so
V redno delovno razmerje sprejmemo KV MESARJA, POMOŽNEGA DELAVCA z veseljem do mesarije. Tt 041/650-975 Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 1240
Zaposlimo TRGOVCA v fototrgovini v Kranju, praksa zaželjena. Pisne prošnje na CU-MULUS d.o.o., Kolodvorska 2, Kranj 1247
Nudimo delo v sodobnem digitalnem FO-TOLABORATORIJU v Kranju, praksa zaželjena. Pisne prošnje CUMULUS d.o.o,, Kolodvorska 2, Kranj ,248
Iščem VOZNIKA BAGRA z izpitom C kategorije, na območju Portoroža. Stanovanje zagotovljeno. Pogačar Andrej s.p., Čopova ul. 25, Lesce tr 041/633-347, Aleš 1308
Iščem gospo za pomoč v gospodinjstvu in občasno varstvo otrok, v Kranju. Tt 031/395-241 [a«
Zaposlim samostojnega, resnega mlajšega moškega z znanjem varjenja. Montažne storitve Franc Zorman s.p., Praprotna polica 18, Cerklje Tt 041 /608-798 ,346
OSMRTNICA
Nenadoma nas je zapustil dragi mož, oče in stari oče
FRANCI FENDE
roj. 10. 8. 1924
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 4. februarja 2003, na pokopališču na Kokrici.
Na dan pogreba bo žara od 12. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Za jim žalujejo: žena Milka, sin Broni z družino in hčerka Zdenka z družino Kranj, 2. februarja 2003
Zaposlimo delavca za pomoč v pakirnici, lahko tudi pomožni mesar. Pogoj: izpit C kategorije. Tt 041/635-033 Mesarija Gregorc, Golniška C.102, Kranj 1347
NATAKAR ali NATAKARICA dobi delo, lahko študent. Tt 041/646-358, 040/647/663, Piceriaj Tonač, Grad 15, Cerklje 1357
Dekle za delo v okrepčevalnici zaposlim. Okrepčevalnica Klane, Klanec 38, Komenda, iT 041/570-937 ,369
Avtoservis Profil zaposli AVTOMEHANIKA. Tt 51-31-240, Virmaše 190, Škofja Loka
Salon pohištva iz Kranja zaposli mlajšega fanta za prodajo in svetovanje. Pokličite 070/44-77-44, Liiz Karantanija d.o.o., Antona Skoka 2, Domžale 1395
VIKENDI
Bled, zidan vikend na večji parceli, možnost razširitve v hišo, lepa lokacija, TRIDA 041 860 938, 04 513 75 90
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem zaposlitev: pomoč pri likanju in hišnih opravilih v Kranju ali okolici. Tt 031/866-281 ,,93
Iščem zaposlitev - pomagam pri čiščenju stanovanja in pomagam invalidni osebi. Tt 041/389-353 ' ,360
ŽIVALI
KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo, zelo ugodno prodam. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, Tt 512-78-78 854
RJAVE JARKICE TIK PRED NESNOSTJO -v februarju, zbiramo naročila. Oman, Zminec 12, Šk. Loka, Tt 512-78-78 „24
KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delovnik od 8-17. ure, sobota do 13. ure. Perutninarstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi, 01/834-35-86_m
Prodam MLADE NIMFE. Tt 041/218-493
RJAVE JARKICE prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, tr 5185-546 ,3,3
Prodam JARKICE tik pred nesnostjo in ENOLETNE KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Tt 5132-622 ,3,8
Prodam 2 meseca staro TELIČKO, lisasto in JEDILNI ter KRMILNI KROMPIR, beli in rdeči. Tt 031/229-857 ,328
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fax: 04/512-08-88
u
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
VISOKA S0LA ZA MANAGEMENT V KOPRU
Visokošolski strokovni študijski program
MANAGEMENT
(visoka strokovna izobrazba)
Diplomanti pridobijo strokovni naslov diplomirani ekonomist/diplomirana ekonomistka.
Visoka šola za management razpisuje 1. in 3. letnik izrednega študija v Škofji Loki. Vpisni pogoji: za vpis v 1. letnik končana štiriletna srednja šola, za vpis v 3. letnik končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1. 1. 1994).
INFORMATIVNI DAN
bo v četrtek, 13.2.2003, ob 18. uri v prostorih Ljudske univerze, Partizanska 1, Škofja Loka (bivša vojašnica)
Letos morajo tudi kandidati za izredni študij oddati prijavo najkasneje do 8.3.!
