ONVEHCIJA K [DISKE KLM- E FEIEIACIJE tava Wwconaia pohvaljena na konvenciji. Resolucija o eed-alnem zskooodajetvu proCI brezpooetooet i Boaton, Meaa. — Wisconsinj edina drisva v Uniji, ki je ofi-,eino naklonjena organizirene-iu delavstvu, je bila pohvaljena Ikot taka v aredo na konvenciji Ameriške delavske federacije |v Bostonu. John P. Fréy, pred-ednik departmenta kovinarskih i strok, je dejal, da jo Wiaconsin lina država, ki je doslej prepo-I védala "yellow dog" pogodbe | med delodajalci in neorganiziranimi delavci. Frey je ljuto kri-Itiziral odlok vrhovnega sodišča Iv Massachusettsu, ki je izjsvilo, | da je vsak zakon, ki je naperjen [proti "yellow dog" kontraktom, neustaven — še prodno Je bil I sprejet kak tak zakon v tej dr-[žavi. Konvencija je poplavljena z I resolucijami. Ena prvih, ki ao bile predložene, je bila za modifikacijo prohibičnega zakona in legaliziranje lahkega vina in piva; druga resolucija zahteva di-[rektno odpravo 18. amendmenta. ■ Delegat Thomas A. Slavens iz. [Ñewporta, R. I., je predložil reao-I 1 učijo, naj federacija podpira kampanjo za federalno zavarovanje proti brezpoaelnoati. ■ Nadaljnje resolucije zahtevajo I finančno pomoč sa organiziranje krojaških delavcev v industriji ženskih oblačil, nategnitev starostne meje pri upoalevanju na- |meščencev v službi zvezne vlada, atest proti taktiki verižnih službericem, protest proti taktiki Železnice Union Pacific, odobritev nameravanega zveznega Zakona za odpravo zlorabljanja patentov v radio industriji, ustanovitev biroja v svrho proučevanja efektov kemikalnlh sestsvin [ns zdravje delavcev itd. | V sredo je hotelo okiog 50 komunistov priti v konvenčno dvorano, toda vratarji jim niso pustili vstopa. Ko so komunisti. le »¡lili notri, je bila poklicana policija in komunisti so se hitro odstranili. RMímí tMMpiilppalatajfa V Seetthi nI dobil nikakih doka-nov o boljše viški zaroti v - Združenih državah Rumunaka vlada osleparjsaa sa štiri milijone »unaj, 9. okt 1- Največji in najsmešnejši švindel v zgodovini modernih držav je bU pravkar odkrit v Rumuniji. Neka družba je »edem let "gradila" predor na železniški liniji Rodna-Dorna-Vatra in vlekla od vlade po $660r ono letno; skupaj je dobila $4,-200,ooo. Zdaj pa, ko ao predor "dokončali" in .svečano odprH p^met, je prišlo na dan, da m predor izkopali Nemci in Av •trijci med vojno, ko je bila Ru-rounija okupirana po centralnih ™»h. I* majhen delček tunela J« bilo treba izvršiti in to delo j« druibs vršila sedem let. Naj-*P*e je pa to, da ni vlsda nik-preiskala predora predno je oddala delo. Vsi člani aleparske družbe ho zdaj v zaporu. N M«-hiki ae kuha politične krftss Mežico City, 9. okt. — Emilio Gil, bivši provisorftfei P*dsednik po umoru Obregooe, * I* dni Vstopil kot predssdnlk nsrrnine revolucionarna stzaake 'Mabega zdravja". Govorl-** žiri, ds se je sprt s pred-•trnkom Rubiom. Nadalje po-r *J0 n"°ncielno, da prihaja 'ndustrlj, trgovine in ~ Cmerava podati oataVko. '«»pravo ve, Undoa, Ont, Kanada. — Ge-pralni svet kanadakih cerkve-► ^.nisadjjs na svojem zbo-*prejd resolucijo ss od-PJVO \ '.jaškegs vstbaaja v ta-« ta -očiMšHh. Izrekal se Je Seaitle, Waah.—(PP) — Fi-shev kongresni komitej, ki je poklical več ljudi na zaslišanje, da bi dobil dokaze o zaroti ko-muniatov, ni bil posebno srečen v Seattlu. Člani komiteja ao ob tej priliki pokazali svojo nevednost o ekonomskih vprašanjih, sovraštvo do tujerodnih delavcev in bigotatvo, ki se prah lahko primerja španski inkviziciji.' Na zaališanje je bilo poklicanih par komuniatičnih voditeljev, katerim so bila stavljene vprašanja, kakor na primer: Ali verujete v Boga T Ali se strinjate z idejo sa nasilno strmoglavlje-nje ameriške vlade? Ali zagovarjate poroke med belopoltnl-mi in zamorci? V slučaju vojne med Združenimi državami ln Sovjetako unijo, kateri bi sa pridružili? Ali bi se bodli pod a-meriško ali rdečo zastavo? Kongresnik Bachmann iz W. Virginije je igral vlogo glavnega inkvisitorja. Skušal je napraviti velikanski vtis, ko je dobil dokaze, da je podružnica organisscije "Prijateljev Sovjet. ske unije poslala $5,250 v Rusijo v svrho nabave poljedelskih strojev. Komunisti so v odgovor naglašali nezmožnost demokratske in republikanske stranke pri reševanju vprašanja brez-posslnostl in zagovarjali komunistični načrt kontrole industrij. Na zaališanje so bili pozvani tudi člani šolskega odbora, ds poročajo o komunistični agitaciji v nižjih in višjih šolah. Po- Vedeli niso aifieaar, s..... neki sc v avditoriju drjtavne unlvarse ss boljševiško propagando. Lesni magnetje so podali izjavo glede kompeticije lesnih izdelkov, ki jih uvaža 8ovJetska unija v Združene država. Rekli so da Ja Kanada večji tekmec kot Ruaija in da ni aovjetaka vlada kriva depresije na lesnem trgu ker je njen izvoz v primeri s kanadskim neznaten. Mestni uradniki in policija ao povedali da Jo brezposelnost v glavnem vzrok za oživljanje komunističnih aktivnosti v Seettlu In okolici ker ja ustvarila bedo in pomanjkanja med delavskimi družinami In radi tega so postali nezadovoljni a kapiteliatič-nhn sistemom in dovzetni si nsuks ki jih rszšlrjsjo komu niatl. r • T > : Tovarsarji uiprolijijo Pravijo, da M tak sakon oviral razvoj InduMriJ '4 Ckleage. — (F. P.) — Illinois Manufacturing asociacija neznanje. de ae bo borile proti predloženemu amendmentu k držav ni konstitudji, ki daje drževnl le-gislaturi pravico do obdavčenja dohodkov. Tovarnarji pravijo, de bi tek davek oviral rnivoj industrijskih aktivnosti, d oči m zagovorniki a-mendmenta izjavljajo, da bodo farmarji In mali hišni poaestnl Id razbremenjeni velikih davkov, ki jih morajo aadaj plačevati 4r-«avl. Vprašanje bo predloženo vo-likem In bodo glasovali o njem pri volitvah v novembru. glede peri-' Rim, 9. okt. — Veliki svet fs šlstične Stranke v Italiji, kateremu je predsedoval Muaaoilnl. Je včeraj zaključil, da Italija as as bo pogajale s Francije glede redukcije bojnih sil ne morju toliko časa. dokler Francije ne prisns principa nsvalns paritete. Veliki svet Js tedi sklenil, ds ss ustenovi nove organisedje fašistične m ledine od It. do 21. leta. . __— -i BRAZILSKI REBE Ll OKUPIRALI «EUKOSESTO Pernsmbnco ob morju v rokah •vateških čet ia vse severna Brazilija izgubljena ss vlado Peraambuco, Brazilija, 9. okt. — To važftff isristaniščno mesto v severni Brazdi je včeraj padlo v. roke rebelnih čet po 4S-ur-neiq vročem boju. Pernambuco ima 25,000 prebivalcev in je glavno mesto držsve z enakim imenom. Deset severnih držav_~- vsa severna Brazilija — je danes pod pontrold vstašev. Del zvezne posadke, dijaki in civiliatl ao pomagali vstaŠem in federalcl ao po-begnili. Okrog 150 mož je bilo u-bitih v boju. Baaaon Airea, Arg„ 9. okt. Is glavnega stana brasilske re-belne armade v Porto Alegru, država Rio Grande de 8ul, prihaja vest, da je revolucionarna rdeča zastava ssvihrala po vaej severni Brsslliji. Vstaške čete so danes invadirale državo Eapirito Santo in prebivalstvo ae je v masah pridružilo rebelom. Vstaši so uplepili šest federalnih aeropla-nov, ki bodo zdaj služili za jedro letalske flote provisorični vladl.