CZok ésa rissest-S* in pr»*nikoT. ^ 6» ***** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' k , Uredniški In upravniki prostori: 2667 South Lawndal« Ave. L Office of Publication! 2(157 South Uwndal« Ave. Telephone, Rockwell 4004 ^yÉÁBXXXII!. On« lista je 16.00 . Jiíiitrj 1«. IMS, »t Um paai-offt« »to tU Art af Cou ur «m o/ Mmk ». liti. CHICAGO, ILL., TOREK, 25. FEBRUARJA (FEB. 25), 1941 Subscription fd.OO Yearly STE V—NUMBER 39 Acceptance for mailint at special rate of postar* provided for in asction 1103, Act of Oct 8, 1017, authorised on June 14, 1018. ¡tier grozi z veliko lenzivo na morju negalske čete se prt■ ¿rutile Angležem alijanska leta- isca bombardirana looikovo. Nemčija. 25. febr. ,tler je v svojem govoru v mestu, kjer je bila pred 21 ustanovljena nacijska stran-napovedal poostritev ofenzi-_ podmornicami. Ta bo zavze-elik obseg v prihodnjih dveh iecih. Diktator je omenil, da xlmornice in bombniki po-I, veliko število angleških likov v zadnjih dveh dneh. pna tonaža teh je znašala 100. - IsB itler je dalje rekel, da je Ita-blokirala mogočno angleško orsko in letalsko silo v Sre-tmlju. "Naša borba na morje komaj pričela," je de-iiktator. "Angleži se morajo iraviti na velike dogodke v tu in aprilu. Nobenega dvo-, da bo Anglija poražena v vojni." liro, Egipt. 25. febr.—Angle-letalci so metali bombe na janska vojaška letališča v Ababi, glavnem mestu uinije, se glasi uradno poro-Motorne kolone so istočas-kupirale nadaljnje pozicije eki Jubi, italijanska Somali-Bombe, katere so vrgli An-povzročile ogromno liro, Egipt, 24. febr.—Sene-ke čete iz francoske Afrike pridružile Angležem* pri iranju v Eritrejo, italijan-kolonijo, poroča poveljstvo ke armade. Močna oborože-ila se je približala Kerenu, emu železniškemu križišču, negalske čete so dospele v pjo iz francoske srednje ke Tem poveljujejo franco-vojaški častniki, pristaši ge-ila Charlesa de Gaulla, na-ika francoskega odbora v in voditelja vseh "svobod-Francozov." radiu komunike pravi, da operaeije zadovoljivo na-hijejo v Abesiniji in italijan-«naliji. Abesinski rebeli se proti Italijanom. Ti so vče-okupirali mesto Jumbo ob J reke Jube. Angleški letalci Iktivni na vseh afriških fron-Vceraj so metali bombe na janske vojaške koncentraci ,n Bravu, Somalija, in Mas-^ Eritreja, ki so zanetile t» [»«¿arov in porušile več kih objektov. P*nt. Ubr —Predstavnik sinoči fzjavil, da so Grki "Jj'h dneh ujeli 1272 itali-™ vojakov in odbili šest-feaističnih naskokov na 1JP^icije na albanskih fron-^ed ujetimi Italijani je 30 ,K ' »plenili tudi velike orožja, streliva in družnega materiala. Angleže. v, metal, bombe na v°jn ,ka skladišča in T* kolone Pri Tepeleniju, J-v/r.KMle ogromno škodo. ^ /raku so bila tri ita-** '«''"la sestreljena. H febr Roji nem--raj ponovili, I [ Rok«vski preliv in *** nalxmdon in dru-| ta. Letalski mi- be m M» po-L pUlHbn* škode. ' ■I.8? angleški leUlci nae.jske "invazlj-^Vaneijl. Belgiji in ; letala mi ne Kreč-'"ja oporišča po na- Japonska se jezi na Ameriko Spor med japonskimi in francoskimi avtoritetami Tokio« 24. febr.—Uradni krogi in časopisje trdijo, da Amerika in Velika Britanija vodita manevre proti Japonski, da razbijeta pogajanje med Japonsko in holandsko Vzhodno Indijo. Intrige so že zavzele pozitivno fazo in Amerika ima v načrtu blokiranje Japonske. ^ List Čugaj je objavil članek, vsebujoč žgočo kritiko ameriške in britske politike na Pacifiku. Obema očita, da razširjata proti-japonsko propagando in pritiskata na Vzhodno Indijo, naj pretrga pogajanja z Japonsko. Japonci se jeze, ker je Velika Britanija ojačila svojo oboroženo silo v Singaporu, strategični pomorski bazi in trdnjavi na Daljnem vzhodu. List.Asahi omenja kontrover-zo med Slamom in francosko In-dokino. Prvi se drži dogovora Indokino, ki je bil sklenjen z japonskim posredovanjem, In-dokina pa se s pomočjo Velike Britanije in'Amerike oborožuje, da prepreči uresničenje japonskih mirovnih in gospodarskih ciljev. "Indokina odprto kaže svoje sovraštvo napram Japonski," piše ta list. Henoj, Indokina, 34. febr —Tti poročajo o resnem konfliktu med francoskimi in japonskimi avtoritetami. Konflikt je nastal, ko so Japonci zahtevali izročitev ameriškega in kitajskega blaga, ki se nahaja v skladiščih v Hajphongu. To blago predstavlja vrednost več milijonov dolarjev. Nemčija hoče imeti več otrok Načelnik nacijske policije govori o novi dobi Berlin, zmag| 1.1 febe r ' 1i W 24. febr. — "Nemški z orožjem mora slediti zmaga otrok," je novo nacijsko geslo, objavljeno v novem ma gazinu, ki je izšel pod pokroviteljstvom Heinricha Himlerja, načelnika vseh nemških policij skih organizacij. Ta je objavil članek, ki pravi, da narodni socializem utira pot novi dobi, novim družinam, ki bodo morale imeti najmanj šest otrok vsaka. Nemčija potrebuje veliko število otrok, da bodo, ko odrastejo, opravljali dela in izvrševali naloge, "katere sta čas in usoda poverila rajhu." Magezin je prinesel mnogo fotografij, da pojasni "nordijsko idejo, kakšne morajo biti bodoče nemške matere." Slike so tudi drugih, nezaželjenih ti pov, kot informacije mladeni čem, ki naj bi jih vodile pri iz beri žensk. Francoske ladje zapustile Saigon Pogajanja med Indokino in Siamom Saigon. Indokina. 24. febr.— Tri francoske bojne ladje so včeraj zapustile to luko in odrinile neznanokam. Francoske avtoritete so namignile, da prihaja nova in resna kriza v od noša jih med Indokino in Siamom. Samo nekaj manjših bojnih ladij je ostalo v pristanišču. Te se lahko blokira z zatvoritvijo ozkega vhoda. . Francoske avtoritete so priznale, da so pogajanja s Siamom naletela na potežkoče. Japonska posreduje v teh pogajanjih, toda doslej se ni pokazalo še nobeno znamenje o skorajšnji dosegi sporazuma. Ta mora priti jutri, ko poteče pred nekaj tedni sklenjeno premirje med Siamom in francosko Indokino. Šanghaj. 