Inserati so sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naručnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, O. nadstropje.
Vrcduištvoje na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „
Za četrt leta Za en mesec
40
V administraciji velja:
Za celo leto . . 13 gl. — Za pol leta
kr
50 30 10
Političen list za slovenski narofl.
6
Za četrt leta . . 3 Za en mesec . . 1
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 126 popoldne.
Novo oznanilo.
XI.
Načela socijalizma.
O genezi socijalizma smo govorili v prejšnjih člankih dovolj obširno in upam, da tudi dovolj jasno. Ogledali smo si njegovega krutega roditelja in ker je prislovica, „dajabelko ne pade daleč od drevesa" večkrat tudi resnična, zato nam ne bode težko seznaniti se s čudnim njegovim potomcem. Značivno znamenje za-nj je, kakor smo tudi pri liberalnem kapitalizmu videli, da je socijalizem načelno, v korenini brezbožen. Namestu drugih dokazov za to slušajmo raji, kako se svetu predstavljajo socijalisti sami v svojem glasilu ,,Socialdemokrat". Ta list piše 12. marca 1865 med drugim tudi sledeče pomenljive besede, naperjene proti liberalnemu kapitalizmu : „Kdor je človeštvu vzel nebesa, mora mu zanje dati zemljo. Ko so nekdaj duhovniki samooblastni zaukazovali narodom, so v trpečem ljudstvu gojili vsaj nado, da za tem pride drugo, boljše življenje. Vi licemerski farizeji, ki se potikate med prostimi občani in liberalnimi meščani, pa ste okradli ljudstvu sladko tolažbo, ki mu jo daje vera, a železnega jarma vaših mašin ga nečete rešiti — bedaki, kje je vaša logika? Logika, ki se kaže v svetovni zgodovini, je bolj dosledna nego vaša. Nebes ni, zato sme ljudstvo za-se zahtevati zemljo! Toraj nebes ni, Boga ni; nravnega reda ni nobenega, edino zemljo imamo, toraj za-njo, da si jo osvojimo ? S takimi načeli se predstavlja socijalizem svetu. In na podlagi teh načel skuša on tudi osrečiti človeško družbo. To nam njegovi privrženci pri različnih prilikah odkritosrčno iu odločno oznanjajo. Imajo namreč to lepo lastnost, da so zelo
odkritosrčni, česar o liberalnem kapitalizmu nismo mogli reči. Tudi kapitalistični sistemi je, kakor znano, podlaga brezverska. Toda kapitalisti tega niso kazali, kjer so morda po drugem potu dosegli prej svoje namene; tudi verne, celo pobožne se kažejo, kjer jim to najbolj služi. Socijalisti pa povsod odkrito in odločno nasprotujejo veri; edino, kar pri tem najbolj zmerni med njimi odjenjajo, je, da pustijo posameznim v zasebnem življenji vernim biti. ker se za zasebno življenje posameznih socijalisti sploh nič ne brigajo. Toda vsi so odločno proti temu, da bi vera imela kak vpliv na javno življenje.
V izvrševanji svojih načel pa hodijo socijalisti svoja pota, ki jih vodijo ravno na nasprotno stran, kakor liberalne kapitaliste. Hujšega nasprotja si sploh ne moremo misliti, kakor je v tem oziru med njima. Bog liberalnemu kapitalizmu je sebičnost, dobiček posameznih ; vsak posamezen naj skrbi za-se; če vsi tako delajo, se ume ob sebi, da tudi družba pri tem napreduje; sicer se pa z družbo samo na sebi kapitalisti no menijo. Nasproti pa je pri socijalistih Bog, vzor in vse: družba, skupnost, zveza, ali kako bi vže tuji izraz „associatio" po domače povedali. Od tod imajo tudi svoje ime.
Posamezni toraj sam za-se v tej zistemi nima nobenega pomena, marveč edino le kot del družbe, ki jo pri njej v službi. S tem upajo odstraniti moč kapitalizma, ki je pro-vzročil, da se je imetje nakopičilo le v rokah posameznih bogatinov, večina človeštva pa je postala uboga sužinja imovitim.