^ Moatevideo, Uruguay, 9 — Po vesteh is obeh taborov civilna vojne v Braslli js soditi, ds bo vojna dolgo trajala. Dočim U mejo rebelni generali in politični voditelji ljudske meae in veliko navdušenje sa se M, nimajo dovolj modernih sredstev za bojevanje; manjka jim letel in topov. Federalna vlada Ima še vedno zborovanja zastopnikov New Or Mhip aaoc nljskih uradnikov, na katerem Brnika ia Pristanišča! dala ko v New New Orioaae, U — (FP)— Priznanje unije ja glavno vprašanje in bo najbri izzvalo stavko med pristaniščflmi delavci v New Orleanau, ki ao organizirani v dveh krajevnih unijah, ki sta pridruženi k International Longshoremen uniji. Poskus zveznih delavskih posredovalcev, ki so delali na to, da se aranžira leans Steamship Igociadje in u- naj bi ae poravnala nesoglasja, se je isjalovil. Uniji pristanišč-nih delavcev imata 7,500 članov, kar pomeni, da ji 90% pristaniških delavcev organiziranih. Uradniki aaodnpije ao trdovratno vstrajali, ko so Jih obiskali zvezni pesrndovalci, ds ne marajo sodelovati pri aranžira-nju konference ki razloga, ker ne vidijo za tako akcijo nobene potrebe. Ti oftaftaparji ao 1. 1928 razbili s nih delavcev in jo bodo lahke mejo radi veliko število lego. i Unija sahteva zvišanje mezde na 80 oefctov pa uro, kar pomeni, da bi bili Sgmorski delavci deležni 20 centoV povižka, toda REMIJI GROZI POLITIČNA KRIZA Fašlati vodijo agitacijo za usta novitev diktatura, ki naj odpravi parlamentarno vlado bojni aparat in — kar Ja -brnele vedno bojne la- die na svoji strani. Rebell dovs-žajo strelivo In strojnloe is Argentine. Jasno js, da nova argentinska viads, ki Je prižls ne kr- . milo a pomočjo revolucije pred nirajo, da Je prlsiljan pustiti de. par meseci, simpstizirs s revolto v Braziliji. Waahtagtea, D. C. — Ameriški uradni krogi namigujejo, da ataUšte Združenih-držav napram civilni vojni v Braziliji aa bo ravnalo po s postopanjem napram emeriškemu kapitalu, ki je investiran tamkaj; ta kapital se ceni na M0 milijonov dolarjev. D>> kler na bo kapital trpel nobene škoda, toliko čaaa bo Amerika nevtralna. Potres zmajal vas Evropo In Paral jo Pariš, 9. okt. — V noči od torka na aredo je vaa kontinentalna Evropa čutile močne potresne sunke. Močen pbtres je bil v Al-zeclji in Loreni, južni Nemčiji, zapadni Švici in na Tirolskem, 1 Dunaja poročajo, da sa Je v nU-stlh Gornje Avstrije podrlo ve6 dimnikov in stene hiš so razpo-kale. Ob reki Rani se je podrlo več jesov in vods se Je dvignils pet čevljov. Sunke je čutila tudi Jugoslavija; v Sarajevu so bili štirje sunki ln eden je trajsl 40 sekund. Is Tfcherana javljajo o močnih sunkih in veliki paniki Ijndstvs v Perziji. v Nemčiji narasti! ns tri atujan* Berlin, 9. okt. — Ob koncu septembra je bilo v Nemčiji Sr 080,000 bresposelnih delavcev, se glasi Uradni poročilo. Od teh ja 1 <404,000 delavcev prejemalo drAevno podporo, ostali pa ao ne-veaanl na krajevne oblasti ln dobrodelne organisedje. Domneva sa, da število naraste na štiri milijona šs predno pride sl- Cblcago. — Fred Meno, bivši bogatin In lastnik športnih ter fabevnlh klubov, aa Je v srede ustrelil ns klop! v Lincoln parku V njegovem žepu so našli 12.88 In to Jt bilo vat njegovo premoženje. Rainbo Gard#n, ki js stal milijon dolarjev In kJ j* bil središče nočnega življenja v Chi-je bil nekoč njegova lest- etar h bi IT lit , za befopoltne d mezdns laatvica vorilo ae Je tudi ki naj bi pi masds med poltniml delavci. Unija akuša odpraviti podkupovanje pftddalsMev. Ti navadno shfetevajo; lpWsbnb od m» morskih dalavsev, da jim dajejo določeno vsoto od mezde, kadar jim pvsakrbe dalo. Če ss delavec upira, ta predele vel šika- Londaa.—(FP) —Demok ratič-na vlada atoji pred kriao, ki lahko dovede do velikih spremamb ne samo v Nemčiji, temveč tudi v drugih evropskih državsh. Poučeni politični opazovalci vidijo pred seboj sns menja, ki napovedujejo ustanovitev diktatura, Na eni strani js ksnoslar Bruening, kateri ima zaslombo pri predaadnlku Hindenburgu In ki Ja naznanil, da bo izvajal avoj obširni program tudi brez dovoljenja parlamente, Če se bo ta uatavljal njegovim finančnim reformam. Na drugI strani pa grosl Hitlsr, vodja namžkih fašistov, da bo pravsel kontrolo nsd držsvnimi posli in Jih vodil __________po nsčrtu Mussollnijeve dikts- prisUnišč- ture v Italiji. HiUar js razpredsl pihpričanl,da'agitacijo sa svoj program po l sedaj, ker i-j vsej Nemčiji, program, ki bi, čs brezposelnosti ss uresniči, prinessl nove qsvar lav ns rsspo- nosti evropskemu miru In b| u-stvaril mednarodno situacijo, ki lahko dovede do katastrofalnih posledic. Mad zmerno diktaturo, kataro priporoča Bruening ln absolutno, ki jo zagovarja Hitlsr, sto-js strokovne unije in socialna demokracija, ki aa bodo bojeva le sa ohranitev republike. Unijo na bodo uklonile aahtevl sa odpravo republika brez boja. Članstvo strokovnih unij presa-tra pet milijonov ln večina tak Srbi ostala stsrem. Go-kompromisu, izenačenje dmi in baló- lo sli pa odslovs. najdejo vsrok, da ga Is Clevelaads: Umrl Js John Jane, star M 1st in doma od Sv. Trojica pri Mokronogu; v Ameriki je bil 26 let In sapuiča ženo, pst sinov In tri hčsrf. — Dalje je umrla Ana Magtičič, stara 20 let ln rojaaa tu; zapušča starše, dva brata In eno sestro. 1st CahuaeU: Rudar Math Straua, ki Je bil 24. aept. pobit v rudniku, Je v bolnišnici umrl sa poškodbami. Rojen je bil tu, ster 25 let in pred kratkim ss Je oženil; sspuška mlado ženo, starše In dva bstša tar dve eeatri. — Rojaka Fr. JCovsčtt* Je umrla 18-maaečaa hčerka. »nt- Is anijs. t. okt. — Tu Je zastavkaio 10.000 prisUnišč-nim ia dragih dsleveev. Sinoči ao MU Izgredi In aden stevfcokas JeMlubM, Uní 1 a liAila aailairala unije Dooo poapiraie stavfcarja Cerkvena federacija organizirala odpomočno akcijo Danville, Virginia. — (F. P.) — Thomas F. MoMahon, predsednik United Textile Workers unije, je na shodu tekstilnih delavcev izjavil, da bo unija podpirala stavkarje leto dni in tudi delj, če se Dan ftiver & Riverside Mill Co. ne bo prej podala 1n pristala na zahteve stavkarjev sa priznanje unija. McMahon ja dejal, da ja unija 1. 1922, ko ja bila v teku vsllks stavkatekstilnih delavcev v vzhodnih < državah, podpirala 85,000 stavkarjev skoal dssst mesecev ln ds nihče nI bil lsčsn. Voditelji tekstilne unije so rasposlsll spel na krajevne unije sa proatovoljns prispevke v pomoč atavkarjem v Denvlllu. Ob-vezni asesment v to svrho bi ne bil praktičen v tem času, ko ja mnogo tekstilcev brea dala, ja dejal tajnik tekstilne unije Jamas Starr. Pomoč ao obljubila tudi nekatere druge unija in federalni cerkveni svat, ki je poslal svoje predstavnike v Danville, kjer ao organiairsl! odpomočno akcijo, j Maslo paftaga brazpo- V prvih dveh dneh ae Ja prlgla-alio 10,000 proal lee v SS pod- Hitler In njegovi fsšUtlVdo našli delavca organizirana In pripravljena na boj sa dsmokratlč-na načela, ki jih vaebuja republikanska konstitucija. Pater Graaamann, predssdnlk Generalna federacija strokovnih u-nij, ja potem, ko Je Hitlsr podsl svojo isjavo o "akaakudjah sovražnikov Nemčije s giljotino," dajal, da bodo industrijalci podpirali Bruaninga, kar mislijo, da bodo tako nsjlsfljo preprečili delavsko zekonodajo, kakor na primer zavarovanje zoper brez-posslnost In druge zakone, ki »o bili sprejeti prad leti. Nlkdo na pričakuje, da bo Imal Bruening večino parlamente na svoji strani. Ako bo naletel na opozicijo, se bo obrnil aa predsednika Hindenburga s zahtevo, da ss psrlsment razpusti. Hln-denburg Ja že namignil, da t><> ugodil kanoelarjevl zahtevi In ne bo sklical splošnih volitev do drugs spomladi, medtem ps bo Brusnlng lahko vladal • pomoto 48. člana ustave, čs ns ba prišlo do kakih velikih sprsmemfe v drževnl politiki. Detroit. Mick. flMMB Da js brezposelnost na altuaclj« v Detroltu akutna, js razvidno is dejstva, ko ss Js v prvih dvsh dneh po otvoritvi djregtstrfreto 80,009 'podporo, ki jo dsll mestna vlada. Tisti, ki so najbolj potrebni dobe posebne ksrts, ns kstere vssk dobi ftivsža v