24. febr. — Sem dospela vest iz Saigona pravi, da so francoske bojne ladje odrinile iz saigonske luke po izredni seji članov francoskega vojaškega in mornaričnega sveta. Poveljstvo oborožene sile v Indokini je preklicalo vse dopuste in odredilo, da se morajo vojaški častniki vrniti na svoje prejšnje pozicije. Možnost je, da. se bodo sovražnosti med Indokino in Siamom obnovile. Ameriški poslanik in nemški častnik se stepla Sofija, Bolgarija, 24. febr. — George H. Earle, ameriški poslanik, in neki nemški častnik sta se sprijela v neki tukajšnji restavraciji potem, ko je godba na Earlovo*prošnjo zaigrala an gleško koračnico "Tipperary", kar je razkačilo Nemca. Slednji jozahteval pojasnila od poslanika, zakaj je dal orkestru deset dolarjev, da zaigra to koračnico, nakar je sledil pretep, v katerem sta bila oba lahko ranjena. Earle je dejal, da je povedal nemškemu častniku, da je Bolgarija nevtralna država, zato ne more biti ugovora proti igranju angleške koračnice. Jugoslavija nastopila proti navijalcem cen Belgrad, 24. febr. — Ministr stvo za zaloge je objavilo dekret, ki določa trideset dni zapora in plačitev 5000 dinarjev za trgovce na debelo In drobno, ki na vi jajo cene in kršijo uveljavljene regulacije. Te se nanašajo skoro na vse blago. USTANOVITEV • SVETA ČlO IZZVALA KONFLIKT Nasprotniki napadajo načelnika Levina PROTEST POSLAN VODSTVU CIO Chicago. 24. febri—Ostra kon-troverza je nastala med unijami, včlanjenimi v Kongresu industrijskih organizacij; v čikaškem okraju kot poslediciKustanovitve industrijskega Igvetjj pod načel-ništvom SamuelffN£evina, člana čikaškega šolskega Odbora in načelnika skupnega odbora krojaških unij Amalgamated Clothing Workers. Levin je prijatelj Sid-neyja Hillmana, podpredsednika CIO, predsednika unije Amalgamated Clothing Workers in direktorja federalnega odbora za produkcijo bojne opreme. Levin je bil izvoljen za načelnika industrijskega sveta unij CIO zadnji torek. Dva dni pozneje je ta svet dobil čarter od eksekutive CIO v Washingtons Arthur J. Goldberg, ki je bil izbran za pravnega svetovalca novega sveta, je dejal, da je bil svet ustanovljen na Levinovo iniciativo. Na ustanovni seji so bili navzoči predstavniki 20 unij CIO, nakar so bile ostale unije CIO povabljene, naj se mu pridružijo. Ustanovitev sveta je izzvala protest s strani Al ena Glenna, organizatorja unij združenih avtnih delavcev. G enn pravi v protestu, da je bil < n Imenovan za načelnika odboii, kateremu je bila poverjena ¿uatano vi tev sveta unij CIO v čikaškem okraju. Ta odbor je nadaljeval delo, ko je Levin objavil naznanilo o ustanovitvi sveta. Nasprotniki Lovina so včeraj imeli konferenco v hotelu Morrisonu, katere so se udeležili delegatje 77 krajevnih unij CIO. Ti so izjavili, da reprezentirajo 80 odstot kov članov unij CIO. To trditev so nekateri drugi voditelji unij CIO zanikali. .Delegatje so na konferenci imenovali odbor, petih članov in mii naročili, naj pošlje protest glavnemu stanu CIO v Washing tonu, D. C. Govorniki so udri hali po Levinu in mu očitali, da je ustanovil svet unij CIO na nedemokratičen način. Tony Co-varsko, član unije Farm Equipment Workers, ki vodi stavko proti International Harvester Co., je izjavil, da je bila tej uniji ponudena podkupnina $500, če Mussolini razkril šibkost Italije Odmev diktatorje-vega govora v Angliji London. 24. febr.—Tukajšnji politični krogi trdijo, da je diktator Mussolini priznal Šibkost italijanske oboipžene sile v tej vojni in neizpolnjene bahaške obljube. Dopisnik angleške časopisne agenture omenja v svojem poročilu Mussolinijevo primerjavo Nemčije z Veliko Britanijo v nasprotju a prejšnjimi diktatorjevimi Izjavami, da je Italija bolj mogočna sila kot Anglija in da ona domin i ra Sredozemsko morje. "Mussolini ne vpije več, da bo italijanska oborožena sila vrgla angleško na drugo stran Sueškega prekopa in povečaftrfu&istič-ni imperij v Afriki," pravi dopisnik. "Diktator je v svojem govoru le tolažil itajijai^^u) ljudstvo in ga opozoril, da je Hitlerjeva vojna mašina tako mogočna, da bo lahko šla v o-genj in potegnila italijanski kostanj iz žrjavice." Berlin. 24. febr.—List Essener National Zeitung, glasilo letalskega ministra Goeringa, je po zdravil Mussolinijev govor. Ta piše, "da govor pomeni katastrofo za Anglijo v Sredozemlju v bližnji bodočnosti ' in gotovo zmago osišča v tej vojni, Pomladni viharji bodo zdrobili grški odpor v Albaniji in britako oboroženo silo na morju, kop? nem in v zraku , . ." Turčija bo branila svojo neodvisnost Pristaši francoskega generala kaznovani Vlchy, Francija, 24. febr. — Vaat iz Maroka se tflasi, dO je vojaško sodišče v Meknesu obsodilo pet pristašev generala Charlesa de Gaulla na pet let zapora vsakega, "ker so nameravali stopiti v službo tuje armade brez dovoljenja francomo*.nega federalnega Justlčnega tajnika, ki Je dejal, da so unije ADF <*i gi»vorne za porasl cen nekaterih l^odukUiV. Arnold je Izjavil, Demonstracije proti na-cijski okupaciji Bolgarije AVTN1 PROMET V SOFIJI USTAVLJEN Ankara, Turčija. 24. febr.— Zunanji miniater Sukru Saraco-glu je ainoči izjavil, "da Turčija ne bo mimo in brezbrižno gledala na tuje aktivnoati, ki ae pojavijo v njeni varnoatni coni/ Uprla ae bo i orožjem proti ugrcaiji, ki bi ogražala njeno te-ritorijalno integralnost in neod-visnost." Očitno je, da je imel minister v mislih pričakovano nacijako okupacijo Bolgarije, s katero je Turčija zadnji teden sklenila ne-napadalno pogodbo. Nekateri krogi so bili mnenja, da Turčija ne bo nasprotovala vkorakanju Hitlerjevih čet v Bolgarijo, temveč branila le svoje ozemlje. Izjava turškega zunanjega ministra je prišla po poročilih, da so nacijskc čete že udrle v Bolgarijo. Turčija je vedno smatrala nevtralno Bolgarijo ca svojo varnostno cono. Turški tisk posveča posebno pozornost poročilom, da bo Velika Britanija vrgla močno oboroženo silo na balkansko fronto, če bodo Nemci udarili po Grčiji preko Bolgarije. Angleške čet« se bodo morda kmalu Izkrcale v Solunu, grški luki, ali pa invadlrale Sicilijo. Sofija, Belgartja. 24. febr.