ARHIVI XXI 1998
O (Iclu arhivov in zborovanj h
10'3
"Razstava mine, razstavni katalog z objavljenimi do-kumcnli in zgodavinskin.: razprav imr p;' osiane". Tiikknili katalogov naštejemo lahko kur 12.
7,a kanec naj poudarimo, da je težko pisati o irluvski ustanovi, pr. kalcri ni niti enega področja varsiva arhivske kulturne dediščine, ki ga ne hi bilo tre ha posebej poudariti. Arhiv o/iroma njegov kolektiv je v 100 lelih delovanja v primerjavi z domačimi in tujimi javnimi arhivi vsekakor dosegel nadpovprečne rczullale, ki so bili v vsej njegovi zgodovini drugim ustanovam predvsem na področju varstva kulturna dediščine v strokovno opore, in za zgled.
Zgodovinski arhiv Ljubljana in nj-.gove pred hod nike od Anionu Aškerca dalje odlikuje prid vsem njegov neposredni prispevek k zbiranju! strokovni obdelavi in prcdsiuvitvi arhivske kulturne dediščine, osrednja vloga v razvoju slovenske aru v;stike in ar bivske službe ter nenazadnje znaten prispevek k slo venskemu zgodovinopisju n,i področju krajevne, gospodarske in družbene zgodovine.
Zalo delavcem arhiva Ph jOileju iskreno eest 'aiiio ter jim še naprej želimo uspešno varstvo ter pre-zentacijo zgodovinskih zapisov. Pravijo, da gre prvih sto Iel težko, pofem pa že gre.
Pomembnejša bibliografija o Zgodovinskem n rliivu Ljubljana:
Pabjančič, Vladislav; Ljub iansk. mestni arhiv. - Zgodovinski časopis. I,j!)47. št. 1-4, sir. 174-183 Vilfan Sergij: Anton Aškere - mesmi arhivar ljubljanski. Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino. IV, 1956. šl. 2 sir. 99 107. Villan, Sergij s sodelavci: 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega ■ Ljubljana, 1959. (Publikacije Meslnegu arhiva ljubljanskega. Poročila iij pregledi gradiva; 1.) Arhivi (xl pisarne do zakladnice zgodovine. Ljubljana, I9ČV7,
Villan, Sergij: Sedemdeset Iel Meslnega arhiva ljubljanskega. Kronika, časopis za slovensko krajevno zeodevmo. XVI, Gjffljšt 1 str. 161-164. \ rhiv i v Sloveniji Ljubljana 197<). / mlar, Jože: 75 let Zgodovinskega arhiva Ljubljana. V- Slatejša ljubljanska industrija: razstavni kala-log. Ljubljana. 1973, str. 9 II. Smole, Majda: Zgodovina arhivisiikt in arhivske službe. Ljubljana. P>76. str. 38-45. Žumer Vladimir: Zgodovinski arhiv Ljubljana 80 let varsiva knllume dediščine. Arluvi, M', 1979, str. 91-92.
Kopač, Janez: Zgodovinski arhiv Ljubi ana (18981978). V: Vodnik po loiidili Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana, 1980, sir 8-33. (Gradivo in razprave; 2.)
Vaje, Ignacij: Ob podelitvi odlikovanja Zgodovin-skunu arhivu v Ljubljani. Kronika, časopis /a slovensko krajevno zgodovino. XXVIII, 1980, št. L str, 5-9.
zContar, Jože: Devetdeset Iel Zgodovinskega arhiva Ljubljana. - Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XXXVf, 1988 št. 1-2, str. I0K-I17.
Kopač, Janez: Zgodovinski arhiv Ljubljana (18981988). - L j ubija na, 1988. - (Zbirk-j vodnikov Kul-lurn. in naravni spomeniki Slovenije; Irtl.)
Kopač, Janez: Nekaj poudarkov iz zgodovine arhiva V Vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Ljubljana. 19^2, str 7 10. - (Gradivo in razprave: 11.)
100 Iel Zgodovinskega arhiva Ljubljana 1898-1998. Ljobljana 1998. Katalog.
Pred si a vil ev na 1NTHRNLTU http:Vwww.za! -Ij si.