vrednosti dvsh dolarjev na meatns stroške. T^n i^ilpoH§oii) i Jo IStpMMH lira! novoizvoljeni Šu Murphy, kl je obljubil v volilni kampanji, katera je sledila po odpokliou župana Bowlssa, da bo, če bo iivoljen, storil koraka, da bodo bresposeln! in njihovo dru šine doMli pomoč od mestno vladi. • Preskrba brssposslnlh bo stala milijone dolarjev prihodnjo slmo, Js dejsl župan, ki js obenem o-menll, da as vidi nobsnsga sns-menjs sa otivljsnjs Industrij sklh aktivnosti v prihodnjih par momflh. Trgovine občutijo depresijo 4 Washington, D. C. — Poročilo stetističnsffs blrojs v zveznem trgovinskem dspartmantu pri knguja, da Je prodaja blaga v 084 departmentnlh trgovinah v 264 meatlh v mesecu avgustu padla sa 28% v primeri z istim mesecem prejšnjega lata OBSOJENI KOZI' NIm POBEGNI UVIUSUO Unije sa ameriške civilne evo-■bodščint. ki Jo polotila sa nje kavcijo, bo najbrž trpela Izgubo I Charlotte. N, C,—«•! «• AirrrtUtn« l«U» oo t U»7-H am,kMMHftl prohveta or TMS rros®s*SD RKOBV.BT» PETEK, 10. OKTOBRA. Oropana gospa županja Cikaiki banditje, ki so raznežil čikaško slavo po vsem svetu, so naredili "še en Apas . Oropali so leno župana Big Billa prav pred njegovo hišo in pretepli so policaja, ki je šo-flrSienin avto in jo "čuvali Gospa iupan a je izgubila $16,000 v diamantih in zlatnini ln vrhutega je zbolela prestrsšenostl in sramote. O iupan u pripovedujejo, da j« postal zadnje čase neznansko len. Celo poletje se j« klatil okoli po letoviščih in tratil ¿as; za problem« mesta ae nI brigal. Najmanj pa se j« brigal za krlao, kl Jo povzročajo raketlrjl In banditl in njegovi politični trebuharji. Clkaike razmere so namreč Uko zapletene, da ne ved, koliko j,. nsvsdenrsVetir politični Intrigant in koliko Js Intrlgant navadni bandlt; ne v«*, kje Je moja med politiko republikansko msšino In navadnim cestnim iopovstvom. Ooapod iupan Je veo akrb glede teh reči prepustil svojim trebuharjem ln šefom policije. Najbrt jo mlalfl, da imajo banditi vaaj toliko spofttovsnja do njega, da se ne bodo dotaknili njegovih zakladov. Zmotil ae je. In miater iupan Je dsn<* vea iz aebe, dobil je spet nekaj ognja v evojo sUro kri in zaropotal je nad policijo, da mora za vaako ceno prijeti bandite, kl ao ae predrznill oropati njegovo gospo iupanjo. Policija nI do tega mim momenta še nikogar prijela. Člksšks navada Je, da roparji in morilci in bombarjl uidejo, oziroma — nihče jih noče prJJsM*. ln nuvuda joielezna srajca 1 — Zdaj je ie treba, da banditje oropajo tudi vr• hovnega Aefa policije in potem bo farsa čika-ike policijske zmotnosti z mestnim gospodar-atvom vred atoodatotno perfektna. ■ ' . JII ■ 11 ssai • », Živežni špekulantje Mussolini je pred kratkim rekel, da ljudje, kl Špekulirajo- z iiveiem, zaslužijo smrtno kasen. Za te svoje besede Je dobil odobravanje tudi v Ameriki in celo od takih, katerim ae J« Mussolini zadnje čase hudo zameril radi smrtnih obsodb, s katerimi Je njegov diktatorski reiim telo radodsren. Medtem pa v Sovjetski uniji nič ne rečejo, kaj kdo aaaluil in ns saaluii. Tam vaake-ga špekulanta primejo In enostavno ustrele. Zadnjič so jih ustrelili oaeminfttlrideact kar v enem dnevu. Ali ao Mi odobravanje kakor Muaaolinl? Ne, niti mak» ne. Hinavci so se zgraiali nad ruskimi ekaekucijami. V Ameriki Je ipekuliranje g iivili — kakor z vsako drugo atvarjo — postavno in vsakdanja stvar. Nikomur niti nn misel nk pride, da bi Aptkulant ssaluiil smrt na električnem stolu. Tukaj bi prej linčali človeka, če bi priporočal boljševiška draatična sredstva — in linčamki morilci bi ostali nekaznovani. • Kje je doslednost? Pri ljudeh konfuzne miselnosti, ki so Ar vedno prežeti a barbarskimi nazori is preteklosti, j« zaman iščeš. Ako nekdo zasluti smrtno kazen. Jo lahko za nI u* i vsakdo. Ako Je špekulacija v enem slučaju vredna smrti, mora biti v vaakem. Ce Je ipekulant v Italiji vreden krogle, zakaj bi ne bil Apekulant v KualJI? Ako pa Je oflcielno pobijanje ljudi samo na srbi barbaratvo, ne-vredno družbe. ki hoče biti clvjlizlrana in napredna. tedaj j«» barbarstvo v vsalcom slučaju In v vsaki dutsll, pa naj bo Rindja, Italija ali Ammku. Življenje v Red liOtftt, Mont. — Red Lod- ge je malo, prijazno meatece s 3017 prebivalci. Te Številke so bile izdane po zadnjem ljudskem A tet ju. Tukajinjl premogorov dela počasi, 2 do S dni na teden. V VVsshoe, 4 milje » Lodge, so delali zadnja 2 teds» voski dan. V Sssrcreek, 7 milj od Red Lodfe, je več rudnikov, dela se nestanovitno, 3 do 6 dni na teden. Ne svetujem nikomur hoditi za delom v te kraje, ker Je ie tukaj več nezaposlenih. -JSL, t Kot običajno vsak*, leto, tako smo tudi letos v sedanjem času zaposleni po vrtovih in kleteh: ženske kopljemo krompir, moiki pa grozdje stiskajo. Dne '28. sept. Je priredilo pevsko društvo "Veseli bratje" veselico ia vinsko trgatev na svojem posestvu, tako imenovanem parku. S pevskimi vajami se Je prekinilo, vzrok temu so sbbe delavske rssmere. Voč Članov Je bHo prisiljenih se podati za delom V druge krsje, eden Je šel v staro domovino. Zadetek veselice Je bil napovedan ob 2. url popoldne. Dan je bil lep. Dvorana Je bila spremenjena v vinograd. Godec je takoj okroglo zaigral, da smo pozabili na kurje očesa. Grosdje je bile ps tako vabljivo, da naa Js premotilo, misleč da pszniki ne vidijo. Ni bilo dovoljeno ss z roko dotskniti grozdja, ¿e se Je roke ksj prijelo, so pa nas brez usmiljenja tirali pred sodnike potem ps v ječo. Nsmesto ričeta smo zoba!i grozdje. Proti mali odškodnini so nas spustili na pro-Ato, obljubilo, da se poboljšamo, smo driall aamo do prve priložnosti. Pa kdo neki bi samerel navadnim vaičanom, saj je grozdje sladko in zmotilo je ie pašnike, tako da ao possblli zskaj imajo količke v rokah. Bilo je vs* dobro pripravljeno. Poeebno sa Žej ne Je U kraj dobro preakrbljen, ker ae ponaša z najboljšo pitno vodo. Pa ta dan nam ni šla nič ■f s laat, zdela ae nam je pre- Dreveea ao ie spremenila svojo barvo, kmahi ifgube poslednji listje, znamenje, da starka zima kmalu prikima. S to veseli co amo zaključili sa trn sezono za-baVo v proati naravi. Večjih nezgod ni bilo, le nekdo je z nosom zadel ob smrekovo kprenino. Korenini se ni nič pognalo, nos pa 1 nesel malo prasko. Zabava Izvrstna. Upam, da nihče iluje, Id se je prireditvi odsval. Zabavali smo se posno v noč. Mrss nas je sqfel priganjati domov. Vse je ie spalo, samo tekola voda je še šumela ln na pol glaino govorila: Zato tako bučin, zhto odtod hitim, ker sem tako uialjena, ker same nihče več ae mara.—Ena aavzočlh. renini ae je odnese Je tfla to ne J>bvnl N cle\ elsndskem listu čltsmo "aenzacio- TSEfJ!?*9 ** nemAkl Etični vodja A(k»lf llitlor mogoče alovrnskrga pokoljenja. * Mogoče! Dokazano Ae nI. aamo nekdo to do-maeva. Skoda, ker še nI ivšrm» to momenUl-no vprašanje. Ako ae ugotovi, da Je HiUer po krvi _ p« jrzlku seveda ni — res Slovenec, <*daj bo žare« velika čaet za vae prlatne Hlo-vence, da Je bodoči dikUt... N.mčlje, kl bo seksl glave, naš krvni brat! Sakramlš, dobro bi kilo |M»l>rakatl po ata-rlh maticah, če al tudi Mu*»ol|n| atovenakega I*ok«»ljenja. Vse Je mogrt<. Koliko velikanov je ie Imelo slovensko kri v svojih iilahl Celo Franc Joftrft Nič ne de. če ao bile navadne pravljice. Slava je ps le! In če ee dnin*-. da Je krvoloh Mueaolinttr napol Hlovease, bo takoj manj krvoločen! Zadruga la drugo Waukegsa, No. Cklcago, HI.