— Člani .nemškega mllltarlstlčnega štaba prihajajo v to meato v civilnih oblekah in mnogi so se že nastanili v hotelih. TakuJ po prihodu Nemcev ao ae pričale štu-dentovsku demonstracije proti nacijski okupaciji Bolgarije. Nemški napisi ob cestah, ki yodijo iz Kumunlje v Bolgarijo, so se pojavili. Angleška vzgojna ustanova, ki je povezana z angleškim |Misluništvom, Je takoj po prihodu nemških vojaških častnikov zajnia vrata. Štirje direktorji te uatanove se pripravljajo na odhod, Poslaništvo Je dulo razumeti bolgarskim avtoritetam, da diplomatlčni odno-šaji med Veliko Britanijo in Bolgarijo zavise od gibanja nemške oborožene sila v Bolgariji. Policija v Sofiji Je aretirala okrog 50 voditeljev kmetake stranke, ko so dospeli nemški častniki, brez pojasnila. Istočasno sli na |MMilopJu državna banke, ki se nahaja v središču mesta, postavili protiletalske lopove. študentje niso demonstrirali samo pred kraljevo palačo, temveč tudi pred hoteli, v katetrih so se nastanili nemški častniki. Pri demonstracijah so prepevali bolgarske narodne pesmi. Opaža se tudi močno podtalno gibanja proti Nemcem. Policija je ustavila avtomobilski promet v sofijskem dlstrik-tu In pričela loviti one, ki širijo letake s protinacijako propagando. Doz na v a se, da je bilo pet glavnih voditeljev bolgarske kmetske stranke aretiranih, med terni Stanko Trifanov, bivši pomožni, policijski načelnik v Sofiji. letaki vsebujejo poziv na kmete, naj vodijo odpor proti nacijski okupaciji Bolgarije. Vse balkanske države opazu-I Jejo Jugoslavijo, da vidijo, kfj I bo storila, Ona je zdaj pod močnim prti i ¿kom nacijska Nemčije in fašistične Italije. Turški časopisi naglafcejo, da Jugoslavija tvori ravnotežje med naaprotu-Ijočlml si Interuei osišča in Velike Britanije. material, kar Je ponledlea kom-, hinaeije unij ADF In podjetnikov Skupno ovirajo Irgovlno In a t« m izvajanje federalnega ¡'la st je zlantl |**liažil stavbni stanovanjskega piograma. r jjijjjrff rrr i..........*.......................... PROSVETA s THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTMItfA SU'VSNSKS MABODNK FOOPOBNK JKOMOn Org m »«s »»MKS »S kr SUvMM Sitimi BmmTM |mM? ______ M is*«!«* SH*'* <»••■■ rs<>—i to ISN M tate. HS M sol teta. H M m MS teto; m CSU«« l„ cteM r M M Ml» tet«. M « - M teto; m Ii. I»'" ■tto-r-r'r»U»t for tto Uultol StoU« («m** CfcU*#o) mS Cmm4« S S vm rmt. Ckttmm» M4 CW» f?.M «mt r««. furrign MMUte M |Wf MU _ (.|t< nin,- po 4a«w*orv - «oto«tel So«to«r» ta amrainlk iur.h«» a* M rrttoj* S**«*»' Mmnnm >to»l— (totrtte«. S—< H4.) M rr-J. »Illtetol» te r .latoR U >• «HteSU Mtoto«.">- „ - - AdvrrtUinv r*tM p« »»r..m.mt MiaM«(|S «T aoMMtoL r«UMM ul «m^MM arttetei will m« te ivteml Ottor m»nm*nyu m*k m »ton*. »Un, 11 im, Sto. vtU to MbímI u. Hito to>r «Ms k» i»»»te«fc ■ ■ Hr'-* m r», tef Is« š» i PROSVETA MIT-If to. uw«tote k**. iMmrn. MSMSRB or Till rKVBBATBD „jjjjjf J iff--•-■ ....... Ameriška bodočnost Zdravniška oblast, ki preiskuje vojaške nabornike iz Chicaga in okolice, poroda, da je doslej bilo 32 odstotkov rekrutov odvrienih zaradi gnilih zob in srčne hibe poleg mnogih drugih bolezni in telesnih hib. " To dokazuje, v kakšnem zdravstvenem stanju se nahaja mladina, ki predstavlja bodočnost Amerike. Dvs in trideset odstotkov mladih fantov nesposobnih za vojaško službo paradi srčne hibe in telesnih nakaženosti! . ^ ~ Kdor je telesno nesposoben za vojaško službo, je takisto nesposoben za druga dala v civilnem življenju, ki so poglavitne vsžnostl. Vojaška službs je v ospredju le momentalno, začasno, toda koristna industrijska in druga dela so stalno potrebna. Človek s srčno hibo je pasiven človek, ns kateregs ne moraš zidati ničesar. Lepa itro m bodočnost se obeta Ameriki — če h Uta ne zdrami in začne prav resno misliti na svoje sdrsvje! Jugoslavija—polagoma Te dni je spet Jugoslsvijs v ospredju. Predsednik vlade v Belgradu In zunanji minister sta poklicana v Berlin, ln brž se odprsvita tja, kakor dva psička, ki brž priletita, kadar zažvižga gospodar.. Silno poniževalno je to — ampak tako je ln zaman je vsako zgražanje. Hitler lovi muhe natančno po svojem načrtu. Vsako posebej oprede, kakor oprede psjek muho; vsako posebej Izolira, jo stisne zs vrst ln njegova je. Čehoslovakija, Poljsks, Norvešks, Dsnsks, HoldVtdijs, Belgijs, Frsncijs, Ogrska, Rumunija in Bolgarije! Polagoma in vsako posebej. Danes je Jugoslsvijs v mreži in jutri bo Turčija. Vsaka posebej! Ds bi se vse te "muhe" združile in se skupno branile, ksr bi nekaj zaleglo — ne! Mir, mir, mir! Zdsj Imsjo — mir. ~ , Stalinova "mogočna strsžs" ns Ksrpstlh, ki je imels — po "cheap bluffu" komunističnih klepetulj v Ameriki — očuvsti Balkan in še posebej Jugoslsvijo, je že nekje v Črnem morju , . . Glasovi iz naselbin Katoličanstvo v Nemčiji Starokrajsks Delavska Politika je v decembru posnela Iz švicarskega "Kirchenblatta" sledeče poročilo in mi ga posnemamo iz Politike: "ftvlcarsko čaaopiaje poroča o pomembni Iz-premembi v razmerju nemškega katolicizma do države. Znamenje za to Je močnejši vpliv, ki ga je dobil škof v Osnsbruecku, Wilhelm von Berning. On je kstollški "nemški kristjan," ki je že leta 1933 zastavil vse sile za postavitev dobrih odnosov med državo in cerkvijo. Takrat je bil imenovan za pruskegs državnega svetnika in bil Je sprejet od Hitlerja, polagoma je pa prišel v nasprotje z nemškim eplskopa-tom. Na letošnji škofovski konferenci v Puldl je pa ta škof imel glavni referat, ki Je dal podlago zborovanju. Ker so bili trije drugi škofje nedolgo pred to konferenco v Rimu, se sklepa, da se je novi kurz v Nemčiji pričel z odobritvijo Vatikana Novi pastirski list bo vseboval poseben proglas ns nemške katoličane, naj podpirajo "flrarja" pri njegovem težkem boju In naj v dobri volji sprejmejo vse žrtve, ki so potrebne za gradnjo nemške bodočnosti. Tskšns solidarna izjava naj bi pripravila cerkvi pot za potreben sporazum z naclonalaoclallstlčno državo V široke plasti .nemških katoličanov in nižje duhovšftm* je globoko prodrl novi nemški duh. ki vedno bolj izpodriva tla ortodoksnemu katolicizmu. ki je omejen le na manjši krog Ve-/čina mlajših katolikov v nacljski Nemčiji sms-trs sporszum s nacizmom ne samo za možen, temveč za potreben. Na primer v Berlina je • čez sedemdeset odstotkov mladih duhovnikov-kaplsnov. ki »o navdušeni pristaši nacionalnega socializma Ti krogi so pripravljeni za vsak kompromis, so proti krlčenju Judov In priznavajo suprriornost (nadvrednott) nemškega naroda ter skoro popolnoma rametujejo «veto pismo stare zaveze." Besedni >>oflerjl med nainl (sada me vidite. (Dali« v ssUitji koluti.) Poročilo zastopnika Herminie. Pa.