Vladimir 'umer
Sto let od ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja in njegov arhivski oddelek
Si dietna navzočnost Slovenskega šolskega muzeja lako v slovenskem kulturnem kot ludi v ožjem šol skem prosloru h najbolj znana. Ki 'ib temu, daje bilo delovanje muzeja že nd samih začel kov oiež.eno za radi dolgoročno nerešenih denarnih virov m prostorskih problemov, ki so povzročili prenehanje mu zejskega delovanja v letib od 3912 tlo 1938. se muzej od ustanovil ve Icla 1898 poslavlja kol prvi vseslovenski ni prvi specialni muzej na Slovenskem Najsi arejši muzeji na Slovenskem: De/elni muzej v Ljubljani (1821) ter mestna muzeja v Celju (Iii8?) in na Mufl (1891) so naslali pred Slovenskim šolskim muzej :!!! po vzoro sorodnih avstrijskih muzejev in so muzeji splošnega značaja. Zbirali so zgodovinske gradivo muzejskega in tudi arhivskega izvora z vseh podroei, človeškega usi vaijanj a in iz vseh zgodovinskih, obdobij. Za njihovo ustanovile v in delo so se najprej zavzela naslajajoča muzejska in nalo zgo dovinska društva. ki so iz romaniične vznesenosti pospeševala zanimanje za deželno (kranjsko muzejsko ni nato ln.-,torieno drušiva v Ljubljani) ali ožje mestno in pokrajinsko zgodovino (mestni muzejski društvi v Celju it j na Ptuju).
Slovenski šolski muzej, po starosti če'rii slovenski muzej, : uaslal na drugačni podlagi. Njegova usta-noviiev je posledica pii/.adcvnega delovanja slovenskih (osnovnošolskih) učiteljskih društev in zlasti posameznih učiteljev, ki so se zavedali pomena muzeja za narodno in stanovsko zavesi uCileljstva. Ker se jc. podobno kol drugi šolski muzeji, razvil iz sialnih razslav učil, ki so imela izobraževalno vlogo pri jicdagoško didaktičnem izpopolnjevanju učiteljev, n; inrej ni bil "zgodovinski", temveč "sodobni" muzej. Poleg učil, ki so v Drugi polo"iei 19. Ktolnja doživela velik razvoj in vse večjo ponudbo, so v muzeju razstavljali še izdelke (literarne in ročne) učencev in učiteljev ler šolske knjige ir. učbenike ra/Lenih šolskih z.aiožb. Vceje zanimanj'! za zgodovinski razvoj
IVvi (iti\c/.ncj\i pregled zgodovine ,S[nvc»i.sk;yJ sol nega muzej,! jc ii:ipi-,al F. Osi.-mck, .Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Izdat slovenski šolski tnu/cj Ljubljana, ty5f).
104
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XXI 1998
slovenskega šolstva in za zbiranje grabiva za proučevanje sc jc pojavile nekoliko poznej'. .Slovenski šolski muzej je bil kot specialni muzej z ¡"bralni področjem ctclovania omcicn na območjih, na katerih so tedaj delovala slovenska okrrjna učiteljska društva Na la način kol prvi muzej na Slovenskem presega tedanjr upravno-politično razde ilev avstrijski1! dežel, v katerih so živeli Slovenci.
Za sistematično zhiranje zgodovinskih virov so najprej peskrbeli v muzejih. Muzejsko društvo ie v osrednjem kranjskem deželnem muzeju m^d raznovrstnim gradivom za študij deželni zgodovine zbiralo tudi arhivsko gradivo. Na podlagi f.hrancga arhivskega gradiva, npt. zbirke listin, so naslali tako imenovani muzejski arht.'i tud. v drugih muzejih. S prevzemanjem arhivskega gradiva deželnih ali pa mestnih in drugih uradov ali nslanov k. ni več rahilo za njinovo tekoče poslovanje, pa so iz muzejskih arhivov nastajali pravi art,-vi. Ti so bih navadno še dolgo hrez arhivarjev in pod isto muzejsko streho. Razvoj muzejskega arhiva v deželn arhiv sc jc vsaj v Ljubljani razvil po vzoru graškcjia Joannoa.2 TJdi nastanek večine pokrajinskih arhivov ima podobno razvojno pot iz mestn ■ n pokra mskih mazeicv, pri tem pa ima Zgodovinski arhiv Ljubljana posebno mesto, ker je njegovo gradivo iste provenicnee, nastalo neposredno iz mestne regislraturc
Slovenski šols~. muzej je od svoje nstanovuve naprej prav take obiral raznovrstno gradivo o slovenskem šolstvu, med drugim tudi dokumentarno arhivsko gradivo. Ker jc pc svoji naravi specialni muzej, se njegova zhirka arhivskega gradiva ni mogla razviti v kaj več kot v muzejski arhiv ožjega pemen«. Ko jc bilo zbranega gradiva v muzeju še male, tudi muzci ni imel ožje notranje ureditve in tudi muzejskega arhiva ne Po muzejskem načrtu iz leta 1938 so začeli arhivsko gradivo iu<!l načrtno zbirati. Ob povečanju gradiva pc drugi svetovni vojni so Slovenski šolski muzej lci:t 1951 prvič temeljilo pre uredili, med posehnimi muzejskimi nddcll i pa od takrat naprej deluje tudi muzejski arhiv z nastavljenim arhivarjem.