— Jsko me veseli čltatl, kaj vse je urednik videl in sUšsl. ko se je nahajal a Izletniki v^starl domovini. Zdi ss mi kakor da bi člta-telj bil aam Um in vse to videl s lastnimi očmi. Tudi tukaj se je več izletnikov vrnilo Is domovine in v en stvari so si vsi edini, to je, da so gostilne bolj polne kot so bile ln da se ljudem nič ne mudi. Dva od tukaj sU si tudi abrsls svoje boljie polovies, morata ps čakati, da ss rešijo prlaeljniike formalnosti. Do tedaj se bosU morala pa še pri padi greti. M Ker ss tite dela tukaj je ravno uko kot drugod: tovarne bretujejo komaj polovico časa, INtaebno to velja sa šmarno. Ns svetujem nikomur Hoditi aem ss delom. ZdsJ ko Je seaona piknikov la laleiev v naravo minila, ae bomo preselili v dvorane ln bomo tam nadaljevali svoje družabno ilv-Uenje. dMaJ ko aa bliiaia volitve s* raznčna mesta, kškor okrajne, driavne ln v ligm urade, Je trsba, da vemo koga voliti, ker ravRo adaj prihajam»» v dobo v|iraša|ija eksistensr Pravi Jo, ds 9rušene driave trpijo aa nadf^DdakcUl. AH imamo U val avoje domove, avte. fndia la droge al vari, kl Je človek u pravična d., njih T Hamo ljudem J« treba «lati drla la Jim totfko plačati, da tmde mogli naaaj pokupiti kar bodo prodneIrat! In nrr «krajša- ti Uko, da bodo vsi delaxmo*" zaposleni ln tedaj ne bo nesapo-tl. i Ker Je delavcu potrebne» da ae organizira politično, strokovno in gospodarsko, so se zmisli-naš« žene in me*je, da^osta-nove svojo zadruino prodajalno pod naslovom Wstikegsn and No. Chicago Cooperative Ass., Inc., katera jako lepo uspeva. Se bolj-pa bi, ako se bf bolj zavedali tisti, ki bi lahko notri kupovali n posUli delničarji in s tem ao-astniki zadruge, ¿ko je kaj ns-robe, a tem še ni zadruga kriva ali zadružna načela; vsakega e dolžnost, da poskuša zboljšati pa bodisi pri volitvah direktor-ev ali v trgovini sami. Mislite si, ako bi bile vae trgovine na zadružni podlagi, in osrednji odbor, ki bi kupoval od jrod ocen tov in rszpečatsl med conetimente »kozi zadružne pro-ajalne. Dobiček bi bU tedaj razdeljen med prve ln druge. In ko-rko bi pridobili, ko bi imeli odor poslovodij od zadrug namest0 trgovske zbornice, ki vpliva skozi svoje os redne odbore tudi na posUvodsjalce. Klub vsakovrstnim govoricam, da je zadruga v slabem finančnem poloiaju, Je vse to neutetne-jeno, in so samo želje tistihi, ki so nasprotni zadrugi ali ki se ne-• Sejo na pravem mestu informira-Bodi na tem mestu povedano, da zadruga nima nobeniii drugih obveznoati poleg delnic kakor 3000 na "notea", denarja pa je >ilo zadnjega septembra $6000 "cash money" — poleg Ufa da odjemalci dolgujejo čez 120,000 ne zadruga drugim) in da je atavba vredna z opremo blizu $60,000. Kljub temu, da Jo letos depresija, smo vseeno plačal! že 4000 na "notes" (posojila). Letos bo deaet let, odkar je )bi-i zadruga uaUnovljena, zato je odbor ie pripravil, da praznujemo 10-letnico obstoja. Za U dan je zbral 19. okt. Začetek te slavnosti ob 2:30 popoldne; na programu bo več podučljivi! razvedrilnih točk, kakor godba, govorniki, domaČi drugod. Pridite vsi odjemalci in neod-emalct, delničarji in nedslničar-i. Vstopnina pro8U. Član direktor*ja( Nezaželjen! pobudniki '^M Sheboygan, Wis. — Sem član SNPJ ln JPZ Sloga ie precej 1st. Dopisov še nisem pisal ntkUH. Zato naj ima urednik s mano malo obzira in potrpiJenjavPovedal bom kar nakratko In naravnost tako, kakor mislim. I^sste, v milwauiki Slogi ims-mo zsdnje čase "trubelj". Napravil nam ga je neki liat in pa nekaj njegovih prijateljev f>oleg njega, kateri mialijo, da ao "amart", v resnici so se pa zdravo pametjo skregali. Zato no al sedaj izmislili zopet npVH kus, kl mu pravijo isredna vencija. Zdaj poživljajo in jo tudi naša druftto» tu v| boyganu, da bi «la na njih cirtam .... se ni Sloge motna, da jim počejoslsditi, to Uudi poznajo*» jim SSto Poznamo pa tudi naša »rit>tJa take kdt SOf/' __ Ko sem bil zadfljtt na aeji n^^j.'^p^dg. Bloginega društva, eU nas kala tudi dva "smart" Norttt-m!lwaučana, dva apoatelna, kl ata nam prišla oznanjati Obso-rov evangelij. Društvo je njima ■dalo priliko, da «U poka-svojo "sposobnost". Pove-moram, da ie nisem nikoM tako duhovitih neumnosti; Jih je eden izmed teh pravil, dokler mu ni naš pred* sodnik namignil, da Je čas, da preneha. Razume se, da so mu naši člani na to prav dobro o-struiili koio. Ko je tisti "ajstan" hotel vpadati v besedo, mu Je o-den izmed naših odbornikov povedni, da ni čuda, če imajo doH Milwaukee takšen "trubel", če majo ie več tako neveščih to neolikanih ljudi kaikor je on; in da e žalostno za njegar ki pravi, da Jote 10 let tajnik, pa še sedaj ne pozna pravil in reds na seji. Priporočil mu je prav ko, da naj sebe navadi najprej manire, „ potem bo Šele drugim ah ko dajnl nasvete. Jaz bi pa priporočaj tistim Mil-vvaučanoip še vefrj svetova^ bi im, da nam ne pošiljajo tokih apo|ijelnov,.ki ne vedo, kaj prav saTprav govorijo in «ploh ne poznajo ustave in pravil svoje organizacije. Ce nimetekaj boljšega doli v Milwaukee poši-jati na naše seje, potem oeUni-te doma in se skrijte, ps ne ^»o-dito med svet, da ne bodete še pametnim ljudem v Milwaukee sramote delali. Tskim, ki ste Jih iti gori v Sheboygan agiti-vašo konvencijo, naj b mi 4ali v roke vodstvo naše JPZ Sloga in njeno premoženje?! Za o voljo, ml sheboyganski dlani bi tskim kijsstlm ljudem ie koze ne zaupali dati v rejo, ne pa našo zvesSjpHBHIIHpH Tisto inicijati vo za odpoklie gt odbora Sloge, ki jo Je "ajstan" razkladal in obetal,, da bo delal z njo čudeže, bi jaz rekel, da je najbolje, da jo neseta a njego-||m partnerjem; nasaj* kjer so jo njima prodaU/..^ Na Nati- vsi sku-ijo, ker gs Vera: i našemu etku, ker Aas Je obiskal in nam resnico razložj/priporočal bi njemu in celemu gl. odboru, da j* čas, ds vržejo vstran rokovice in se po-služijo svoje moči* in prav v kratkem tisto voditelje milwau-Mcega humbuga iq pa raadArsles naše zveze poieneje kam na luno. S tem bodete napravili svojo dol-Inost. Prej se jih iznebimOv boljše bo in v JPZ Slogs bo potem res mir. Ckm sbeboygsnsk ih naprednih društev. Smrtna koaa Milwaukee, Wis. — Umrla je v Milwaukee na svojem domu 726 W. Bruce St. (preje Park St.), kjer iivi mnogo naših Slovencey rojakinja Mary Ziherie v starosti 2U let. Bolehala je več mei cev ter še vedno upala, da okreva« a jo je kljub njeni mladosti premagala smrt v eoboto zvečer dne 4. oktobra. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, dve hčerki 14 in IS letni, mater Ano Golob in eno sestro omoženo Ci-mermančič. Pokojnica je bila članico društva Venera št. 192 SNPJ, katero se je udeležilo pogre-ba polnoštevilno vkljub jako slabemu vremenu. Sprevod se je vr-4il iz hiše žalosti v torek ob 9. uri smatraj pod vodstvom Ermen-covega pogrebnega zavoda. V nedeljo zjutraj 6. oktobra pa je preminul rojak Michife Pregrad v Sacred Heart sani tori ju, sUr 50 let. Rojen je bull St. Petru na Sujerskem ter bival v Ameriki 23 let. Pokojnik je bil lastni^ grocerijske trgovine na 5609 Greenfield ave., West Allis, kjer zapuftča žalujočo ženo Heleno in dva sina. Pogreb se je vršil v pondeljek popoldne ob drogi ud iz Ermencovega pogrebnega zavoda na Holy Cross pokopališče ob veliki udeležb občinstva. Pokojnikoma naj bo lahka ameriška zemlja, ostalim pa naše sožalje. Ä, \ • t w , l^'tfRrfcmw»- V__t__ ' v. rorocevaiec. Kako moramo in kako n* buditi ^ (Nadaljevanja.) v Milwaukee. Sevpds, naša di tva v Sheboygan u' so dovolj staro in novo masto. Wiert sov mosej. Vtisi vojne is nt so izginili - ■ ■• ■■ Kakor v vseh velikih mestih, ki smo jih obiskali na naši turi, smo tudi v Bruslju najeli avto-bua za ogledovanje. Pri dobavi buaa — kakor tudi pri izmenjavi denarja in nekaterih drugih stvareh — nam je šla dobro na roke podružnica Ameriške eks-preane