Informacije: 04/506-13-70 www.lu-skofjaloka.si
BIKCA simentalca ali križanca, starega do 10 dni. Tt 041/888-131, 01/8323-908
KONJ, kastrat, star 6 let, teža 400 kg, prodam. Tt 253-10-27 1336
Prodam 10 dni starega čb BIKCA. Triler, Okroglo 6 Tt 257-17-64_13JJL
Prodam več mladih OVAC z jagnjeti. Tt 031/560-435 ,344
Prodam TELIČKO staro 7 tednov čb. Olševek 40, 25-31-561 kuc
Prodam dve ŽREBICI stari 10 mesecev, haflinger in križanko, za pleme ali za zakol -obe ekološka reja. Tt 58-00-309, 031/222-250 ,362
Oddam PSIČKO mešančko staro 8 tednov, večje rasti in prodam kletke za zajce, 040/288-159 ,375
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO pitano govedo, jagenjčke, teleta, krave. Tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiti m
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tt 533-30-41_
Kupim BIKCA starega do 20 dni. Tt 514-
12-07 ,376
V SPOMIN
Tri leta so minila, a bolečina še živi, odkar je odšla od nas draga mama
FRANČIŠKA NOVAK
1930-200«
Hvala vsem, ki seje spominjate!
Hčerki Majda in Marija z družinama Radovljica, Moste, 2. februarja 2003
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in dedka
METODA NOVAKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poli, darovali cvetje in sveče ter izrekli sožalje. Posebna zahvala vsem, ki so v težkih trenutkih družini nudili pomoč.
VSI NJEGOVI Naklo, januar 2003
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenil oče, stari oče in prastari oče
FRANC BUČAR
s Pšenične Police
Ob žalostnem dogodku se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Pšenične Police, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju in zdravnikom kliničnega oddelka 600 Bolnišnice Golnik. Enaka zahvala osebju Zdravstvenega doma Cerklje in dr. Beleharju. Zahvala tudi g. župniku Stanislavu Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, praporščakoma, zvonarjem in pogrebniku g. Jeriču.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI Pšenična Polica, 30. januarja 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
So PbSieoice fce-
TOREK	SREDA
	Hft»
	
od 1 "C	od -3 °C
do 0 "C	do 1 °C
ČETRTEK
od -14 °C do -1 °C
Danes, v torek, bo oblačno s padavinami. Meja sneženja bo sprva večinoma na 500 m nadmorske višine, čez dan pa se bo spustila do nižin. Jutri, v sredo, bo pretežno oblačno, pihal bo severovzhodni veter. V četrtek bo pretežno jasno, zjutraj bo mrzlo.
Študenti podučili dijake
V soboto, 1. februarja, sta Klub študentov Kranj in Center mladih, tako kot vsako leto, pripravila pred informativnimi dnevi projekt Študenti dijakom. "Ekstra" informativni dan je ponudil dijakom vpogled v različne smeri študija, študentsko življenje, štipendiranje, možnosti zaposlitve in v vse, kar so želeli zvedeti.
Kranj - V avli Gimnazije Kranj so se dijaki zbrali že ob desetin dopoldan, ko so sc v učilnicah predstavile številne fakultete: biotehniška, naravoslovno tehniška, medicinska, za družbene vede, za gradbeništvo in geodezijo, pedagoška, visoka upravna, za kemijo in kemično tehnologijo, veterinarska, za arhitekturo, filozofska, za strojništvo, za farmacijo, ekonom-
ska, za elektrotehniko, za organizacijske vede, za matematiko in fiziko, za računalništvo in informatiko, pravna, za šport, visoka policijsko varnostna šola in višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Bled. Novost letošnjega projekta je bila predstavitev organizacij Bolnišnica Golnik, Gorenjski muzej, Goodyear, Iskra-emeco, Merkur in Zavod za zapo-
slovanje, ki so mladim ponudili informacije o štipendiranju, možnostih zaposlovanja in izobrazbenih profilih, kijih potrebujejo. Zal se povabilu niso odzvala tudi ostala pomembna podjetja v Kranju, ki so organizatorji sicer povabili k sodelovanju. Ob predstavitvah fakultet in podjetij so mladi dobili informacije tudi v posebni zloženki Napotnik.
Vsako nasilje ima ime
V prostorih občine Jesenice je pretekli teden potekal 8. Medobčinski otroški parlament na temo otroštvo brez nasilja in zlorab.
Jesenice - V ponedeljek je v sejni sobi občine Jesenice potekal osmi Medobčinski šolski parlament, ki sta ga pripravila OS Poldeta Stražišarja Jesenice in Zveza društev prijateljev mladine .lese niče. Tema letošnjega parlamenta, na katerem so sodelovali po štirje učenci iz sedmih osnovnih šol občine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica, jc bila otroštvo brez nasilja in zlorab.
parlamentu so predstavili svoje izkušnje, mnenja in predloge na temo nasilja. Njihovo delo je potekalo v štirih delavnicah / našlo vi: nasilje v družini, nasilje v šoli in med vrstniki, odnos družbe in države do nasilja in delovna skupina za oblikovanje sklepov. V delavnicah so sodelovali tudi mentorji šolskih skupnosti, ravnatelji, župani, predstavniki centra za socialno delo Jesenice, predstavnik
crriïoSnr^O
IN ZLORAB
V uvodnem delu so najprej policijske postaje Jesenice, pred-
učenci OŠ Poldeta Stražišarja z stavnica zdravstvenega doma Je-
lutkami zaigrali slovensko ljudsko senice in predstavnica nevladne
pripovedko o Petru Klepcu, nato organizacije Papilot.
pa se jc začelo zares. Sodelujoči v "Učenci so z zavzetim delom
Novorojenčki
V tednu, ki je za nami, je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 26 rojstev, in sicer v Kranju 20 in na Jesenicah 6.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 20 novorojenčkov, od tega K) deklic in K) dečkov. Na prvem tehtanju je bil najlažji deček, ki je tehtal 2.830 gramov, najtežji pa je bil prav tako deček s 4.150 grami.