Glede na značaj muzeja jc zbrano arhivsko gradivo že samo po schi zelo raznovrslno, tako pc vsebii . kot uidi po izvoru oziroma provenicnei. Mnz-;j arhivskfga gradiva ne prevzema od ustvarjalcev, ki so po zakoni: dolžni izročali gradivo pristojnemu arhivu, ampak predvsem od posameznikov, to ie zh .atehev oziroma privatnih lastnikov arhivskega gradiva, ki svoje gradivo odstopajo muzeju. Dctok novega gradiva jc neenakomeren in v zeio omejenem obsegu. V muzejskem arhivu je poleg ari vskega gradiva tudi pregled gradiva, ki sc nanaša na zgociovir o slovenskega šolstva, a se nahaja v različn i arhi.ih v Sloveniji in tudi zunaj nje.
Gradivo muzejskega arhiva je evidentirano v in-ventarnem katalogu knjigi - i urejeno glede na pro-venieneo gradiva po faseiklih v pesamezne arhivske fonde. Za faseikle so izdelani regesti, deloma tudi
Majda S miilc, Zgodovina arhivistike in arhivske sluJ.hr, Ljubljana, l'J7(i, sir. HOK.
osebne, krajevne in predmetne kartice. Za zunanje uporabnike in druge interesente je hilo jjradivo delo ma že predstavljeno V muzejsk, reviji ;-wlskn Kronika so krajša vsakoletna poročila, ob poinenihnejših obletnicah ustanovitve muzeja pa so zapisi in pregledi gradiva nekoliko obširnejši.^ Zaokrožena pregledna slika muzejskega arhiva iz ohuohja, ko je bil muzej šc na Poljanski cesti, je bila tudi v Arhivih že predstavljena,'1
Arhivsko gradivo, ki jc ..tielo največji dotok v petdesetih in šestdesetih IctiJi. zadnja leta pa ga prihaja vse ma.ij, jc razdeljeno v tri arhivske fonde: I. fond Zaveza slovenskih učiteljski') društev - fis fasciklov, in 2. fond Jugoslovansko učiteljsko udrnženje, sekcija za dravsko hanovino - 52 fa.sciklov - sta vsebinsko in časovno sklenjeni celoti, ki nimata prirastka, in 3. lonci oziroma zbirka Šolskiti uradnih spisov, v katero sc umešča liidi vse arhivske gradiva, ki tekoče prihaja v arhh Pc inventarni knjigi ima zhirka trenutno 384 fasciklov, oh.scznejsi del zbirke pa predstavlja arhivsko gradivo o Šolstvu NOU {194? 1445/4Č), fascikli 13&, 155-177, 190. 238-213, gradivo o manjšinskem šolstvu (1918 1966) s šolskim gradivom iz cone A svobodnega tržaškega ozemlja ter Kartoteka šolskih kronik. Preostalo gradijo te zhirke je zelo raznovrstno in m:(nj ohsežno
Prva dva fonda vschnjcla dragocene podatke iz zgodovine slovenskih učiteljskih cliUŠlcv: prvi iz sta-roavslri ;kega ohtlobja (1854-1418) in drugi iz sta rojugoslovanskcga (1918-1941). Ohranila sta sc zgolj po naključju, pričala pa o delu lake zveze kol tudi posameznih okraju ) društev slovenskih učiteljev, ki so hila v obeh časovnih obdobjih povezana v osrednji učiteljski zvezi. Med drugim so v fondu Zaveze slovenskih učiteljskih društev ohranjeni Uidi zapisniki, ki .¡c nanašajo tud la ustanavljanje Slovenskega šolskega muzeji leta 18U8. Slovenski učitelji so tedaj izrabili ugodno (tudi denarno) priložnost, da so v sklopu praznovanj oh 50-letnici vladanja avstrijskega cesarja Wanca Jožefa ustanovili svoj stanovski muzej. V poznejših letih jim m ur,pelo. predvsem zaradi pomanjkanja denarja, tla bi ta mn/.cj še naprej vzdrževali in ohranili.