družbe. V Brualju amo našli veliko itevilo ameriških tu-ristov in vsi so se zbirali v prostorih omenjene podružnice na Boulevardu Adolphe Max. Avtobus naa jo počasi vlekel po glavnih trgih in ulioah aUre-in novega mesta (Place 4 Place Royal. Place Musee Ulice in hiše označujejo •j fiesta, ki je srastlo iz * vnega Brabanta. Staro **s svojimi katedralami, hišo in drugimi sUvba- £ igimt mi gotskem alogu je monument srednjega veka in reneaance, do-čim ogromna justična palača aa hribčku ie kaže na moderne ča- Ko jo bua obetal pred kraljevsko palačo — v kateri ao imeli Nemci bolniinloo med vojno — amo spoznali, da smo po dolgem času, kar smo zapustili Jugoslavijo, spet v monarhiji. Ia kakor v Bel gradu tako je tudi belgij-ska kraljeva palača odresana od ulice z vlaoko železno ograjo in vojaika straža atoji pri vhodu. Vodnik nam je pokazal zasUvo na drogu vrhu palače In nam pojasnil, da je to znak. da je kralj doma. Ta novica naa Je seveda jako sanlmsls! Vodnik Je bil vesUn ln ni spre-pl<-i zakoa, ki za. E* 1 januarja 1» zakta-r mora volilar stičnih organiaacijah. Alojzija Cerneta posebej obtožuje, da je kot uradnik policijske direkcije v Gorici bil zaupnik "Organizacije" in jo pravočasno obveščal o ukrepih oblasti, m. dr. da je Rejca in Gatnika obvestil, da sta mogla pobegniti. Navaja se prisega, ki so jo polagali člani te or-ganhpcije in v kateri je rečeno, da bodo vse storili za osvoboditev Julijske Benečije in njeno združitev z materjo Jugoslavijo. Baje je "Organizacija" celo pripravila oborožen napad okoliškega slovenskega prebivalstva na mesto Trst. Organi te organizacije so bili listi "Borba" in "Svo-boda" ter "Primorski Glasnik", ki je bil tiskan v inooemstvu. Ti listi, da so grozili fašističnim funkcionarjem s smrtjo ter pozivali člane organizacije, naj sa ne ustrašijo nobene še tako težke žrtve. Od obtoženoev stojijo pred sodiščem: Andrej A>ram iz Doline, Cač Lovro in Cač Angelo iz Drage, Černe Vekoslav iz Prvačine, Dareš Anton ia Doline, Fonda Karlo iz Vrh pol j a, Frančeskin Hiarij iz Rihenberga, Frgulja Josip iz Vrhpolja, Gašper Anton iz Poroča, Gorjup Vinko iz Dolini Glavtna Miroslav is Trsta, Gropajc Andrej is Drage, Jellni-fifč Zorko iz Pleše, Justinčiča Marija, Kosmač Ciril od Sv. Lucije» Lenarčič Ivan od Sv. Martina pri Gorici, Logar Sračko iz Idrije, ¿itižnik Jernej iz Tolmina, Mihi IIč Mktija in Vekoslav iz Dragei MfheHč Albert in Matija iz D61i-pe, Petarua Peter iz Doline, ife* brinja Josip iz Petrinje, PavUČ Lovro in Peter Stanislav iz Doline, Butar Anton iz Tolmina, Ra^ oman Ferdinand in Franc iz Gradčane, dr. Avgust Sfiligoj iz Doberdoba, Sošič Anton in Skerl Fran iz'Vrhpolja ter Zobelj AnJ tonizDoHne. 1 * ' Tribunals predseduje zopet fašistični general Criatini. Današnji dan ja potekel s čitanjem obtožnice in ugotovitvijo persona-lij. Na razpravo imajo pristop le preizkušeni fašisti. Legitimacije so bile izdane tudi nekaterim zastopnikom inozemskih listov. predložiti vpismi komisiji (board of regiatry) pismehostno spričevalo, predno ae njegovo me sme vpisati v seznam voliicev. TO spričevali o pismenosti (certificate of literacy) si voHlec lahko priskrbi od šolske oblasti (board of education), ako more pokazati, da je uapešno dovršil Jeati razred ljudske šole ali pa višjo šolo oziroma ako je dovršil dvoletni tečaj večerne šole t angleškim učnim jezikom. Ako volilec ne more tega dokazati, tedaj ee mora podvreči izpitu o pismenosti. Izpit obstoja iz enega ali dveh odstavkov enostavne angleščine o kakem poljudnem predmetu in od nekolikih vprašanj glade prepitanega besedila, na katerih mora prosilec odgovoriti pismeno. Solslca oblast odrejuje kako naj ae prosilsc kvalificira in kdaj sa ima smatrati, da ja u spešno položil izpit. Na to dobi volilec spričevalo o pismenosti Volilci se morajo vpisati v volilno listo (registrirati) v New VkgtotaJ Yorku od 6. da 11. oktobra. Ta- državljani, ki imajo ietoe prvič priliko voliti, se morajo zalo potruditi aa piamanoatno apričev a lo. Ker ja mnogo šol na razpolago v to avrho, se bo letos stvar vršila z večjo lahkoto kot lani. Kajti letos je mestna uprava in šolska oblast poskrbela sa mnogo več sredstev v to svrho. in za večje števile šol. Flfc. RAZISKOVANJE ARKT1DB | Znanstvena ekapadloija ruskega ledolomilca "Sedova" v polarne pokrajine se je po večmesečni odsotnosti vrnila v Arhan-gelak. Odpravo je vodil, kakor znano, prof. Schmidt, udeležil pa je je tudi slavni profesor Sa-moj lo vič, ki se je bn a "Krasi-nomM tako izkazal ob priliki rešilnih ekspedicij za Nobflovo izjalovljeno podjetje. Raziskovalci so z UfMK-horer dovršili svoje glavne naloge, med njimi osnovanje znanstvenih postaj v Nan-sanovi deželi (bivši Deželi Franca Jožefa) in v Severni deželi. Raziskovali so tudi severne predele Karijakega morja, ki ao bili doslej čisto neznani. Odkrili ao več otokov in jih zarisali v zemljevide. Primerjava s Nobilovo ekspedicijo 1. 1928., ki ja tudi preiskovala te kraje» kaže, da je zračnim ekspedicijam tam sa ae-daj namenjenih že vedno manj uspehov nego ekspedicijam s dobro opremljenimi ladjami. Ta-:o je Nobile letel v neposredni •ližiiri obeh sedaj odkritih otokov, Wieserjevega otoka in Otoka Kameneva, pa ju ni opazil. Poleg tega je nabrala aovjetaka ekspedidja polno drugega dragocenega materiala, zlasti iz po* dročja biologije, i —— KAKO MORAMO IN KARO NE 8MKMO BUDITI kom tega čaaa aa vršijo pisae-l nostni izpiti za nove volilca vsak dan od 6¿90 do 9:90 zvečer, v sobotah pa od poldne do 9. zvečer Izpit so lahko vrši v vsaki izmed 68/7 šol, rabljenih v avrho regi stracije, ne more voliti, kdor ni poprej ali letos dobil pismenost-no spričevalo. Oni naturalizirani ^AsbsHM Msiss^ kar |s Ml prktfaš sin «a Neva vtaáa ss • rr»«lMrta«a>nili ■kli' K. S.: (Nadslirrsnjs a I. sferaat.) Kadar* otroka predramite, ga ne peaabft* poljubiti, saj nikdar ne Vtiste, če ni to poslednji dan, ko ste' ga poljubil!. Materin poljub na prebujenega" otroka je kakor aolnčnl žarek, ki poljublja zgodaj4 «jutraj v roai o-kopane cvetlice in bilke. Soln-Čni žarki se dotikajo cvetlic, ki nalahno trepetajo in iztezajo pvoJelnro* .proti tlatim nežnim poljubom, ki vse zbujajo. Tudi nam ae zdi dan lep, ko se zbudimo in vidimo na obzorju kralja z zlato krono na glavi. Toda nebo napoveduje del, tedaj, čemerno vstajamo in preživljamo z ne vol jo vea božji dan. In kar ja nam vzhajajoče solnce, to je otroku, kadar se sbudl, materin smehljaji Soproga carja Nikolaja 1., sestra nemškega oeaarja Viljema !l, je nekega dne prišla v Moakvo in stopila v veliko trgovino, da bi tam nakupila rasnih stvari. Carica je a avojim spremstvom več ur ostala v trgovini, izbirala blago in ai dajala' nakazovati smerem nove stvari. Nedaleč od nje je stal moški, ki si je neprestano nekaj zaplaoval. Caričino spremstvo je mislilo, ds je uslužbenec trgovine, ki zapisuje na-k upi jene stvari, laatnik trgovine ga je pa imel sa ^aričinega tajnika, ki jo spremlja z enakim namenom. Lastnik trgovine ln njegovo osobje so bili zaradi tega zelo vljudni z njim in so mu sami napovedovali nakupljene stvari. Drugi dan so predložili cariči-nemu dvornemu paršalu račun trgovine in maršal ga je plačal. Naslednji dan pa je prišel U račun še enkrat in pokazalo se je, da je drugI račun pravi. Prvega e bil poslal slepar — prav tisti, je tako vneto zapisoval'stvsri, ki jih je carica kupovala. Carica je bila vsa ogorčena nad ib nezaslišano sleparijo, a car Ntifcdfaj se ja amejal in rekel: "Kar plačaj ln na pozabi, da so povsod rtepridipravi, ki rajši