—Danes je pon-deljek in ker sneži, sem se namenil ostati doma in napisati poročilo o mojem potovanju v zadnjih dveh tednih. Zadnjič sem omenil, da bom šel po Mononga-bela Valley ju In naprej do Homer Cliyja. Tako je tudi bilo. Družinski koledar sem sedaj razprodal — 277 komadov. Proti Homerju sem se napotil skozi Greensburg in Hackle, kjer se nahaja državna stanovanjska kolonija. Tam so čedne hiše, postavljene redko,, tako da Imajo ljudje dovolj zemlje za vrtove in kokošjerejo. Tam je tudi mala tovarna, v kateri pa ni dovolj dela za vse. Ustavil sem se najprvo v Pleasant Unity v direkciji proti La-trobu. V tej naselbini živi okrog pol ducata slovenskih družin, toda za slovensko čtivo se jih zanima samo par, to sta družini Vincenta Resnika in JCeše. V tej naselbini je rov Jameson Co., ki obrstuje precej dobro. Od tam sem se nspotil v naselbino Whitney po Isti cesti, po kateri vozi tudi poulična. V tej naselbini je stsr možak John Ark, ki živi na penziji, katero si je zaslužil v Frickovem kraljestvu — dobiva $41 mesečno, kar še nekako gre. Mož se je nsročil na Proletarca, na Prosveto pa je bil že prej naročen. Nato sem ae_napotil v Hostet-ter in se ustavil pri Johnu Res-niku in še pri par drugih rojakih. John je bil lanj hudo pobit, ampak sedaj je zopet poskusil z delom, samo težko gre. Pravi, da ga v križu še vedno hudo boli. Ustsvil sem se tudi pri vdovici Matko, tajnici društva 318, ki ]e kupila koledar. Nato sem se podal k Joevu Žabkarju v Baggaleyju. Ko smo povečerjali, me je zapeljal do Skodovih pri kolegiju St. Vincent. Tukaj se nahaja rov, ki ga Je voda zalila ln v njem sta našla grob dva premogarja. Sedaj je država dala družbi aosalke, da is rova spravi vodo, da zopet prične z obratom. Enega delavca so že nsšll, drugega pa še ne, vsaj ne do takrat, ko sem bil jaz tam. Skodovi so ponovili Prosveto, nakar me je Joe zapeljal še v Latrobe k Fradelovim, kjer sem prenočil. Ako bi mi Joe ne napravil te usluge, bi ne mogel toliko oprsviti tisti večer, ker trsnsportacija ni taka kot bi človek želel. Drugi dan sem obiskal še Ba-nove ln Klopčarjeve, ki so ponovili Prosveto, nskar sem se na potil z busom v Blalrsville, kjer sem vzel bus v Homer City, V tej nsselbinl ni nič prida. Pri WPA prejemajo le $42 na mesec, kar je najslabša plača okraju Indiana. Potem pa živi s x»l tucatom otrok, kot so slučaji v tisti okolici. Tisti, ki de-lsjo v ' rovih, tudi ne zaslužijo veliko več, ker delajo bolj slabo, samo polovico časa ali pa še manj. Nekaj jih dela v Mclntl-reju, 13 milj daleč in ta rov dela malo bolje. Vseeno sem prods I v tej nsselbinl par koledarjev, Prosveto so pa ponovili Pen ko, mrs. Modlc in Arch? Zadnji ima še zmlraj bolno ženo. Iz Homer CUyja sem se vrni v Westmorelend County, v Wick lisven in drugam. Tone Kova-člč Je zvest naročnik Proletarca ih ga je ponovil, v Collinsburgu pa sts se na novo naročili na Prosveto mrs. Oblak in mrs tranja. V Wick Havenu jo je x>novila mrs. Oražen—tam sem tudi prenočeval — koledar pa sem prodal mrs. Radiš^k In Sab cu. Tudi v tej naselbini je nekaj Slovencev brez dela, Kenda, Po-tokar, Krai, Joe Lenče in Oražen so pa dobili delo pri WPA. P'Why do you . , , . , ... mogla skriti veselja, ko sem do- iterate ^ «Ü «s- dy Cityja nad vse lepo kartico kjer ji nekoliko uspeha. Prosveto sopo- | jk)kom in verzom( ^kor tudi novili mrs. Kosher, Barbie, Sam- ¡^^ ^ neRega zelo nadarje_ da sem zadnjič napisala malo bolj površno in bila je mala pomote- Glasilo naj bi se: "Tudi jaz sem pela, ko sem bila mlada deklica, a sedaj pevcem samo še zavidam . . ." Ne zalivam, ker zalivati niman s čem — pijem samo lipov in bezgov čaj pa posneto mleko, in tako imam mirne živce in mirno kri. Zadnje dni, 14. febr., je bil Valentinov dan, dan srčkov. Ko sem prejela pošto, je bilo nekaj otrok pri nas. Naša Micka nil je prinesla šopek "sweet peas". Bil je tudi "Činki" in drugi Ko sem odpria pošto, me vpraša nekdo: MM blush?" Nisem sa, Knafelc in J. Kučič. S tem je bila zaključena moja januarska agitacija, prvi teden v februar-u pa sem imel delo doma z dru-itvi in drugo. Drugi teden v februarju sem šel za Monongahe-lo do Morgantowna, W. Va., kar opišem v prihodnjem dopisu. Anion Zornlk, zastopnik Vsakega nekaj Qglesby, lit—Vsaka stvar ima konec, klobasa pa dva. Tako tudi upam, da se bo že enkrat končal roman o koledarju. Danes v 'rosveti že nekoliko lepše izgleda. Dobila sem veselje, da zopet malo napišem. Po dolgem času se je oglasil tudi naš Tone Va-entinčič, toda, žalibog, z žalostno novico o izgubi svoje sestre. onetu naše sožalje! Se vidim njegov otožen obraz, ko smo se eta 1937 vračali in poslovili od svojcev za vedno. Tudi meni je ¿Uo vso pot nazaj hudo pri srcu ■fi ko sem prišla v New York, sem se nehote zjokala za mojim milim domom, ki ni in nikdar več ne bo moj. Upam, da bo Tone tudi ta udarec kmalu prestal n spet pisal o svojih doživlja-Ih. Mogoče nam bo tudi Frank Barbič kaj kmalu napisal. Malo njegovi "korekturi" v njago-vem prejšnjem dopisu. Tone Su-belj ne poje tenor, marveč bariton. Slišala sem ga, ko je pel v Sallu in Oßlesbyju. Tenor je pel Banovec. Žena Toneta Sub-ja, ki stanuje ali je stanovalf v Ljubljani, poje visok sopran, mela sem čast prodajati vstopnice za Toneta Sublja in sem jih mnogo prodala, potem sva pa kolena skupaj tiščala—jaz svo-e, on svoje—in jedla telečji golaž z gobami, katere je moj njož prinesel iz hoste. Ko smo na podatku Iz stare domovine prišli v Sew York z ladjo Normandie, ; e prišel na pomol tudi Tone §u->elj, da pozdravi Toneta Valen-tinčiča in mojo malenkost—za druge ne vem. To se imenuje ljubezen in čast. Če je sedaj za čel peti tenor, tega ne vem, ampak tem bolje; potem zna tenor bariton in bas. Prav Iz srca se zahvalim Bar-blču za imena Straussovih valčkov. Nekatere imamo prestav ljene v slovenščini, na primer "Geschichten aus dem Wiener Walde — Pravljice iz dunajskih gozdov". Ti vlački tudi spremljajo mnoge opere in operete. V Oglesbyju teh sicer nimamp, toda v starem kraju sem slišala v italijanskem jezuku "Rigoletto", "Cavaliere Rusticana", "Carmen", "Tosca" itd. v nemškem jeziku pa "FrichtHngsluft", "Lustige Witwe" itd. Rada bi vedela, kdo je komponiral "Lustige Witwe — Veselo vdovo". Je zelo stara, toda še vedno Je na repertoarju. "Lieben im Mai* Je nemška pesem, kl sem jo cesto-krst pela z neko Dunajčanko. Ravno sedaj sem se spomnila nega otroka, ki ga kličejo Fran- ček. Ta Franček je zelo ljubezniv in ponosen otrok. Glas ima tako prijeten, da bi ga zmiraj poslušala. Saj