>oiuani v kkila vsak ton«, MrMk to aoboto. BI«. ČlttOPI« ZA TRGOVINO, INDUS*>t>* ». - >fM •* »• — fcr v*,«# „______ m ImIINi K Nk «Mte K 39. V* ^aitv« ■mhi K IN OBRT viMbal tifrf. - iiBTO IV. LJUBLJANA, dne 6. septembra 1921. ŠTEV. 93. »• OficUelno glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja. Na sejmišču. Tako] po slovesni otvoritvi Je občinstvo v velikih množinah aačelo obiskovati razstavišče. Vsak vlak prinaša nove goste, ne samo z najbližje okolice, marveč h oddaljenih pokrajin naše kraljevine in inozemstva. — Takoj prve dni so že obiskali inozemski časnikarji in poročevalci naš sejem, sa katerega je vladalo posebno v Nemčiji ogromno zanimanje in katerega je v Berlinu izhajajoča strokovno - gospodarska revija Ost-Ex port« označila kot najrodovitnejšo prireditev za bodočnost, in vsi so enoglasno izražali svoje prijetno iznena-denje in polno priznanje. Pa tudi za naše pridobitne sloje v Sloveniji je sejem tako podučen, da je skoro vsakdo tam našel nekaj kar še ni poznal in o čemur ni bil informiran. Pri vseh razstav tjalcih vlada cel dan neprestano živanen promet Obiskovalci, posebno tuji gostje se informirajo o cenah, o dobavnih pogojih, in. nekatere tvrdke so že sedaj preokupirane z naročili. Ob otvoritvi je bilo le kakih šest prostorov praznih, ker se je po-šiljatev blaga zakasnela ali pa ni mo-gta biti pravočasno zacarinjena. Priznanje, ki ga je izrekel trgovski minister in strokovni delegati in referenti, so razstavljale! v polni meri zaslužili. Vsak se je potrudil, da po svojih močeh doprinese k celotnemu vtisu in uspehu. Razen tvrdk iz Slovenije so se razstave udeležile v prav velikem obsegu industrije iz Hrvaške, za kar gre predvem zasluga tajniku hrvaške zveze industrijeev Marko Bauerju, odnosno uredniku Jugoslovanskega Uoyda J. Lakatošu. Omeniti moramo celo vrsto usnjarskih, lesnih, pohištvenih tvrdk iz Karlovca, Zagreba, Broda, kemičnih, elektrotehničnih in tekstilnih podjetij, dalje najdemo zastopane tvrdke iz Osjeka, Novega Sada n Subotice ter celo iz daljne Srbije. Nezadostno se nam zdi zastopana naša srednja in mala obrt, ki bi bila imela pokazati veliko zanimivega in tudi špecijalnih izdelkov. Neudeležbo je opravičiti le s tem, da so bili razstavni pogoji za te drobne kroge Nekoliko pretežki. Zato bi želeli, da 8e pri prihodnjem sejmu tudi v tem °ziru omogoči večja udeležba v kolektivnih oddelkih s primerno vladno podporo. • Mv°ralni 'P kupcijski uspeli, ki ga je že v svojem otvoritvenem govoru omenjal trgovinki minister, je že sedaj nepobitno velikanski jn nepričakovan. Sejem bo izvršil gotovo veliko svoje poslanje in nalogo in r\as vse na gospodarskem polju zbližal, omogočil medsebojno spoznavanje, povzdignil našo samozavest in ponos na lastno tvorno silo in to bo oni veliki preobrat, ki bo nedvomno uplival na razjasnitev političnegn ozračja in konsolidiranje razmer. Bombaževa tekstilna industrija na semnju. V skupini tekstilne industrije je predvsem omeniti naše bombaževe predilnice in tkalnice. Ed. Glanzmann & And. Gassner v Tržiča in predilnico v Litiji ter tkalnico v Preboldu, ki so dosedaj last združenih avstrijskih tekstilnih podjetij d. d., ter dioničko društvo domače tvornice predenja i tkanja pamuka v Dugaresi pri Karlove«. Obsežne slike in fotografije kažejo lego in velikost podjetij, notranjo opremo predilnic, tkalnic in skladišč ter belilnic in barvaren. V razstavljenih kolekcijah je predivo vseh vrst v kopsih od št. 3—24 angleš. v Surovem, beljenem in barvanem stanju, mule, hardwater, double in knit-ting predivo navito na vretena in zavito v svežnje za prodajo po 2% kg. Tržiška tkalnica razstavlja Bazen tega raznovrstne bele in barvane domesti-ke, bombaževe tkanine: osnaburg, waleis, brisače, kotenino, -barhent in oksford raznih barvanih vzorcev in vato. Tržiška podjetja sta osnovali! kot komanditno društvo omenjena lastnika leta 1886 in ga sedaj po vojni neprenehoma razširjata in povečujeta. Tovarna ima reredno ugodno vodno moč na razpolago, ki jo nameniva podjetje z zgradbo povečane električne centrale popolnoma izkoristiti. — Tkalnica in predilniea zaposlujete pri normalnem obratu 250 moških in 450 ženskih delavcev., Pred vojno je tovarna izdelala povprečno 820.000 kg bombaževega prediva in 2,113.000 metrov bombaževe tkanine. Leta 1916 je bil obrat vsled pomanjkanja surovin popolnoma ustavljen. Proti koncu vojne se je leta 1918 začelo z izdelovanjem papirnega prediva in papirnih tkanin. Surovi bombaž uvaža iz Vzhodne Indije (Bombaya, Calcutte, Carachi in Modrasa), dalje iz Male Azije, Mace-donije in Amerike in ga potrebuje 925 bal ali 170.000 kg na mesec. Produkcijska možnost pri polnem obratu znaša. 1,700.000 kg bombaževega prediva in okroglo 3,750.000 metrov bombaževe tkanine. Svoje proizvode je podjetje prodajalo po celem ozemlju bivše avstro-ogrske monarhije, glavno pa na Balkan, v Levanto in v ozemlje Rudeeega morja. Tržiška tovarna ima 22.000 vreten in 250 statev. Predilnica v Litiji, ki je bila osnovana leta 1886, šteje 33.000 vreten, predilnica in tkalnica v Preboldu v Savinjski dolini, ki datira že izza leta, 1850 7000 vreten in 480 statev. Tovarna v Dugaresi je izmed vseh največja in šteje 45.000 vreten ter 1200 statev. Tovarna v Litiji je bila ustanovljena od tvrdke Schwarz-Zublin & Comp. in je prešla pozneje v last, Ritter, Rittmayer & Comp. Od tega so jo kupile združene tekstilne tovarne, kjer tvori z 50 drugimi podjetji Mautnerjevo skupino. Tovarno v Preboldu je kupilo podjetje maja 1. 1912 °d tvrdke Stocker, Hoffmannn & Co. Litija je producirala pri polnem obratu pred vojno 2,100.000 kg bombaževe preje od 12 do 42 številke. Med vojno je radi pomanjkanja surovin produkcija vedno bolj padala in je bil v drugi polovici leta 1916 obrat popolnoma ustavljen. Vojna produkcija je znašala: 1914 1,882.000 kg preje in 135.600 kg predpreje ; 1915 1,375.000 kg preje in 271.000 kg predpreje; 1916 61.000 kg preje in 14.500 predpreje. Surovin porabi litijska predilnica mesečno 2,400.000 kg in sicer povečini amerikanski bombaž, odnosno tričetrt amerikanskega in eden četrt levantskega ali indijskega bombaža. Svoje izdelke je prodajala pred vojno na ozemlju bivše monarhije, 15 do 20% pa je izvažala v Srbijo. Pretežen del .pa je pretkala v lastni tkalnici v Preboldu v bombaževe tkanine. Preboldske tkalnice so producirale pri polnem obratu 6 milijonov metrov bombaževih tkanin. Med vojno je znašala produkcija zaradi pomanjkanja surovin leta 1914 bombaževe preje 1,226.000 kilogramov in Hkanin 2,468.891 metrov; 1915 bombaževe preje 2,870.000 kg i«, tkanin 4*578.045 metrov; 1916 bombaževe preje 17.800 kg in tkanin 560.067 metrov. Zadne dve leti vojne je bila prisiljena izdelovati papirno ptejo in sicer je izdelala: 1917 2.004 kg; , 1918 pa 108.900 kg. Surove in beljene preje, ki jo rabi kot surovino, dobiva pri polnem obratu 84.000 kg mesečno iz litijske predilnice. Litija zaposluje povprečno 165 delavcev in 210 delavk, Prebold pa 50 delavcev in 120 delavk. Tržiška tovarna ima poleg tega še barvamo in tiskarno za bombaževe tkanine. Glede Htiske in preboldske tovarne so pogajanja med našimi interesenti in bankami ter delniško družbo združenih tekstilnih tovaren na Dunaju v teku in je upati, da bodo v najkrajšem času uspešno končana, ter preideta te za naše gospodarstvo velevažni tovarni v domače roke. Bombaževa industrija je z ozirom na ogromno pasivnost naše trgovske bilance v tekstilijah izredne važnosti. Uvoz tekstilij tvori nad 50 odstotkov celokupne naše uvozne trgovine in zato je predvsem potreba, tla se. razen obstoječih ustanovijo še nova podjetja, da se tudi v tem predmetu čimpreje osvobodimo od inozemstva. Usnjarska industrija na velesejmu. Od