Ker Zbirka šolskih uradnih spisov vsebuj, zeio raznoliko gradivo različnega izvora in provemencc ter izhaji. iz različnih časovnih ohdohij slovenske zgodovine od 16. stoletja naprei. je na tem mestu brez natančnega prikaza vsebine po faseiklih težko zajeti celotno širino /h k< i i njenih zanimivosti. Iz zbirke izvzemamo nekatere zanimivosti, osredotočiti pa se želimo predvsem na zadr h nekaj let, saj doselej še niro .la predstavljena. V zbirki so zbran1 odloki, dopisi, učni seznami, šolske kronike, konferenčni zapisniki kra;evnih jn okrajnih učiteljskih konferenc, inšpekcijski zapisniki, učni načrti, predavanja na konferencah, dekanijski protokoli iz ohdobja Polindne
Najboljši pregled nudi mu/cj.ska publikacija: Ob sed'-.mdcscl Lclilici uslanuvitvc Slovenskega šolskega inu/.eja v 'juhtjani (lHyH-l%K).1 jubljiina 1W>H. sir. 47 59. Anilrcj Vnvko, Arhiv Sluvcn.skcga šolskega niu/cja. Arhivi
IV, št. t-2 Ljubljana fJNt sir. 120-121.
ARHI VI XXI E«
O delu arnivov in zborovamih
105
šolske ustave (1805- 1869) Id PoltP» tega so tukaj ludi pregledi gradiva, posnetega n;i nnkrolilme lisline. ki jih hranijo v d i majskem n pravnem, štajerskem deželnem in sckovskcni škofi ;keni arhivu ifascikck lil).
Večji tlel gradiva v zbirki izvira iz druge polovice 19. sioletja in prve polovice 20. stoletja Med obiskovalci in uporabniki muzejskega gradiva je za to obdobje tudi največje zanimanje Tedaj se je namreč izoblikovala mreža IjMskill šol, ki ie v začetku 20. stolei;a omogočala .skoraj popolno pismenost Slovcr eev. )icvilne šole so usianovili prav lako v tem obdobju, slasti na podeželju. Pridih arliaienosti staroavs trijske šole je v zavesti Slovencev še zelo živ m številnim ponuja i ¿/.i v za proučevanje. Slovenski jezik je v šolski dokumentaciji vse boli navzoč, nemščina iz stare šili obdobij se od sedemdeseti I let naprej na številnih šolali, posebno jilLskilifl m. ¡ka slovenščini, ki ohranja veliko krajevnili jezikovnih posebnosti.
Med griulntnu iz starejših ohtfobij so zanimivi /lasti spisi dekanijskega šolskega nadzomišlva v Vipavi (1743 d H 7.1). 1'acikel 105; stari patenti o šolskili zadevali (1783-1848), lase. 1 10; podatki o šolstvu na Slovenskem v i nji h m domači h arhivih od 1530 ilaljc, lase. III: osebne lisline učiteljev in dijakov (17751904). fasc. 133; Sumi kolegija Caroliniim v Ljnh-Ijaifl (1714-1715), lase. 141; jeznih m šolstvo v Gorici (1671 I773). fasc. 142; rokopis zgodovine kmetijskega šolstva na Slovenskem Jo/ela Dolgana (17701945), lase. 203; kronika šole Brestanica-Rajhentiurg (1701-1883). lase. 99; prcdp.si o šolstvu- Kranj {1785-1788), fase. I 12: spisi in kronika glavne šole v Celju (1776-1S6y). lase. 74. 75. 79-81: listine in spisi za šolsko okrožje Jelšane (1765 1878). lase, 89; foto kopije gradiva iz dunajskega upravnega arhiva, spisi študijski- dvome komisije za slovensko ozcml» (1775-1790). lase. 244. 247.