pravim, otroci ne pozabijo. Pred desetimi leti, ko sta bili naša Olga in Micka majhne, je bila naša hiša polna otrok, in kar je dobil eden, je dobil tudi drugi oziroma vsi. Danes so že vsi stari 14, 16 in 17 let, toda še vedno mi pošiljajo "valentinč-ke", če ne več, pa za en penny. Jaz imam zelo rada otroke, male in velike, najraje pa takšne, ki že imajo brke pod nosom. — Ravno sem prečitala Prosveto od konca do kraja, tako tudi pomemben članek: "Ljubezen daljša življenje". Če je to res, bom jaz dolgo živela. Ljubezen je nekaj najlepšega *na svetu in jaz jo imam zelo rada. Sicer je velika razlika med ljubeznijo in ljubeznijo. Najlepša je, če je tajna. Ko pride v javnost, se skali in ni več tako idealna. Druga je notranja, to je od srca, ne samo besede. Ljubezen je tudi ;>latonična, materialna, goreča n bodeča. Torej ljubimo se med feeboj in si govorimo: "O, da bi vedno v cvetju bila, ljubezni prave d6ba mila." Agnes Pasarich omenja v svo-; em dopisu neko Nadančanko — 'da le stare mamice ne vidijo številk." Mislim, da Nadančanka s tem ni mislila nič slabega, ker ona dobro ve, da stare mamice bomo postale vse, tudi ona. Tudi jaz sem čitala tisti dopis, katerega sem razumela, da Nadan-čanke še ne mislijo na starost in da bo to ples srčkov. Na priredbe je pač treba vabiti mlade n starejše, ker slednji so tisti, ki majo groš, kar pomaga blagajni. Nadančanke so fejst punce, ker hočejo biti mlade. Želimo jim večno pomlad. Theresa Dušak. bene časti naši 8NPJ. Nekateri se jezijo ha vas glavni odbor, drugi zopet na br. Mblka. ker ne piše po njih volji. Jaz bi svetoval onirtf, ki so tako navezani na komunizem, fašizem in na Hitlerja, zakaj ne gredo tja in se prepričajo, kdo je v pravem: o-ni ali mi, ki smo proti takim, ki bi uničili vso svobodo in demokracija Priporočal bi br. Molku, naj le odgovarja ln brani sebe in ostale odbornike SNPJ. Tudi je veliko kritike proti stenskemu koledarju jednote. Po mojem mnenju kritiki sami sebe kritizirajo. Ako jim je kaj za SNPJ, naj ne zavržejo vse, kar jednota izda za člane. Jaz imam letos v moji hiši obešena kar dva koledarja SNPJ. Od leta 1923 sem shranil vse jednotine koledarje in imam sedaj enfcga z velikimi in drugega z malimi številkami. Ako bi se člani kaj zanimali za stvari, ki jih izda jednota, bi jih shranili za spomin. Naj omenim nek slučaj. Ko je za časa springfieldake konvencije pokojni Anton Trbouc iz Pennsylvanije pobral na trotoar-ju kos časopisa in ga pokazal po-kojnerpu Jožetu Zavertniku, je slednji izjavil — ne vem kaj je čital — da je to lahko še zgodovinskega pomena. Prav tako so zgodovinskega pomena tudi stenski koledarji SNPJ. Max Marts, 314. Zahvala ' New Castle, Pa. — Iskreno se zahvaljujem prijateljem iz Stra-bana za obisk, namreč Vendeto-vim, Terčkovim in bratu F. ter J. B. Želimo, da se zopet v kratkem vidimo v naši naselbini. T. Skufca. Is severne Minnesote Buhl. Mlnn. — Z delom je na železnem okrožju Minnesote v zimskem času bolj slabo, ker-Imajo rudniške družbe po večini "odprte" rove, v katerih dela le malo delavcev. Pripravljajo se pa, da pričnejo obratovat s polno paro na pomlad, ker se jim o-beta veliko naročil Tako si bodo z malim številom delavcev še bolj povečali proflte, ker imajo urejeno vse po novem sistemu. Vsakb nedeljo skozi 12 tednov ob 1&45 popoldne oddaja unija CIO radioprogram iz Hibbinga. Torej vsakdo naj odpre svoj a-parat 15 minut do ene in posluša ta program. Tisti delsvci, ki Še niste v tej industrijski uniji, pristopite, dokler je čas, ker čim večja bo moč, tem lažje se bo boriti proti tistim, ki bi radi uničili vse delavske pravice. V zadnjih par mesecih je v naši Prosveti veliko praznega prerekanja o petokoloncih in o več drugih stvareh, kar ne dela no- Govornlkl. ki se nastopili aa sborovaajti tsdrul a« orysnUsetl« Labor Ii Consumer Cooperatlvea v Kansas CUylu. Mo. Od leve aa desno: Jacob Baker, James Myers la Howard A. Cowden. Bsrbicevs kolona Cleveland. — Ko je šla mrs Barbič v gledališče, da vidi "Gone with the Wind", sem ji rekel, naj tudi pride nazaj "with the wind". Tudi z mano je bilo nekako tako, ko sem šel iz Cleve-landa v Chicago na sejo glavnega odbora in prišel nazaj z viharjem, ki je razsajal po Cleve-landu, ko stopim z vlaka. To omenjam zato, da boste vedeli tisti, ki vprašujete, kako je v metropoli. Kakor v Chicagu, tako v Clevelandu, samo da tam je razdrapana prerija, tukaj pa je velika vas, v kateri je največja naselbina našega slavnega naroda. Ko sem prišel v Chicago,'se je kmalu začela seja, na kateri je bila daljša razprava o smernicah Prosvete. Poudarjalo se je,, kak šni so naši dopisi, netrenirani dopisniki, repi in repki, da je treba dati več izobrazbe kakor pa jo dajejo naši listi v metropoli (to jaz poudarjam), kako naj postopa urednik napram petokolon cem in drugemu mrčesu. Posebni krt pa je neki metropolian, ki je prišel Iz Windy Cityja in dela u-rednjkom preglavice. Smešno je to, ko nekateri izobraženi možakarji nastopajo proti metropol-čanu. Bilo je 9. junija 1. 1931, ko prav ta metropolčan prejme pismo: "Dragi sodrug! Potrebno in koristno je, da pošlješ vsaj kake tri dopise na mesec, če že ne boš mogel vsak teden. Rabiš način opisovanje, ki čitateljem ugaja . . ." (Metropolčan ima še to piamo, ki je dokaz današnje iz-premembe nekaterih možakov, toda on je še vedno na istem stališču kakor je bil takrat.) Ampak vi dopisniki, ki niste pohajali v gimnazijo, ste vseeno imeli precej zagovornikov, kakor jih je imela tudi Prosveta, to je, naj se drži onega, za kar je'bila ustanovljena. Mi upamo, da se boste' vi čttatelji, ki ste hrbtenica Prosvete, zdramili in povedali, kaj se vam dopade v Prosveti in kaj ne in ali naj se spremeni v sveto pismo, ali pa se v njej lahko tudi pošalimo, povemo resnico in kritiziramo tudi domače zadeve. Kako in kaj je sklenila seja, boste videli. Ker sem za resnična demokrscijo in svobodo iz-ražanja v takih spornih vprašanjih, smstram. da ima tudi tukaj pretežna večina odločati. Mi razumemo, da se mora vedno v takem smislu pisati, da nas ne bo vodilo v prevelike sporne zadeve in da ne bi delali škode listu s tožbami. To je en del našega poročila. k a; V petek zvečer, drugi dan seje. smo bili povabljeni v. Ber-gerjevo dvbtano na okusno večerjo. ki so jo sponsorirali čl-kaški člani gl. odbora za daljne lačne člane Sugestijs je tudi bi (Dslj« as 9. itrsai.) OB TEl Anton Garfen "Lend-Lease Biir M Zadnje tedne odmeva po deželi mogo^. paganda za in proti "Lend-Lease BillU" * ^ oficielni namen je "nadaljnje promov2 narodne obrambe Združenih držav, in v d svrhe" — oficielni naslov osnutka.