razvite industrije za strojenje in predelavo kož v Sloveniji razstavljajo na desni strani vhoda v paviljonu I Indus-d. d., Andrej Jakil, Fr. X. Potočnik, Petovia d. d., Oskar FrShlich, Viljem Freund, Franc Knaflje, Franc Penca, in Carl B. Mally, H. Berg iz Maribora, L. Lauritsch iz Konjic in naša največja usnjarska tovarna F. Woschnagg in sinovi iz Šoštanja. Med razstavljenimi vzorci so vsi predmeti čreslostrojnega usnja, kro-movega, galunovega in lakovega usnja. Med čreslostrojnimi izdelki se nahajajo rujave, črne, chagrin kra-vine, kravine za izdelavo mehov in za strehe, kipsi, vseh vrst teletine, mazane, rujave in črne ovčine in kozine, dalje barvane ovčine za prevleko pohištva, tapeciran je in konfekcijo. Med nadaljnimi vzorci vidimo naravne in barvane vachotl.es za izdelavo doko-lenic, nogometnih žog in raznovrstne usnjate konfekcije. Tvrdka Pollak razstavlja tudi svoje specialitete iz svinjine, ki je bila od nekdaj' sloveč izvozni predmet, posebno v Anglijo, kjer se je iz nje izdelovala fina jahalna oprema, kovčegi, pohištvo in drobna galanterijska konfekcija. Sedaj je s to konfekcijo pričela tovarna >Peto-via« na Bregu pri Ptuju, ki je razstavila najmodernejše kovčege, listnice, etuije, ročne torbice, pisalne mape, in razno športno in lovsko opremo. Najbolj je razvita v naši usnjarski industriji izdelava podplatov in sicer trovložnih, • Jirastostrojenih ter vache in kruponov. V Polakovi izložbi so rastavljeni tudi kruponski transmisijski jermeni in hrastostroje-ni gonilni jermeni. Zadnji čas so se naše usnjarske tovarne začele preurejati tudi za strojenje malih kož drobnice, domačih in importiranih. Od teh izdelkov razstavljajo Mallly, Wosehnagg in Pollak celo kolekcijo boxcalfovih, chevrev aux, chevrettes in krom usnja v vseh barvah in tonih ter galunovega usnja za izdelavo vezilnih in šivalnih jermenčkov in lakovega usnja. Od asnjaren, ki se nahajajo v Sloveniji, na sejma niso zastopane I. Halbfirt iz Maribora, M. Banko iz Rečice ,Leiterievi dediči iz Brežic, R. Mally iz Tržiča, Piricli i% Ptuja, L. Polak iz Tržiča in A. Rakovec iz Kranja, ne glede na celo vrsto obrtnih usnjaren, ki se nahajajo skoro . v vsakem večjem kraju na deželi. Delniška dražba »Indos« je nastala iz javne trgovske družbe Karl Pollak in ima tovarno usnja in usnjatih izdelkov v Ljubljani in tovarne usnja v Kranju in na Vrhniki. Prejšnja tvrdka je bila osnovana 1. 1.874. in razširjena v tovarne v Kranju 1893, v Ljubljani 1900 in na Vrhniki 1916. Med vojno so se podjetja razširila in modernizirala z najdovršenejšo tehnično opremo in znaša njena kapaciteta pri polnem obratu 2500 surovih kož, katere je med vojno prodajala po celi Avstriji, v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Rusijo, Ameriko in Avstralijo. — Tovarna predela mesečno 8000 komadov surove goveje kože in 4000 komadov teletnine in rabi za strojenje 300.000 kg čresla in 20.000 kg je-žic ter 5000 kg loja in pripadajoče množine dragih kemikalij in strojil. V lastni čevljarski delavnici izdela tedensko 1000 parov čevljev deloma za vojaške dobave. Tvrdka F. X. Pototschnig ima tovarno v Slovenjem gradcu. Podjetje je bilo onovano že leta 1850 in lahko ustroji pri polnem obratu 60 velikih govejih kož dnevno. Izdelano usnje prodaja skoro izključno v tuzemstvu. Pri navedenem obratu potrebuje povprečno mesečno 1200 govejih kož. Tovarna C. B. Mally iz Tržiča je bija ustavnovjjena že leta 1826 in zaposluje nad 100 delavcev in delavk ter je specijalizirana za strojenje kož od drobnice za izdelavo ovčjega in kozjega usnja. Pri polnem obratu lahko predela 4000 do 5000 komadov ovčjega usnja na teden odnosno 20.000 ovčjih in kozjih kož na mesec. Surovino dobiva v tuzemstvu, kjer razprodaja tudi izdelano usnje. Usnjarna Franc Knaflič v Šmartnem pri Litiji je bila osnovana leta 1840 in predela sedaj'200 do 300 govejih kož na teden., Tovarna je pred vojno prodajala usnje za opanke, podplate in konjsko opravo v največjih množinah na Hrvaško in Ogrsko. Mariborska usnjarna Viljem Freunda je bila osnovana leta 1899 in je imela do prevrata prodajalno na Dunaju. Zaposluje 80 delavnih moči in lahko pri polnem obratu predela 50.000 kg letno. Kot specijaliteto je začela tovarna izdelovati zadnji čas stiskano ali prešano usnje za galanterijsko konfekcijo. Franc Penca ima usnjarno v Mokronogu. Njegovo podjetje sega nazaj do leta ‘1815. S sedanjo opremo lahko stroji 200 kož na teden. Delniška družba Petovia ima 16 miljonov. kron delniškega kapitala in je prevzela ter nanovo opremila Piri-chovo Tovarno za usnje na Bregu pri Ptuju in zaposluje nad 150 delavcev. Od hrvaških usnjarskih" iridtistrij-cev sta se udeležile sejma karlovške tovarne Andrej Jakel in Oskar Fr8h-tich, od katerih je posebno prva po svojih čevljarskih izdelkih v Sloveniji zelo znana. Naša usnjarska industrija je tako močno razvitij da je zmožna iie samo zadovoljiti celo domačo potrebo, iu predelati vpo surovino, marveč je močna in konkurence , zmožna izvozna industrija. Pred .vojno je Vošnjakova tovarna v Šoštanju, ki je, ustrojila dnevno 300 kož, že izvažala v Srbijo, Bolgarsko, Grško in Turško, v Anglijo, Rusijo in Ameriko. Vse naše us-njarne so se med vojno in po prevratu znatno razširile, ker so morale za vojne potrebe forsirano obratovati. — Vošnjakova tovarna v šošjtanju je povečala svojo kapaciteto na dnevno 600 kož. Kot take so važen faktor ne samo m državne dobave vojaške opreme, marveč zaslužijo kot eksportna industrija v s,ega vpoštevanja, da se ne igvažft živine in surovih kož, marveč mesne izdelke in usnje odr nosno usnjarske fabfikate. Treba je, da tudi agrarni krogi, ki danes preveč egoistično povdarjajo svoje razredno stališče in interese, uvidijo kakšna §koda je. npšo industrijo in stro- kovno delavstvo izvoz žive živine. Wosehnagova tovarna v Šoštanju spada med najstarejša usnjarska podjetja in je bila ustanovljena že 1.1788. Mesečno ustroji 15.000 komadov govejih kož, ki so jih pred vojno, uvažali iz Nemčije, cele Avstr o-Ogrske ter Švedske in Norveške. Podjetje zaposluje nad 200 delavcev. Za strojenje porabi mesečno 15 vagonov smrekove čreslovine in 80 do 100 vagonov kostanjevega lesa razen drugih kemikalij. Tovarna Herman Berg iz Maribora' datira izza leta 1823. Produkcijska mesečna zmožnost znaša 750 komadov telečjih kož in 100 komadov govejih kož, katere izdelke je plasiral v Hrvaško, Bosno in Istro. Usnjarna Lovrenc Lan riž v Konjicah je bila ustanovljena leta 1894 in zaposluje povprečno 80 delavnih moči. Pred vojno je ustrojila na leto 60.000—80.000 indijskih kož, kipsov, 5900 govejih kož in 15.000 telečjih kož. Med vojno je letno producirala 21.500 govejih in 28.000 telečjih kož izključno za račun vojaškega erarja. V mirnih dobah je skoro vse svoje produkte izvažala na Dunaj in v Pošto, del tudi* v Galicijo. Sedanja kapaciteta znaša pri polnem obratu 60 tisoč govejih, ali 90.000 indijskih, ali pa 120.000 telečjih kož. Za strojenje rabi mesečno razun kemikalij in masti 100 vagonov čresla, 10 vagonov kostanjevega lesa in 50 q loja. Steklarska industrija na vzorčni razstavi. Združene tovarne za votlo steklo Viljenia Abela dediči razstavljajo v lastnem paviljonu ob glavnem drevo-rc du sejmišča. Tovarne podjetja se nahajajo v Zagorju ob Savi, v Hrastniku in v Straži pri Rogatcu in so bile po prevratu z znatnimi investicijami, modernimi stroji nanovo opremljene in razširjene. Njih produkcijska zmožnost znaša pri polnem obratu nad 8 milijonov kilogramov stekla letno Pred vojno se je obratovalo samo v steklarnah v Hrastniku in v Zagorju, ki sta izdelali 5,200.000 kg stekla na leto. Tovarna v Straži je bila še le leta 1916 urejena in je začela po preobratu obratovati. Ker je bilo podjetje špecijalizirano za posebne tipe steklenih izdelkov, kozarcev, vrčkov in steklenic, predvsem pa lekarniških steklenic in lončkov, indijskih steklenih specijelnih svetilk in posod, je prodajala svoje proizvode po celi Avstro-Ogrski, Srbiji , Italiji in daleč v Orijent. Surovine dovaža deloma iz Sevnice, deloma kremenčev pesek iz Nemčije in Češke, istotako nabira in kupuje razbito steklo v tu- in inozemstvu. Sodo je deloma uvažala 13 Bosne, deloma iz Avstrije. Poraba peska znaša mesečno 140.000 kg in razbitega stekla 200.000 kg. Ustanovitev podjetja v Hrastniku, kfer je sedaj sedež centrale, da1 tira iz leta 1859, v Zagorju leta 1860 in istočasno v Straži. Podjetje zaposluje pri polnem obratu v steklarnah v Hrastnik^ 234 delavcev in 80 delavk, v Zagorju 193 delavcev in 70 delavk ter v Straži .198 možkih in 12 žensk. . Med razstavljenimi predmeti vidimo vse vrste kozarcev, vrčkov, steklenih yaz, posod za konzerviranje, pletenih steklenic, steklenic za vino, pivo, mineralno vodo, sodavico, orna-mentirano zeleno in belo steklo, tas za sadje, lekarniških posod, lončkov za mazila, barvastih steklenic za kemikalije, ki so občutljive preti svetlobi, vinskih dvigal, retort za kemične laboratorije, vrčev za vodo, finega namiznega stekla in steklenic za likerje. Zadnji čas je tovarna osnovala poseben oddelek za okraševanje namiznega stekla v stilu, ki je bil v južni Srbiji posebno priljubljen, kamor jih otremi tuu. v glavnem izvažati. K načrtu invalidnega zakona. (Važno za industrijske in obrtniške kroge.) Ministrstvo za socialno politikp je izdelalo hfcCrt'invalidskega1 zakonu, ki bo, kot smo informirani, čimpreje predložen parlamentu. Ker namreč glavno zakonodajno delo na polju upravnega prava napreduje le počasi, oziroma še sploh stagnira, je'načrt Invalidskega zakona eden prvih upravnih zakonskih načrtov, ki ga bo obravnaval parlament. Zato je invalidno vprašanje zelo pereče ter se moramo pečati z njim tudi mi, ker v nekaterih ozirih zadeva precej globoko v gospodarsko življenje. Predvsem se nam zdi potrebno, da! ugotovimo nekaj glavnih smernic, k/ jih mora v današnjih razmerah imeti pred očmi vsako reglementira-nje invalidskega problema. Da moramo temu vprašanju posvečati veliko pozornost, je jasno vsem krogom, tudi onim, ki bodo nosili finančno breme preskrbe invalidom. Vojnim žrtvam je treba osigurati človeka vredno eksistenco, ter se v načelu popolnoma strinjamo z naglico, ..s katero vlada hoče to vprašanje končnoveljavho urediti. Treba je odstraniti nezadovoljnost, ki deloma upravičeno vlada v krogih nepreskrbljenih invalidov in njihovih svojcev, ker je to razpoloženje za izmirjenje javnega življenja skrajno potrebno. Mnogo zabavljanja proti državi in mnogo naravnost revolucionarnih pojavov izhaja baš iz teh krogov. Tukaj moramo uveljaviti čimnajbolj široko socialno pravičnost, da nam razmere ne zrastejo preko glave. Priznamo, da baš v mnogih naših krogih dozdaj ni bito pravega razumevanja za to vprašanje, ker v slednjih preveč prevladuje liberalna mentaliteta, ki pa že spada v preteklost, ker je svetovna vojska ustvarila povsem nov položaj. Mi sami smo na tem mestu že večkrat po-vdarjali to činjenico in smo skušali uplivati na razširjeno nerazumevanje povojnih socialnih potreb družbe, tako med industrijskimi kot obrtniškimi krogi. Zavest, da se mora invalidsko vprašanje rešiti čim pravičnejše in za invalide ugodnejše, ter ob gmotnem »sodelovanju vseh slojev, mora postati prepričanj nas rseh. To načelo bo- mo iz čuta humanitete in iz praktičniu državno - političnih razlogov vedno zastopali. Na drugi strani pa moramo takoj ugotoviti važen moment, ki ga mora država venomer imeti pred očmi, kadar gre za pres«rbo invalidov. Invalid namreč ne sme videti v državi preskrbovalnico, ki mu nudi udobno življenje. Čeprav je še v veliki meri delazmožen. To med invalidi udomačeno naziranjc mora izginiti. Delna delanezmožnost še ne opravičuje k popolnemu brezdelju. Pri vsem razumevanju prestanega trpljenja mora država, posebno ako j. finančni položaj ne dovoljuje večje liberalnosti, zahtevati, da tudi invalid dela po svojih močeh ter mu država nudi samo nadoknado izgubljene delovne moči in ne več, ,V tem tiči važen vzgojni moment, ki ga’je treba venomer po-vdarjati. Tako nezdravo pojmovanje bi imelo zelo kvarne posledice za ostalo prebivalstvo, ker bi slabilo njegovo delavnost^ter bi.fvorilo izhod za propagando'idej, ki jih država ne more priznati. Zalo je treba v vojnih poškodovancih buditi moralno zavest, da si mora vsakdo po svojih močeh s svojo lastno delovno močjo ustvariti eksistenco. Tudi to načelo se premalo poydarja, nasprotno vidimo venomer, kako se' z gotove strani skuša^ negativno stran invalidnosti staviti v ospredje in naravnost izrabljati za destruktivna demagoška gesla, ki bi, ako se uveljavijo, imela za posledico še yečjo tjedo invalidov. Ako na eni strani vsa poštena javnost uvidi potrebo, da se invalidsko vprašanje reši na zares široko zasnovani podlagi in se vsem vojnim ’ žrtvam pomaga v največji meri, je treba tudi na drugi strani zahtevati več uvidevnosti in zmernosti, da ima državno podpiranje gotovo absolutno mejo, preko kater ■ država ne more iti brez ogroženja svoje lastne eksistence, ki je vendar tudi eksistenca invalidov'' Opozoriti moramo namreč takoj na to, da je finančno breme preskrbe invalidov ogromno in pomeni za široke vrste prebivalstva težko obdavčitev. Zato bo brezdvomno nasta1. W ‘precejšen oflpHr p'rotl nameravanemu obsegu invalidne preskrbe. — Vendar bodo morale vladne stranke pristati na liberalno rešitev tega vprašanja, ki je neodložljivo; pričakovati pa moramo, da tudi druga stran ne bo pretirala svojih zahtcy. Gospodarske kroge zanimajo v prvi vrsti nekatera poglavja načrta invalidskega zakona, ki posegajo na: ravnost v gospodarske poklice in ^v industrijsko produkcijo. To sta V. in VI. poglavje. Peto poglavje obravnava strokovni pouk invalidov. Po členu 21 se mora invalid izobraziti v sVojem dosedanjem poklicu ali se priučiti kakega novega, če je to mogoče in zanj potrebno. Strokovna izobrazba se vrši na državne stroške. K temu členu bi ne bilo ničesar pripomniti, kar je edino pravilno, da ima invalid priložnost, da si ustvari po možnosti samostojen obrtni poklic. Glasom člena 22 določi posebna strokovna komisija, v kateri so zastopani tudi predstavite^ invalidske organizacije, stroko, v kateri mi j se invalid izobrazi. K temu odstavku člena 22 pripominjamo, da naj bodo v tej komisiji na vsak način zastopane obrtne stanovske, oziroma strokovne organizacije, ki najbolj poznajo zahteve, ki jih posamezni obrti stavijo na učenčevo Vizično in duševno sposobnost m spretnost. Zato bi bilo že v besedilu člena navesti, da pripadajo strokovni komisiji tudi predstavniki obrtništva, da o tem vprašanju ne bodo odločali samo teoretiki. Glasom istega člena se vrši strokovna izobrazba invalidov v državnih invalidskih šolah in po potrebi tudi v drugih javnih šolah in podjetjih, ter samo izjemoma v privatnih podjetjih in pri mojstrih, pri poslednjih na podlagi dogovora, v katerem je točno označen delovni čas, učna doba in nagrada^ (mezda) učenca. Glede slednje bi bilo pripomniti, da v malih obrtih vprašanje mezde ne more priti v poštev ter bi slednjo morala prevzeti država, vsled česar bi ta določba mogla veljati samo za tovarniške obrate. Glasom el. 23 traja strokovna uaobrazba največ eno leto ter se samo v izjemnih pri- ! merih lahko zviša na dve leti. Koncem te dobe se mora invalid podvreči pred posebno komisijo preizkušnji, na podlagi katere dobi pravico za samostojno izvrševanje izučenega obr-ta v zmislu določil zakona o radnjtf-ma, odnosno obrtnega reda. Te določbe, ki so seveda povsem splošne, se nam zdijo vendarle preveč nejasne. Dokler nimamo enotnega obrtnega zakona, moramo n. pr. v Sioveniji izhajati iz obstoječih tozadevnih obrt-nopravnih določil, katerim prištevamo tudi avstrijski cesarski ukaz z dne 7. decembra 1915, drž. zak. št. 364. Ne moremo se strinjati s tem, da bi na podlagi enoletne strokovne izo- . brazbe v rokodelskem obrtu ter na podlagi posebne preizkušnje invalid lahko obrt nastopil. Pri sedanjem razvojnem stanju slovenskega obrtni • štva moramo zahtevati, da so predpogoji za samostojno izvrševanje rokodelskih očrtov strožji ter se gibljejo vsaj v mejah dostojnih predpisov. — Cit ces. .ukaz, itak nudi invalidom nastop dM*vited’ VigrfHnejšmit' -pogoji, kot so skrajšanje učne in pomočniške dobe, ižpregled predpisanih dokazil ter gre mnogo dalje kot dispenzne določbe obrtnega reda. Clen 23 sicer pravi, da se mora gibati naprošena obrtna upravičenost v mejah obrtnega reda, ali pričakovali bi, da cit. člen nedvomno pove, ali bi bilo smatrati enoletno uporabo (izobraževanje) za redno učno dobo, ter preizkušnjo morda za pri nas obstoječo preizkušnjo za pomagalca, oziroma, da sploh t očija j e izrazi pomen teh naprav, ker se drugače praksa ne bo mogla zadostno orientirati ter bo postopala eventuelno preveč liberalno, kar pa bi bilo samo v kvar obrtu in invalidom samim. Zato bi predlagali, c’.a se iz jpraktičnili razlogov navedena enoletna, oziroma dveletna uporaba naravnost proglasi za dovršitev redne učne dobe, v kolikor gre za rokodelske obrte ter preizkušnja za pomočniško (mojstrsko) preizkušnjo. Pomočniško dobo pa bi bilo obdržati ter jo kvečjemu izpregledati pri daljšem vojnem službovanju. 'PtfgiaVjrVT. zakonskega načrta obravnava posredovanje dela, ki bo osredotočeno v delavski borzi, katere organizacijo pa bo treba še izpeljati. Po členu 28 morejo invalidi, ki so bili pred vstopom v vojno službovanje zaposleni v kakem javnem ali zasebnem podjetju zahtevati, da se jim isto ali slično ’ mee-to podeli pri istem podjetju pod istimi pogoji, ako so za to mesto strokovno popolnoma in fizično vsaj deloma sposobni, s čimer bo v slučaju spora odločila posebna strokovna komisija, obstoječa iz predsednika inšpekcije rada, enega odposlanca1 delodajalca in enega zastopnika delojemalca. Proti tej določbi bi v načelu ne bilo ugovarjati. Pač pa imamo pomisleke proti določbam člena 29 in 30. Glasom člena 29 morajo vsa javna in zasebna podjetja, v katerih je zaposlenih 15—20 delavcev, zapoditi enega invalida in pri vsakih na-daljnih 10 delavcih še p.-* enega invalida pod istimi mezdnimi in delovnimi pogoji. Samo glede onih invalidov, glede katerih bo očito dokazano, da efekt njihovega dela zaostaja za efektom delazdravih delavcev, bo lahko uprava podjetja zahtevala znižanje mezde, o čimer pa bo tudi šele odločalo razsodišče, obstoječe iz po enega zastopnika invalida, podjetja in inšpekcije rada. V načelu ne ugovarjamo proti tej odločbi, ali zdi se nam, da bo tukaj prišlo do brezdvom-nih zlorab. Tukaj je treba izprego-voriti jasno besedo. Podjetja se bodo le takrat mogla odločiti za brezpogojen sprejem invalidov v večjem obsegu, posebno podjetja, ki zaposlujejo veliko število delavcev, ako bodo ti tudi pripravljeni, v mejah svoje delovne moči izpolnjevati svoje dolžnosti. V tem oziru industrija ne sme preveč popustiti, ker se lahko zgodi, da začne padati delavoljnost vsega delavstva. Kot smo že uvodoma omenili, more industrija pristati na besedilo člena 29 samo pri gotovih moralnih lastnostih invalidov. Clen 30 določa, da ona podjetja, ki zaradi svojega posebnega mačaja ne morejo sprejeti invalidov, kot to nalaga člen 29, iimpak samo adrave delavce, morajo plačati državni upravi, in sicer v korist novoustanovljenega fonda za invalide, enkratno odškodnino v znesku 4000 iv za vsakega invalida. Podjetja, ki morejo sprejeti invalide, a se branijo izpolniti svojo dolžnost, plačajo globo v znesku 20.000 K. To globo bo naložil oblastni organ ministrstva za socialno politiko. Določoe člena 30 so očevidno predalekosežne in jim moramo ugovarati. Predvsem povdarja-mo, da je navedena odškodnina davek, ki zadene samo en stan, in še tukaj samo nekatere njegove panoge. Poleg že obstoječega invjdidnega davka naj plačujejo nekatere industrije še posebne vrste invalidni davek. Ta določba je davčnopolitično pogrešna, in jo moramo odločno odklanjati. Poleg tega vidimo očevidno protislovje med členom 29. in 80. Iz besedila člena '29 bi bilo sklepati, da ona podjetja, ki bodo zaposlovala invalide, s lem ne bodo izgubila ničesar na svoji kapaciteti, ker ta člen izrezno pravi, v drugem odstavku, dri se ima pri znižani delovni zmožnosti zmanjšati tudi mezda. Ta izpad itak invalidu nadoknadi država z invalidno penijo. — Zato ne uvidimo, zakaj naj bi podjetja, ki ne zaposlujejo invalidov, bila oškodovana s tem, da morajo plačati posebno odškodnino. To protislovje jasno kaže, da besedilo ali ni premišljeno, ali P« določba 2. odstavka člena 29 potneni le formalnost, za katero &e praksa ne bo brigala. Že zgoraj smo povdarili, da besedila členov 29 in 30 ne moremo priznati iz načelnih razlogov. K tem se po naših izvajanjih pridružujejo tudi formalni oziri in notranje protislovje obeh členov. Po našem mnenju je nujno potrebno, da se člen 30 črta ter se besedilo člena 29 natančnejše določi, tako da bo iz *ijega jasno razvidno, da izpad delavne moči brezpogojno nosi država, oziroma, da se invalidi morejo uporabljati samo v popolnem skladu z njihovo delovno močjo. Proti členu 32,'ki določa, da uživajo invalidi prednot pri podelitvi koncesij za prodajo tobaka, srečk državne klasne lotrije in drugih mono-polskih predmetov, nadalje pri gostilniških, kinomatografskih koncesijah ter pri agenturnih koncesijah v splošnem ne bi bilo ugovarjati. Samo glede agentume trgovine, kot je pojem pri nas v navadi, moramo povdariti, da ni primerno, to vrsto trgovinskih obrtov vezati na poseben privileg. V Sloveniji je ta trgovinski obrt zdaj koncesijoniran, ali v normalnih razmerah tudi to ni umestno ter bi ga bilo prepustiti svobodni konkurenci in k večjemu vezati na dokaz usposobljenosti. Koncesijsko načelo v agen-tumi trgovini še nadalje ohraniti in ga posebej priveligirati za invalide, se nam zdi neumestno ter bi bilo to v kvar trgovskemu prometu in invalidom samim, ki bi v tem obrtu mogli najti eksis^nco samo, če so itak dc-vol strokovno naobraženi. Drugače bi bila tudi zanje to samo navidezna eksistenca. Končno se moramo dotakniti še določbe člena 33, da bo vlada podpirala ustanavljanje produktivnih invalidskih zadrug z dovolitvijo posojil za potrebno osnovno glasnico. Tudi glede tega člena moramo povdariti, da bi bilo treba po našem mnenju točnej-ae označiti obseg državnega subvenci-iranja ter v polni« meri varovati snovanje m razvoj drugih zadriS naprav, ki so sele v postanku in so tudi v veliki meri navezani na držav-no podporo. Načrti za preustroj poštnega obrata v prilog prosvetnemu in gospodarskemu razvoju naše države. Priobčuje K. Prokop. (Promet s tiskovinami.) Poštna uprava razločuje dvoje vrst tiskovin: časopise v ožjem pom-s-nu besede, in druge tiskane predmete; zadnje naliva komulativno >tisko-vine , tem prišteva tudi razmnožene spise, katere pripušča pod gotovimi pogoji proti tiskovnim pristojbinam v promet. Posebne važnosti za trgovske in obrtniške sloje so odredbe, ki re tičejo tiskovin. Načeloma iste ne smejo imeti značaj osebnega dopisovanja če se tudi privolijo rokopisni dodatki na tiskanih obrazcih. Pravila, ki se tičejo tiskovin, so v veljavi od prejšnjih poštnih uprav; če jih primerjamo z onimi v modernih državah, našim ravno ne moremo • prisoditi posebne naprednosti. Kavno pri tiskovinah zavzemajo do malega vse kulturne države povsem liberalnejše stališče kakor ga najdemo pri nas. O sobito takozvane trgovske tiskovine uživajo nekako izjemno ugodnost pri poštah. Jako zanimiva so pravila belgijske pošte o prometu s trgvskimi tiskovinami. Ceniki, okrožnice, trgovinska obvestila, ki jih oddaja istočadho ena stranka vsaj v 100 enakih proizvodih pošti v prevažo, se osebno izroče poštnemu organu in se pristojbina odmeri po posebnem znižanem tarifu. Takih tiskovin ni treba posamezno fran-kirati. opremijo se s posebnim žigom, ki označuje plačilo v gotovini. Stranka si prihrani čas, pošta pa dragocene znamke. Po poročilu iz leta 1918, ko se je v Belgiji to postopanje uvedlo. si je ta uprava prihranila približno 400.000 frankov na neporabljenih znamkah. Naravnostno so Belgiji sledile še druge uprave, in tudi Avstrija je ta način kot poizkus začela uvesti. • Seveda zahteva poštna uprava pri jopi sanem poslovanju gotove obveznosti od odpošiljateljev, namreč: da se ji tvarina izroči krajevno sortirana, da jamči stranka za vsako morebitno nerednost z ozirom na obstoječe predpise, posebno da so izročene tiskovine povsem enovrstne. Neizročljivi izvodi takih tiskovin zapadejo pošti, katera jih torej ne vrača, če »i nasprotna zahteva izrečno na naslovni strani posebno izražena. V tem slučaju plač^ odpošilja-telj pri vrnitvi neizročljivih komadov navadno tiskov insko takso. Leta 1914 je tudi Holandija uvedla opisano postopanje in sicer po nasvetu trgoVskih in obrtniških krogov, ki so pa stvar še razširili na sledeči način: Cenike, okrožnice in slične tiskovine izročijo se lahko v gotovem številu pošti tudi pod skupnim, enotnim naslovom n. pr.: »Vsem trgovcem v X.« Stranka priloži tak naslov svežnju s primernim številom tiskovin. Na vsak izvod pa zapiše posebej: >Tr-govec , čevljar-, uradnik« itd. brez osebnih imen. Naslovna pošta bo po možnosti zadostila izraženi zahtevi, ter dotične tiskovine dostavila v po&tev prihajajočemu občinstvu. Nadštevilni izvodi se ne vračajo. Koliko truda in časa ter stroškov si prihrani n. pr. trgovec, ki želi razdeliti svoje cenike med posamezne slojel Te vrste breznaslovnih peiljk so se v Nemčiji tudi udomačile, tam so jih razširili tudi na tiskovine raznega značaja, kakor povabila, obvestila itd., predaja pa je bila omejena samo na večje, za ta posel določene urade. Posebno vrsto poštnih pošiljatev je uvedla Švica in sicer tudi na predlog trgovskih krogov, to so »tiskovine«, na ogledoziroma vzorci ria ogled«. Odpošiljatelj plača v prilepljenih znamkah dvojno tiskovinsko pristojbino za pošiljko, o kateri želi, da si jo naslovnik pregleda, in jo za slučaj, da jo ne obdrži, zopet vrne. Vrnitav se lahko vrši po daljšem času in sicer prvotnemu odpošiljatelju, ali pa drugemu naslovniku. Dotične znamke se razveljavijo še le pri zopetni oddaji na pošto. Posebno knjigarne se poslužujejo teh naprav pa tudi kniižnji-ce, ki pošljajo naročnikom beriva v izposodo. Peruanska poštna uprava si je celo omislila po nasvetu nekega iz-najditelja-trgovca nenavaden, pa vendar prav uspešen način trgovske reklame, ki jo stavi brez prometnih ovir podjetnikom na raznolago. Uradne tiskovine, ki pridejo kot potrdila ali obvestila občinstvu v roke, so natisnjene na obratni strani z reklamnimi ponudbami raznih trgovcev in obrtnikov, ki seveda za to duhovito in precej učinkovito reklamo odškodujejo upravo s tem, da ji na svoje stroške dobavijo dotične uradne obrazce. V vseh teh pojavih opazujemo posvetovalni vpliv trgovstva v poštni upravi, in je tudi popolnoma umevno, če ti krogi kot največji interesenti pošte, zahtevajo v odločilnih zadevah soudeležbo pri zakonodaji poštnega zavoda. Prihodnjič se hočemo baviti s posebnostmi v poštno-časopisni službi, zatem pa to sei’ijo člankov nadaljevati z ostalimi strokami poštne službe, v kolikor utegnejo biti razne inozemske uredbe in naprave za naše čita-telje zanimive, za domačo poštno upravo pa uvaževanja vredne. Brsojavkn ministrskemu predsednik« g. P&žiču ob priliki otvoritve Ljubljanskega velikega semnja. Ob svečam otvoritvi Ljubljanskega velikega senmja je bila g. ministrskemu predsedniku Pašiču poslana brzojavka sledeče vsebine: Pri otvoritvi >Ljubljanskega velesejma* zbrani industrijalci, obrtniki in trgovci si dovoljujejo gospodu ministrskemu predsedniku izra/e svoje vdanosti pošiljati ter obenem najtopleje zahvalo izreči za vsestransko podporo, katero so g. ministrski predsednik in različna ministrstva nudili odboru velesejma ter tako pripomogli k uspehu tega gospodarsko velevažnega podjetja. Izvoz in uvoz. Izvoz tobaka. Uprava državnih monopolov namerava letos izvoziti en del tobaka, ki presega domačo porabo v inozemstvo, posebno v Francijo. Izvoz našega tanina. Stagnacija v izvozu tanina, ki je nedavno zavladala, je minila in začelo se je živahno povpraševanje po taninu iz Avstrije, Čehoslo-vaške in Rumunije. Dočim je nam prej konkurirala Amerika, konkuriramo sedaj mi Ameriki radi nizkega stanja naše valute. Siccr so pa tudi drugače sedaj »ene pri na6 nižje, nego so bile pred nedavnim časdm. Uvoz pšenice in sena. Zagrebško gospodarsko društvo je dobilo dovoljenje, da sme uvoziti iz Madžarske 500 vagonov pšenice brez carine, zmleti jo in izvoziti moko carine prosto, dočim mora otrobe itd. oddati po zmerni ceni gospodarjem za krmljenje živine in pitanje svinj. Poleg tega sme društvo uvoziti iz Italije 3000 vagonov sena, katero se bo prodalo živinorejcem. Uvoz sena je carine prost, poleg tega pa so dovoljene še znižane prevozne cene. Omeniti hočemo še, da je bilo ietos v gornji Italiji pridelanega jako veliko sena, ker so na nekaterih krajih kosili po 5 do 6 krat narodna {ospodarsRe zadeve. Trgovin«. Proti isvosu svinj. Iz Hrvatske in Slavonije prihajajo pritožbe proti prostemu izvozu svinj in proti nizki carinski tarifi za izvoz tega blaga. Na vseh naših trgih kupujejo prekupčevalci izključno za izvoz tako, da za domače potrebe ni kritja. Izvoz sladkorja iz Čehoslovaške v I 1920. P« uradni statistiki je znašal iz-'oz sladkorja iz Čehoslovaške leta 1920 skupno 2 in pol milijona meterskih stotov. Od tega je šlo 1,200.000 stotov na Francosko, 230.000 v Nemčijo, 110.000 v Švico, 100.000 v Italijo, ostalo pa v Ru-munijo, Jugoslavijo, Poljsko in Madžarsko. Jesenski semenj v Trstu se ne bo vršil. Vodstvo tržaškega vzorčnega sejma je sklenilo odgoditi sejem, ki je bil določen za letošnjo jesen, na poletje leta 1922. Vzrok odgoditvi je vladajoča’ gospodarska križa, ki on'3mogočuje prireditev. Cene žitu na Poljskem padajo. Cene žitu na Poljskem padajo posebno v južnem delti. inc jstrlja. Jugaslo venski Llofd d. d. v Beogradu, je ustanovila v Mariboru, Ruška cesta 45, tekstilno tovarno, ki je po obsegu obratovanja in opremi z najmoder- nejšimi stroji ter električnim pogonom gotovo največja tovarna te vrste v Jugoslaviji. izdeluje konfekcijo za moške delavske, dečje in športne obleke, ter perilo in sicer vsakoj.količinovT- samo na debelo. V to svrho ima v zalogi manu-fakturnega blaga vseh vrst, tako, da lahko ustreza vsaki želji. Iz narodno-gospo-darskega stališča je to velik napredek, ker se prihranijo na ta način pri ceni izdatki za carino, vozarino in drugi stroški, tako, da ta tovarna z inozemskimi fabrikati lahko konkurira, neglede na to, da se nudi našim delavcem novi vir zaslužka. V Beogradu ima ta tvrdka veliki tehnični oddelek, Brankova 12, ki zida kompletne električne centrale za parni, vodni in motorni nagon, dalje kompletne mlinske naprave, opekarne, žage, vodne naprave itd. in dovaja stroje in strojne dele z strojne, lesne, hlžne in kemične industrije. Natančnejši podatki se dobijo na razstavi, paviljon E,, štev. 30 in 49. Zahteve industrijakev lesne industrije. Na ponovne pritožbe Saveza in-dustrijalaca Hrvatske i Slavonije, radi kritičnih razmer, ki vladajo v naši lesni industriji, je zaprosila zagrebška pokrajinska vlada za konkretisiranje predlogov in želj industrijcev lesne industrije- V to svrho je izročila deputacija lesnega oddelka Zveze industrijcev pod vodstvom Milana barona Turkoviča kraljevemu namestniku >pro memoriac želje lesnih industrijcev. Vršila se je takoj konferenca, kateri je prisostvoval minister šum in iud dr. Henrik Križman. Zveza industrijcev je obrazložila težko stanje lesne industrije in vseh industrijskih panog, ki so z njo v zvezi (proizvajanje tanina, destilacija, predelava lesa v koučne tabrikate) ter je zahtevala: ukinjenje izvozne carine, hitro dobavo vagonov, da se omogoči transport, zni-zanje prevoznih železniških tarif in uvedbo takozvanih eksportnih tarif za vse vrste lesa in lesene robe ter lesnih izdelkov. Le na ta način bi se dalo rešiti vprašanje naše največje lesne industrije, ker drugega izhoda ni. Za zboljšanje razmer v mlinski industriji. Iz Beograda se poroča, da se je vršila pod predsedstvom namestnika generalnega ravnatelja carin Bogdanoviča konferenca, ki je obravnavala vprašanje takozvane »prometne meljavec, katero že dve leti zahteva Zveza industrijalcev. Mlevsko sekcijo je zastopal tajnik Zveze g. Marko Bamer. Sprejeti so bik predlogi Zveze, da se dovoli mlinom, da smejo uvažati pod kontrolo žito iz inozemstva brez carine v svrho predelave, ga predelati in izvoziti moko zopet brez carine v inozemstvo. Te mere so zelo potrebne, če hočemo pospešiti zaposlenost naših mlinov, poleg tega pa bi ostali otrobi itd. pri nas za krmljenje živine. Koncesije za sleditev rud- Da bi se naša rudarska industrija povzdignila na čim višjo stopnjo popolnosti, je aklaniln ministrstvo šum in rud, da bo podelilo tudi privatnim osebam koncesijo za sleditev rud. Konec tvorniee dinamita v Bratislavi. Nobeiova tvornica dinamita, ki je v mirnem času zaposljevala 1300—1500 delavcev, je zajavila, da bo 1. 1928 odpustila svoje delavce ter ustavila pogon,« ker ji je država odrekla monopol. Naj-brže se bo tvornica spremenila v drugo podjetje. Znižanje delavskih plač v Italiji. V Italiji so znižane delavske plače za 20%. S tem znižanjem so se že sprijaznile nekatere organizacije. Sedaj nameravajo tudi v Julijski Benečiji znižati delavske plače v isti meri, ali še nižje. Pretekli teden so zborovale razne delavske organizacije, ki so rftklenile, da se bodo z vsemi sredstvi borile proti znižanju plač. DMMVStVO. Investicijsko posojilo. Razredna loterija je podpisala investicijsko posojilo v znesku 200.000 dinarjev, mali vlagatelji v Beogradu pa do sedaj 2 milijona dinarjev. Nova banka v Beogradu. V Beograda se osnuje Gostioničarska banka s temeljno glavnico 5 milijonov dinarjev v svrho podpiranja in osnovanja podjetij za nabavo in proizvodnjo v.,ega blaga, potrebnega za gostilničarski in hotolirski obrt. Med osnovalci nove banke se nahajajo stanovski tovariši iz cele države. Tručija ne izplačuje kuponov. Kuponi 4-odstotnega turškega posojila leta 1905 (Fejhizad Askerie) in 4% turško bagdadskega posojila serija I, ki so zapadli 1. septembra, se ne izplačujejo, ker od strani turške vlade niso stavljena na razpolago sredstva za izplačevanje. Czrfna. Premestitev glavnih carinarnic. Vsled izpraznitve Pečuha in Baranje je generalna direkcija carin opustila glavni carinarnici v Pečuhu in Baji. Premeščeni ste v Pesano in Theresienleld. Davki. Vpogled v odmer ni iikac. V smislu člena 36 B. IV, št. 11 b, začasnega zakona o proračtmskih dvanajstinah z dne 27. junija 1921, Služb, novine br. 164 (Uradni list št. 240 od 8. avgusta 1921), se naznanja, da je priredba občne pri-dobnine za leto 1921 dovršena in da davčni zavezanci lahko vpogledajo odmerili izkaz pri pristojnih davčnih uradih' (v Ljutomeru in Gornji Radgoni) v času od-12. do 28. septembra t. 1. Dohodki davka t Franciji. Indirektni davki in monopoli so dali Franciji mesetea julija 1.242 milijonov frankov dohodkov. Dohodninski davek je prinesel 110 milijonov frankov, davek na vojne dobička pa 362 milijonov. Promet. Otvoritev železniškega prometa med Jugoslavijo in Rumunijo. Ker je, kakor »mo že poročali, dosežen glede železniške zveze med našo in rumunsko državo sporazum, se te dni otvori osebni in tovorni promet med obema državama. Nova železniška tarifa v prometu t Madžarsko. S 1. septembrom je stopila v veljavo nova železniška tarifa za direktne potne listke v prometu med našo državo in Madžarsko. Bolgarija nam iiroča vagone. Izročitev vagonov, ki jih po mirovni pogodbi ima Bolgarija predati naši državi na račun vojne odškodnine, se je pričela te dni v Spfiji. Vagone pregleduje posebna komisija, v kateri so tudi naši delegati. Čim izreče ta komisija, da so vagoni v predpisanem stanju, se pošljejo v rudnik Pemik, kjer se natovorijo s premogom, katerega nam tudi mora po mirovni pogodbi dobavljati Bolgarska. Tako natovorjeni vagoni se potem odpošljejo v Srbijo. Bolgarija mora predati naši državi 1600 vagonov. Nova proga Našice—Djakovo". Ministrstvo za promet je odobrilo plan za trasiranje železnice Našice —D jakovo. Promet manjših pošiljk. Da se uredi promet manjših pošiljk na progi Maribor—Zagreb in dalje do Beograda, bodo na progi1 Vinkovei—Beograd upeljani vozovi za zbiranje takih pošiljk. Ti vozovi bodo od Maribora do Siska pricep-ljeni vlakom št. 48, 513 ,514, 515, 518 in 38, od Siska do Beograda pa vlakom št. 13 in 14. Bksportno in importno društvo v Zagrebu je otvorilo svojo podružnico na Sušnku, ki je že protokolirana. K»e«55rod*»?*. Prodaja starega železa. 30. septembra t. 1. bo prodajal ekonomat subotiške želzniške direkcije potom pismene licitacije 7 vagonov starega železa in 8 do 10 vagonov železnih pilovin. Razno. Minister trgovine in industrije ostane nekaj dni v Zagrebu. Ko odpotuje minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho iz Ljubljane v Beograd, se ustavi za dva ali tri dni v Zagrebu, kjer bo stopil radi raznih informacij v zvezo z zagrebškimi gospodarskimi krogi. Razstava pokrajinskih in planinskih slik v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 8.—12. in od 2.-6. Slovesna otvoritev planinske razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se je izvršila v soboto popoldne ob navzočnosti ministra dr. Spaha, kr. namestnika Iv. Hribarja, generala Dokiča in številnih drugih gostov. O lepi razstavi še spregovorimo. Uradne ure pri delegaeiji ministrstva financ. S 1. septembrom t. 1. so se pri delegaciji ministrstva financ in tej podrejenih obiastvih in uradih v Ljubljani zopet vzpostavile prvotne ur. u™, to je ob delavnikih od 8. do 12. ure predpoldne in od 15. do 18. ure popoldne. Premestitev poštnega urada Zgornji Cmurek na Marijo Snežno. S 15. septembrom t. L se premesti poštni urad Zgornji Cmurek na Marijo Snežno, občina Velka, okrajno glavarstvo Maribor, ter se hkrati spremeni tudi ime poštnega urada v »Marija Snežnac. Poštni urad Marija Snežna bo imel dnevno poštno zvezo s poštnim uradom St. Ilj v Slov. goricah. Okolišu poštnega urada Marija Snežna pripadajo isti kraji, ki so pripadali okolišu poštnega urada Zg. Cmurek. Ožji dostavni okoliš obsega kraj Marija Snežna, v katerem se bo dostavljalo vsak dan, razen nedelj. Selški dostavni okoliš pa obsega sledeče kraje: I. okraj: Trata, Vratji vrti, Vrat je, Ko-njišče, Podgorje, Anbliek, Drobtinci, Zi-gerce, Miethsdorf, Grabe, Lokavci in Neuberg. II. okraj: Trata, Svečani, Sladka gora, Babenberg in Zgornja Velka. Dostavljalo se bo v 1. okraju vsak ponedeljek, sredo in petek, v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto. Prirodni zakladi v Rusiji. V Rusiji so vsak čas odkriti novi pirodni zakladi. V bližini Balahija (Ruska Armenija), je bilo odkrito ležišče železne rude, katero cenijo na 800 milijonov pudov. Z eksploatacijo printo že v jeseni. Velika železna polja so bila odkrita tudi v guberniji Olonjec, na bregovih Onjega jezera, katere cenijo na milijarde pudov in kjer se nahaja poleg bakrene kovine tudi ni-kel in mangan, v bogatih množinah. Pri Abdorsku v guberniji Tobolsk so zadeli poleg železne rude na rumeno okro, kakor na premogovne sklade. Omeniti je tudi trpba, da pridobivanje platine znatno narašča. V aprilu t. 1. je znašal pridelek samo 1.5 kg, v maju pa že 45 kg- Konkurenca tujih metalurgičnih industrij v naši državi. Tuje kovinske in* dustrije vodijo v naši državi med seboj ljut konkurenčni boj. Med temi državami stojita v prvi vrsti Cehoslovaška in Nemčija. Ker se Nemčija boji, da jo Cehoslovaška, ki ima v ilaši državi več zastopstev, prehiti, je poslala pred kratkim v Zagreb večje število vagonov nekemu nemškemu podjetju, da jih proda v komisiji. Ce bi bila naša industrijska podjetja tako agilna, bi gotovo ne trpela na pomanjkanju odjemalcev. Finančna konferenca v Moskvi. Prvega t m. je bila končana v Moskvi finančna konferenca, ki je trajal 4 dni-Na konferenci se je razpravljalo o potrebnih merah glede obskrbovanja industrij in kooperativnih društev s finančnimi sredstvi in o reorganizaciji sistem kovanega drobiža ter o novih davkih. Nor časopis. Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in Birot za Slovensko ozemlje v Ljubljani, prične z izdajanjem lastnega glasila »Vojni invalid«. Glavni urednik glasila je Meznarič Ivo, odgovorni urednik Bergles Srečko. List bode izhajal 14-dnevno. Dopise je pošiljati na uredništvo Šelenburgova ulica štev. 6, 2. nadstr. Naproša se vsa poverjeništva, podružnice, kakor tudi po-edine invalide in vdove, da točno pošiljajo dnevne dopise in nabirajo naročnike. Moralna dolžnost je vsakega vojn. invalida, in vdove, da postane naročnik, odnosno naročnica svojega glasila. List izide 15. t. m. Organ za brodarstvo »Brodarc, je začel izhajati v Beogradu. Trtna panflln. Trg. Trst. Novi fižol kg 5 lir, krompir 0.80 lir, zeljnate glave 1.20 lir, paradižniki 1.20 lir, solata 2 liri, čebula 1 liro, limone 0.40 lir, jajca 0.65—0.70 lir, breskve 2.80 lir, hruške 2.80 lir, smokve 0.60 lir, grozdje 2.80 lir, jabolka 2 liri. Živina. Svinjski semenj v Mariboru. Dne 2. septembra so prignali 513 prašičev in 9 koz. Cene: 4 do 7 tednov stari po 1,50 do 180 kron, 8 do 11 tednov stari po 240 do 260 kron, 3 do 5 mesecev stari po280 do 700 kron, nad 6 mesecev stari po 800 do 1000 kron, polpitani prašiči za klanje po 30 do 36 kron za kg žive teže, plemenske svinje po 26 do 28 kron žive teže, koze po 200 do 300 kron. HMELJ. v XII. brzojavno tržno poročilo: Zateč, 29. 8. 1921. Mirno nakupovanje na kmetih po 6800 —7100 č. K za 50 kg. XIII. braojavno trino poročilo. Zateč, dne 31. avgusta 1921. Malo kupčije — zelo mirno. 6500—7000 č .K. za 50 kilogramov. Nttrnberg. Kupčija oslabljena, cene 5560-6800 M za 50 kg. XIV. brzojavno tria« poročilo. Zateč, 2. septembra 1921. Mimo — 6500 do 7000 č. K za 50 kg. Nttrnberg. Prijetnejše — 6500 do 7200 M za 50 kg. Trgovska in obrtniška zbornica o UaMjanl naznanja tužno vest, da je um J dolgoleten, zvesti in deloljubni uradnik, gospod JOSIP HAUPTMAH pisarniški ravnatelj v nedeljo, dne 4. septembra 1921 ob pol 12. uri dopoldne. Pogreb se vrši v torek dne 6. septembra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. septembra 1921. naznanja tužno vest, da je preminul njega zvesti sotrudnik, gospod pisarniški ravnatelj trgovske in obrtne zbornice v nedeljo, dne 4. septembra 1921 ob pol 12. uri dopoldne. Pogreb se vrši v torek, dne 6. septembra 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 7 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. septembra 1921.' Brzojavi: Merakl, Ljubljana. INDUS d. d. prej Carl Pollak tovarna usnja In usnjatih Izdelkov. LJUBLJANA Centralna pisarna: . Ira cesta 68. I. Industrija usnja VRHNIKA. Telefon S2S. razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno In ročno pisavo potoni ne-izrabljlve steki, pioiče. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,36-» The Rex Co. Uubllana, G radiu« 10. Moderno urejena popraollnlu oseb pisalnih stroje«. I. C. MAYER LJUBLJANA (fotaaevV. UM. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL A. VegetabRno (čreslostrojeno usnje): 1. kravine rujave, črne in čhagrin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rujave in črne, b) barvane za mobilje in tapedranje in konfekcijo, 5. VsChlttsS . ■ a) za izdelavo dokolenk, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. Svinjina (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčeke, c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, porteteulles in knjigo-veStvo). 7. Podplati. a) Trovloieni hrastostrojeni podplati, b) Vache izdelavo transmisijskih Crouponi za jermenov, b). hrastostrojeni. 1. Box-calf črno in barvano, 2. Chevreaux, 3. Chevrette, 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. Chrom usnje za izdelavo jermen. c. OahM Mftle za izdelavo vezilnih in Šivalnih jermenčkov. 1. Box calf, 2. Chevreaux. O. Lak usaje. II. industrija usnjatih Izdelkov. A. Čevljarski Izdelki: 1. Čevlji za strapac, 2. » » rudnike, 3. » » Šport In nogomet, 4. > po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. Konfekcija transmlaljsklh goallnlh Jermanov. 1. Specijalni stroj, 2. hrastov stroj, I. chromstroj, 4. jermenci za Šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. Konfekcija za: dokolenice (gamaše) nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega chrom in lak usnja, nahrbtniki, Športni pasovi itd. tržne torbice. lndustrljcl, krojači, obrtniki noto zelo praktično noro Podstavek za razlikanje športnih čepic, za razllkanje rokavov v ramah, kakor tudi istih za izsoparjenje v ramah in okoli vratu. Neobhodno potrebno v vsaki krojaški, kakor v krznarski delavnici, humltel: ANTON ZAVODNIK krojalkl mojster v Kranjski gori. CIGARETNI PAPIR žlmnate in usnjata vezalka, čistilo (krama), ličilo, mast za usnja, pralno M toaletno milo, fine sveče; nadalje KRTAČE za obleko In likanje, ribanje brez in z korenino, konjske, mazalke, zobne, omela, motvoz (špaga), čevljarsko prejo, TRŽAŠKE BIČEVNIKE iz prave koprive, razne biče, NOGAVICE ženske in možke, sukanec, „Moderc“, kvačkanec. ŽLICE nože, vilice, plpce itd. nudi po najnižjih cenah veletrgovina MIO DOBElt, Ljohljana. Si. Jahta trg 9. za Dumbe in tatt preitlL = lu.z. = Slovenska Bistrica mmm Of eri ramo naie prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence Zatoniti ciniki 1 Predaja n nliki. Telefon: 64. Tovarna zamaškov • Tvornica čepova. Telefon interurban štev. 7. Na Ljubljanskem velikem sejmu Paviljon E, oddelek številka 57. English varnlsbes: Anglelkl iakli COPAL VARNISH. Kopalo v lak za znotraj. PINE ČOPAL VARNISH. Pini kopalov lak za znotraj. SUPERF1NE COPAL fcODY VARNISH. Lak za kočije, najfln. PINE COPAL CAR-RIAOE BODY VARNISH. Lak za kočije, fini. PALE FLATTINO VARNISH SPRP. ; Brusilni ffni prep. lak. PALE FLATTINO VARNISH UNIVERSALE Brusilni prepar. lak. EXTERIOR COPAL VARNISH FINE. Pini zraCni lak. EXTERIOR COPAL VARNISH SPRP. Na|fineJ8l zračni rap. lak PALE SICCAT1VE PLUID Slkatlf, svetel. DARK SICCATIVE PLUID. Slkatlf, temen. SPRF. WELLRIQHT VARNISH. Lak za koč|jske stalke, najfinejši. vrhmkmmmm Priznano naJboljSa fti zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe ln oljnate, mavec (Glps), mastenec (Fedenvelss), strojno olje, karbollnej, steklarski ln mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlnl lak. „MERAKL“. Brunoline. English varnlsbes: Anglelkl laki: JAPAN BLACK VARNISH. Lak za gvoidje, japan. PINE JAPAN BLACK VARNISH. Pini črni japonski lak. QUECK BLACK VARNISH Japon. lak s sikatlvom. ISOLATINO BLACK VARNI8H. Izoliral lak. LIQU1D DRIERS PALE Terebioa svetla. LI«UID DRIERS DEEP. Tereblna temna. DAMAR VARNISH. Damarov tak. ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli. ENAMEL VARNISH BLUE, RED, GREEN. Emajl1 moder, rodeč, zelen. PINE ENAMEL VARNISH WHITE. Emajl beli, izredno fini. TRGOVCI I Ne pozabite ob priliki Ljubljanskega velesejma obiskati tvrdko VASO PETRIČIČ I. SAMEC MESTNI TRG ŠT. 21. veletrgovina galanterijskega In norlm-berikega blaga. Šolskih potrebščin, sukanca, nogavic, igrač itd. itd. Itd. SEMENA vse vrste priporoča tvrdka Josip Urbanič urnim m a ds mn m. Kupuje tudi suhe gobe, laneno seme in druge domače pridelke. I . lini ll.| ‘i V-..... Priporoča se tvrdka Josip Peteline UoliUflna, So. Petro nasip J tovarniška zalosa Šivalnih strolev igel in posameznih delov za vse sisteme šlvalrtih strojev In koles, olje ter potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke I Postrežba točna I Manufakturna trgovina na drobno in debelo J. KOSTEVC Ljubljana, Sv. Petra c. 4 priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah preproge srbske domače ročne industrije v po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134,. 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. I. JUGOSLOV. TOVARNA GUMBOV V SLOV. BISTRICI SOLSKj ZVEZKI za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja: Frančiškanska ulica št. 6. Zahtevajte cahlkl litja cene! Točna postreSbat Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4. ENCROS. Double amerik., double srebrn« bižuterija Ure stenske, budilke tovarne »Becker«. Zlato in srebro, izdelki »Zlatarke« (Pacchiaffo), tovarne v Celju in Zagrebu. China-srebrni jedilni pribori »Sandrik«. Alpaka jedilni pribori za hotele in restavracije. Zlomljeno zlato v vsaki množini, kupujemo po najviijih cenah. OTROCI. EVO BIZJAKOVI! predaja tvrdka KASTELIC IN DRUG V LJUBLJANI Mlkloiliava cesta štev. 6/1. (nasproti hotelu »Union« ) NAJFINEJŠI IZDELKI TVORNICE KEKSOV, PREPEČENCEV, VAFELJNOV IN SLASČIC. Prvovrstne VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE delniška družba V LJUBLJANI Telefon št. 1—67 (Ljubljana). Brzojavi PAPIRNICA VEVČE. za rodbinsko obrt in industrijo Mir D« lil irmin n m* Semena za poije in vrt priporoča M' *» H ■ “lllulU kolesa, plašče in cevi ter vse v to stroko spadajoče predmete priporoča Ljubljana. ; Kupujemo / suhe sobe k in vse v našo stroko ^ spadajoče predmete. t. č. centrala PAPIRNICA V VEVČAH. Pošta D. M. v Polju pri Ljubljani. Postaja južne železnice ZALOG. uubumia, sodno udu a. 7. podružnica: MESTO, Slavni W St 73. Razstavni paviljon H, št. 282. Papirnice v Vevčah, papirnica — tvornica celuloze in lesovine v Goričanah in tvornica lesovine v Medvodah. Mesečno proizvajanje 100 vagonov raznih vrst papirja: Papir iz tkanine, brezlesni pismeni, pisarniški, tiskovni in konceptni papir. Strojepisni, bankpost, karton in risalni papir. Brezlesni dokumentni koncept — meliran, nebeljeni konceptni papir; srednjefini pisalni in tiskovni papir, karton > za dopisnice. Brzojavni svitki in papir za naustnike (stročnice). — Navadni tiskovni kular in papir za lepake v vseh barvah. Rotacijski — tiskovni — papir. Ovojni papir iz čiste celoluze in navadni ovojni papir. Uvoz in prodaja raznovrstnega inozem skega manufakturnega blaga. Lastni razstavni paviljon na »LJUBLJANSKEM VELIKEM SEMNJU 3. — 12. septembra 1921. Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. 7 TRGOVSKI L I Š T «s».sa nmmnM ODPREHNO PODJETJE STEVO TONČIČ t MARIBOR Oddelek za razpošiUanje poštnih paketov. GG. TRGOVCI! PoStne pakete iz inozemstva dobite v 3 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ S MARIBOR . (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — 'Postrežba hitra in točna. Za čim večje poslulevanje te vrste- odprkve prosi1 .Tončič i maribor Telefon 230 in 336. — Brzojavi: Tonspedit. Raznovrstno pohištvo nudi po jako ugodnih cenah, stara, po celi Sloveniji znana tvrdka LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 17* (Medjatova hiša, maae ss ■ MM Detajlna prodaja izdelkov Ig tovarne upognjenega pohištva I. Bahovec, na sl Dnpilca. Trgovina a klobuki In porUoa G. ČADEŽ, Mestni trg. Balantoma, plotonlno I. KORENČAN Mestni trg št 20 in reklamni paviljon H — 263. Papirna in galanterijska trgovina IVAN OAJŠEK, Sv. Petra cesta 2. —— ■■■ ■■■ ■! Modna trgovina PRAN EGER j>v, Petra cesta 2. Modna in iRVHIta trgovina mr«* af 5elenburgQvaj*l*. in .Aleksandrova cesta / .laoilnU^JhdHfcato« J ■ ■ Im ^lili tAiT ^1 l^s OelKOv gl M*ISK A J - - ' *- Vulkanlslranjo gumija PETER ŠKAFAR, Rimska cesta št 11. Trgovina s poljskimi prldolkl PATERNOST AREMIC, Rimska cesta 2. 3 mehanična vrvarna -in terilnicaj^remrfg^] l A. Šarabon < ( v Uubllanl ( / priporoma / ) Špecerijsko blago ^ v raznovrstno žganje C / moko / 22,10—10 vodo, MODNA TRGOVINA A. PERSCHČ PHD iKOfUO il. 21. priporoma svojo naJvaJSo Izbiro vsakovrstne svilo, vso modna predmete, perilo In trlkotaio. LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ. ti Uoyd Beograd a Nniveiio M. tekstilno tvornlcn v Mariboru, Ruška cesta It. 45. izdeluje konfekcijo za moške, obleke za delavce, dečke šport in perilo. Naročite takoj! ' Vsako količino samo na debelo. Tehnični oddelek Beograd zida elektr. centrale dobavlja vse stroje. Oglejte si Paviljon E stojišče 30 in 49. Ministrstvo financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 7*|, državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu 500,000.000 din. POZIV NA VPIS. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju l redbe z dne 27. junija 1921, D št. 7941, vzako-njene s členom Ustave, pozivlje na vpis 7°i' dineii Mtii&K pni i Miha mU lil lini. To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor popravilo, izvršitev in razširjenje žel. prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd. Nominalni iznos posojila je 500,000.000 Din. izdan al pari po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7> na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega: odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse. J Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti ^ tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počenje 4 leta po emisiji,ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki, dotičnega investicijskega objekta. Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, upotrebljavati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih puduzetjih. Obveznice se morejo lombar-difati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njih podružnicah po zakonskih propisih. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921. pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. ob-veznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil poseben parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o skuprii porabi istega. BEOGRAD, meseca julija 1921 Minister financ Dr. KOSTA KUMANUDI I. r. j Lastnik Konzorcij za izaajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. .MERKUR, veletrgovina z manu-: fakturo na debelo : Maribor. a. a a Priporočamo našo zalogo prvovrstnih fabrikatov čeho-slovaškega proizvoda vseh vrst manufakturnega blaga po dnevni konkurenčni ceni. Na debelo. izvozim in uvozim družba z. o. JLO-u/blSaaa-a,, HD\a.3asi5slc©, c. 3. Telefon interurban 113. PRIPOROČA: Sladkor v kockah in kristal, kavo, čaj, Frank in kolinsko cikorijo, riž, milo, sodo, petrolaj, bencin, sveče, metle, kolomaz (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudln« itd. Najnižje cene!