¡7J>iet! gradiva ¡9, stoletja so omembe vredni zlasti: korespondenca Rafaela Zcllija, generalnega nad gornika Ilirskih provinc (1810-1812). lase. 148: odloki sekovskega škofijskega ordinanaia o organizaciji šol (1819 1869). lase. 7. 152; kroniki moškega in ženskega učiteljišča v Ljubljani in zapisniki preparandmh teeajev na normalki v Ljiibljaiv (1816-1930) fasc 61; korespondenca škofa Slomška <n gro, Thuna (1848 1859), lase. 114; gradivo dekanijskega arhiva Vnze mea (1805-1870). lase. 116. spisi gimnazije v Ccljn (1819-1884), f;:sc. 78; dokumenti šolske inšpekcije (1846-1869). lase. 230. Gradivo posameznih šol v številnih pogledih vsebuje isto materijo, raznoliko je po krajevnih posebnostih. Naj naštejmo le nekaj primerov: pridnostni i/.kazi šol v Velik: Nedelji, On noži i |l. Jurije pri Celju. Mf i/.irjn, Toplicah. Ko mendi, Leseah, Bohinjski Beli, Čatežu, Višnji Gori (1821 1870), fase I. 2. 3; izpitni seznami za šole v Ijieah Si. Juriju, Veliki Nedelji. Nnvi Cerkvi, Leseah. Ormožu, Višnji Gori Htoliui, Urc/icah, Begunjah. Ši. Pavlu (1815 18/0). fase. 4; 1'asije za plače ueileljev m dohodki šol v Št. Juriju. Ločah, Veliki Nedelji. Lescah, Ormo/.u. Humn pri Ormožu (1830-1865), fase. 5; spisi in kronike ipxni| trivialnih šol: v Žalcu (17M ] -1879), lase. 62.; Trnovem v Ljubljani (1831-
1870), na Ledini (1854-1920). lase. 37-40 121-128; Prcmu (1825 1874). fasc. 7(r Laškem (IfeOč ■ 1887). fasc. 130; na Bledu (1816-1878), last 147; spisi glasbene šole v Ljubljani (1815-18/9) fasc šolski protokoli dekanijskih šolskili nadzornikov v gi. Juriju pri Ccljn, Kozjem. Veliki Nedelji (1804-1869), fase. I L
S preloma iz r 20. stoletje lahko izpostavimo gradivo: komunalne realke v Ljutomeru (1861-I914). fase. 68; gradivo rrana Gabrščka, deželnega šolskega nadzornika zapisniki inšpekcij (1880-1925), fase. 42-44; rokopisno gradivo za pravopis Franca Lcvea (1899-19i4), fasc 217; številnejša je šolska dokumentacija za večje šievilo ljudskih šol z večine slovenskega narodnega ozemlja, kot so. razredniee ljudskih Sol (1870 193'). fasc. 12-16 tedniki ljudskih ;ol (1872-1933). lase. 17 )8, katalogi ljudskih šol (13701447), lase 19; nčm načrti za ljudske, ponavljalne in meščanske šole (1874 1930), fasc. 20-23; zapisniki kraj' vi lili in okrajnih učiteljskih konferenc (18771928), fasc. 26 28; spisi o nadzorovanju meščanskih in srednjih šol ter šolskih vrtov 0884-1930). fasc. 69: posestni lisli ljudskih šol (1860-1941). lase. 193: itd
Količina gradiva ?.a 20, stoletje se rahlo dviga, kajti zd^ omejen dotok gradiva izhaja predvsem iz novejših obdobij 20. stoletja. Iz tega gradiva naj omc nimo; gradivo za Primorsko. Koroško in manjšinjske šole na Slovenskem (191K-I966), fasc. 41. 58, 218, 157; uradni šolski spisi za okraic, za prosvetni oddelek velikega županstva v Maribnru (1919-1939), lase. 45 SO: arhiv občestva kmetijskih nadaljevalnih šol (1929-1941) fasc 5<): učiteljski pevski zb^r Lmil Auimič (1920-U940), fasc. 77; zapisniki učiteljskih konfcrenc ljudske šole - Marjanišče (19U4-1927) in Llehlenthnrn v Ljubljani (1942-1947); društvo učiteljev meščanskih šol (1929-1944). fase. 102; učiteljska tiskarna v Ljubljani (1906-1940), lase. 103; prosvelna dokumentacija Sveta za šolstvo LR.S (1959) fasc. 140: zapisnik: učiteljskega društva za Istro (19231925); poročila o sejah sveta za šolstvo LRS (19551962). fase. 208 -214 reforma osnovnih Sol in šol druge stopnje (1959 1 963), fase. 220; zapisnik) organizacije prosvetnih delavcev (1945 1952), fase. 235, 236