sleparijo, kakor da bi delali." — L. 1806. se je pripetil v nekem meetu na južnem Ogrskem zelo snfešeh dogodek. Nadvojvoda Karel Ludvik je bil tisti čas voditelj priredb tdečega križa v Av atriji. V tistem mentu je bil neki visok dostojanstvenik baje' aila veliko napravil za pdeči križ, a v resnici je bil samo ustanovil društvo tega imena. Zdajci pa je napovedal nadvojvoda Karel Ludvik, da pride ogledovat krajevne naprave rdečega križa. Društvo in njegov ustanovitelj se seveda nista hotela! osmešiti in sta "ponaredila" bolnico. Uredili so hišo, ki ja bita pd':nakl|uču prazna, vzeli opravo, iz driikfti bolntfc, deloma tudi iz zasebiifh stanovanj In naposled četo najeli nekaj USTVARITEUI MODERNE CI-VILIZACUE Nedavno je bivši ameriški poslanik James W. Gerard objavil seznam "ameriških vladarjev", ¿.oseb, ki baje kontrolirajo gmotno in tudi politično usodo a-meriškega naroda. Ta lista je vzbudila precejšnjo senzacijo in mnogo protestov. Sedaj pa je glavni urednik od "Science Service" poudaril, da ne veliki blz-nismeni in bankirji ao oni, ki regulirajo našo ehrllbMKljo, marveč d« "industrijalni revolucijonisti" — znanstveniki tehnologi — so oni, katerih ženlj je spremenil tok naša aedanje induatrijalne dobe. Ti znanstveniki in ne predsedniki upravnih svatov razaih korporacij določujejo našo moderno civilizacijo. Izmed tak uatvariteljev moderne civilizacija Mr. Daviš navaja, taka alavno imena kot E-dison, Orville WHgtit, M me Cu-rle, Marconi, Do Foraat itd. Iz-ed njih ser nahaja tudi ime dveh Jugoslovanov: Prof. Mlhsj-lo Pupin in Nlkola Tesla. Na tak način ja naš narod razmeroma kaj bogato prispel k u-stvarjanju moderne civilizacije. m- New York.—-Smrtni slučaji med mladimi delavci od 14» do ti-leta, ki se u poslani v industrijah, so sa 18% višji kot med mlad* niti, ki niso zaposleni v ind stri jati. To ja razultat študije, ki jo je uvedla Metropolitan Life Insurance Co* la jo je te dni objavila v javnosti. Izmed ' ' Mika največ žr radarji v osemkrat večji | V drugih mdustrijsh. "bolnikov", ao morali leči v posteljo. Nadvojvoda je prišel, al ogledal bolnico, bil silno veaci in Zadovoljen, pokramljal s bolniki in ae nato spet odpeljal. Dve url po tem je bila bolnica spet poe-pravljena. Samo z nekim bolnikom, ki mu je ta atvar selo ugajala. tako da je hotel sa vsak* ceno ostati, ao imeli neprllike in so ga morali s silo odstraniti is "bolnice". - - Z odkrtjem zarote, ki ni bila zarota, se je nekemu Spancu v Barceloni posrečilo osleparlti go-»padarja vaeh vernikov za 4000 frankov. Sultan je bil otnian po ljudeh, ki ao ga nalašč neprestano vznemirjali a veatmi o zarotah zoper njegovo življenje. Neki nepridiprav v Barceloni ae je s tem okoristil in napisal sultanu nujno pismo, v katerem mu je naznanjal, da je odkril veliko zaroto zoper aultanovo življenje in da hoče brez odlašanja pntl v Carigrad ter povedati vse, kar ve, Če mu dado štiri tl*oč frankov predujma na potne stroška. Turški generalni konzul v Barceloni je dobil nalog, naj odšteje ta denar — a o Spancu ni bi* lo od tistega trenutka ničesat več slišati, Novsmbra meseca 1. 1006. so orfeparili starega cesarja Frafi-ca Jožefa na bresprimerno drzen način. Cesar, ki, je bil, kakor vemo, obenem ogrski kralj, je bival takrat v Budimpešti ln je šal v jutranjih urah na i sprehod. Is-nenada je zagledal pred' seboj dva belolasa ln belobrada mola v obleki, kakršno ao prej nošlli honvedl (ogrski domobrsnei). Cesar ju je vprašal, kaj telita, in moža sta mu s solzami povedale, da morata stradati s svojima družinama vred. Obenem sta mu predala prošnjo. Cesar je s svinčnikom nspisal na obratno stran prošnje: "Plačajte takoj HlaoČ dve sto kron I" in poslal z njo pri bočnlka v dvorno Magajno po denar. Med tem ja vladar govoril s starima vojakoma, 1n ko ae je pribočnik vrnil t denarjem,' ga je dal starcema, ki sta se s solzami zahvalila in odšla. Ko sta pa hotela odditi a vrta, so ju u* s ta vili. Poklicali ao policijo in ta je odkrila, da ata imela aivolaaa vojaka ponarejeni bradi. Ko ao jima sneli bradi, so tudi videH, da sta ai bila nadela beli laSujl. In naposled se je izkaaalo, da niti nista bila stara vojaka, ampak dva aloglaana lopova. > l. 1886. je bil angleški kralj Edvard kot princ Walsški v Parizu in ai je med drugim ogledal tudi gledališča "Eden". Z dvema znancema je stopil k bu-fetu in naročil tri konjake. Ko je bilo treba plačati, je bufetir-ka zahtevala za vaak konjak pet frankov. Princ Je bil nad tam o-deruštvom ogorčen in nI hotel plačati. Tedaj je-odločna bufe-tirka vzela priricu njegovo palico z zlato kljuko, češ da mu Je ne vrne, dokler ne plača računa. Da ne bi abudil nezašeljene pozornosti, je moral princ plačati in je nato dobil avojo palico na-zaj. Bolj spretno ae Je iamotal iz podobne zadeve kralj Leopold II. Bdgijaki. V letoviAčj Luchonu a!1 Je daf pri frizerju prlatriči brado. Kralj Je mislil, da ga nihče na poina. A brivec je dobro vedel, koga Ima pred aaboj, in ja zahteval sa svoje delo dvajaet frankov. Kralj je vsel is žepa nov belgijski novec za dva franka in de-al: "Jat plačam vaalaj obilno, ate dva franka, to je več ko 4p-volj. Novec je čisto nov in raaen tega el lahko na njem zmerom natanko ogledate brado, ki ste ml jo pristrigll.M Brivec je vzel denar in nI rekel niti besedice več. A drugi dan je obesit nad avojo brivnico izvesek a nspisom: "Dvorni brivec belgijskega kralja." • S podobnim naailjem al je leta 1800. neki angleški aaatavljal-ničar pridobil naslov dvornega dobavitelja, ki ao mu ga morali aa težke denarje spet otlkuritl. |wAktll1iani Je namreč aakon, di ima vsak trgovec itd., ki je kakemu Članu kraljevske rodbi- ne kdaj> kaj dobavil, pravico do naslova "dvorni dpbavitelj". E-den izmed mlajših princev je bil sašel v veedo družbo, igral Ja il prišel v takšno denarno zadrego, da Je šal k zaatavljalnlčarju in mu zastavil nekaj briljantnrih pr* stanov. 2e dan po tem si je vrli mož pribil lavefcek a napisom: "Dvorni aaatavljalničar Nj. kraljevske visokosti vojvoda X." Pohujšanje je bilo velikansko in IKisebno atara kraljica Viktorija je bila vaa ogorčena nad tem do- N godkom, Zaatavljalničar Je pa vztrajal na avojl pravici m le a tem, da ao mu plačali visoko od-Ak»xlnino, so ga naposled pripravili, da ja odstranil neprijetni Izvesek, ki je .zbujal med ljudmi toliko veselostl. Kralj Jurij grški je r«! hodil po samotnih krajih na laprehod. Nekega dne je srečal pgt častnikov, ki ao mu tožili, da so jih pri povišanju večkrat presrH, kar Jih je spravilo toliko da ne na be-raAko palico. Prosili so kralj* aa podporo. Kralj jih Ja pozval, naj gredo z njim v grad, da bo dal tam zaplati njihove osebne podatka. Tbga častniki nlao hoteli, ampak ao postali akrajno vsiljivi; prava sreča aa kralja, da ja po naključju prišla mimo močna patrulja, katero Ja (poklical, da Je aretirala oficirje. Izkazalo ae je* da ao blU dozdevni častniki preoblečeni cestni raibojnikl» ki se gotovo ne bi bili pomlšljali rabiti silo aoper kralja. l*wta*vt agitatorji Izzvali Iz- Duqgoln, III. — Odborniki tukajšnja krajevne rudarska unija, ki pripada reorganiziranemu krilu United Mina VVorkera pod vodstvom Howata v Springfiel-da, so 8. oktobra zaprisegli za-porni odlok napram 34 rudarjem Lewlaove frakcije. Obtožili ao jih hujskanja k izgredom. Rudarji obeh frakolj so ss spopadli pri odprti jami Fidelity v blišlnl in več mo* ja bilo ranjenih. mladino! „1 ^TT IV" •H1' ki predštavtfcjo novi standard kroj... kako- voati... in vridnMti ' ' A) fvV »i-> Lipo novo blago, čudovito bogata tkanina ... llafna volna, tweedi, twf«ts In chaviot blago v novi čaau primerni sivi, rumenkaati, ru-javi in modri barvi . . • enopr«ni, Raglan, dvoprani in CbaeUrfiaki kroja, ki i« na raill-kuji od izdelka, kateri m prodaja po mnogo viftjl ceni ,, . izvrstno narejeno bodisi glade lepota ali trpažnoatL Kaj vtč pričakujeta od površnika* aa katerega bi bili pri volji plačati tudi 960.