Ako pa pomislimo, kako oblastno ravno v naših dneh svetu gospoduje kapitalizem, lahko uvidimo, kako težko nalogo da ima iz-
vrševati socijalizem. Vendar si brez pose sredstev pridobiva vedno več tal, ker ei| prav zvestega zaveznika ima, ki postaja vcu^^,,. močueji in ta je vedno bolj in bolj razširja-""-joče so siromaštvo med nižimi stanovi človeštva. Revščino trpeti zamore le človek, ki no išče svojega namena edino na zemlji, čegar solzno oko se večkrat ozre tudi nad zemljo v zračne višave, kjer upa najti leka svoje zapuščenosti na zemlji in prostora vedne, neskaljene sreče pri svojem Bogu. Kdor ni o vsem tem trdno prepričan, tak revščino ne more prenašati; zato se je skuša otresti. Ker pa pri obstoječih žalostnih razmerah družbenih večidel tega po postavnem potu ne more doseči, zato se poslužuje nedovoljenih pripomočkov, med temi mu najbolj služite zvijača in kruta sila.
To vso dobro vedo socijalisti, zato pa imajo tudi na svojem praporu vtisnjene besedo: Boga ni! Proč z vero! Edino po tem potu jim je mogoče za-se pridobiti potrebnih sredstev za dosego svojih namenov: namreč dovolj močno fizično silo. ktera bo premogla nasprotnika in si osvojila njegove dragocene zaklade. „Vas delavcev, kličejo socijalisti, je devet desetin vseh prebivalcev; vi imate toraj vso moč; zato si vzemite, kar vam odrekajo: kapital, tovarne, palače, zemljišča: vse to je vaše, vzemite si jih! — In ali brezvernemu delavcu tega ne bode mogoče storiti? — In kaj potem ? — Skrlato-rudeč je bil plašč kraljev, a krvavo-rudeč bode plašč svobodnega, razdivjanega ljudstva, ako ne nehate po eni strani ga dreti, po drugi pa mu iz srca trgati Boga, pravi Jacobv.
Ali mar hočeš dokazov, dragi čitatelj, da je resnična izjava ta? Le ozri se po svoji domovini, kaj se godi onstran Litave v deželah
M*tek»
Vaticinium Lehninense.
(Konec.)
Na koga naj tu mislimo? Sin prejšnjega bil je sicer njegov naslednik Mir. Viljem IV. Ali kakor nam ga znači prorokovalec z opisovanjem, ga ne moremo spoznati, pač pa se nam ob sebi vriva misel, da zgornje vrstice nam kažejo sedaj vladajočega Hohenzollernca Viljema I, kralja pruskega in cesarja nemškega. Kdo ne vidi v tej sodbi sreče Prusije v zadnjih časili, velikanske moči, do ktero ^e jo povspel Viljem I v vojski zoper Avstrijo 1. 1866 in zoper Francosko 1. 1870? Komu 110 zablišči v oči cesarska krona na njegovi glavi, ktero pri svojem nastopu morebiti res ni pričakoval? Kdo pa tudi ne spozna v žalosti katoliškega ljudstva »kulturno borbo", ki že skoraj deset let preganja iz dežele katoliške duhovne, pušča mreti brez tolažil sv. vere jokajoče bolnike na smrtni postelji? Tako sklepati se nam toliko
bolj verjetno zdi, ker „natus" lahko poinenja tudi sploh potomca in ne samo sina.
1'rorokovalec je izpustil tedaj tudi Mir. Viljema I. iz istih vzrokov kot Mir. Viljema II.
V teh vrsticah tedaj gledamo sedanjost. Kaj nam prinese prihodnost, kdo ve? Prorokovalec gleda v proroškem duhu le še enega: ..Tandem sceptra gerit, qui steminatis ultimusorit." (v. 93.)