-' 3 Kot danes že vsakdo ve, je pravi nameni« osnutka, dati na razpolago Angliji in dru^ vsa materialna sredstva Amerike ¿a pora,i šča Rim-Berlin-Tokio. Z drugo betajdolTJ jetjem tega osnutka bo Amerika skušala J toviti Angliji zmago v Evropi, kakor tudi, raz Japonske na Daljnem vzhodu, kakor Roosevelt obljubil v svojem radijskem g L ob prelomu leta. Propaganda za ia proti temu osnutku t« rekoč grmi noč in dan po radiu in polno j0 tudi vse časopisje. Kapitalistično časopuje tudi liberalne publikacije večinoma ion kopja za sprejetje tega osnutka, po radiu t* propaganda za in proti nekoliko bolj bali cirana. Gallup Poll je zadnje dni objavil svoje sla nato glasovanje, ki pokazuje, da 54% volile dežele podpira ta osnutek. Najmočnejši sen ment za ta osnutek je v južhih državah, v *i želi klanovcev in biblije," in sicer ga p - ssda me ne vidite!) bodo najbižl >1* . dskali » da se je z mladopo-, c,'ma moralo nekaj zgoditi. *J v kjer se jim je 1 pw^ljiv prizor. Na okr-, 'Juhah je ležal mladi I04 P"S,,1J' negiben, Poleg C ¡V,,Volvef šestmilimetr- P kalibra. ¡?Hm J* nem ud no poklical ,ia kraju žaloigre do-" J-ntjet« samomorilcev. u> ni posrečilo. E ns ' ^ jemto* ^ ■ najprej ugtreh| iz tud,n;i nat': S<' ^ Našli nekaj sežganih listin, ki ^ mU a nesrečnika uničila ■V,t'v smrl-v pi- lU r " '':> ^tila, pa sta na-,.. t J r,ik'" n<' okušajo dotó!" ■ ' LtJUi:,u'te m da sta rl zaradi tega. 1 °jeno biti sku- r . i\ i if»^.... Rpkija ' i- ' "'"dno sporočila ttu y. ' pisala v ho- H* Miaji v Kranj. / ' n»ma nobenih ' ves Trogir še h , • »>«*m jtriča kova- li. mlada za- SLABE ZVEZE JESENIC Z LJUBLJANO Jesenice, 11. decembra.—Nedavno je bil med Ljubljano in Jesenicami ukinjen večerni brzi vlak, ki je prihajal na Jesenice ob 22.13 in osebni vlak, ki je odhajal iz Ljubljane nekoliko pred polnočjo in privozil na Jesenice ob 1.31 zjutraj. Z ukinitvijo teh dveh vlakov je nastala velika vrzel na pa j bolj prometni železniški progi. Ljubljana je odrezana od Gorenjskega za celih 12 ur, kar povzroča posebno zdaj, ko je do'skrajnosti omejen avtomobilski promet, zasebnikom in splošnosti veliko škodo. Potniki, ki prihajajo iz središča države v Ljubljano, nimajo z Gorenjsko nobene prave zveze in morajo prenočiti v Ljubljani, kar je združeno z veliko zamudo časa in s stroški. Večina gorenjskih gospodarstvenikov se je v veliki meri posluževala večernih brzih vlakov. Ljubljana ima močno gospodarsko zaledje na Gorenjskem in to zaledje močno trpi zaradi ukinitve teh vlakov. Na Gorenjskem je nešteto državnih^ in zasebnih nameščencev, katerim poklic onemogoča, da bi v dnevnih urah potovali po opravkih v Ljubljano, pač pa z zadnjimi popoldanskimi vlaki, od koder so se vračali z brzim ali s poslednjim vlakom iz Ljubljane. Marsikateri nameščenec bi se moral udeležiti važnih sej, zborovanj in posvetov v Ljubljani in marsikdo bi rad posetil gledališče ali kako drugo pomembno prireditev v Ljubljani, pa se zdaj zaradi ukinitve teh vlakov ne more, ker je bivanje preko noči v Ljubljani za srednje sloje predrago. Zasedba ukinjenih vlakov je bila vedno zadovoljiva. Vožnja proti Gorenjski je bila točna, ker je železniška proga z jeseniške strani navzdol vedno prosta. Vožnja v večernih urah je bila vedno prijetna, ker ni bilo skoraj nikoli nobenih daljših postankov, v Medvodah, Škof j i Loki in v Kranju, kar je skoraj običaj pri vlakih, ki vozijo iz Ljubljane ob 15.40 in ob 19.15. Drugo enako važno poglavje pa je počasna vožnja na Gorenjsko. Proga je obtežena, da se skoraj nič več ne da stisniti iz nje. Vsi napori ravnateljstva in vsega zaposlenega osebja bodo vse dotlej zaman, dokler ne bo proga temeljito popravljena. Gorenjska železniška proga je važna zveza naše države z Nemčijo in Italijo, ki imata močno razpredeno železniško in cestno omrežje. Je važna gospodarska žila, ki veže močna industrijska središča in najlepša planinska letovišča z gospodarskimi in kulturnimi središči države. Zato je neštetim potnikom nerazumljivo, da je tako važna proga ostala skoraj taka, kakršna je bila pred 70 leti. Vožnja iz Ljubljane na Jesenice traja dobri dve uri. Povprečna brzina osebnega vlaka znaša komaj 30 km na uro. Zamude vlakov na tej progi so že tako običajne, da vlaki le z iz- jemami prihajajo na cilj točno ob določenem času. Hitrost vožnje močno ovirajo vmesne postaje, katerih se običajno poslužuje le nekaj ljudi. Vlaki se od Ljubljane do Kranja ustavljsjo skoraj pri vsakem zelniku. Osebni vlaki morajo še prej, preden razvijejo najvišjo dopustno brzino, že začenjati ustavljati. Zadnji čas se spet precej govori o šestmilijardnem investicijskem posojilu. Dobro bi bilo, ko bi se naši gospodarstveniki in politični krogi bolj zanimali za to zelo važno vprašanje. NOVE PLASTI PREMOGA V ZAGORJU Zagorje, ll. decembra.—Pretekli Barbarin teden je bil za Zagorjane kar veselo zaključen. Razširila se je vest o najdbi novih premogovnih plasti. Kakor smo poročali, nadaljuje zagorska občina kanalizacijo ha banovin-ski cesti. Pri kopanju jarkov za polaganje cementnih cevi, so delavci ob Mihelčičevem travniku naleteli na prav lepe premogovne plasti, ki drže proti zagorski cesti. Ta najdba sicer ni čudna, saj se je že davno trdilo, da je pač vsa bližnja okolica Zagorja obdana s premogom. Preizkušenim rudarjem pa je posebno zanimivo to, da se je našla premogovna plast meter globoko pod peščeno zemljo, med tem ko jo drugače najdejo šele pod črno jalovino. Vprašanje je, ali se bodo stavbne parcele kaj pocenile, ker bo v vsakem primeru nove zidave hiš morala biti podpisana obvezna izjava lastnika, da za morebitno škodo na poslopjih in posestvih ni odgovorna Trboveljska premogokopna družba, ki bo pač v dogledni bodočnosti tudi tod nadaljevala izkoriščanje podzemeljskega bogastva. Rudarji so pa tudi z~velikim veseljem slednjič prispeli po 680 m dolgem rovu, ki so ga izkopali v Podstrani, do premogovnih plasti, ležečih pod hribom Malovrhom in