-7 Toda kljub temu je naia cena, naravnost iz tovarne vam, samo »22.60. Naia velika zaloga vam omogoča lahko Isbfro )jal vam bo tovrstno, in zadovoljni bo-bodisi glede kroja, vrste alf barve blaga. VMAK I^OVRANIK, VHAKA NAVADNA ALI l*RASNirNA OM.RRA HB FO VSEH HK HMAN UltOTHKHH TROVfNAH PODAJA VEDNO PO ENI Iti lim CENI ALI ■■■■■1 '--j-' 114-118 So. Stat« St 6400 S. Habtod St. 4011 W. MmHmb St 3220 Lincoln Av» -......... FR08VETÄ UUl Kipatni Obroč okoli glave (Pove* U JsMs Rezka Je aedla k mitU podprle al flavo ter uprla oči. Sedela Je nepremično ¿.SmS Rezka je sedal razumela, zakaj jo Drži-čeva vedno spominja na preplašeno tival. Na kratko ee je poslovila. "Uboga ženska!" je dejala domov grede in spričo tega posabHa svoje lastno gorjs. Tods ko je zevils med zidova, jo je stisnilo I to. Pri večerji je povedala, da se z Držičevo nista zmenili do konca. -Tako, tako, časa dovolj, kaj ne? Prav kakor v starem kraju; saj je jutri še en dan! Pa tukaj ni tako!" je dejal pikro. Reška se ni mogla premagati, ne po tem, kar je bila slišala. "In tir je rekla trdo ln ga gledala s jeklenim pogledom. Založaj Mf Je octal v ustih, hitro ga je pogoltnil, odrinil mizo in stegnil roko, da bi jo udaril. Ona je zardele in prebledela. Vstala je in stopils tik preden j: "Poekusir mu je rekle tiho in preteče. Omshnils mu je roka in nI se je dotaknil. — Dobila je delo in je delala. Hodila je v cerkev, kakor je bila vajena doma. Vendar so počasi začele vatajati misli, ki ao se križale s nauki, pobranimi evoj čas iz katekizma in raz prižnice. Hodila je na veselice, da se je Leo Slak postavljal z njo. In znanke ji nleo noben-krat pozabile povedat, da ni svoje 'prve' nikoli peljal seboj. "Ni bila lepa!" so rekle in ocenjevale klobuke in obleke te ali one. Moški eo stali za baraml, med njimi njen mož, Gledali so za njo, s ona ss ni zmenils za nje. Zaigrala je godba ln ljudje so ee parili za plee. Sijajna dvorana in pleeišče. Rezko nista zadovoljila. Cerkev tudi ne. "Mogoče," si )e rekla, "bi čutila drugače, če bi v meni bHo drugače," je premišljala, ko jo je Leo vrtel po plešišču. "In bo .drugače!" je odločila. Seznanila se je s mnogimi rojakinjami in se sačela zanimati zs to in ono. Hodila je na delo, pa se poleg slamnikov naučila nekoliko angleščine. TcAkla jo je, da jo je bilo strašno poslušstl, in je povzročala salve smeha tudi pri takih, ki asms niso snale bolje. Ona pa je vzela vse za dobro in tolkla naprej, dokler nI ugled Ha grč. Kmalu je znala vsaj za silo. Delala si je pot v svobodo. "Magari, če me čaka P6gin, kaj sato I Rajši poginem v svobodi, nego bi v sužnoetl t" Pred očmi sta ji stoli Fsnnie ln Držičevs. Leo Slsk js videl in čutil spremsmbo svoje žene; pihal je jeze, ko je tuintam prinesla časopise seboj. "Le kaj Ima v glavi?" je ugi- a J Končno je eprevidel, da je bolje, če neha stl, smpak da delo najde. In po dolgem času «a je ree našel. Ni bilo bogve kaj, a bilo je in vrglo nekaj zaslužka. "Bo boljši I" je sklepala Reška, ko je videla, da dela še četrti teden. Popravljena je bila, da mu vse niej storjene krivice odpusti, ssmo ds bi bil od*lej človek kot ee spodobi) Dvs meseca je trajelo njegovo poboljšanje, ko ga nekega večera ni bilo domov. Bala ee je, da ga je ssdels nezgoda, pa so JI padle na um bceede Drilčeve, nanašajoče ee na kabarete. (Dalja prihodnjič.) bom pa še premielila: in do četrtka se še l*hko odločim za te-, sli onega." To navidezno modrovanje je Beatrici, olajšalo vest Miselna četrtek jo je oslo tako prevzeU, da si ga je delela čim prej. Zaradi večje izbire je šla celo tako daleč, da ee je dogovorila še z dvema svojima častilcems, Ed-wardom in Andrewom, in to ob lati uri, toda pred hišama dveh različnih dahovnikov. Po njenem mneju je imela zdaj več u-panja, da ae odloči, da ae lahko poroči pre> kakor Barbara, m Toda Beatrice se je motHa. V četrtek je prišla, «e da bi se mogla odločiti; v tem neizogibnem trenutku se je čutila I skrajni zadregi. Prišla je sicer, ker Je bila primorana, j in stopala Je naprej, ne meneč ee za svojo okolico, zatopljena sama vaee. 1 Zarca, oaa ni ljubila nobenega izmed svojih štirih zaročen cev in je bilo nenaravno v njenih letih, da bi se poročila brez ljubezni. In izza množice miali je vstajal spomin na Tobiasa, ki je odšel, ker jo je preveč ljubil. Zdaj ga je razumela. Oh! zakaj je Tobías odpotoval!" "Debsr dan, Beatrice," saču je znan glas- Ona Je'dvignila glavo. Pred njo je stal Tobiss. «r dan, Tobiaa," je odgovorila Beatrice. "TOrej ste se vrnlBf'f-% -i- •:t---^ "Da, te osem dni je tega." "In mi ša niste povedali nika-ktti novic! Ah, čisto ste me pozabili. Toda, drugega itak ne zaslužim, kajti bila eem hudobna t vami. Ali sta ml vssj odpustili?" "Zakaj ne, Beatrice ... oženil sem se ... In upam, da vi a svoje strani...." "Jas!" sakriči Beatrice, "jaz ae tskoj poročim!" . . . Nato je skočila v prvi vos, ki se je pripeljal mimo, in ee da-a zaporedoma odpeljati k vsem jem. Njeni štirje se b(ll že utrudili brezuspešnega čase je po taki hudi in porcia — čeprav pozneje, tedgn dni po poroki svoje prijateljice Barbare. štirim pas< zaročenci od Beatrice preizkučnji čila vrlega itkJsMrttd v Beatrice Je ksr nensdoms zstelcls, ds bi se poročlls. 2c dsvno se Je btls s nekim izzivanjem izrazile, ds se doslej še nihče izmed njenih čaetilcev — pa naj si bo obdarjen še s takšno popolnoatjo — nI mogel pohvaliti. da bi bil omajal njeno neodvisnost. In ker Je bila lepa in očarljiva. In vkljub temu ni manjkalo naj sijaj nejših partij m,hI filadelfljskim misdim svetom. Njej je bilo treba samo Izbrati — a Beatrice Je imela zlobno veselje s tem, da Jih je odbijala druge za drugim. Vendsr ps je skušsls ohraniti svojo oblaat nad njimi. Tobiaa, ki Js bil brez dvoma najbolj zaljubljen. nI mogel več prenašati njene igre in se Je vkrcal sa Evropo, da bi vendar že pozabil to nsdostopno lepoto. Bes trke je sodila aarobe. da jo je »slo malo ljubil, če ss je oddaj 11 od aje la njenih čerov. Beatrici je torej nenadoma zshoteio možitve. Te lapremem-be ee je Izvršila v njej ti-teta dne. ko ji je njena prijateljica Barbara sporočila, da ee kmalu poroči. Xa| I ah ms 0 «e- zgoditi. Vsekakor ae mora t udi I ona poročiti in to prej kekor njena prijateljica Barbara. Beatrici ni oetalo drugega, kakor da si lsbere ženine, in to js bilo hitro storjeno. Se tleti dan je igrala tennis ravno s Al-Isnom. enim Izmed svojih flir-tov. In ker jI Je bilo vse eno: ta ali kak drugi. Issvati pri mla. dsm človsku novo prisnanje lju->eznl js bilo njej mslenkost In ko ss Je bil AHan še vee zamotal v njene sladke mreže, mu Beetri-oc reče: "Vee Je gotovo, dragi, nlkake ovire al, da ae bi poetala svršiti seto hitro/ Danes je po-nedetjek ... V četrtek, ali hoče-U? .. .H — "V četrtek!... Da — kakšna srečal" — "Dobro... Priskrbite o! dovoljenje ln pridite ob II. uri pred hišo paetor-Ja. ki stanuje v vaši ulici . . . Torej v četrtek, dragi.. Nato se je oddaljila, pustivši A liana čisto prevsstega Cd ere-ča. Neto je Sle nalaj v Majea-tic. kjer je imele svojo m Komaj si je bile vsedla. Je opa-slle Lavrinca, zopet snega la-svojih žrtev, ln mu poki» evojih najbolj dra-aehljajev. Law renče ee Je vsdlgnll In jo prosil, če asse prisesti k njsal mizi. "VI ete mi vedao dobrošli. i odgovori eaa ... 