Kteri bo ta »zadnji" iz rodu Hohenzollern-skega, ali ima kmalo vladati, ali še le po preteku mnogo rodov, kdo bi si upal razjasniti? Potem pa mora krivoverstvo zamreti iu Nemčija ima se vrniti k veri svojih očetov; katoličanom se bodo povrnili mirni časi, in pobožno življenje v domovini prorokovalčevi se bo zopet razcvitalo; ob enem pa bodo zopet vzrastli zidovi Lehninski.
„Et pastor gregom rocipit, Gerinania rogem.
Mavchia cunetorum penitns oblita maloruin,
Ipsa siios audet fovere, nec advena gaudet;
Priscaque Lehnini surgunt et teeta Ohorini;
Et veteri moro elerus splendescit lionore;
Nec lupus nobili plus insidiatur oviti." <~
Takov je obseg prorokbe. *) Po vsem soditi tedaj prorokovanje popolno opravičuje naše zanimanje. Dasi se ne more s kazati, da je bilo napisano v 14. veku, a verjetno je; gotovo pa je nemogoče kritikom dokazati, da je nastalo še le koncem 17. veka. In če bi bilo to tudi res, »posito — non con-cesso" — ne bilo bi pa mogoče samo človeškim močem že 17. veka s takimi potezami in ob enem s tako določnostjo slikati sedanje čase. Naj je že temu kakor hoče, opozoriti smo hoteli čita-telje, kterim je bila morebiti neznana, na to zanimivo prorokbo, za ktero so se tudi Hohen-zollernci sami že davno zanimali; zlasti pa je to očitno pokazal sedanji cesar Viljem L Ko je bil namreč 18. jan. 1871 v Versaill-u pri Parizu imenovan cesarjem Nemčije, zaukazal je istega dne prenoviti razpadajočo cerkev Lehninsko. Po mnogih popravah so cerkev na
*) Primerjaj Th. prakt. Quartalschrift, Line, 1883. zv. III, pg. 507 sqq.: Zoblov spis „Zum Vaticinium ■les Hermanu von Lehnin", po kterem smo predelali ta stavek.
ogerske krone! Ali niso dogodki zadnjih tednov prav dokaz ad hominem, da je ljudstvu dovolj, da noče dalje prenašati, da bi ga do mozga izsesali tu brezsrčni židje, tam brezvestneži, ki bi morali posebno skrbeti, da se godi vsakemu pravica. — Morda mi kedo poreče: Kaj mi govoriš o teh dogodkih ter jih spravljaš v zvezo s socijalizmom in kapitalizmom, ki pa niso z njima v nobeni dotiki? Kdor tako misli, njemu je duševno obzorje zelo omejeno, kajti on opazuje vsako stvar le po vrhu, a v bistvo, v srce pa stvari ne doseže.
Sicer je res, da nekak kineški zid loči Ogersko in njej pripadajoče dežele, da le redko in zelo malo posebno resničnega zvemo, kako , se ondi podanikom godi, vendar nam sedanji vpojavi jasno dovolj dokazujejo, da so prvi veči očitni nasledek krutega gospodstva liberalnih kapitalistov, ponekod večinoma judov, drugod pa sicer krščenih a brezvestnih velikašev. Jasno je slehernemu, ki o dogodkih ne čita le po kosilu pri črni kavi iz navade, iz radovednosti ali tudi čestokrat iz dolgega časa, da visi javni red onstran Litave na trohneli. nezanesljivi podlagi. Toda kako bi tudi moglo drugače biti, ker enakim vzrokom slede v življenji vedno tudi enaki nasledki. Le to je nas iznenadilo, da smo v tem obziru tako daleč vže tudi v Avstriji!
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. oktobra.
Avstrijske dežele.