njegovi neposrednji bližini. Bolj in bolj se utrjuje staro prepričanje, da bo Zagorje imelo za več stoletij dovolj premoga in s tem tudi zaslužka. Anglija potrebuje irska pristanišča London, 24. febr. — Anglija je apelirala na Ameriko, naj vpliva na Irsko, da odpre svoje luke britskim bojnim ladjam. Anglija vidi možnost nacijske dominacije irskih pristanišč v bližnji bodočnosti. Ce bodo prišla pod nemško kontrolo, bodo angleški interesi na Atlantiku udarjeni. Velika Britanija potrebuje irske luke za odbijanje nacijskih napadov na svoje par-nike. Irski premier Eamon de Valera je že večkrat naglasil, da hoče Irska ostati strogo nevtralna v tej vojni. Clan Petainove vlade resignired Vichy, Francija, 24. febr. — Georges Portmann, minister za informacije, je včeraj resigni-ral. Za naslednika je bil imenovan Henri Moysset. Bivši francoski minister umrl Marseilles, Francija, 24. febr. — Cesar Campinchi, bivši mor-naricni minister je umrl. Smrt je sledila operaciji. Campinchi je bil star 58 let. Pogled na Johanneabtirg. Inšnoafriška unija, kjer ao ae; vršili krvavi isgredt v katerih Je bilo mnogo civilistov In vojakov ubitih In ranjenih. Glasovi iz naselbin (NadaljavaaJs s I strani) ls, da bi se morali Cikažani ravnati po veri mohamedancev' in svojim gostom isročili v varstvo tudi svoje muslimanke. Ampak temu so se enostavno uprli in rekli: "Bratstvo eem, bratstvo tja, postavs naših Združenih držav nam to prepoveduje." Kot nekdanji član Sla vi je Št. 1 sem se v petek zvečer udeležil tudi njih seje Br. Ciganič, ki je doma od Hrvatskega, za ženo pa ima Ano Kerinovo iz Lesko vca pri Krškem, ne more za-popasti, kdaj sem bil jaz njih član in predsednik Slavije. On pozna vse predsednike, samo Barbiča ne. Well, izvoljen sem bil decembra 1. 1916, predsedoval petim sejam, potem pa odpotoval v Cleveland, kjer sedaj ro-goviliip. In tale naša Ana Kerinova-Ci-ganič je vzgojila hčerko Ano, ki je ugrabila Ribničana Char-lesa Pogorelca. To je napol produkt naše narodnosti in ne spada v območje RibniČanov. Čudna so pota Ane Ciganič in moja. Oba sva odpotovala s Krškega polja v maju leta 1903; oba pohajala šolo v Leskovcu; obs sva poznala Arhovo mater in Janeza, ki sta starša dr. Archa v Pitt-sburghu. Ana je mislila iti k Ar-hovim, ki so takrat stanovali na High st., North Pittsburgh, in pozneje v Moon Runu. Potem pa pride naša domača rojakinja v roke tujcu ... Ali naj protestiram? Nsk! Ciganič je bil in je še danes moj sobrat. Bog živi Kranjce in bračo Hrvate! Saj smo en narod in končujemo s črko "ČM. V soboto zvečer smo se morali udeležiti veselice društva Nade 102. Ampak pri Nadi je na žalost ta večer manjkalo predsednice in tajnice; obe sta morali ostati v postelji radi bolezni. Upamo, ko bo ta dopis pri-občen, da bosta že zdravi. Povedali so, da je tudi naša pridna delavka Kristina Turpin na bolniški listi. Naša želja je, da tudi ona kmalu ozdravi in gre zopet na delo. "V Zabava je bila izvrstna. Poleg dopisnika sta bila tam še dva gl. porotnika, Anton Sular iz Kan-sasa in John Terčelj iz Straba-na, kakor tudi naš podpredsednik Vidrichov Andreje. Njemu sem obljubil, da bom na pitta-burški konvenciji predlagal, da se prihodnja konvencija vrši v Johnstownu. Bil je vesel in rekel, da on rad dela, če bom jaz igral. Tončka Urbane je želela vedeti, kako se godi Anni Barbič. Pa sem se odrezal, da je to moja žena. Ali Tončka mi je dala takoj šnof tobaka: da je bila Anna prej njih (Nadina) kakor pa moja. To se mi je tako dopadlo, ker me je tako lepo zavrnila, da sva takoj eno zaplesala. Tam je bil tudi naš gl. urednik Ivan Molek, s katerim sva si v roko segla v znamenje 'good-by* do prihodnjega svidenjs. Prav tako tudi Fred A. Vider z m rs. Vider, kakor tudi Anton Garden, ki rad filozofira. Prav tiste dni je preminil Krivltski, s katerim se je Tone gotovim "človekom" zameril. Nam ni Krivltski nič škodoval, škoda pa bi bila, če bi ne imeli Gardna. Frank Udovich in njegova Mary sta bila tudi nsvzoča. Prišla je nedeljs. V Waukega-nu je "Mala trdnjava — Little Fort" 568 SNPJ imela 16-letni-co. Prejel sem karto, da sem dobrodošel med to angleško poslujoče društvo.' Ob 1:05 popoldne vzamem v "loopu" električni vlak North Shore do North Chicaga, kakor pridem ob dveh. Oglasim se-prt Jakobu in Jenny Mesec. Prejšnji dan sem Jim bil poslal karto, katero sem pa prehitel, vendar pa so me po domače sprejeli. Tam sem tudi prenočeval in pptrežbs je bila kakor po predpisa. Slučajno svS si z Jarkom v^fcl- časih nekam podobna v uživanju hrane, t Naše radovedne so takoj uganile. k)e sem se nastani! Kadar pride kakšen VVaukegančan k nam. se bom d rial svetegs pisme in mu stoterokrat povrnil. Ali smo na priredbo Little Korta. Prva me je pozdravila Kristina Stritar, tajnica tega društva in poznana detegatinja **dnJe konvencije. Ona je prišla 4n apiirnanja, ¿v h, k I no, k tapetniku, v parfumerijo, k zdravniku za oči . . ." "Ampak, dragi gospod, jaz nisem zdravnik za oči, temveč za zob« . . . slišite? Za zo-be!" Veselo je rekel s svojim močniki basom "Seveda, in hvala Bogu, gospod doktor, ker naju boste rešili, Od «it to in mene! . . ." Krčevito me je prijel za ramo, da bi mu ne ušel iz lastne sob«. "Torej od včeraj begam po Parlsu. Ko pa sem izvedel koliko dni bi moral tukaj ostati, proden bi dobil tiste nesrečno papirje, ki jih zahteva moj bodoči tast, in ko s«m videl, da bi mi potem, če bi svoji bodoči tašči oskrbel in plačal vse reči, ki Jih hoče imeti In za katere mi ni nič dala, ne ostal niti belič, ss mi J« nocoj porodila pametna mlMl!" Dalje ga nisem več poslušal. Polotil sem mu roko na ramo in ga potiskal proti vratom. On pa j« vsbnčtl prsi kakor boksar in rek«l s skoraj grozečim glasom: "Spotnal tem. da sem v svoji zaljubljenosti zlezel v past. ki sta mi jo nastavila brez Odet t in« vednosti onadva, ki nista hotela postati moj tast In moja tašča. Gotovo sta bila vesela, da s« Jima j« posrečilo oddaljiti m« od moje neveste Pa veste zakaj, ljubi gospod? Hočeta Jo v moji ndaotn«wti omožiti z nekim čudnim Argentincem, ki J« pol leta I kov Mladenič se je izgubi! In- ,kor tat • Vse leto sem gledal s sme javim dvomom lepo ozobje črnega ženina, katero sem imel v vitrini. To je bilo takrat, ko je bilo [zlato tako redko, tako drago, ko ¡sta