7jhIuj ■ pridobit it* xmdi\v v muzejskem arhivu so zverine darila posameznikov, ki žchjo, da bi se gradivo njihovih svojcev (staršev ali slarih staršev) ohra ni'o zn zgodovino v za to primerni ustanovi. Slovenski šolski mi iz :j ie z volili nazadnje prejel: časopisne in druge spise, izrezke in fotografije Vjue Blažko plc-niini pari ižanskih učiteljev Primorske, Žagarjcva na grada (1980-1981); dokumente o Sianetu Žagarju in v^igarjcvi nagradi (1924-1982); spričevala ni šolske dokumente Vlastc Tavčar (1866-1956); zapisnike di jalkilj domov v Mariboru (1970-1979); zapisnike dijaških domov v Ljubljani (1970-1976); nižjo realko v Ljutomeru (1891 1903); Viktor Sehweiger ueilclj. personalno dokumentacijo (1889-1946); kroniko društva za zgradbo učiteljskega kor.ikla (1K9*1 192fi), komisijo za delo zgodovinskih krožkov (1994); pred šolsko vzgojo v Sloveniji (1945-1970)
Po obsegu in količini zbranega gradiva arhiv
106
Slovenskega šolskega muzeja ni posebno velik, toda kljub majhnosti je vsebinsko tako bn^ai, da je za raziskovalca slovenske šolnke preteklosti nepogrešljiv vir in najboljša pomoč. Zbiranje gradiva jc bilo žc ntl ustanovitve arhivskega nddelk? usmerjeno v pripravo gradiva za proučevanje zgodovine šolstva n pedagogike na Slovenskem, in prav z arhivskim oddelkom je Slovenski šolski muzej omogočil projekt slovenske šolske zgodovine. Arhivsko gradivo je neprecenljive vrednosti in še vedno ponuja veliko i m vnv za ra ziskovalcc zgodovine šolstva in kulture na Scenskem.
Sla nt' Okoliš
Govor ministra g. Jožefa Školča ob praznovanju tidesetletnice Slovenskega filmskega arhiva
Spoštovane dame in gospodje!
Imam zelo dobrega prijatelja, ki mc včasih, kadar je dan pichiid in prepoln vseh mogočih težav, napoti na dcscl let slar časnik. "Preberi si ga in boš videl da je bilo tudi :isti dan tako", mi reče s hudomušnim nasmehom. Pravzaprav še zdaj ne vem eistn dohro, ali mi hoče povedati, tla je pomemben cisto vsak dan ali da noben ni laico važen ... Zagotovo pa veni. da bi brez deset let starega časnika prenekateri dan bil precej težji. V njem je pc mojem iskrenem mnenju ugodni pomen arhi\ nv i spomina. Ne morda v tem, da s svojo neznosno težn pritiskajo na naš vsakdan. Nc, nasprotno, moč arhiva vidim v tem Ja olajša, zrahlja vsakdan, da ga naredi znosnega. Če je arhiv filmski, spomini pa 'jihljivc pndohe, je to rahljame še tolike bolj prijetno, to olajšanje pa pogosto na robu čiste sprostitve. Kaj jc lepšega, kol prepoznati 'J.-vno pozabljeno veduto; srečati prednika, ki ga nikoli prei nisi videl živega; slišali hesedo pisca, Ki je zate le nema črka iz učbenika?