V jeseniški porodnišnici pa je prvič na ves glas zajokalo 6 dojenčkov, in sicer 2 deklici in 4 dečki. Kazalec na tehtnici je 3.850 gramov pokazal najtežjemu, 3.110 gramov pa najlažjemu dečku.
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta. radiokranj@radio-kranj.si
çommi torneu   Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
pokazali, da se zavedajo, da je okoli nas kar veliko nasilja tako na ulici, med vrstniki, v šolah in tudi v družinah. Želijo si, da bi jim odrasli verjeli, se z njimi pogovarjali o nasilju in tudi ustrezno ukrepali tako starši, učitelji, policija in družba nasploh. Več pogovorov, strpnosti in tudi znanj kako reagirati ob nasilju si želijo," je po končanem otroškem parlamentu povedala Bina Koblar iz OŠ Poldeta Stražišarja.
Izstopala jt-' predvsem misel, da si pred nasiljem nihče ne sme zatiskati oči, da se je treba o tem pogovarjati in na storilce pokazati, ali kot je rekel eden izmed ravnateljev: vsako nasilje ima ime!
S.Š.
Krvi primanjkuje
Kranj - V Sloveniji zagotavljamo samozadostnost preskrbe s krvjo in razpolagamo s stalnimi zalogami krvi in krvnih pripravkov, ki zdravstvenim ustanovam omogočajo nemoteno oskrbo bolnikov. Zadnje čase pa se zaloge zmanjšujejo in ne zadostujejo potrebam bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov. Zavod za transfuzijsko medicino zato že nekaj časa poziva občane, krvodajalce, da darujejo kri in s tem pomagajo bližnjim, ki so zboleli ali doživeli nesrečo, zaradi česar potrebujejo kri. Prosijo jih, da se čimprej odzovejo vabilom na izredne in načrtovane krvodajalske akcije.
D.Ž.
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 5. KROGA, z dne 2. 2. 2003
9, 11, 15, 21, 24, 26, 28 in dodatna 37
IZŽREBANA LOTKO številka: 224471
V 6. krogu je predvideni sklad za SEDMICO: 17.000.000 SIT
Za dobitek LOTKO: 21.000.000 SIT
Dijaki so z zanimanjem poslušali izkušnje študentov in se nad svojo prihodnostjo občasno tudi zamislili.
"Ekstra" informativnega dneva govoriti, je pojasnil David Gradi-se je udeležilo veliko dijakov, šek iz Centra mladih, saj število vendar je o točni številki težko   iz ure v uro niha. A že v prvi uri
jih je bilo več kot lani. "Število obiskovalcev trenutno z leti narašča, kljub temu da jc projekt že star. A očitno je zdaj zopet trend, saj so mladi na neki način prisiljeni razmišljati, kam po srednji šoli in kakšne so možnosti zaposlitve." Študenti bodo s projektom nadaljevali tudi drugo leto, saj se zavedajo, da delajo za javno dobro. "Mladi si med seboj moramo pomagali in deliti izkušnje," pravi David. In katere smeri dijake najbolj privlačijo? V zadnjih letih so to Ekonomska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Pravna fakulteta. Pred njimi je zdaj še pravi informativni dan, kjer bodo dobili še bolj podrobne podatke in študijske programe, nato pa prijava za vpis.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Mcgasrčlcov
Dvorana PrimsHouo
Spoštovani bralci in naročniki Gorenjskega glasa!
V življenju je veliko trenutkov, ko si drug drugemu izpovemo ljubezen. Dovolimo si, da ob prazniku ljubezni prikípí na površje nada in vaša ljubezen in jo skupaj ljubeče podarimo vsem, ki jih imamo radi.
Mi smo ogledalo vaše preteklosti in sedanjosti, Vi, spoštovani bralci, pa ste naše največje bogastvo. To bogastvo nam daje novih moči in radosti. Z darilom, ki vam ga podarjamo ob Valentinovem, se vam želimo zahvaliti za vašo zvestobo ter za našo skupno prijateljevanje.
vabimo Vas, da sodelujete v veliki nagradni igri ob Valentinovem V uredništvu Gorenjskega glasa bomo 10. februarja izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo skupaj s svojo najdražjo osebo preživel nepozaben Valentinov večer v družbi z velikim dalmatinskim romantikom Goranom Karanom v Gostilni pr Matičku.
Izrežite svojo naročniško številko z imenom in priimkom in jo pošljite na naš naslov, do vključno 7.februarja 2003 ter sodelujte v velikem nagradnem žrebanju.
In ne pozabite; naj bo vaš vsak dan poln ljubezni in svetle prihodnosti.
PREDPRODAJA KARE
KRANJ; ma*m mmmtf, bjm TmOm iO TOV.
ŠOFJfl LOKHi iiiitii RRDOVLJICR: