Št. 85. V Gorici, v soboto dm 25. oktobra 1902. Letnik IV. l/.li.ij.i vsnU torrk in woboiu v ll-illlll <>b II. |||-i ,,|-|.|||io|iJlll- /-I MlfSlO p.-i.h'iiHl.-iiliH'Viipra/nik i/i'l»' l.:ik:irn:ili Schwarz v ^"'s'5''1 > * 1 r * -: t. J i in J «• I Icrsit/ v Nmiskih ulic.iih po H vin. BSU^ ^fll äB sw ra^B i^^^L mSGT ^^^^f ^^^v ^^^^& ^mSifl^^ ^v ^BS^" ^J^^B|Mg ^MMji^y W^^^B^feb ^^^k^^^tf^ ^M^B^B^h ^^^^Bh&* (/Julnuije i/slovani in socijalni demokratj»». Na to je prišel na vr-to nujni predlog zastian uredbe je/.ikovnega vprasanja v Šleziji. Po prtčitanju raznili interpelaciji. nipd katerimi je bila jedna stavljena za- radi prenapolnjenih prostorov «išje teh- j nüke sole na Dunaju, a druga zaradi izgrcdov pri kostituiranju oloniuske tr- i govske zbornicp. nadaljpvaln je v sredo po^lanska zborniea razpravo o nujnem pre.dlogu poslanca Hruhyja in tovarišev, giede jezikovnih razrner v Šleziji. Hjf- mann izjavlja, da so Čehom ne «re za enakopravnost. mxrv^c bi It? radi izgnali nem.ške uradnike iz Šiezi.je in pri.šli ondi do gospodstva. Za njim ]e govoril Dyk, katerega so pa v enomer rnotili socijalni oYmokrati in nemski nacijona'ci, ter Cehi, ki so mu očitali, da j« dunajske Čehe ITodal krščanskim socijalcem, da bi g'a- scvali z njimi pri volitvah. Glavnim pro-govornikom je bil iz- voljen pos. Lindner, proti pa Daszynski, ki je izjavljal, da narodnoslna borba ne bo prej končana, dokler se ne odpravijo voiivni privilegiji. Za njitn govori Sehnal ueški, kar razburja Vsenemce, posebno poslance Giöcknerja, Schönererja, in Btrgerja, ki kriče, d* si kaj takega ne dovoljuje. Čehe naženo z usivci. Radi navstalega neraira podpredsednik Kaiser prekine sejo Po otvoritvi graja Bergerja. Sebnal zopet govori ieski in konča mej živahnim odobravanjem čeških poslancev. Za njim govori Hruban V tej seji je prišlo med Čphi in Nenaci do burnih prizorov. in le posre- dovanje zmernejših čeških poslancev je preprečilo pretep. Govor Dykov .je motil Elder«ch z medkhci in tnu očital, da je kot Čeh pomagal dunaj.skiin kršcanskim socijalcein. Dyk na to replicira ter napada vlado zaradi sistematiOn ' germanizacije. Albrecht (nemika l)ud>ka stranka) napadi Mladočeha ßreznovskega. Med obema pride do hudega prepira. Breznovsky mu kliče: ,.Vist*od češkega denarja oboga- telr' ^Albrechtje tovarnar in ima mnogo čeških delavcev.) Albrecht zakliče Brez- novskymu: ,.ln vas so judje obogatili, vi antipefnitje?!'1 Breznovsky: „Vaša mati še Nemka ni, ampak je Cehinja!1' Al- brecht z vzdignjeno pestjo skoei nad Breznovskyga: „Vi predrznež! Svoje matere ne pustim napadati! Ona je iz nemške rodbine. Lažnivec, nesramnež!*' Breznovsky: ,.Üa, od češkega denarja ste obogateii!' Oba se spopadeta. Udržal ju loči. i Ko jp eeški socijalist dejanski po- pravljal, vpili so Nemci med njegovim češkiin govorom: „To ni dpjanski po- pravek. to je govor'4. Pommer vedno vpijp ranj. Vsenemec Bergpr klk'p Cehom: „USivci! Skandal!" Bprgpr predlaga koneo seje. Čebi kličejo: „To je de.janski po- pravek!" Vsenemci razgrajajo. Schönerer: P-tdpredsodnik Kaiser *e d:» terorizirati od Čeha! To je Oeški predscdnik! Več čeških poslancev plane nad Bergerja. da ga na m^stu kaznujejo za razžal.jenia. Ko se pa nasprotniki spoprimejo, jib loeijo zmer- nejši ce^ki poslanci. Pri gbis'vanju je bilo oddanih za nujnost Hrubyievpga predloga 128gl?isov, proti nujnosti pa 88 Ker je manjkala tu dvetretjinska veOina bila je nuinost odklonjena. Seja poslan^ke zbornii-p v četrlek jp bila jako kratka. Nujprej je vpras:il poslanec Stein zbornicnega predsednika kako doigo bo se dopusčal, da imajo po- slanei v obliki stvarnih popravkov dol^e govore v tujih jezikib. Predsednik, odgo- varja. da vselej opomni po^lance, n:tj ne prekoraiijo okvira, stvarnih popravkov ; glede neneniških govorov pa opozarja na opetovano podanp izjave. Posl. fclisenkolb urgira predlo/jtev naOrta zakona o zni- žanju hišnega davka. Na predlog naeel- nika u^tavnega odseka Grabmeyerjasklene zborniea, da se takoj kot nujno razpravlja zadeva poslanca Lupu. Poročevalec je [) »slanec Mart bet On je v imenu odseka predljtgal, da se razveljavi disciplinarna razsodba disciplinarn.°ga senatn pri Lvov- skem ua'IsodisC'U, s k:itero je bi! poslanec in de/.eliiosoilni svetnik Lupu odpušeen iz službe. Zborniea je ta predlog sprejela Min. predsednik Körber izjavlja. da je deželno nadsotiisee v Lvovu v tej disci- plinary zadevi p-stopalo lako, kakor so se doslej tolmačili drž. terneljni zalroni, da namreč za disciplinarno pnstopanje proti uradniku-poslancu ni treba pritrdila zbornice. In da mu ne preosta.jp nič dru- gega nego naznaniti ta sklep zhorii'co Lvovskemu nadsodiäcu. Ta slučaj se pa more, po njpgovem mnenju. resiti le potorn zakonite uredbe. Potem je sklepala zbor- niea o odpravi § 14, ter o graji poslancu Bergerju, ker je imenoval v prejšnji seji, češko poslance ušivce. K-.t je bila zbor- niea nesklepčna se je seja zaključila. V včerajšni seji poslansko zbornico je inlerpelirai poslanec Spinšič zara-Ii dogodkov^ pri porotni obravnavi proti morilcu Škrku v Trstu Interpelant po- zivije vlado, da poskrbi za to, da liodo slov. in hrvatske obtožence sodili slov. in hrv. porotniki v Tr^fu in Rovinju. ' Zborniea je sprejela nujnost Klofačevega predloga glede oskrbljenja z d(xlom pražkih brezposelnih delavcev. Potem je začela zbornica razpravljati o nujnih predlogih pc-s'anca Romanczuka in tovarišev glede kmei'kega štrajka v Galiciji. Razprava v tej zadevi nadaljevala se bode v prih.seji. Poljski klub. Minulo soboto se je poljski klub po- svetovnl. kako politiko naj nastopi proti vladi. Razni čfani tega kluba so ostro obsojali sedanjo politiko vlade. Posebno so dokazovali. da hoče vlada, kakor to doka?ujejo temeljna nacela, katera je dr. Körber priobčil zaupnikom čeških in nemških državnozborskih klubov, vtiho- tapiti nem^čino kot državni jezik. Ti klubovi člani so bili mnonja, da bi rnoraii Poljaki stopiti v opozicijo proti sedanji vladi. Seveda do takega sklepa ni prišlo, ampak poljski klub je sklenil, da se Po- ljaki za sedaj ne obrneio na nobeno stran, ter, «la hočejo še počakati predno se izreko za kako določno poatopanje. Vojasko posvetovanje na Dunaju. V sredo sejevršilo pod cpsarjevim predsedni^fvom vojasko posvetovanje, ka- tprpga so se vdelezili državni vojni mi- nister in niinistra avstn'iske in ogerske di'zelne brainbe. Na Oger^kpm se je nnmrpe pričplo /ivahno gibanje proti zakonskemu naertu glede povifianja ste- vila vojakov za časa rnirii in posebno proti tomu, da se pokličejo nadomestni roservisti v stalno vojasko službo Deželno/borske volitve na Moravskem. Razmerje med Ci'hi in Nemc; v Mo- r^vskem deželnom zboru bomc^m seveda mora biti pa vsf» dovoljeno. Ako pa menijo, da bode to vedno tako ^e jako motiio Francoskl ministerski svet. Francoski ministerski svet se jo b.ivil te dni s skupno pritožho 72 francoskih §kof«)v, naperjeno pr ^ti vladni politiki glfde kongre^acijskih ^ol na Francoskem. Ministerski svet je sklenil, da se züöne proti škofom di^cipünarno po^topati. Ka- kor se vidi, so začeli Francozi spet noreli Macedonsko gibanje. „Wiener Algernein« Zeitung1' priob- cuje pogovor n^kegu svojih korispodetuev katerega je imel z nekirn odličnirn diplo- mntom Po sodbi tega diplomata, napravi sneg. ki je zapadel po Macedoniji gotovo konec revolucijonarnernu gibanju v M.i- cedoniji, a to le dokler bo trajnla zitna. Ni pa niti dvoma, da v pomladi nastane vstaja širom cele Macedonije. Vstaši do- bivajo pr>moci iz Bolgarije. Bolgarska vlada se jo sicer postp.no trudila, da bi zabranila bolgar.skim četam prehod v Ma- cedonijo. V ta namen je pozvala celo pod orožje reserviste treh prvih letnikov, pa zaman. Saj je pa tudi nemogoče za,- braniti popolnoma Bolgarom prehod v Macedonijo, ko je vendar rneja med Ma- cedonijo in Bo!gurijo dolga več sto km. katerima krpa dr. Koerber kakor Odise- jeva žena Penelopa na svojera prvern ,.bališu-l . .. Kar torej vsi gori omenjeni poli- tični veljaki ne zmorejo ob dolgotrajnem trudu, t. j. da ne morejo spremeniti sov- ražnega nam političnega toka, to vse bi dr. Tuma storil z enim mahljajem. A še več bi dr. Tuma storil. On bi bil kot državni poslanec na Nabrežini izstopil in bi bil v svojem velepriznanem av- strijskem patrijotizmu in še bolj priznani — dinastični zvestobi tržaške „cesaričine izgrednikeu nagovoril takisto veličanstveno in vladarsko-blagoduäno- frazeprazno, kakor zna jedino le vladar države — pardon jedne cele „politične stranke*': „Veseli me, da ste pri- äli, vtemvidim jamstvo, da ste vrli patrijotje — hočem se za- vzetizaVaše težnje in le še dalje izgredujte in ničse Varn nebozgodilo, jazVam vse iz- ravnaminako specijelno po- trebujete zago vorniätva, le o brnite se na nie, jaz itak vse pravdo dobim itd. . . .kl To bi se ne reklo stisuiti se v kot kupeja in težko öa- kati, da mine „čas odmora". Nekateriso pa dejali, da bi bil za kaj tacega še bolj sposo- ben A. Gabršček, ki je že vajen „izstopati" na kolodvorih iz I. in II. razreda. On bi se bil z „izgredniki" „temeljito pogo- voril"', ako pa bi mej tern časom že tudi potekel „čas odmora", dvignil bil bi samo svojo roko in vlak bi se moral zopet ustanoviti, pa če bi bila tudi de- setkiat temu nasprotna „želja ljudstva", vozecega se v vlakn. To svojo moč, pred katero se tresejo vsi kondukterji in vla- kovodje, je baje z vspehom pokazal na neki kraški postaji o pri 1«ki časnikar- skega shoda . . . In kaj horete še več, g. urednik ? No, na „latifundije" in na „olajäavo davčnega bremena' se tudi oba baje prav dobro zastopita, kajti z „latifunda- rijoi( je ,.Soča" prišla v „maslo" pri so cijalnih demokratih, a dr. Tuma sejo za olajšavo „davčnega bremena" našernu kmetu ztisluženega storil v dež. zboru s svojim znanirn glasovanjem v prilog — „naprednim" krčmarjem. Ali dn ne pozabim : svojo moč in „tesno zvezo z železnico" je pokazal 1 „Sočin" mecön tudi a tem, da mu je obratno vodstvo židovske južne železnice moralo reportirati o številu voznih list- k'tv, ko so se izdali za romarje na Sv. Goro, o kateri priliki je okroglih 10.000 K prislo na škodo — ,.Narodnega sklada". Apropos, Sv. Gora ! V nekem dru- gem produktu „Sočinih" duhovitosti opa- zujern tudi hude konkorenčne krče nje- nega lastnika puncto ,.slepe pokorscine1' našega ljudstva ... V okrajni učiteljski konlerenci pa se je vr.sila „slovesna ma- nifestacija zavednega (sic!) učiteljstva proti klerikalnemu teroriz'nu"-------„un- ter deutscher Flagge". Ako Vas, g. urednik spomnirn še „Skandal oznega švindelna" dr. Pupovaca z Dunaja glede njfgovega čast- nepa obč>instva v ŠkoHčih na Koroskem, katera „alera" tako iwjkako sumljivo spominja — dr. Tnjotovega častn^ga ob- čanstva v Avberju na Krasu in s katero zadevo manipulira ista „Soču"' štev. 109 od 18. t. m, — sern za danes opravil. V bodoče pa äe nekaj važnega Vam udani H o m u nculus. I Poskušen napad na predsednika frannoskH reptibliku Loubeta. V sredo zjulrnj je aretirala v Pa- rizu policija nekega. novarnega anarbisla ko se jo plezal po zidu in hotel skoc'iti v vrt nahajoč se pri stanovanju prod- seduika Loubeta. Predsednik Loubet se navadno vsako jutro sprehaja po svojprn vrlu. Aretirani anarhist ga je hotel tarn počakati. da bi ga napadel. Pri annrhistu so našii bodalo in nabasan revolver. Koncc revolueijü v Venecuell. Predsednik Castro poro('u, da so vladn«» cet'^ ustaše pod vodstvom usta- Akega genorahi Matosa pri La Victoria popolnoma porazile in da je revolucije s tem konec. To pa ni resnica, kajti poraz ni bil popolrn in u^tajp se ni konoc. Castro ima h» 3000, Alatos |>a vsaj 6000 vojakov. K.'t'/en te'.'a inn Matos pri^ta^e po vscj de/,oi. Bo| metl Venecuolo in Kolunihijo s<> je zat'-el v juliju 1901. Cislro je bi! ofietnvano tepen Malos se jc dv"gnil proti Caslni konenn I. 1901 ter priboril več velUih /mag. Zailnji poraz Matosa ni odlocilen in so ii^taja [iroli nasiln«»rru in krivieneniu Ca-»tru n:ida'jnjo, dasi irnu vlada sedaj tnesto La Victoria v oblasli. Oomace in razne novice. liiicnovaiijc. •- Cast. gosp. PpIpi- Šorli je iinotiovan za vojaškega kaplana II vrste v reservi. llinlrovljon.it'. — Pfišfarica v Se- žani gospodična blul'enija Mihorčič je na last no prošnjo umirovljena. Odlikovaiijp. — Nj. Vel. cosar je podclil zapovedniku tukajsnjega pespolka št. 47 polkovniku gosfi Hugonu pi. Leebu red železne krone III. vrste. ITini'l ,jt' v noči od cetrlka na petek tukajSnji hišni poseslnikin lastnik tiskarne g dr Eduard Seitz v 72-letu svoje dobe. Za „Solski I)om'k prejolo uprav- nislvo: J G. v K. 10 K (ravno toliko za „AlojzijevišČP"'); starešinstvo v Medani zložilo na roj.-stvo Njegovega Veličanstva cesarja 8 K 60 vin ; sorodniki j) kojnega Ant Saksida v üornbnrgu rnesto venca na groh nabrali ö K; Josip Mašera, vikar 40 K. Presrčna hvaia! Sankcijoniran /akou. — ,,Wiener Z'itung" javlja, da je Nj. Vel. sankcijo- irral načrt zakona, vsprejet od deželnega zbora goriškegn, s katerim se uvršča v kategnrijo konkurenčnih cest tista cestna črta. ki se pri Dobravi odstranja od kon- kurenčne ceste Št. Peter Dornberg in vodi do državne ceste pri Ozoljanu, in ki se oddeija od Sv. Lucije do sole v Šeinpasu. Zaduja bcst'djt v tiskovni pravdi lastnikn „Sočc" A. (ial»rsct'ka proti ii. scum <>(l^(»voriieiiiii uredniku J<>- sipu 'Mnrušiču zaradi rnz/aleii.ja t'asti. — Kakor je znano je tiskar in lastnik „Soce"' A. Gabršček tožil našega od- govornega urednika Josipa Maružiča, ker je naš list 3. aprila 1900. na „Socino'' izzivanje priobčil notico, v kateri je bilo rečeno: da so bili v blagajni „Go riške 1 j u d s k e p o s o j i 1 n i c eu neredi, ko je bil Gabršček tarn blagajnik. Pri porotni obravnavi, ki se je vr.šila due I. decembra 1900, bil jo naš odgovorni urednik obsojen na 200 K globe in na poplucanje vseh pravdnih slroškov, če tudi je bilo popolnoma do- kazano to, kar je trdil naš list. Ker so se pa poleg toga pri ti porotni obravnavi vršile tudi l'ornmlne nepravilnosti, uložilo je naše zagovorništvo pri na.jvišjein sodnem in kasacijskem dvoru na Dunaju pritožbo ničnosti. l'a pritožbt nirnosti je bila v res- nici tudi uslišana. Vsled tega je bila od- rejena nova porot.na obravnava na dan 29. novembra 1901, ki se pa ni vrsila ker je tedan i Gabrščekov zagovornik dr. Grazindio Luzzalto prosit, da se ista za nekaj dni prdoži, usüsal je sodni dvor to prošnjo in odredil, da se ima ob- ravnava vršiti f^ne 5. decembra istega leta K«r pa ta dan nas zagovornik ni imel časa, prenešena je bila obravnava vsled proä'ijo nasega ssagovornika na drugo porotno dobo, to je "^ dan 28. junija 190?. Ta dun se je tudi v resnici ob- ravnava vržila in konec obravnave jo bil ta, da je bil naš odguvorni urednik Josip Marušič za nekrivega spoznan in tiskar in lastnik A. Gabršžek obsojen na pokritje vseh pravdnih slroškov. Ko je „Soča"' od veselja vriskala po prvem pravoreku porotnikov z dne i. decembra 1900, pisali srno mi takoj takrat, da pride zadeva še enkrat pred porotnike in da še le takrat se bo ve- delo, kedo naj se zadnji smeje, kujti, da govorimo z GabrAcekovimi besedami, pre- pričani smo bili in snio še vedno pre- pričani, da je še jeden Bog in da je še pravica na svetu. In da se nismo motili, dokazano jo bilo prvič s tern, da je naj- višji sodni in kaaacijski dvor ugodii naäi pritožbi nicnosli in drugic, da so po- rotniki pri novi obravnavi, ki se je vrSila popolnoma pravilno, nas>ga odgovornoga urednika, kakor ni bilo tudi drngače inisliti. popolnoma oprostili. Tega mnenja pa ni b'l tisknr m lastnik „Sočo* A. Gab^šček. ZmI-» jo uložil proti drugi razsodbi, s katero je bil nas odgovorni un-dnik oprošren. pn- tožbo nienosti, ki .1" bil:i P* l?lko ngel, kar nam dokazuj« odlok /goruj imoinviinega naivišjpfia sodišča z dno 1. oktobn 1902. št 12012, ki je 1'il nHšrimi odgovornemii uredniku Josipu iMarušiču dostavljen vče- raj po pošti. Zdaj se vondar lu.m no bod« rogal ^kar in lastnik ,.Sočekl A. Gabržček, uko kostaliramo, da je s to zadrijo besedo v njegovi tiskovni pravdi proti nušemu odgovornemn nrednikii ko • nečno vendar lc pravica zmagala, in da je našel on to kar je iskal. Tiskar in laslnik ,.Sočeil A. G'ibr- šček pi.še o stvareli vcdno le tako, kakor inu kfiže. Tako rnu je tudi kuzaio, da je pisal, da bode golovo ovr/ena tudi tu razsoilba in zagolovljal jo, da'pride cela ta zadeva so trHjikrat prod p irolnike, to pa ne v Gorici, pač pa kje drugje Alož naj bo vendar zadovoljen, da jo stvar dokončana. Ali se ni rnar iifücklo vže dovolj stroškov, ali bi jih hotel pla- t-ati so več nego jih bode moral aodaj ! Dr. ŠusttTŠu' v snirtni ncvar- nosti. -- 0 hudi nesreči. katera f,e je pripetiia gospodu dr. Šusteršiču, ki se je hotel podati na shod, katerega je prire- dila v nedeljo v Kostanjevici na Üolenj- skem, narodno-katoliska stranka, posna- nernn iz „Slovenca"' to-le: Včeraj bi se bila skoro zgodila stra- hovita nesreca. Le malo je manjkalo in dr. Šusteršič bi bil na poti na kostanje- viški shod žrtvoval svoje življenje. Dr. Šusteršič se je pred včerajš njim s popo- ludnevnim vlakom pripeljal na Videm, da se odpelje z vozotn v Kostanjevico. Ž njim je bil tudi poročevalec „Slovenca". Na Vidniu ni bilo na kolodvoru nobenega voza pripravljenega in tudi vozovi z Vidma so bili vsi z doma. Končno sta dobila nekega kmela, ki se je mudil na Vidmu s svojo kobilo in vozičkom. S lern vozom sta se na to odpeljala, a takoj se je pokazalo, da je mlada kobila izredno plašljiva. Že pri krškem mostu sta morala dr. ŠusterSič in poroeevaloc stopiti z voza, a naposled sla vendar, ker so je na shod mudilo, zasela voz. Komaj nekaj korakov naprej pa se je kobila splašila. Poroče- valec „Slovenca" je hitro skočil z voza brev, poškocibe, isto je hotel storiti dr. Šu- stersič. V tern hipu pa je zbesnela žival skoeila nazaj in prevrnüa voz na dr. Susferšiea. V divjern diru jo je ubrala najprej proti Krškemu in v 1 e k 1 a d r. Susteršiča, katerejja noga je bila zamotana pod kolo, nad 6 metrov naprej. Velikanska nesreča je bila neizogibna. To so je zgodilo vse s tako hilrosljo, da je bila vsaka pomoe samo v božjih rokah. Tik pred križern poleg ceste se je naenkrat voz prelrgal in zdivjana žival je samo s predn.isn delom voza bliskoma dirjala proti KrSkerau, dr. Susteršič pa je ostal z zadnjim delom voza na mestu. Od vseh strani so hiteli ljudje na mesto nesrece. Na čudovit način je ostal dr. Susteršič živ. Prvi trenotek se je niisülo, da je zlomljena desna noga. Dr. Šusteršiča so prepeljali v krsko bol- nišnico, kjer sta bila gospoda zdravnika Gallaseh in dr. Karserberger takoj na mestu, ter sta konstatirala, da noga ni zlomljena in da ima dr. Šusteršič samo močan udarec na nogi, vsled katerega kakih 14 dni ne bo mogel izvrševati svojih poslov, da pa je sicer izven vsake nevarnosti. Dr. Šusteršič bo moral za nekaj dni ostati v kr.ški bolnižnici pod požrtvovalno postrežbo usiniljenih sestra. Ob vsej nesreči se torej more govoriti le o izredni sreči. Ako bi se voz nakrat ne pretrgal na dva dela, hi bil dr Šu- steršič brezdvomno izgubljen, ker bi nihče ne mogel ob pravem času uslaviti zbe- snele živali. Tako je dr. Šusteršič na uprav čudovit način ostal pri življenju. V torek so pripeljali gosp. dr. Šu- steršiča v Ljubljano in poklicali k njemu zdravnika dr. Šlaimerja in dr. Schuslerja. Kakor poroča „Slovenec" sta zdravnika konstatirala, da je gosp. dr. Šusteršieu na ranjeni nogi zlomljena kost in da bode potreba za zdravljenje 30 dnij. Med raznimi odličnimi osebami, ki so izrekle gosp. dr. Šusteršiču sočutje, nahajata se tudi min. predsednik dr. Koerber in kranjski deželni predsednik baron Hein. Tudi mi izrekamo na tem mestu gosp. dr. Susteršiču naše iskreno sočulje z željo, da bi kmalu popolnoma okreval. Prva kuhinjska sola v Gorici. — Na razna vprasanja odgovarjamo, da se , kuhinjska sola nahaja v Gorici v uliei ! Votturini st. 9. S .^olo jo zdrnžena tudi obodnica, kjer se dnbiva po nizki ceni kosilo in veeerja. ObtiK'jnr «csto. — l*o tolikih ne- prilikah in ovirah priAlo je vprasanje o gradbi co1 te od fiolegabrda do Britofa in (id Vrrliovelj eez KobaliSO" in Mariiino Celje do Srcdnjega v varno znvelje. Zna- no jo, kako se |p i,'. dr. Turn i trudil. da bi bil pridobil vladtio podporo 3ü2.OO() K. namonjono t^rnu pod:otju, za drugo nn- mono, in kako se jo trudil. da bi bil uničil prizadevanji gg grofa A. (loroninij'i in dr. Grognrčič-a za to podjotje. Fosre- t'ilo so mn je, da je stvar sicer zavlekel a vondar ni dosegel svojoga prvotnega narnona, p'tkopaü izkrene željo obrnejnega probivalstva, ki si prizadeva že od I. 1804, du bi prišlo odnjo cestno črto od Golega- brda do Brilola dne 25. nov. t. 1. onemu, ki poda za to najugodnejso ponudbo. S tern je storjen prvi korak za gradbo ceste ob Idriji; a ni dvorna, da se začne graditi v kratkem tudi gorenja črta od Vrbovelj do Kobališča. ki je tudi silno potrebna in nujna. Vse delo, ki je velike strategične in gospodarske važnosti obdrži viada v svojih rokah, čemur ni u^ovarjati, vendar bi pa opozorili naše prebivalstvo ob italijanski meji, naj samo izkoristi to priliko in kolikor Jmogoče z domačimi inočmi delo izvr.