Anglija in Amerika izvabili Franciji vso ditgo kovino. In nekoč me je prijelo, pa sem sklenil, da bom to osumnieeno reč • raztopil. No, ali bi vi verjeli? Bilo je najčistejše zlato. In glejte, kakšno je življenje: čez nekaj dni potem, ko sem dognal, da je zlato pravo, sem izvedel, da je bila tudi vsa zgodba resnična. Pismonoča mi je prinesel zelo lepo škatlico, okrašeno s trakovi. V njej so bili najboljši sladkorč-ki vseh vrst in tale vizitka: Gospa in gospod Coridan Mar-| cus in njun sinček se vas hvalež->no spominjajo. Bordeaux. Kar nekoliko botra sem se čutil. v šoli Učitelj razlaga v ^ l nerednost. UHI] "Učencu, ki pride v , peresnika, se pravi, d« * ' den učenec. Kako bi reki, •ku.kibišelbrezpu^' Janezek: "General. t«ijr • ženska zloba Gospoda in gospo Kurent so Cebulčkovi povabili ^ jo. Gospa je nekoliko boli! po ae ji kar ne da z dom* 1 "Ostaniva torej doma - 'J laga gospod Kurenček. razburi goap.. pomisli, kakšno veselje biVt. naredila Čebulčkovim'" ^M Člani unij« United Bra wry Flour C«r««l le Soft Drink Warkars (ADF) plkotirajo podjetje Coca-Cola Bottling Co. v Dotrollu. Mich. v Bordeauzu in ki se baha, da si je Um že nagrabil milijon. Kako, to sam Bog ve. Prepričan sem, da je bil ta pustolovec za jutri večer povabljen k njim na večerjo. Ampak pri tej svečanosti moram biti tudi jaz. Ne morem strpeti, da bi se moja nevesta in ta lopov s črno dušo seila za mojim hrbtom. Veste, gospod, kadar sem blizu Odet te, se nič ne bojim zanjo. Toda ona mi je sama priznala svojo slabost: to ni zlato, tudi ne srebro, ampak to je avto, ki jo mika in vabi. Če le sliši to besedo, se ji v gla- vi zavrti . . . Ako bi me ne bilo tam, bi lahko izkuinjava srce zmešala. Pomislite, ta lopov ima tri voze!" "Za vraga, čemu pa potem čakate? Zakaj ste šli k meni, ne pa naravnost na, postajo? Tecite, gospod, tecite, podvizajte se!" "Ah! Vidite, da se dogovoriva in sporazumeva!" je odgovoril črnec in se oddahnil. "Moram se podvizati. Ampak kako? Nimam niti pare več, da bi si kupil vozni listek." Pogledal me je. Z očmi je malone pogoltnil uro: "Tri je ura. Či no bom o pol štirih sedel v vlaku, ne vem, kaj bo z menoj. Glave In srca nimam 'tukaj, ampak tam. Že desetkrat bi me bili skoraj povozili .. . Ali ste bili že kdaj zaljubljeni, gospod?" "No torej, prosim vas poaled-njič, s čim vam morem postreči? In zakaj ste prišli ravno k meni?" Moj zagonetni lepotec je stopil brez besede na sredo spre-jemnice, segel s prsti v usta, snel svoje ozobje, ga lepo obrisal ter mi ga podajal s kretnjo, ki ni bila brez nekega viteštva: "Gospckl, storite mi neizmerno uslugo! Kupite moje zobe!" To je rekel tako proseče, obraz mu je bil tako obupan, da se nisem mogel zasmejati. "Oh! Goapod. Vlak bom zamudil! Ura je tri in pet minut.— Ne utegnem več iti k nikomur drugemu. Dajte mi za to ozobje, kolikor hočete. Do smrti vam bom hvaležen, da ste mi pomagali, da si iznova pridobim svojo nevesto!" To pot sem se zasmejal: "Pa ste v tem tako prepričani? Ali vam ni prišlo na misel, da bi jo na ta način najlaže izgubili, ako (bi se pojavili pred njo in vašim tekmecem brez sekalcev in pod-očnjakov?" Njegove brezzobe čeljusti so se bridko nasmehnile: "Ne bojte ae! Doma imam še eno ozobje." "Tudi zlato?" "Zlato!" je potrdil z amerikan-skim ponosom. Je li vsa ta storija resnična? Je tole zlato pristno? Bil sem čedalje bolj zmeden. Držal in težka 1 sem tisto lepo ozobje. To je bilo res krasno amerišk9 delo in, kakor se je zdelo, prav dobre va-ge. Toda obiskuje nas toliko sleparjev, najlepše oblečenih, ki nam skušajo "obesiti" ozobje iz ponarejenega zlata ali pa iz pravega zlata, toda ukradeno bog ve kje, mogoče celo mrličem. "Gospod, dragi gospod, pri svoji ljubezni, pri" svoji časti vam prisegam: nikar ne dvomite niti o moji besedi niti o mojem ozobju!" In ta lepotec-—atlet—mi je suženjsko otroško položil na roko svoje mesnate ustnice, ki so drgetale. "Poslušajte," sem rekel, "zdi se, da ste pošten mladenič ... In pa . .*. eh kaj! Če je to komedija — dobro ste jo zaigrali!" Dal sem mu za ozobje 400 fran- BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOUIS ADAMIC My America .................................... From Many Land*............................... Crodle of Ufa................................... Grandaons .... . • -»• .............................. Yarncy'a Juitlrt ..........................;,'„., By UPTON SINCLAIR American Outpost .........»..................... Bra.. Cboek .................................... Cry for {«stir«.................................. Goalinra *•...................................... Jung!«* ......................................... Jimmie Hlflpin.................................. Kin« Coal •••...•.•..•...................••...., Hundred Porrrnt ,,,,,..,,,,,.....••••••••••.»... ■leasy Ckaosora •.....•.....«•••..,..,...,..,,,, Mammonaft .................................... Mountain City ................................... Oil •iM.m>>i(.,<.,,i,,,,,,,,,,,,,,,,l,a,,,,,,,,l Profit, of {Religion................................ Tha Wit Parade................................. Thry Call Me &rpontor..................•••••«., OTHER BOOKS - ABC of Parliamentary Law...................... America'« Way Ont (Norman Thorn».)........... Deb« (David Kar.ner)............................ Knth.h.Slovene Reader (Dr. F. J. Kern).......... Karl Mars fW. Liobknoeht).,.................... Manual for fcwlallat ftpaahera.................... Worker« In American Htatary (Jomea Onool)...... Trinity of Plunder «* .76 ..........75 ORDFR FROM PROLETAREC MOI KO. I.AWNDAI.K AVE. . . CHICAGO. 11 1. Najzanesljivejše lavake vesti «o v daendki "Pro-svet L" Att jih čitate vsak áu? Litten to PALJIHOECK'S TU60SLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Srtrj tfrUy, 1 JO t» 2:30 PJL STATION WHIP. , ___ loan m---_ (Float Statisa sa Tsar Mai) Vaatarteg a program «I Yugoslav Folk Music ZASTOPNIKI Ust prosvete _ tajniki la Uta« êloai. UükdrmfeT«brali), No* aa^rijeni lokalni i. £¡¡ sa áotahai okra)« M: in thtMl^*gW•.••.•.....,,........j.......& SiRn 4)...............M««.».....m........droMea 8- 8)...i..............................CL dmit». Meato............................... Drla ra............ 8a» aarsMk.....................nt.r naročnik.