'To. lika čaaa fta nUm imela prilike Jntl se s vami." Neto ili kamene palačnih zidov. Pri njih se j. moralo skrbeti za vodo s podzemskimi hodniki, ki so držali do vode. Pri nekaterih sta zasledila takšne hodnike. Stolpi ter utrjena vrata dopolnjujejo sliko. Največja najdba se je na-kl j učila v planinskem mestu južno vzhod no od Jozgada na grebenu Kerkjanoe-Dagha. Po svojem razsegu 1.6x2.8 km doeega Boghaz-koj, prestolnico hatiske države. Za vodo ata akrbela dva umetna ribnika, fljfc V I Vodilne izkopine za časovno razvrstitev vseh teli mest so kajpada črepine, ki ao Raznoliko pobarvane in razvijajo izredno bogastvo dražestnih geometrijskih vzorcev. Toda za točnejšo časovno sosledico nam nedostaja pred rimsko dobo doslej vsega ppdrobnega znanja. Zategadelj ae mora odkopavanje plasti, ki nam bodo pokazale časovno zaporednost in a tem relativno kronologijo, označiti za najpomembnejšo nalogo bližnje bodočnosti. Porazdelitev hatiakih naselij uči, da Je bila Mala Azija v oni dobi gosteje obljudena nego dandanes. Umetno namakanje ravnin okoli Konije, ki eo jih šele v najnovejših Časih nemški inženirji po turškem naročilu z 'velikopoteznim namakovalnlm sestavom zopet pridobili zs kulturo, je že tisočletja do razpada hatiske države is gole stepe napravila gosto poseljeno kulturno zemljo. Hrana v mojem želodcu se je spravilo v kepo AMPAK NOVA IZNAJDBA MI JE PRINESLA ODPOMOC . . . J J 1 Država lati v Mali Aziji Po kUnonjanih tekstih iz Bog-hazktija rfas na klancu," 150 km od Angora) se je znanje starega vzhoda, v 2. tisočletju pred Kristusom postavilo na povsem novo osnovo. Pisma in letopisi krsšjev pripovedujejo o prijaznih in sovraittih odnošajlh dršave Hati, ovladajoče domala vso Malo Azijo,' nasproti Egiptu A-menophisa IV, Tutankhamona in Ramsesa II, nasproti Bablloniji, Aairijl in drugim deželam. Nad 1000 mestnih ln dešelskih imen v Mali Aziji navajajo kli-nopiana besedila, a sa prav neznatno število njih poznamo lego. Skoraj val kraji ao ee ečaao-ma prekrstili» samo is pismenih podatkov pa se položaj ne da doti. Zato ao al snsnstveniki li pomagati s arheologijo. Zasebni pokrovitelji so omogočili profesotfu Edm. Weigandu in dr. E. Forrerju pred dobrimi tremi leti raziskavanje na mestu. Forrar je domneval, da turška beseda hOJttk pomeni vselej kulturne griče, porf katerimi so skoro vsakikrat pokopani ostanki mest is hatiake države. Ugotovila sta niš manj ko 180 mestnih sdišč is predrimske dobe. Dolinska meeto (hQjQk) eo v premoči, gorska meeto (hlsar) pa precej raika. Prva atoje na vsestransko omejeni vspetini, 6 do M m visoki. 60 do 900 m v premeru. V celoti obstoji is gline raspadlirin speljanih hiš, ki ao ae zaradi mestnega otydja gradile vedno na lelem prostoru in v teku tleočleUj nakopičile pravi h rt beca Obeidje je bilo is dveh ali trak kamenitih obodov. A le v redkih primerih eo kvadri še tu nad semljo, kar eo bili ti zidovi skosi tisočletja prikladni ksmnolomi Na vrhuncu hOJika •tojl včasi mešan etolp, včaat pa grad ali tempelj. Planinsks mesta leže na po-gostnlh skalnatih ploščah, ki jih Je lahko braniti, in na strmih gorah. Ne neki toki ploščadi sta raziskovalca raskrik talni načrt .__, . w . . - vsllke palača v obliki praanih ro- tzmed teh dveh .., Sicer vov, Is katerih so vaščaai popu- je skrivaj pogledala. Law renče j« bil lepši od Allana. Mogoče nI ravnala prav, da Je dala svojo prostost prvemu, ki jI Je prišel nasproti. Vse to Je premišljevala in ee sopet ljubko nasmehnila Lawrencu, ki je še nikoli ni bil srečal tako IJubez- Ali draga Beatrice." jI reče. ■■ etc vendar tako lepi? J vas ljubim, ko ml aepra-odrakete svojo roko?" "In če bi še enkrat poekuallir "Nikdar ee ne norčujte Is mene t" — "Ne, narobe," mu odgo-POri Beatrice, "mislim popolno-nsa rasno, poročiti ee hočem prej ko mogoče." *Ob pamet me spravljate! Kateri dan Že, na primer?" "Kaj, če bi v četrtek." mu od-rt Beatrice. "Pridite ob eaajstih pred vrata vašega prijatelja. pastor Jo Smithaona. Mislita na dovoljenje P Potem ko Je Beatrice sapusti-la Lawraaoea «e vsega erečno lane nad enega, si Je rekla: "Ni ravno preveč pametno, kar po-čenjam . . . Dva seetanka v če-ob lati uri. da ee poro-. . lahkomiselno sem ee | ile Lfssrrsatcu. ki mi prav sa prav alf bolj ne ugaja od Allans ,.. A končna mislim, da am ta dvojaa ^«uidSs ne prlalliU. da l.i NOVO GLASBILO la sem v s £ let." piše Mrs. An na E. Klinger. "Niti jesti nisem m->gla, ker ae je hrana spravila v kepo v mojem islodcu. Pe koline, plini in klali želodec ja bils posledica. Tijnerjevo gren ko vino mi je dalo pomoč. Uredil je moja čreva kot še nikdsr preje. Odgnalo je vae pline in želodčne nerede. V desetih dneh aem lahko jedla vae it kraja, celo fižol. Sedaj ae počutim kot nova ženska. Jem laglj^ spim boljše in povrnila se ml je čudovita energija." Ivvrstns novs štiri koristna zeliščna tonika—'Trinerjevo grenko vino—odžene zaostanke iz vsšnih prostorov—želodca, jeter ioUnega mehurja in črev. Prijazno izčisti ves sistem, pomaga prebavi in daje novo moč. .... . Zastonj 10-dnevna poekušnja Pojdite k vašemu lekarnarju. Kupite steklenico Trinerjevega grenkega vina. Jemljite gs pp predpisu skosi deset dni. Potem pko niste ssdovoljni izboljšanjem, vrnite kar je ostsio vašemu lekarnarju ln on vam povrne vsš densr. Začnite ts izvrstni posknS is danes—popolnoma ns našo odgovornost. TKINERS BITTER WIME PKTEK, 10. OKTOBRA. V STARI KRAJ Večina naših atarokraj,k,|, »J kov prihodnjih par meteirv t^ vaU v sledečih akspinah: ^ 24. oktobra aa aUvae« IN» J KANCE, ki je rojakom tak,', L3 znan, ds ne rabi Še sovan ja; gjJf 25. oktobra sa 8ATI KMji « Trat; ^ II. novembra na najnovejfa, j najmodernejšem francoskem p»J[ ku—LA FAYETTE—te vrši p^j skupno potekanje za one potnS7| nimajo veliko denarja. Tretji ij Af\ 1 inklisMA alriinvtA a A___l P°"ei»nen Rus Teremin in Nemec Mager sto odkrila način za proizvajanje glasbe iz valov brezžične tele-grsfije. Vsa mogoča glasbila ee dado po tej metodi posnemati, težava je bila le v tem, da ao bila brezžična glasbila enoglasna, pa je izumil dunajski vse-Id asistent Leng način, ki omogoča na tem principu tudi izvajanje akordov. Njegov instrument ima v splošnem zvočno barvo harmonija, posnema pa lahko vse ostane instrumente, n. pr. flavto, klarinet, orgle, eakaofon, harfo, violino itd. v najrazličnejših kombinacijah. Podoben je klavirju, ssmo da nima strun. Zvok nastaja s vrtenjem nazobčanih koles mimo električnih magnetov, zato mu je dal Leng tudi ime magnet on. čeprav naprava še davno in popolna, je vendarle vzbudila ogromno zanimanje na velesejmskih razstavah na Du naju in v Lipskem. RADA BI IZVEDELA za mojega brata Make Kosa; kdor bi kaj znal o njem, prosim, naj mi to sporoči, ako bo sam čital, naj piše svoji sestri na naslov: Jocefina Kos, pri Mihaelu Čemejšeku v Ptuju, Jugoslavija.—(Adv.) Agitirajte za Prosveto! i u i .i— ■ •cnu potovta}| i In« priljiMjtJ do Ljubljane skupno s davkom aamo |10«.78. Poleti je U pirniTU mo za turiste, a sedaj se nudi ty potnikom tretjega razreda. Kdorfe če poceni potovati, nSj »e prfJ temu potovanju; 12. novembra VULCANIA u Tis 21. novembra zopet odpluj« iLu de FRANCE; ^ 29. «evembra na SATURNIJI boa no potovanje na Trst; s. decembra skupno pf»tovsak« AQUITANIJI; 1 5. dee. 1. božično Francoski Ifciiji )i PARI8U; Hfl 12. dec. glavno božičau na paraiku—ILLE de FRANCE, 16. dec. BUROPA. ki nudi ^ priliko sa boižčno potovanje. Ako želite potovati na kakes