ši. Obe cesti bosta stali po dosedanjih prevdarkih 440.000 K. Ta denar naj bi ostal v de- želi in v okraju. kateremu je namenien. Prebivalstvo v onih krajih jo bilo zapu- scono in zanema'jeno. zato je tudi siro- masno; a sedaj ima priliko, da si pri delu kaj zasluži. Osyenj. — V noči od četrtka na potek nastal je v Prvaeini ogenj. Gorela je hiša g. Zorna št. 115. Prihiteli so na pomoč tudi ognjegasci iz Goriee. Hiža in senik pogo.reta sta popolnoma. Začelo je goroti tudi v sosednji hiši št. 116 Ta slednja hisa je zavarovana. Ni pa bila zavarovana hi5a g. Zorna. Pri gašenju bila sta dva goriška ognjegasca posko- dovana. (ii;aii Gaspar Held, o katorem sino zadnjič poročali da je skočil z 30 »i visokega zida gradiščansko jetni^niee, padol jo na pod zidom nahajajoče se gnoji.sco. Pri vsem tem pa, da si je zlomil nogo, začel je koj groziti nekemu možu. ki se rnu je hotel približati, ter metati vanj kamenje. Held je bil rojen v Po- stojni, star je 28-let in je jetičen. Poleg vsega tega pa je vendarle. kakor se vidi, pravi cigan. Izpred sodišea. — Jetinajst letni Karol Cej se je dne 22. avgusta t. 1. igral ob poloku Koren s kladivom. Tolkel je ž njim po neki kameniti plošči. Ko ga je zapazila jeden in petdesetletna me- sarica Jožefa Gregorič, lastnica omenjene kamenite plošče, tekla je k njemu ter ga ponovno tako močno sunila, da je fantič padel v potok v katerem je stala voda nad meter in pol visoko in si pri tej priliki zlomil levo roko. Vsled tega so ovadili Joželb Gregorič sodniji in se je v četrtek vršila proti n;i ka- zenska obravnava. Obsojona je bila na 6 tednov ječe s postom. Ob jednem pa mora poplačati vse stroške namreč 10 K za zdravila 20 K za zagovorništvo in pokriti mora tudi vse bolniške stroške. Poleg tega pa mora plačati Cejevim 200 K kot odškodnino za prestane bolečine. Surovi sinovi. — 57-letni A. Ga- brijelčie iz Kojskega se je ob trgatvi sprl s svojimi sinovi. Ti so ga tako pretepli, da so očeta morali prepeljati v bolni^nico. Iz Imenjega pri Šiiiartnein se nam piše: Letosnja trgatev, katero smo ravnokar srečno dokončali, ob- nesla se je, hvala Bogu z inalimi izje- mami na popolno zadovoljnost naših Bricev, in sieer glede kakovosti kakor tudi glede količine vinskega pridelka. Pridelali smo toraj obilo in prav dobrega vina; zato vabimo gospode kupce s Kranj- skega, s llrvaškega, Koroškega kakor tudi z naših goriških hribov, da nas kmalu obiščejo in v obilem številu. Preprieani naj bodo, dajim postružemo letos z jako dobro vinsko kapljico. O/.dravrl je» oni 92-letni Hrovat iz Oobraveij, kateroga so pred Atirimi me-ei pripeljali v tukaj^njo bolnišnico ker niu je strl voz nogo. Nogo so mu morali iakrat odžagati. I*rora("'un ^oriSkc^a inosta — Izložen jf pri tukajžn|°rn magistratu pro- ! ra(5nn goriškoga rnesta za I. 1903 V teku j 14 dnoh si ga ima pravico pregledati vsaki davkoplačevalec. Falcev i — Kakor je pokazalo na Dunaju ljudsko štetje iz I. 1900, je Stela takrat prestolica 1,648 334 civilnih oseb in 26.00(J vojakov. Statistika kaže, da se pomnoži prebivalstvo na Dunaju po- vprečno vsako leto za 35.000 oseb. |Ako se to število vsled kake bolezni ali radi j česa druzega ne bo zmanjšalo, potem bo štel Dunaj januvarja meseca 1. 1910 dva milijona prebivalcev. ('uden slučaj blaznosti. — V soboto so ustpvili na Dunajn mladega moza, ki jp vzbujal sum, da je blazen. Že neknj dni prej je ustavljal äolske otroke. očodil jim čevlje ter jih potera poljubil. Mladi mož je dovršil tehnište študije v Pragi in je tudi tamkaj pred par meseci čedil otrokom na cesti čevlje. Izpovedal je. da ga sili nekaj z vso močjo, da mora opravljati prav nizka dela. Re- dnrstvo ga je '"zročilo psihiatrični kliniki. Poneverienia. — V Judenbnfgu so prijeli dunajskega magistratnega uradnika, ki je poneveril 7000 K. Blagajničar drž. žel. Dubravsky je poneveril 2300 K ter zbežal. Pruska žrtva. — V Poznanju so ohsodili bivžega urednika poljskega lista ..Praca*'. I Kuriatkowskega, v petnajst- letno ječo, ker je baje ščuval proti ce- sarjevemu potovanju v Poznanj. Ženski punt v bolnišnicl. — V Mannheimu na Nemškem so bile v bol- nišnici radi nekega prestopka nekatere pacijentinje s tem kaznovane, da so se morale malo postiti. A nato je nastal takšen hrup. da so bili vsi sosedje bol- nišnice razburjeni. Peterim najhujšim razsajalk«m so dali posilni jopič ter jih odredli v oddeljene sobice. Ali vriač že potem ni ponehal, da so morali končno z gasilno brizgalno poškropiti razvnete divjakinje/ ki jih je potem mrzla voda nekoliko ohladila. Brezsr^en sin. — V Genzanu, t spodnji Italiü so zaprli vincarja Candida Baldanti, ker je imel zaprto svojo pet- insedemdesetletno mater v neki umazani izbi in sicer okovano v verige. Naäli so jo ko je jedla umazana zelišča, katera ji je pokladal sin. Umorjen nilsijouar. — Iz Maroka se poroča, da je bil v Tezu na roparski način umorjen neki angleški misijonar. Njegov morilec je bil neki Turek, ki je koj po umoru zbežal v turško moäejo, misleč, da je tarn popolnoma varen. Ali tamošnji sultan dal ga je takoj priyleöi iz moäeje, ter ga pred nmšejo koj ustreliti. 1300 oseb pokončanih. -- V za- bodnem delu otoka Martinique je začelo pet ognjenikov bruhati, pri čemer je baje uničenih 1300 oseb. Rudeci nos. — Marsikdo, ki nosi to neprijetno krasoto na svojem obrazu bil bi vesol, ako bi se je mogel iznebiti. V „Semaine Medicale'' svetu, je nekdo priporočal, da naj oni, ki ima rudeč nos, poklada nanj platneno rutico n«močeno v bencin. Ta tekočina dasi neprijetno diši, pa vendar koži ne äkoduje, pa v kratkem pomaga, da nos izgublja rudečo barvo in postane normalen. Ženska sola za kadenje — V Londonu obstoji posebna ženska sola za kndenje. Ta sola je razdeljena v tri raz- rede. Vsprejemajo se vanje gojenke stare nad 18 let. V prvem razredu se ače de- lati cigarete. V dru?em razredu začno že kaditi in sicer najprej cigarete in potem tudi smodke. V tretjem razredu pa se vrši pouk o razlikovanju najraznovrst- nejših vrst tabaka, o raznih boleznij ta- bakovega listja, o škodlj:vosti nikotine. Podučujejo se gojenke v tem razredu tudi o trgovini s tobakom. Poleg tega se vadijo v tem razredu gojenke tudi v raznih načinih kadenja, kakor n. pr. kako spuačati dim skozi ncs, i. t. d.> i. t d. Tudi o različnih pipah je tu govora. Med go- jenkami se nahajajo celo sivolase dame. Zdaj pa naj reče kdo, da avet ne nori. Skrunitev mrlifrv. — Na poko- pališčih v lndinni so prišli na sl^d velikim j skrunitvam mrličev. Nad 1200 mrltfev mi zločinci oropali ter jih potem prodali «natomičnirn za^odom. Glavni krivci so pastor Lambell in trije vsenčiliščni pro- j fpsorji. Ob§ojen n« 150 let ječe. — V Kcdanju *e je mudil te dni zanimiv goat PeltT Aume«hian po rodu Armenec, iz Carigrada. Mož je bil sotrudnik prepo- vedanega turäkegn lista „Stamboul". Ko so ga lurškp ohlasti začele zasledovati, | pob^nil jo v Evropo ter okoli 14- let živel v I izu. Kot ölan evropskega armen- skega kluba v Parizu, jp pr čel živahno protitnrsko n^itacüo 9 predavanji v raz- | nih mcstih. posehno p» se na ar- m^n^kem kongresu v Haagu. Pisal je mnojD v rMziv francozke liste. V Cari- ¦ gradu so seveda strogo opazovali nje- govo delovanje in turške oblasti so ga , ineontiuratiam za vsak političen greh ! ob^odil»? na primerno dobojcCe. Teh ob- sodb se je nabralo toliko, da bi moral Peter Aumechian presedeti v ječi 150 lpt. nota brne, ako bi tako dolgo živel in :iko bi ga turžke oblasti dobile v svoje ! roke. j Papirnata doba. — Znano je, da I se dandašanji rabi papir za nairazličnejše namene, za katere prej ni služil. Izdelo- vanje papirja je doseglo tolik višek, da *e roora človek kar čuditi. V najnovej- j šem času izdelavajo v Ameriki iz papirja i — cipele (cevlji, kakor^ne poznamo mi iz rujavega u*nja), ki so izvenredno lehke, j a se od usnjalih ne razlikuiejo v nie«- ' [tier. Ti papirnati čevlji, r"a so zelo prak , tčni zavoljn svoje lahkote, pa se dajo tudi (ineje izvršiti nego iz usnja. — Ni dvoma, da naidejo te cipele svojo pot iz Amerike v Evropo. _______ | Nnrodno gospodarstvo. Osldaja cepljenlh sad n ill drcves po znižanih cenah. Vodstvo slovenskega oddelka de žflne kmetijske sole v Gorici. odda letos kmetovalcem Goriško-Gradiščanske 2500 svdnih drevesc po znižani cenah in sicer: i iablan, češenj, čeSpelj, hruSlc. breskev in ringlotov. Jablane. visokodebelnate po 16 vin. ikakih 400): jablane poldebelnate po 12 vin. (kakih 150) : čeSnjo visokodebel- ; natp po 16 vin. (kakih 700) : češnje pol- | debelnate po 12 vin (kakih 50); hruške j cepljene na divjak po 20 vin. (kakih i 600); hruške eepliene nn kutno po 16 vin. (kakih 200); breskvr* cepljene mar- jane po 16-20 vin., česplje cepljene na marjane po 12 16 vin.. Hnglote cepljene j na marjane po 12 U: vin.. vseh skupaj \ 450 Razdelitev se vrši v razmerju s Št^vilom j drevesc in prosilcev. Oglase na dopis- | nici j'1 doposlaM vodstvu do 10 novem- bra t. 1. Na to obvesti vodstvo vsakterega kmetovalca z dopisnico, koliko drevesc mu je odločilo in kedaj naj pride po nje. Apno v kinetijstvu. Apno v kmetijstvu je naslov rav- nokar izšli knjižici, ki jo je spisal g. Frančišek Štupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in kmetovalec tamkaj navzlic skrbnemu ob- delovanju in gnojenja ne more priti do pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z niim v mno- gih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zbolj.šuje se krma in se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižiea pojasjnuje po- ljudno in natančno, tako da jo bo vsak kmetovalec s pridom öital. V I. delu knjižica popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen po- men ima v kmetijstvu. V II. dela pa u<5i, kako se zemlja spozna, da potrebuje a- pna, ktere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potreb- nih z« apnenje v najrazličnejših slučajih, v kakšnern razmerju je apno z drugimi gnojili, uči pomen klajnega apna ter po- rabo apna pri uničevanju kmetijskih škod- ljivcev. Knjižica obsega IV -f- 56 strani male osmerke in .jo pojasnjuje 11 podob. Do- biva se v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani ter st. a n e samo 30 vinarjev s poštnino vred. Zaradi važnosti in zelo nizke cene knjižico to- plo priporočamo. Trgovski poslovodja iš^e službe. Isti je 27 let star, oženjen. Ima spodnjo realko in trgovsko šolo. — Služno nastopi z novim letom. Prijavne ponudLe pod ,,Poslc>vodja'1 na up^avnistvo „Gorice"'. Roniarjeni na Sv. ( ka- kor v drugih kavarnali. Velika zaloqa qotovih oblek vsake vrste m vsake mere. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ^/^\L) (S^f v Gorici, Vrtna ulica St. 26. „^--------.----^ Blag, grosp. h GatbrfjelPiccoli, B lekar, P dvorni zaloznikXj.svct. papcža I v Ljubljani. 1 Potrjujem pprejem ste | kienic Vače finkture s- P šelodec, katero moram M---------" najtopleje vsakomur pri- I poročati. kajti rabim jo že od leta 1 j878. in zmiraj mi je kot izborno \ neluihjoče zdravilo služila pri želo- \ die nih in crevef-nih bolznih. I Krmin, 13. maja 1897. # Miroslav Leitiier I c. kr. davčni blagajnik. I Z uporabo Vašeizborne tinkture tea zelodec sem resen skoro dve > leti trajajoče želodčne bolezni ter I sem popolnoma ozdravel, kar z lakhi> I vestjo potrjujem in to tinktuvo za \ želodec le priporočam vsem, ki trpe I na želodčni bolezni. I Strasoldo (Primorsko) 6. marca 1898. I Karol grof Strasoldo. 1 Se prodaja v lokarnah v Gorici, Tolminu, V Trstu, Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Krojaška mojstra Cufer & Bajt v Gorici, uiica sv. Antona St. 7 v hiši g. J. Kopačapri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne oblekc 2a možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporocata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa 6. duhovžčini in nčencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. V mirodilnicah ftNTON [yjAZZOLi (iorica, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično eiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Organist so isro za Podbnlo oh Raci. To- ! tivlmi poilatki izvcjo so v žnpnišrii. ; /> 11 ]> 11 i urad v lNxlbnlu. 19. novembra 101)2. ______________________________________I ooooooooooooooooo 000000000000000 c o c o I „Centralna pjinica" f § v uonci, § o • o § registrovana zadruga z omejeno zavezo. § ^ sprojoina hranilne vlocje, katorr o- § O brostujc po 4'^ po In 111 <>s 0 0 11 o; O g , iu'V/(lig(u>m> ubrcsli [-ripi^uje komv leta ° O 1 h glavnici. Rentni davck plaÖuj«1 poso- o o jiluic;i sama. § c Dajo posojiln udom na oscbni § o| kredit po 6°/,, in na vknjižb«) po5'''„. o § Sprojenm člane i gl;i v ni mi d »»- §J O lt>ii po 21K) K in z opniviln imi oj i| (i.'lcii po 2 K. §! g! Olvarja «ilanoin tokot1«- raöuivc, oj o '• katon1 ol>rcst\ije po dogovoru. Za nala- o g game in vr»danji> so na razpolago po- j g j 0 ložnict1 c. kr. poätno hranilnico, tako (ia o ' 9 I jo niogočo poslali donar broz pošlniti °, I c gtroškov. ö I c o c Uradne ureso vsak delavnik od8- 12. . o 1 ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih § c tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturini 9. o o v o c__.....__________ . . o oooooooooooo ooooooooooooooooooo ° Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hisi) pripnroca Oastiti duhovsuini in shivnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnoga blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomin^o, Java, Gejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. An^Ho, Korl'Ci istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju j Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3 4, 5. \reč vrst riža. MiljsveOe prvo in drille vrste, nmnreč po Vs kila in od 1 funta. Testenine h tvornice Žnidoršič «S Vulenčič v II. Mistrici. Zveplenkt; družbe sv. Cirila in Rlotoda. Moka iz Mujdicevga , mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v . Ajdovsum. \rs»> bla^'O prve vrste ! Po posli se razpošilja v /nbojčkib najniu.nje po b K^. na vse krajc. Jakob Miklus, tr^ovoc z Icsom in opoko, zaloqa vsakovrstnepia Inlo.uu in rnohke^a knroškotra in knmjske^a 11>s;i ter [)ohištva, rakrv (tru^), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadjo vsake volikosti. kakor tudi krat- kočasnih iger sluvenskih ..l>Iari- janic' t. j. licuih in tppežnih niiz iz trd krajo avstro-cgersko inonaihije v sodili od 5(5 litrov naprcj. Na zahtovo poäilja tudi u/.iircc. Cene zmerite. Posirežba poütena. §)' '"'"J ~"K I Anton Pucelj i priporoea svojo I brivixieo v G[oriei I na Travuiku, in i I brivsko podriižnico ] 7) ulici Tre Rč, iö. Y ¦ Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" Gorica, Gosposka ulica st. 7 Prijjoroča se v to stroke npadajoce kakovosti bla^a za bllžajočo «e letuo dobo, kakor: vohie, yerkal, satin, batist, zephir svile, «vil«» zo prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, pique luknjasti. Mo/ka sukna po vsaki eeni v veliki izberi. Nadalje ima bojjato zalo^-o preprog, prcgriujal, zaves, j biaga zn, mobilje, platna, Chiffona, ruKkega platna, KiUMppovega platna, ! hlačevine, voluenih odej, kovtrov, srajc, bomliaževin, /epuih rut itd. Qospode opozarja na iaborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeuo, dokler je še aalogo. Pcd perilo spada sledeče: bele srajee z barvanimi oprsniki ovratniki, zapestnice, nogaviee, srajee za hribolazee itd. == Vse po najnižjih in sfalnih cenah ? ===== ' Na željo se razpošiljajo uzorci pcštnine prosti. . ^JŽ>S_________________________fz^^Wrfrs-z_________________________^VnF ^ TISKA: Časopise - - - - Knjlge...... Diplome..... Trgovske račune Cenike ..... Vabila zaveselice Pisma s firmo - Razne etikete - - 1.1. d. I NARODNA = I = TISKARNA v GORICI t prevzema vsa v tiskarsko - stroko spadajoöa dela in izvršujevmoderniinokusni « obliki po tako nizkih cenah da se ne boji nikake { 0 konkurence. ^| TISKA: « jisk. zaduhovnije Plakate..... Sprejemnice - - - Računske sklepe- Pobotnice-------- Razne posetnice - Poročnice - - - - Osmrtnice - - - - 1.1. d. i» i» ti hi » »i tiMi Št. 85. V Goriw, v solwto dno 25. oktobra 1902. Letnik IV. l/hnj:i vs.ik ton'k in moImiIo v LimImii «.I, M. in i |,iTil|»«l«liM' /..-l MH-sio rr nl, :j iiri |»«.|M»liiii«' '-'i 'I"'-'1'«». Ako piKlc n:il;i diicvii I'r.'i/iiik i'"l(1 (|;tn l"-(-.| ob U. v.vvčvr. Slan«' |m|.»Sli|.n'j«Mn;iii;ili v Gorici tin dor» IiOHiIjJi.ii n'lol.'lm. K K., l,(>lMO 4 K. in cctrll.'l..«, 2 K. l'rociiijü *•' v (uiiici v loi);ik;in.;i h S • I, w ar z v Solskih 111i<*;x11 in .1 • * I — lernitz v Nunskili ulicah po 8 vin. ^^^^^ ^¦¦iHV^^BV ^^i^^ w^«w»— <^^gg^^- *^^^ViV ^i^PV^P^V (V(MVriio I/tfanjM i____________________________________________________________________________________________ Ur«*(lnihtvu in upravniitvu te nahajata v «N a r o d n i Mikarui», ulica Vettiirim h. *t. W iJopiio jt- nasloTiti n» uredniitTü, oblate in naroČMiio pa na uprarniitTO «Goricf». Ogl&ti «e računijo po pttit- tr»Uh in kicer ako ua tigkajo 1-k/at po \'i vin., 2-krat po 10 Tin., S-krat po 8 Tin. Aku se »«čkrat tiikajo, raia- nijo se po pogodbi. Izdnjatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maruiic). Nemški cesar in turski sultan. Anpiracije tsenem^ke ,.realne po- jjfike" v Orijentu so zn&ne in '0 Lake, da bi zamogle vznomirjat.i na Vzhodn interesovano države; v resnici pa vzne- mirjajo turške diplomatske kroge in ne nianj sultana Abdul llamida samega. Po- slednji je namrec jel uvidevati, kam ga. jo zaneslo „menško prijateljstvo1', ki j« najboljc označeno v nemäkega cesarja porcelanastih s e r v i a i h, kot ob- ligatneni daru vsem onim viadarjern, ka- terih naklonjenost naj bi Nemčiji za- gotovile kot porcelan razdrobljivo ,.nemsko prijateljstvo". Sultan Abdul Harnid, in njegov di- plomatski zbor že dlje časa z neza- upanjem in skrbjo opažajo naraščajoče ,.turkofilstvo" v Nemčiji. To turkofilstvo nemäke diplomacije in trgovsko-političnih krogov nemških, seveda ne izvira iz simpatije do turškega turbana, jednako kakor ni nemški cesar šel pred par leti iz ljubezni do sv. vere v Palestino prevzemat protektorat nad tamošnjimi nemškimi „kristjani". Saj so takrat vsenemški listi na glas vriščali o velikanskih pridobitvah — nena verskem, Bog varuj! —marveč na gospodarsko- političnem polju v Orijentu, tako glasno namreč, da jih je neprevidneže, pruska vlada morala prijemati za dolgi jezik. Dokler Vsenemci niso pmatrali za dogovorjen svoj politioni načrt v Mali Aziji, tako dolgo so molčali in mešali ätreno med narodi na Baikanu; nemäki CPsar je sklepal osebne zveze s turškim sultanorn, se mu hlinih le kot dobrega zaščitnika nemških vernikov v sultanovi državi, vernikov, ki ne kanijo češ nič slabega, a tako pod roko mu je izvil koneesijo za bagdsdsko železnico in nekaj iradejev v prilog nemški špekulativni podjetnosti. Ko je turäko nasilstvo igralo krvave orgije med balkanskimi Slovani, bili so nemäki diplomatski krogi oni, ki so za odrom ploskali vihtenju krvavega handžara, mesarjajocega po slovanskem in krščanbkem mesu; ko je sultanova vlada izdala parolo, da neusmiljeno iz- trebi 300.000 Armencev, ko so se na bregovih Bospora vršila straäna klanja armenskih kristjanov, ob katerem se je zgražal ves civilizovani svet, — takrat bila je nemška diplomaoija na čelu a svojim cesarjem, ki je pritrjevala tern grnzovilostim iz preracunjenega laskanja turški krvoločnosti in iz ozirov na svoje gospodarsko-politične namene. VsenemSka poiitika (!obro ve. da joj je nevarcn vsak d<3laven in zaveden narod na Vzhodu kar so Armenci v polni rneri, le lenega Turka, da se jej ni bati. Zaradi tega je molčala k iztrebljenju ondotnih kri- stjanov, vodeča le svoj samopa^ni cilj. Da! Ko je meseca avgusta 1896 tekla v rekah armenska Kri po ulicah ca- rigrajskih, takrst je pošilja! nernški cesar turakemu sultanu darila, svoj razdrobljivi porcelan..... Turc'ija je smatrala Nemčijo za svojo najboljšo zaščitnico nasproti ,.nenasitni'1 Rusiji, in nem.ski cesar je bil sultanu naj- boljse jamstvo za obstanek njegove trhle oblasti v evropski Aziji. AH časi so se spremenili. V Yildic Kiosku so začeli z grozo spoznavati, da je to nemško prijateljstvo postalo p o 1 i p, ki koče „bolnemu možu" (Evropski Turčiji) izpiti še zadnjo srago življenskega soka- Naseljevanje nemškega ljudstva ob reki Jordan, nnstop nemške prometne politike v Carigradu in preplavljenje vse Male Azije z nemškimi agenti dvomljive vred- nosti je moralo konečno odpreti oči tudi lenemu Turku na njegovem mehkem di- vanu, d* mu je zastal opojni dim v turški pipi. — In turški sultan si je jel prepovedovati nemško prijateljstvo, prepovedal je vsem svojim podanikom prodajati zemljo nemškim agentom in za- jedno jel spoznavati, da je vedno še bolje iti z resnobno Rusijo nego pa z zvijacr01 in lačno Nemčijo. Obisk ruskega j velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča v , Carigradu, njega prisrčni sprejem od | strani sultana in slavnosti v prelazu Šipke, pri katerih se je skrbno izogibalo vsakemu izzivanju Turčije — to so pre- cejšnja