Ko danes slavimo trideset let načrtnega hranjenja m skrbi za filmski spomin Slovenije, slavimo prav ta živi duh, ki mu niso mogli do živega nobena plesen nobena vročina in noben mraz. Slavimo duh časa. ki jc obenem ludi duša rilma.
Toda obenem slavimo tudi raziskovalno vnemo, ki hoče prekoračili čas, izhrska. novo v starem in prepoznati staro v novem. Ko boste prebirali zbornik oh tridesctletniei Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, hcslc v besedah človeka ki jc bil cclih šestnajst let cclir arhivist, gospoda Ivana Ncmanica, zaznali lo raziskovalno vnemo, kije zlahka primerljiva z velikimi geografskimi odkritji. Kot hi geometn sedamnsti svoja kukala danes «smer jali v arhive namesto pc prostranstvi]] daljav pa se duhovito sprehajajo po časovnih širiavah. ju vnema zna po poli enega fotograma r/ leta 1909 odkrili Cankarja na Dunaju, ko vsi mislijo, da je bil v
ARHIVI XXI J99fi
Ljubljani ta vnema poskrbi za premiero filma 11 Ormožu šestdeset let po njegovem snemanju; in nenazadnje, la vnema zna v pravem trenutku naložiti dragocene filme na kanii.m in jilj t;v j)red vojno prepeljati iz Beograda v varno goleinsko temo.
Iskreno si želim, da bi vse nase nekdanje, votline nekoč hranile samo se gibljive podobe našega spomina. da hi tudi nasa n''jmračnejša hrezna postala naše dohro tempuane Altamire.
.Spoštovan' priatelii filma, dragi skrbniki nrcio nalnega spomina, vsi veste, kako pomemhno vlogo pripisuje naše ministrstvo ohranjanju kulturne dedi ščine. Za t n lahko danes, ko jd letošnji proračun /c poirjen v parlamentu, naše stiokovne skupine pa so visoko profesionalno opravile svoje delo, tudi oh lej slovesni priložnosti zatrdim, da bomo tudi v prihodnje namenjali posehno skrb tako zakonski ureditvi kol sistemskemu financirana tega izredno občutljivega področja. Le če bonui z dneva v dan znali poskrbeti za varovanje, hranjenje in vzdrževanje teh dragocenih zvitkov, svetlih podobic, bomo prihodnjim duhovi težem omogočili trenutke odkril ii, ki jih vsi tako zelo potrebujemo. Kaj nas torej čaka? Že zdaj mora vsak prod učeni izročiti originalno arhivsko gradivu in eno kop-jo Arhivu, skupaj z vami pa me skrhi tisia tretjina filmcjv, ki ™ še vedno na originalnih materialih, kar onemogoča strokovno obdelavo.
Najpomcmhncj.šo prihodnjo dejavnost Slovcn skega filmskega arhiva pa velim v popularizaciji njenega hngaslva, v občutku gotovosti vsakega dr žavljana in državljanke Republike Slovenije, da so shranjene vse tiste p.idohe, k sestavljaj o našo skupno zgodovino - m da lahko po njih pobrska, kol pohrska po domačem fntoalbumu. V le m vidimo izjemno možnost sodelovanja filmskega arhiva. Kinoteke, Film skega sklada, javne televizije, filmske Akademije in strokovnih filmskih združenj. Kako torej doseči, da odpiranje arhivov ne bo vedno strašljivo početje grožnje s preleklosljo, temveč bo prav odprtost arhivov znamenje modernosti Slovenije kot odprte družbe S to željo, željo po odprtih arhivih odprte družbe, ob jubil ju vsem iskreno čest: am m se vam zahvaljujem za pozornost.
Jožef ok/ilč
Trideset let Slovenskega filmskega arhiva 1968-1998
Ko je bil pred petdesetimi leti posnel prvi slovenski celovečerni igrani film Na svoji zemlji so negativ shranili kar v irezorju Narodni, hanke. To dokazuje, da so posamezniki /.c takrat pripisovali varovaniu izvirnega filmskega gradiva izjemen pomen uendar je moralo miniti skoraj dvajset let, d;i je hiio varovanje eelotne naše filmske dediščine urejeno z arhivskim zakonom. 7 r;im je bil postavljen temeljni kamen za cclostno ohranitev filma kot slikovitega do-
O dem arhivov in /mirovanjlil