znamenja, da je Rusija na dobrem potu, da izrine Nemčijo od svoje „turške žrtve". Üd tega časa so tudi jako vtihnili nemški glasovi glede politike v Orijentu in Turčija nima niti resne volje, da zatre macedonsko gibanje, ki je precej nev- šecno berolinski diplomaciji, t. j. onim nemškim krogom, ki bi ne hoteli katerih koli spremoml) na ßalkanu v atalrio zboljäanje slovanskih narodov. Zaradi tega ho se tudi protivili res or mam v ev- ropski Turčiji nemžki zastopniki pri haiki mirovni konlerenci in se berolinski po- liliki isto tako še danes z vso ailo \iiiib.']o izpolnitvi Olann 23 berolinske pogodhi1, ki garantira zboljšanje položaja macftdonskih Slovanov pod patronanco Kvrope. Tako sc je Nemčija t istini po- kazala pO|>o!noma sebično in nezanesljivo držav^) v evropskfrn koncertu, kateri so njeni inleres'- celo nad življenjem sto- tisočev nedolžnih kristjanov, — da celo nad oijstankom one Turčije, kateri je hlinila svoje prijateljstvo. Te dni je obelodanil pruski pastor Naumann po- litieno bro^nro fnem^ki pastorji se smejo vtikati v nolitiko in ^elo v veliko po- litiko, proti tomu no zinei^ naši talmi- narodnjaki nikdar besede!) v kateri odobrava pniitiko tur^kega sultana, — ali taki in jednaki pojavi gotovo ne pri- dobe vpč srca Abdul Hamidovega, ki je spoznal v priiateljstvu nemškega cesarja samega le politično šah-igro in to spo- znanje je. neglede na turško smrtno sov- raštvo na^proti krintjanom Slovanom. ve- like vafno^ti za bodoče politične od- nošaie na Vztoku. D opi si. Iz Cerkna. — Elementarne ne- zgode, posebno pa slana, toča in nalivi, množ^ se pri nas od leta do leta, vedno bolj uničujejo naše poljske pridelke, od- nažajo zemljo z njiv in pokončujejo naše travnike z nanosi kamenja in gru- šča tako, da pri naa raste beda od leta do leta ter sili naše ljudstvo k izselje- vanju. Tudi h^tos so napraviie take ne- zgode mnogo škode pri nas, vsled cesar se je čutilo naše županstvo prisiljeno se obrniti s to-le proänjo do alr.vnega de- želnega odbora : „(Jdano podpisano županstvo je vložilo vže v tekočem letu proänjo r zmislu tamo-šnje okrožnice za podporo iz državnih sredstev na^iemu po zapored- nih elementarnih nezgodah hudo zade- temu ubožnemu hribovitemu okraju. Ne- zgode pa še čedalje huje nastopajo, se vrste ena hujša od druge ter prete okraj opustošiti in revno Ijadgtvo potisnrti ˇ največjo» bedo ali pa je prisiJilJjLji- aelitvi. ¦• »i^^^ Dne 2S. juliju t. 1. je maltfoe vet prvi pridelek žitn pobrala huda toča; radi tfga' je tudi zo. c kr. davčna oblast odpisala za davčne občine liuko^o, Gorje in Jesenico po */*, z* vse ostale občine tukaj^njega županstva pa '/, (polovico) popusta pri izravnib davkih na vseh poljskih pridelkih. V noci med 17. in 18. avgustora t. I. se je pojavil zopet po vsem župan- stvu strahoviti naliv, kateri je opustoäil mnogo rodovitnega polja, razdrl in po- kvaril je vse ce.«tf», občinske kolovoz© in poti. Županstvo je dalo takoj po zapri- seženih cenilcih preceniti škodo, priza- deto po omenjenem nalivu. Cenüna ko- misija je cenila 3kodo poplave njiv. trav- nikov in vsadov zemlje posameznih po- sestnikuv na 3055 kron; poškodb»» pri občinskih cestah in poteh pa na 6350 kron. Kakor je uničila toča in naliv prv« poljske pridelke, tako je zopet zgodnja slana dne 21., 22. in 23. septembra t. 1. popolnoma uničila zadnje pridelke, kakor turšico, ajdo in sočivje. Žalostno za kmeta trpina. ko ma je trudapolno delo celega leta vničeno. Z obupnostjo zre v prihodnost, s čim naj preživi sebe in svoice, ter s čim naj svoje njive prihodnjo spomlad zopet po?eje? Izseljevanje v tujino se čedalje bolj množi. Naj bolj delavne močiso prisiljene si iskati zaslužka v daljni Ameriki, na Pruskem in po dmgih krajih, da prežive sebe in svojce. Že v tekočem letu izdalo je ttikajšnje županstvo 326 novih potriih listov in domovnic ; ni tedaj čuda. če doma na kmetiji vedno bolj pomanjkuje delavnih močij in da kmetijstvo naza- duje, saj je ravno množeče se izseljeva- nje ono zlö, katero preti spoginom kme- tijstvu in vsem kmetijskim panogam, ako vlada ne priskrbi v domačiji revnejšim slojom vsaj kak mali zaslužek. Udano podpisano županstvo ponižno prosi, da blagovoli slavni deželni odbor udano prošnjo visoki vladi predložiti in priporociti, da prihiti z izdatno državno podporo na pomoč, bodisi v nakup se- L1STEK. Sobotno pismo. (Pise Homunculus.) Gospod urednik! Byronovega Maz- zftppo poznate? Dobro. Potem tudi veate, da so ga privezali na hrbet kavkažkega žrebca, ter ga pognali čez dm in strn, čoz goro in plan . .. Tegakavkažkega žrebca in Mazzeppe sem se 3pomnil, prečitavši nekatere du- ševne proizvode znanih novinarskih ta- lentov v „Soči" ätev. 109 od 18. t m. 2e večkrat sem čui govoriti pametne mož6 slovenske, da vsa „Soča" ni vredna, dr. o' jo — kravi na rep obesil, k temu pa sem se domislil, daje „Soča" pač vredna, da bi jo na rep obesil, a ne kravi, mar- več kaki čiški muli ali brkinskemu oslu, a na hrbet teh živalic pa sta vredna, da se ju priveže: njenega lastnika in njenega „odgovornega" urednika, tor se ju požene z bičem čez dm in strn ka- kor dva — Mazzeppe ... In v duhu ju vidim, osla in mulo namreč, kako drvita bovje ... JNo ! bas pred oči trentarskega vikarja Abrama, kakor češ : zdaj pa sodi, kdo od teh bolje zasluži četirinožni na- slov: ona, ki sta privezana, ali ona, na katera sta privezana? Ko pa razsodnik pogleda v „Sočo" štev. 109 od 18. t. m., visečo na repih osla in mule, izreči se mora v prilog — privezanima . . . ut II- gura docet! Kajti v tej številki je to- liko dokazov o z odliko prebitih izpitih v oslo- in mulologiji omenjenih Četiri- očnikov, da bi moral vikar Abram še po vrhu vzklikniti: Na veselje naše Vse aa svetu skupaj paše ! No, oglejva si pa g. urednik Še midva pobliže citirane duhovitosti v „So- öiM ätev. 109 od 18. t. m. Tu „pade v oči" posebno Gabrščeklijada „Klerikalni prvaki med ljudstvom". Z naporom osla, ki loze z na hrbtu si privezanim lastni- kom „So, ako bi On prišel v svoj ,.di- plomatski element". Rajti dr. Tuma bi bil že davno n^redil konec krize v avstrijski politiki. On bi pometal z minialri in jih prestavljhl kakor „keglje", zistem na Pri- morskem pa bi premenil že 3 tako lah- koto, kakor svojo srajco, ako jo pre- oblečevsako nedeljo; — itali- jansko večino v goriškem deželnem zboru bi s „silo svoje orjaäke volje'' stisnil, kakor bi bili italijanski posianci sami limoni in bi napravil iž njih — manj- ä i n o, — kar pa je še največ: At, Tiima Ki Ki I * a rlairnn rlnonu I nflandbo men a, ali pa z denarno podporo za po- pravo in zsradbo novih občinskih ceat, da revnejše ljudstvo dobi doma kak skro- men zaslužek v preživljenje sebe in dru- žineu. ______ Politiöni pregled. Oržavni zbor. V torkovi seji poslnnske zbornice je ministerski predsednik Körber predložil zak^ski načrt clode pijaneevanja. Vse- nen.ec Iro je inteipeMral glede postopanja nadsvefnika Fona pri kazenski razpravi proti Staudšngerju v Ljubljani. Povod in- terpelaciji je da je nadsvetnik Fon pri tei'abravnavi dal prečitati pismo nad- vojTode Ernestn, v katerem je reeeno, da nadvojvorla svojega psa imenuje Iro. Zbornica je potem razpravijala najprej o nujnem predlogu g'ede ustanovitve ma- loruske universe. Nujnost je bila odklo- njena. Glusovali so zanjo samo Malorusi, Čehi. Jugtslovani in socijalni demokratje. Na. to je priiel na vr-^to nujni predlog zastran uredbe jezikovmga vprašanja v Šleziji. Po prceitanju raznih interpelaciji. med katerimi je bila jedna stavljena za- radi prenapolnjenih prostorov Hšje teh- niško sole na Dunaju, a druga zaradi izgrcdov pri kostituiranju oloniuske tr- govske zbornice. nadaljevala je v sredo poslan?ka zbornica razpravo o nujnem prediogu poslanca Hruhyja in tovarišev, glede jezikovnih razmer v Šleziji. Hjf- mann izjavlja, da so Čehom ne gre za enakopravnost, iiihpvpč bi le radi izgnali nemške uradnike iz Šlezije in prišli ondi do gospodstva. Za njim je covoril Dyk, katerega so pa v enomer motili sociialni ilemokrati in nemski nacijonalci, ter Čehi, ki so mu očitali, da je dunajske Gehe I rodal krščanakim socijalcem, da bi g!a- soviili z njimi pri volitvah. Glavnim pro-govornikom je bil iz- voljen pos. Lindner, proti pa Daszynski, ki je izjavljal, da narodnostna borba ne bo prej konea.ua, dokler se ne odpravijo volivni privilrgiji. Za njim govori S^hnal češki, kar razburja Vsenemce, posebno podlance Giöcknerja, Schönererja, in Btrgerja, ki kriee, dn si kaj takega ne dovoljuje. Čehe paženo z ušivci. Radi navstalega uemira podpredsednik Kaiser prekine sejo Po otvoritvi graja Bergerja. Selinal zopet govori češki in konča mej živahnim odobravanjem čeških poslancev. Za njim govori Hiuban V7 tej seji je prišio rned Č>hi in Nemci do burnih prizorov, in le po.-re- dovanje zmernejših českih poslancev jo preprecilo pretep. Govor Dykov ,;e motil Eldersch z medklici in mu očital, da je kot Č>h pomagal dunajskini kršeanskim socijalcem Üyk na to repiicira ter napada vlado zaradi sislemalicn; germanizacije. Albrecht (nenirika ljud.jo nadomestni reservisti v stalno vojaško službo Deželnozborske volitve na Moravskem. Hazmerje med Čehi in Nemci v Mo- ravskem deželnem zboru bode po sedanjih deželnozb^rskih volitvah ostalo skorai ra^no ist<^ kakor pnprej. Le v sknpini mest so Cehi odvzeli Nemcern jeden mandat. Poprej je bilo v tej volilni ?kn- pini izvoljenib 19 Nemcev in 12 Čehnv Pri sedanjih volitvah pa p<» Nenici zrnapnli v 18 volilnih okrajih, a Gehi v 13 Mo- ravski deželni zbor štejft vsega skupaj 100 poslancev. Nemei jih imajo z usta- vovernim posestvom vred 49, Gehi pa 45, vračunajoč dva virilna glasova. Šest po- slancev iz veleposestva pa pripada k ta- knzvHni srednji stranki, ki pa v narodnih vprašanjih glasujejo ve^no z Nemci. Nemška brutalnost. V Bielskem, v malem mestecu av- strijske Šlezije živi kakih 1700 prebi- valcev. Po večini so ti prebivalci Nemci. Ali mnogo je tam hidi Poljakov. V tern mestecu so si sezidali poljski delavci svoj dom. Ta dom nameravali so v nedeljo odpreti slovesno in povabili so v ta nnmen tudi drnge Poljake. Nemci, ki menijo, da nima na svetu nikdo drugi pravice do obstanka nego oni, smatrali so to slavnost za provokacijo. Zato so pa napadli poljske goste na kolodvoni in v me^tu z gnilimi jajci ia b'atom ter nekatero ranili celö do krvi. K«j ko bi se prepotentnim Nemcorn zgodilo kaj takrga pri nas v Gorici ali pa v Trstu, ko prirediio ti Ijudje kak izlet ali pa kako slavnost in se pri ti priliki vedejo v^dno jako izzi- vajoce, četudi niso ti Ijudje pri nas av- tohtornno Ijud^tvo, kfikor so to Poljaki v Bielskem?! Ali h; bilo tu krika in vika o barbarstvu. N'-mcetn soveda mora biti pa vso dovoljeno. Ako pa menijo, da bode to vedno tako *o jako moti'O Francoski ministerski svet. Francoski ministerski svet <*« je bavil te dni s skupno pritožho 72 franenskih škofov, naporjfano pr ti vladni polililci glede kongre>;aci.|skih žol na Francoskem. Ministerski svet je sklenil, da se ziične proti škofom dhcinlinarno postopati. Ka- kor sevidi, so zaceli Franeozi spet noreti Macedonsko gibanje. ,,Wiener Algemeine Zriitting*' priob- cuje pogovor nekega svojih korispodentev katerega je imel z nekim odličnim diplo- matom. Po sodbi tega diplomata, napravi sneg, ki je zapadel po Macedoniji gotovo konec revolucijonarnemu gibanju v Ma- cedoniji, a to le dokler bo trajala zima. Ni pa niti dvoma, da v pomladi nastane vstaja širom cele Macedonije. Vstaši do- bivajo pomoci iz Bolgarije. Bolgarska vlada se jo sicer pošteno trudila, da bi zabranila bolgarskim četam prehod v Ma- cedonijo. V ta namen je pozvnla celo pod orožje reserviste treh prvih letnikov, pa zai^an. Saj je pa tudi nemogoče za- braniti popolnoma Bolgarom prehod v Macedonijo, ko je vendar meja raed Ma- cedonijo in Bolgarijo dolga več sto km. katerima krpa dr. Koerber kakor Odise- jeva žena Penelopa na svojera prvem „balisu"' . . . Kar torej vsi gori omenjeni poli- tični veljaki ne zmorejo ob dolgotrajnem trudu, t. j. da ne morejo sp-emeniti sov- ražnega nanri političnega toka, to vse bi dr. Tuma storil z enirn mahljajem. A še več bi dr. Tuma storil. On bi bil kot državni poslanec na Nabrežini izstopil in bi bil v svojem velepriznanem av- slrijskem patrijotizmu in še bolj priznani — dinastični zvestobi tržaške „cesaričine izgrednike" nagovoril takisto veličanstveno in vladarsko-blagodušno- frazeprazno, kakor zna jedino le vladar države — pardon jedne ceie „politične stranke" : „V e s e 1 i rn e, d a s t e p r i- šli, v tern vidim jamstvo, da ste vrli patrijotje — hočem se za- vzetizaVaše težnje in le še dalje izgredujte in nič se Vam ne bo zgodilo, jaz Vara vse i z- ravnaminako specijelno po- trebujete zagovorniätva, le obrnitesename, jaz itak vse pravde dobim itd.. . ." To bi se ne kati, da mine „Čas odmora". Nekaterisopa dejali, da bi bil za kaj tacega še bolj sposo- ben A. Gabršček, ki je že vajen „izstopati" na kolodvorih iz I. in Ii. razreda. On bi se bil z „izgredniki" „terneljito pogo- voril"', ako pa bi mej tern časom že tudi potekel „čas odmora", dvignil bil bi samo svojo roko in vlak bi se moral zopet ustanoviti, pa če bi bila tudi de- setkiat temu nasprotna „želja ljudstva", vozečega se v vlakn. To svojo moč, pred katero se tresejo vsi kondukterji in vla- kovodje, je baje z vspehom pokazal na neki kraški postaji o priliki časnikar- skega shoda . . . In kaj hof-ete še več, g. urednik? No, na „latifandije" in na „olajäavo davčnega bremena' se tudi oba baje prav dobro zastopita, kajti z „latilunda- rijo" je „Sočau priäla v „maslo" pri so cijalnih demokratih. a dr. Tuma se je za olajšavo „davčnega bremena" našemu kmetu znsluženega storil v dež. zboru s svojim znanim glasovanjem v prilog — „naprednim" krčmarjem. Ali da ne pozahim : svojo moč in „te?no zvezo z železnico" je pokazal obratno vodstvo židovske južne železnice inoralo reportirati o številu voznih list- kov, ko so se izdali za romarje na Sv Goro, o kateri priliki je okroglih 10.000 K prišlo na škodo — „Narodnega sklada". Apropos, Sv. Gora ! V nekem dru- gem produktu „Sočinih" duhovitosti opa- zujem tudi hude konkorenčne krče nje- nega lastnika puncto ,.slepe pokoržčine1 našega ljudstva... V okrajni učiteljski konl'erenci pa se je vršila „slovn.sna ma- nifestacija zavednega (sic!) učiteljstva proti klerikalnemu terorizmir'-------„un- ter deutscher Flagge". Ako Vas, g. urednik spornnirn še „š k a n d a I o z n ega švi ndel na" dr. Pupovaca z Dunaja glede njogovega čast- nopa obČMnstva v ŠkoHčih na Koroškem, katera „afera" t«ko nekako sumljivo spominja — dr. Treotovega častnt<> ustaše pod vodstvom usta- .škega gon(M'ala Matosa pri La Victoria popolnoma pnrazile in da je revolucije s tern konec. To pa ni resnica. kajti poraz ni bil popolen in intaie še ni konec. Castro ima le M00, IVlatos pa vsaj 6000 vojakov. Kazert tega ima Matos pristaše po vsi'j ile/eli. Boj med Venecuulo in Kolumbijo se je zat'el v juliju 1901. Cistro je bil opetovano tepen Matos se je dv;gnil proti Gastru koticem I. 1901 ter priboril vec velikih zmag. Zadnji poraz Matosa ni odločilen in so ustaja proti nasilnemu in krivičnemu Castru nadaljuje, dasi imn vlada sedaj mesto La Victoria v oblasti. Domače in razne novice, Imeiiovanje. — Gast. gosp. Peter Sorli je inujnovan za vojaskega kaplana II vrste v reservi. Umlrovljenje. — Poštarica v Se- žani gospodična Euleni ja Mahorčič je na last no prošnjo umirovljena. Odlikovjiuje. — Nj. Vel. cesar je podelil zapovednikn lukajsnjega pe.špolka št. 47 polkovniku gosp Hugonu pi. Leebu red železne krone 111. vrste. Umrl je v noči od četrtka na petek tukajšnji hišni posestnik in lastnik tiskarne g dr Eduard Seitz v 72 letu svoje dobe. Za „Šolski Dom" prejelo uprav- ništvo: J G. v K. 10 K (ravno toliko za „Alojzijevišče"); starešinstvo v Medani zložilo na rojstvo Njegovega Viiličanstva cesarja 8 K 60 vin ; sorodniki p 'kojnega Ant Saksida v Dornbergu rnesto venca na grob nabrali 5 K; Josip Mašera, vikar 40 K. Presrčna hvala! Sankcijonlraii xakou. — „Wiener Z-Mf.ung" javlja, da je Nj. Vel. sankcijo- nral načrt zakona. vspreiet o«! deželnega zbora goriškega, s katorim se uvr.šča v kategorijo konkurencmih cest tista ceslna črta. ki se pri Dol)>avi odstr;mja od kon- kurenčne ceste Št. Peter Dornberg in vodi do državne ceste pri Ozeljanu, in ki se oddelja od Sv. Lucije do sole v Šempasu. Zaduja beseda v tiskovni pravdi lustnika „Soče" A. Gabräeeka proti n; šemn od^ovornemu ureduiku Jo- sipn M.irušiču zaradi razžalen.ja časti. — Kakor je znano je tiskar in lastnik „Soče" A. Gabrsček tožil nasega od- govornega urednika Josipa Marušiča, ker je naš list 3. aprila 1900. na „Sočino" izzivanje priobcil notico, v kateri je bilo rečeno: da so bili v blagajni „Goriške ljudske posojilnice" neredi, ko je bil Gabršček tam blagajnik. Pri porotni obravnavi, ki se je vršihi dne 1. decembra 1900, bil je naš odgovorni urednik obsojen na 200 K globe in na poplačanje vseh pravdnih stroškov. če tudi je bilo popolnoma do- kazano to, kar je trdil naš list. Ker so se pa poleg tega pri ti porolni obravnavi vräile tudi lbrmalne nepravilnosti, uložilo je naše zagovorništvo pri najvišjem sodnem in kasacijskern dvoru na Dunaju pritožbo ničnosti. Ta pritožbi ni^nosti je bila v res- nici tudi uslišana. Vsled lega je bila o bil;. pa lako no- utrmeljena, da jo jo najviši sntlm in kasacijski dvor na ^»"»i11 v SV(}!' n(-- javni seji P° zaslišanju c. kr. goneralne prokurature kar ä limine zuv^l, kar nam dokazujo (»illok zgornj imemvunega na.visjega sodišča z due 1. oktobra 1902. St.'12OI2, ki je hil nasemu odgovornomn uredniku Josipu Marušiču dostavljen vče- raj po pošti. Zdnj so vendar nam no bode rogal tiskar in lastnik „Soče11 A. Gabrsček, ako kostaliramo, da je s to zadnjo besedo v njegovi tiskovni pravdi proti nasemu od^ivornemu uredniku ko- jieeno vendar !o pravica zmagala, in da je nasel on to kar je iskal. Tiskar in lastnik ,.Soče" A. Gnbr- šček piše o stvareh vedno lo tako, kakor mu kaže. Tako inu je tudi kazalo, da je pisal, da bode gotovo ovržena tudi ta razsodba in zagotovljal je, da pride cela ta zadeva še tretjikrat pred porotnike, to pa ne v Gorici, pač pa kje drugje. Mož naj bo vendar zadovoljen, da je stvar dokončana. Ali se ni mar naleklo vže dovolj stroškov, ali bi jih hotel pla.- čati še več nego jih bode moral sudaj! Dr. Šusteršič v smrtni nevar- nosti. — 0 hudi nesreei, katera se je pripetila gospodu dr. Šusteršieu, ki se je hotel podati na shod, katerega je prire- dila v nedeljo v Kostanjevici na Dolenj- skem, narodno-katoliška stranka, posna- nemo iz „Slovenca" to-le: Včeraj bi se hila skoro zgodila stra- hovita nesreča. Le malo je manjkalo in dr. Šusteršič bi bil na poti na kostanje- viški shod žrtvoval svoje življenje. Dr. Šusteršič se je predvčerajšnjim s popo- ludnevnim vlakom pripeljal na Videm, da se odpelje z vozom v Kostanjevico. Ž njim je bil tudi poročevalec „Slovenca". Na Vidnm ni bilo na kolodvoru nobenega voza pripravljenega in tudi vozovi z Vidma so bili vsi z doma. Končno sta dobila nekega kmeta. ki se je mudil na Vidrnu s svojo kobilo in voziekom. S tem vozom sta se na to odpeljala, a takoj se je pokazalo, da je mlada kobila izredno plašljiva. Že pri krškem mostu sta morala dr. Šusteršič in poročevalec stopiti z voza, a naposled sta vendar, ker se je na shod mudilo, zasela vnz. Komaj nekaj korakov naprej pa se je kobila splašila. Poroče- valec „Slovenca" je hitro skcčil z voza bre?. poškodbe, isto je hotel storiti dr. Šu- steršič. V tem hipu pa je zbesnela žival skočila nazaj in prevrnila voz na dr. Susferšiča. V divjem diru jo je ubrala najprej proti Krškemu in v 1 e k 1 a dr. Susteršiča, katorega noga je bila zamotana pod kolo, nad 6 metro v naprej. Vrlikanska nesreča je bi!a neizegibna. To se je zgodilo vse s tako hitrostjo, da je bila vsaka pomoč samo v božjih rokah. Tik pred križem poleg ceste se je naenkrat voz pretrgal in zdivjana žival je samo s prednim delom voza bliskoma dirjala proti Krškemu, dr. Šusteršič pa je ostal z zadnjim delom voza na mestu. Od vsen strani so hiteli Ijudje na mesto nesreee. Na čudovit nacin je ostal dr. Šusteršič živ. Prvi trenoiok se jo mislilo, da je zlomljena desna noga. Dr. Šusteršiča so prepeljali v krSko bol- nišnico, kjer sta bila gospoda zdravnika Gallasch in dr. Karserberger takoj na mestu, ter sta konstatirala, da noga ni zlomljena in da ima dr. Šusteršič samo močan udarec na nogi, vsled katerega kakih 14 dni ne bo mogel izvrševati svojih poslov, da pa je sicer izven vsake nevarnosti. Dr. Šusteršič bo moral za nekaj dni ostati v krški bolnišnici pod požrtvovalno postrežbo usmiljenih sestra. Ob vsej nesreči se torej more govoriti le o izredni sreči. Ako bi se voz nakrat ne pretrgal na dva dela, bi bil dr Šu- steršič brezdvomno izgubljen, ker bi nihee ne mogel ob pravem času ustaviti zbe- snele živali. Tako je dr. Šusteršič na uprav čudovit način ostal pri življenju. V torek so pripeljali gosp. dr. Šu- steršiča v Ljubljano in poklicali k njemu zdravnika dr. Šlaimerja in dr. Schusterja. Kakor poroča „Slovenec" sta zdravnika konstatirala, da je gosp. dr. Šusteršiču na ranjeni nogi zlomljena kost in da bode potreba za zdravljenje 30 dnij. Med raznimi odličnimi osebami, ki so izrekle gosp. dr. ^u&teršiču sočutje, nahajata se tudi min. predsednik dr. Kot.ber in kranjski deželni predsednik baron Hein. Tudi mi izrekamo na tern mestu gosp. dr. Susteržiču naše iskreno sočutje z željo, da bi kmalu popolnoma okreval. Prva kuhhijska sola v Gorici. — Vetttirini St. 9. S Solo jo zdrnžena tudi obednica, kjer se dobiva po nizki ceni kosilo in vcOerja. ObiiK'jiK' ccstc. — Po tolikib ne- prilikah in ovirah prKlo je vprašanje o gradbi ce«te od Gokgabrda do Britofa in (id Vrhovelj čez Kobališčc in Marijino Celje do Srednjfga v varno znvelje. Zna- no jc, kako se ie ;». dr. Tuin i trudil. da bi bil pridnbil vladno podporo 352000 K. namenjono tnmu pod;otju, za druge na- menc, in kako ho je trudil, da bi bil unic'il prizadevanjfi gg grol'a A. (loroninija in dr. Grcgoniic-a za to porljotje. Ponre- cilo so mu je, da je stvar sicer zavlekel a vendar ni dosegel svojoga prvotnega namona, pokopati izkrene želje obmejnega probivalstva, ki si prizadeva že od I. 1864, da bi prišlo ^o teh toliko potreb- nih prometnih zvez. Novi deželni odbor je takoj začetka januvarja zopet vzel to zadevo v roke in posrečilo .se rnu je. odstraniti vse ovire temu podjotju. Odbornik Horbuč je šel osebno v Kožbano, da bi pridobil ta- mošnje prebivalstvo za to, da bi vsprejelo in zagotovilo 10% prispevek za to podjetje. Posrecilo se inu je, urediti to zadevo v polno zadovoljnost vseh prizadetih čini- teljev ter odstraniti zadnjo oviro delu. Po tem je imela govoriti samo Še vlada zadnjo besedo. C. kr. namestništvo je pripoznalo in odobrilo uredbo dež. odbora v zadevi zagotovila 10"/0 pris- pevka kožbanske županije ter z dopisom dne 20. okt. 1902 naznanilo, da se odda delo za spodnjo cestno črlo od Golega- brda do Britofa dne 25. nov. t. 1. onemu, ki poda za to najugodnejšo ponudbo. S tern je storjen prvi korak za gradbo ceste ob Idriji; a ni dvoma, da se začne graditi v kratkem tudi gorenja črta od Vrhovelj do Kobališča, ki je tudi silno potrebna in nujna. Vse delo, ki je velike strategične in gospodarske važnosti obdrži vlada v svojih rokah, čemur ni ugovarjati, vendar bi pa opozorili naše prebivalstvo ob italijanski meji, naj samo izkoristi to priliko in kolikor Jmogoče z dnmačimi močmi delo izvrši. Obe cesti bosta stali po dosedanjih prevdarkih 440.000 K. Ta denar naj bi ostal v de- želi in v okraju, kateremu je namenien. Prebivalstvo v onih krajih jft bilo zapu- ščeno in zanemaijeno, zato je tudi siro- mašno; a sedaj ima priliko, da si pri delu kaj zasluii. Ogeuj. — V noči od četrtka na petek nastal je v Prvačini ogenj. Gorela je hiša g. Zorna št. 115. Prihiteli so na pomoč tudi ognjegasci iz Gnrice. Hiša in senik pogorela sta popolnoma. Začelo je goreti tudi v sosednji hiäi št. 116. Ta slednja hiša je zavarovana. Ni pa bila zavarovana hisa g. Zorna. Pri gašenju bila sta dva goriška ognjegasca poško- dovana. Cigan Oa^ipar Held, o katerem smo zadnjit poročali da je skočil z 30 /// visokega zida gradiščanske jetni^nice, padt. je na pod zidom nahajajoče se gnojižče. Pri vsem tem pa, da si je zlomil nogo, začel je koj groziti nekemu možu, ki se mu je hotel približati, ter motati vanj kamenje. Held je bil rojen v Po- stojni, star je 28-let in je jetičen. Poleg vsega tega pa je vendarle. kakor se vidi, pravi cigan. Izpred sodišča. — Jednajst letni Karol Gej se je dne 22. avgusta t. 1. igral ob potoku Koren s kladivom. Tolkel je ž njim po neki kameniti ploäci. Ko ga je zapazila jeden in petdesetletna me- sarica Jožefa Gregorič, lastnica omenjene kamenite plošče, tekla je k njemu ter ga ponovno tako močno sunila, da je fantič padel v potok v katerem je stala voda nad meter in pol visoko in si pri tej priliki zlomil levo roko. Vsled tega so ovadili Jožefo Gregorič sodniji in se je v četrtek vrSila proti nji ka- zenska obravnava. Obsojena je bila na 6 tednov ječe s postom. Ob jednem pa mora poplačati vse stroške namreč 10 K za zdravila 20 K za zagovorništvo in pokriti mora tudi vse bolniške stroške. Poleg tega pa mora plačati Cejevim 200 K kot odäkodnino za prestane bolečine. Suifovi sinovi. — 57-letni A. Ga- brijelčič iz Kojskega se je ob trgatvi sprl s svojimi sinovi. Ti so ga tako pr^tepli, da so očeta morali prepeljati v bolnisnico. Iz Imenjega pri Siiuirtneni se nam piše: Letošnja trgatev, katero smo ravnokar srečno dokončiili, ob- nesla se je, hvala Bogu z maltmi izje- mami na popolno zadovoljnost naših Bricev, in sicer glede kakovosti kakor tudi glede količine vinskega oridelka. Pridelali smo toraj obilo in prav dobrega vina; zato vabimo gospode kupce s Kranj- skega, s llrvaškega, Koroškega kakor tudi z naših goriških hribov, da nas kmalu obiščejo in v obilem številu. Preuričani OzdravH je oni 92-letni Mrovat iz Dobravelj, katercga so pred štirimi me-ci pripeljali v tukajnnjo bolnišnico ker rnu je strl voz nogo. Nogo so rnu morali takrat odžagati. Pro rar mi ^oriSke^a incsta — Izlo/.en jo pri tukajšnj^rn rnagistratu pro- račun goriškoga mesta za 1. 1903 V toku 14 dnob si ga ima pravico pregledati vsaki davkoplauevalec. f'ohcmiil. — Znani tat 24 letni Albert Muligntti bratranec onega liu- lifnrattija, katerega je to dni arotiral v Trstu polifijski olicijal Tiz zaradi v Vidmu doprirjošonega cerkvenoga ropa. je prestal v tukajšnjih z;iporih knzon na katero je bil zaradi voč tatvin obaojen. Kor je pa sodisč" ob jednem raz-^odilo, da se mora Buligatti po prestani kazni iztirati iz naše držav<\ sprorriljaj ga jo predvčeraišnjim neki mestni ntražink do bližnje odgonske postaje v Korminu. Ko sta prišla tja in je hotel stražnik liuligattija izročiti, popihal jo je ta hkratu tako naglo, da ga niso mogli prijeti. Proti alkoliolizmu. Vrlada je predložila državnemu zboru zakonski na- črt proti alkoholizrnu. Prodaja žganja in špiritoznih fiijač bode s tem zakonom jako omejentt. V krajih kjer prebiva pod 500 ljudij izdalo se bodo samo judno dovoljonje ah prodajo opojnih pijač. 0 SloveiiKka kuharica all navod, ukasno kuhati navudna in imenitna je- dila je ravnokar izšla v katoližki buk- varni. Peti pomnoženi natis. Cena ne- vezan 3 K, nevezan 3 60 K. po pošti 20 vin. več. Ta knjiga obsega celo vrsto navodil za najfinejsa in najpriprostejša jedila. Ker je knjiga res temeljita in ob- sežna tor potrebna vsem gospodinjam različnih stanov jo toplo priporočamo. Novi slovenski odvetnik v Trstu. — Odvetnik go«p dr. Stanič se je pre- selil v Trst. Štrajk Lloydovih kurjačev v Trstu. — V srrdo zve^er začeli so zo- pet štrajkati v Trstu Lloydovi kurjači. Lloydovi kurjači namreč imajo svoje dru- štvo za posredovanje pri siužbah. Oni zahtevajo. da ne Lloydovi kapetani, ampak njih društvo za posrednvanje pri slu?.bah ima določati, katori kurjači se imajo poklicati v službo. Po rej zahtevi, bi se moral vsaki Lloydov kapetan, ki bi, po- treboval na svojem psrniku kurjačev. obrniti do toga društva in bi si ne smel on nikakor izbirati kurjačev. Ker pa ni Lloydovo vodstvo privolilo v to zah- tevo, so začeli kurjači koj štrajkati in pridružili so s^ jim tudi mornarji. Vsled tega vstaviti sta morala dva Lloydova parnika vožnjo po morju. Nova vojašnicH v Trstu. — V Trstu bi radi preložili sedanjo veliko vojašnico kam dnigam. Prostor, na ka- terem je ista sezidana pa bi parcelirali in bi se na njem sozidale nova poslopja, primerna za ?stanovanja in trgovino. V tej zadevi so se vršila med tržaško mest- no upravo in med vojasko upravo tudi že pogajanja. Pravijo, da vojaška uprava ni v principu na3protna tem nameram. Mestna nprava pa je storila v tem oziru jeden korak dalje. Stopila je namroč v dogovor z lastnikom nekega zemljišča v Chiadinu ter mu ponudila za zemljišče 400000 K. Lastnik tega zemljišča se imenuje namreč Wildi. Telefon brez žic. — Inženier Pansa je zaprosil patent na svojo iz- najdbo brez zičnega telefona. Inženier Pansa zagotovlja, da bode mogoče z nje- govim aparatom na veliko večjo daljavo vloviti oja1?, nego je mogoče brzojaviti z Marconijevo brezžično brzojavno iz- najdbo. Obsojeu znradi krive^a pričanja. — V sredo je bil obsojen na pet me- seoev ječe v Zagrebu socialist Kink, ki je po svojem lastnem pripoznanju iz strankarske mržnje v preiskavi krivo pričal proti Hinku Sirovatki. Potres. — Veeraj popoludne ob dveh urah je bil v Zagrebuprecej rnočen potres trajajoč 2 sekundi. Gulo se je tudi podzemeljsko bobnenje. Deželnl poslaiipe kranjski gosp. Božič se je preselil iz Podrage v Ge- rovo pri Čabru. T>riübi Hv. Cirila in Metoda so od 16. septembra do 14. oktobra poslali prispevke p. n. gospoda in društva: Uprav- ništvo „Slov. Naroda" 225*28 K. ured- ni^tvo ..Slovenca'' 28 K, Anton Nabergoj na Proseku 40 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 600 K, župnik Iv. Vrhovnik na- inesto venca f prof. Iv. Vrhovcu 10 K, Antonija Kadivec izkupilo za družbene znake 13320 K, učitelj Mirko Kožuh pri Sv. Martinu na Paki zbirko učiteljev- vojakov 8 K, adjunkt Drag. Dolenc na Dunaju 1*30 K, občina Trnovo pri Illirski K; podružnice: ženska frančiSkanako- šonklavSka pokroviteljnino tvrdke Gričar & Mojač 200 K. ženska äentpeteraka po- kroviteljnino iste tvrdke 200 K, ra Šteben in okolico 25 K, na Greti 200 K, ta Ve- likovrc in okolico 80 K, za Lehen (Štaj.) 49 K, moška v lllirski Bistrici 133.47 K. V Ameriko se je izselilo s Kranj- skega zopet 60 oseb, ki so se minuli pondeljok odpeljali v tujino z Ljubljan- sk<'ga kolodvora. Nova poSta. — 1. novembra 1902 odpre se v Suhorju. v političnem okraju Črnomelj, nov požtni urad. ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter obe- nem služboval kot nabiralnica po.4tno hranilnienega urada. Zvezo bode imel a poštnim omrežjem po poštni vožnji, ki vozi vsak dan med Hudolfovim in Metliko. Sloveiisko dru^tvo „Illrlja44 v Pra^i si je izvolilo na občnem zboru sledeči odbor: predsednik Anton Bernot, stud. phil. : t;»jriik Ciril Jekovec, stud, ing.; blagajnik Ivan Balant. .stud, phil.: knjiž- ničar Janko Pretnai1. stua. iur. ; arhivar in odbornikov namestnik Ljadevit Pifko, stud. phil.; preglednikoma sta bila izvo- Ijena Mirko Koräic, stud, iur., in Julijan Pavlicek. stud. iur. Kdaj bo na Dunaju 2 milijona prebivalcev ? — Kakor je pokazala na Dunaju ljudsko štetje iz 1. 19Oo, je ätela takrat prestolici 1,648 334 civilnih oseb in 26000 vojakov. Statistika kaže, da se pomnoži prebivalstvo na Dunaju po- vprecno vsako leto za 35.000 oseb. ;Ako se to število vsled kake bolezni ali radi česa druzega ne bo zmanjšalo, potem bo štel Dunaj januvarja meseca 1. 1910 dva milijona prebivalcev. (uden slučaj blaznosti. — V soboto so ustavili na Dunaju mladega moža, ki jo vzbujal sum, da je blazen. Že nekaj dni prej je ustavljal äolske otroke, očedil jim čevlje ter jih potem poljubil. Mladi mož je dovršil tehniške študije v Pragi in je tudi tamkaj pred ' par meseci čedil otrokom na cesti čevlje. 1 Izpovedal je. da ga sili nekaj z vso mocjo, da mora opravljati prav nizka dela. Re- darstvo ga je izročilo psihiatrični kliniki. Poiieverjenja. — V Judenbnrgu so prijeli dunajskega magistratnega uradnika, ki je poneveril 7000 K. Blagajničar drž. j žel. Dubravsky je poneveril 2300 K ter I zbežal. Pruska žrtva. — V Poznanju ao obsodili bivšega urednika poljskega lista „Praca", I Kuriatkowskega, v petnajst- letno ječo, ker je baje ščuval proti ce- sarjevemu potovanju v Poznanj. Ženski punt v bolnišnicl. — V Mannheimu na Nemškem so bile v bol- nišnici radi nekega prestopka nekatere pacijentinje s tem kaznovane, da so se morale malo postiti. A nato je nastal takšen hrup, da so bili vsi sosedje bol- nišnice razburjeni. Peterim najhujšim razsajalk»m so dali posilni jopič ter jih odvedli v oddeljene sobice. Ali vriäc 3e potem ni ponehal, da so morali končno z gasilno brizgalno poškropiti razvnete divjakinje, ki jih je potem mrzla voda nekoliko ohladila. Brezsrden sin. — V Genzanu, t spodnji Italiji so zaprli vincarja Candida Baldanti, ker je imel zaprto svojo pet- insedemdesetletno mater v neki umazani izbi in sicer okovano v verige. Našli ao jo ko je jedla umazana zeliača, katert ji je pokladal sin. Umorjen misijonar. — Iz Maroka se poroča, da je bil v Teza na roparski način umorjen neki angleški misijonar. Njegov morilec je bil neki Turek, k: je koj po umoru zbežal v turško moäejo, misleč, da je tarn popolnoma varen. AH tamošnji sultan dal ga je takoj privleči iz mošeje, ter ga pred mnšejo koj ustreliti. Kudeci uos. — Marsikdo, ki nosi to neprijetno krasoto na svojem obrazu bil bi vesel, ako bi se je mogel iznebiti. V „Semaine Medicale" svetu, je nekdo priporočal, da naj oni, ki ima rudeč nos, poklada nanj platneno rutico namočeno v bencin. Ta tekočina dasi neprijetno diši, pa vendar koži ne äkodtije, pa v kratkem pomaga, da nos izgublja rudečo barvo in postane normalen. Ženska sola za kadeiije — V Londonu obstoji posebna ženska sola za kadenje. Ta sola je razdeljena v tri raz- rede. Vsprejemajo se vanje gojenke stare nad 18 let. V prvem razredu se u^e de- lati cigarete. V drutjem razreda s;ačno že kaditi in sicer najprej cigarete in potem tudi smodke. V tretjem razredu pa se vrši pouk o razlikovanju najraznovrst- nejših vrst tabaka, o raznih boleznij ta- bakovega listja, o škodljivosti nikotine. Podučajejo se gojenke v tem razreda tudi o trgovini s tobakom. Poleg tsga se vadijo v tem razreda gojenke tudi v raznih jenkami se nabajajo celo sivolase dame. Zdaj pa naj reee kdo, (ia svet ne nori. { Skrunitev mrlitVv. — Na poko- J paliSčih v ladinni so prišli na sled vHikim I skrunitvam mrličev. Nad 1200 mrliOev ! so zločinci oropali ter jih potem prodali anatomičnim zavodom. Glavni krivci so pa.'tor Lamboll in trije vsenöiliäöni pro- fesoj-ji. j Obsojen na 150 let jtue. — Vr | Kodanju ?e je mu:e oi usnjatih ne razlikniejo v nim- mer. Ti papirnati čevlji, ,'a so zelo prak I«oiii zavoljo svoje lahkote, pa se daio tudi npje izvršiti nego iz usnja. — Ni ; dvoitia. da naidejo te cipele pvojo pot j iz Amerike v Evropo. j Niirodno gospodarstvo. : Oddaja cepljenlti sadnih dreves po | zuižaiiih cer . I Vodstvo slovenskf • "jddelka de- J želne kmetijske sole v & ..ji. odda letos ! kmetovalcem Goriško-Gradi.^čanske 2500 s^dnih drevesc po znižani cenah in sicer: iabian, češenj, čeSpelj. hruSk. breskev in ringlotov. Jablane. visokcdebelnate po 16 vin. ikakih 400): jablane pnldebelnate po 12 vin. (kakih 150) ; češnje visokodebel- ; natp po 16 vin. (kakih 700) : češnje pol- ; dobelnate po 12 vin ikakih 50); hruške j cepljene na divjak po 20 vin. (kakih i 600); hruške cepljene na kutno po 16 ; vin. (kakih 200); breekvfi cepljene mar- ! jane po 16-20 vin., češpl.je cepljene na ; marjane po 12 16 vin . nnglote cepljene ; na marjane po 12 li vin.. vseh skupaj : 45O.Razdelitev sevrži v razmerju sst^vilom j drevesc in prosilcev. Oglase na dopis- j nici j'» doposlati vodstvu do 10 novem- bra t. 1. Na to obvesti vodstvo vsakterega kmetovalca z dopisnico, koliko drevesc mu je odločilo in kedaj naj pride po nje. Apno v kmetijstvu. Apno v kmetijstvu je naslov rav- i nokar izšliv knjižici, ki jo je spisal g. Frančisek Štupar, tajniški pristav c. kr. kmetijske družbe kranjske. Marsikje zemlji nedostaja apna, in krnetovalec tamkaj navzlic skrbnemu ob- delovanju in gnojenju ne more priti dc pravega uspeha, ker v rastlinski hrani manjka apna. Apno pa ni le rastlinska hranilna snov, ampak se z njim v mno- gih slučajih zemlja tudi rahlja in zboljšuje, zboljšuje sekrraain se zatirajo rastlinski škodljivci. Vse to knjižica pojasjnuje po- Ijudno in natančno, tako da jo bo vsak krnetovalec s pridom cital. V I. delu knjižica popisuje apno, kaj je, kje se nahaja, kako se pretvarja in kakšen po- men ima v kmetijstvu. V II. deln pa uči, kako se zemlja spozna, da potrebuje a- pna, ktere snovi se rabijo za apnenje, kako se pripravljajo, kako in kdaj se apni, po koliko apnenih tvarin je potreb- nih z« apnenje v najrazličnejših slučajih, vfkakšnem razmerju je apno z drugimi gnojili,Juči pomen klajnega apna ter po- rabo apna pri uničevanju kmetijskih škod- ljivcev. Knjižica obsega IV -\- 56 strani male osmerke in |o pojasnjuje 11 podob Do- biva se v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani ter »lane samo 30 vinarjev r poštnhio vred. Zaradi važno3ti in zelo nizke cene knjižico to- plo priporočamn, Trgovski poslovodja išče službe. Isti je 27 let star, oženjen. Ima spodnjo realko in trgovsko šolo. — SluAbo nastopi z novirn letom. Prijavne Koinai'.jt'iu na Sv. (•iiro kakor tudi slaMicniu ol)l'ill>tVII V Ob»'!1 si« lKijuliiulin-jc [ui|i(H(>ra kavania „Central" \ Conn na 1 raviiiku tik cerkve SN. Imiacija. Lastnikje Filip lN't't'iiko i/. Kilu'in- htTtra. X<*< ra/polatto ima n;iil 100 rasopixiv. ka\a iu likerji najboljši. po- stro/.ba torna. ristolm iy.yh'dna. t't'iu' so ka- kor v ilruyili kavarnali. Velika zaloaa gotovih oblek tNiiRi1 \rsie in \sjiKe mere. !! Brez konkurence !!! 4NT0N KRUŠIČ, xgovec in krojaški mojster 4/»i^g} 2>W v Gorici, Vrtna ulica St. 26. 1 . I BidS-. g-osp. 22^, GnbrijelPiccoli, r^—--m lekar, <^ CV"'P dvorni zalužnik Xj.svet._papož;i 5g^ I v Ljubljani. <^v<^|| Po tr.iujeni pprejem ste ^'^Ji klenic V»±^tinkfure s- ___JV_L^I zelodec, katero mo ram > najtopleje vsakomur pri- pnrocati. kajti rabim jo že od leta 1878. in zmiraj mi je kot izborno nekuhjoče zdravilo služila pri želo- ^jCnih in creve?nih bolznib. Krmin. 13. maja 1897. Miroslav Leituer c. kr. davčni blagajnik. Z uporabo Vašeizborne tinkture sa želodec sem rešen skoro dve leti trajajoče želodčne bolezni ter sem popolnoma ozdravel, kar z lakho vestjo potrjujem in to tinkturo za , želodec le priporočam vseni, ki trpe na želodčni bolezni. Struioldo (1'rimorsko) 6. marca 1898. Karol grof Strasoldo. Se prodaja v lekarnah v Gorici, Tolminu, • Trstu. Istri in Dalmaciji po 30 vin. steklenica. Krojaška mojsfra Gufer iV 7A\ Podlx'do ob Hači. Po- liclmi podalki izvrjo sc v ziipuist'ii. Ziipiii mad v INnlhrdu, 19. noviMiihra [\K)'2. ifntrab posojiiea" v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprojiMiia hranilne vloge, katero o- brcstiijf po 41/._) poln in c s o Of n o, iH'v/.dignon.' obrcsli pripisiijo kouoc Ict;i : h sjkivnici. Reiitni d/tvi'k plačuje pnso- ; jilnica sama. Dajo posojilo rnl.'M! i..-i ost'bni krtnlit po 6" 0 in na vknjiXbo po 5"„. Sprt'jema člane / p ! ;i v n i mi i il <>- 1 c ?. i po 2W K in /. o p r a v i I n i m i , ¦!¦¦ 1 .' /.; po -1 K. : Dlvarja Clanom I <> k o c1 <• raöuiic, katorc obri'stiijc po dogovoru. Za nala- ganjo in vraOanji1 so na. razpolago po- io/.i.io1 c. kr. piištm» hranilnioo, tako da 1 jo mosjoiJi' poslali denar broz poštnih stroškov. Uradne ureso vsak delavnik od8 -12. ure zjutraj in ob pondeljkih in četrtkih tudi popoliidne od 2-4 v uiici Vetturini 9. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, (v lastni hisi) priporoča častiti duhovščini in slavnemu obeinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega bla^a n. pr. kavo : Santos, Sandomin^o, Java, Cejlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmalinsko. Petrolej v zalioju JSIadkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in drille vrste, nainrec po 72 kila in od 1 funta. Testen ine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Histrici. Zveplenke družbo sv. Girila in iMctoiia. Aloka iz Majdicev^'a rnlina v Kranju in z Jochmann-ov»»ga v Ajdovščini. Vsf bla^'O prve vrslc Po posti se razpošilja v /abojčkib najnuinje po f> K^. na vse kriijt-. 1 Jakob Miklus, I I trjüovee z lesom in opeko, zaloaa ( vsakovrstne«,':i trde^'a in rnehke^a ' I koroškei^a in kraujske^u lesa ler i ' poliiiHva, rakcv (tru^), vinskib po- ( sod, stiskalnice za vino in sadje I vsake volikosti. kakor tudi krat- I kočasnib i<,Ter slovonskih ,.üliiri- I janic" t. j. iičtiih in trpožnih j miz iz trdcjja lesu, ki irnajo ' I znotraj tro- ali štiridelno keg- > I Ijisče z vrtenci in kesjljavnično \ bla^ajno po najnovejši sestavi. za I kremarje, zasebnike iid. J I v Pevini, . ' za Soškim mostotn, p. Gorica, ' J priporoča p. n. obeinstvu svojo j ' boirato zalo^o. /.a.yotavlja naj- ' I hitrejso pnstrežbo in jako nizke i f conn. ( Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOltlt'A Via Giardino 8 Drinoroča prisina oeia in črna vina iz vipavskiti, furlanskih, tnatinskih in isterskih v i noqradow. 1/UlIIH » Mil lilt. 'IV'lll III I H/.lMMlljrt I V^ " *" "** .lici na vst> krajo avslro-cgcrskc monarhije v soilili od 5ti Iitrov naprcj. Na /.ahtevo poäilja Illlil II/.OI"!'»'. Cene zmerne. tPostrežba poštena. BSIV1FI1SA Anton Pucelj priporoča svojo brivrxico v G[oriei na Trnvniku, in brivsko podrnxnico v ulici 7re Re, i6. v Največja trgovina krojnega blaga \ „Krojaška zadruga" Goriea, Gosposka ulmi st. 7 Priporoča we v to stroko Hpadajoče kakovosti blaj^a za bližajočo ne letuo dobo, kakor: volne, perkal, Katin, batiwt, zephir svile, Kvile za prati, Voille de Lanie, Tennis, Oksford, piqxic luknjasti. Možka sukna po vsald ceui v veliki izberi. Nadalje ima bogatu zalo^o pr