Deželni zbor koroški je sprejel postavo o preosnovi zdravstvene službe po selskih občinah, isto tako resolucijo do vlade, naj se izuče zdravniki, ki bi tudi brez dohtarskega naslova pripravni bili, zdraviti ljudi po gorskih krajih. Po nasvetu gospodarskega odbora se naroča deželnemu odboru, naj se pazno ozira na to, da se snuje direktna zveza Trsta s Solnogradom po Rudolfovi železnici. (Taka železnica mora iti preko Koroškega, ki se gotovo za to zanimiva.)
Zavrgel je postavo, ki mu jo je vlada predložila o spuščanji privatnih žreb cev, ter sprejel resolucijo, v kteri se vlada poziva, naj predloži postavni načrt, ki naj bi spuščanje privatnih kakor tudi cesarskih žrebcev vredil. Vzrok temu je menda namen države, ki po svojih žrebcih konjski rod bolj za vojsko, nego za vlaku pripravlja, kajti žrebci cesarskega ple-
krstni dan 1. 1877 — seveda spremenjeno v p r o t e s t a n t o v s k o m o 1 i t v a r n i c o — za službo Božjo slovesno odprli. Prestola-naslednik z ženo, njegov sin princ Viljem, minister bo-gočastja in vrhovni voditelji protestantovske cerkvene družbe bili so navzoči. So li mislili, da je prorokovanje že dopolnjeno, ker je bil Mir. Viljem IV, (1840—1860), brat cesarja Viljema, ednajsti vladar po .loahimu II, in da se ima še samo spolniti, kar govori prorok v zadnjih kiticah, kar so pa s prenovitjo cerkve Lehninske doseči upali, nočemo razsojati. Kdo pa je oni, o kterem pravi prorok: „Tandem seeptra gerit, qui stemmatis ultiiuus erit." „Israel infandum scelns audet niortc piandiim-' (v. 93, 94.)
si niti ne moremo misliti, in zlasti zadnje teh dveh kitic tudi nikakor ne umevati.
Kar pa je v naši moči, hočemo storiti: moliti za v veri ločene nemške in zlasti naše slovanske brate in po okoliščinah za njihovo zedinjenje tudi delati, da bo en hlev in en pastir. Jerusalem, Jerusalem, convertere ad Dominum l)eum tuum!
mena so za požlahtujenje domačega deželnim potrebam primernega plemena prelahki in si ljudje za vlako težje živine žele.
Velikega pomena za kmetijo je tudi sklep, da se odtok iz vrbskega jezera potrebi in na izvodu s potrebnimi zatvornicami preskrbi. Korist, ki bo kmetijstvu iz tega prirastla, bo osušenje močvirja in zabranjevanje povodnji na polji pod jezerom ležečem. Neprijetna stran je pa opuščenje paroplovbe iz vrbskega jezera po kanalu v Celovec, kar se je do sodaj le pri veliki vodi izvršiti dalo. Tudi tukaj velja, kakor povsod pravilo, kjer se gre za občno korist, se na posameznega ne gleda.
Iz deželnega zbora moravskega. Prebero se peticije. Namesto poslanca Kleina, ki gre na odpust, se voli poslanec Skene v deuarstveni odsek. Vladna predloga zaradi porabe nejavnih celakov pri konjereji in potom zarad zloženja kmetijskih zemljišč in zarad razdelitve skupnih odda se gospodarskemu odseku.
Iz deželnega zbora gornje-avstrij-skega. Načrt postave, kar se tiče doneska, ki ga imajo dati zavarovalna društva za požarno stražo, se sprejme; isto tako tudi resolucija Moserjeva, da naj vlada v slučaji, ako zavarovalna društva ne povedo pravih premij, ravno tako ravna, kakor v prestopkih zoper državni prihodek. Potem se preide v posvetovanje pre-narejenega občinskega štatuta za mesto Line, ki se sprejme do § 34. Pri §§ 2!) in 34, kar se tiče priprave za volitve in njih preskušanje, vname se živahna debata; namestnik zahteva za vlada pravico, da sme tukaj vmes segati in energično odbija sumničenje dr. Bahra, kakor da bi vladni organi pri volitvenih rekurzih strankarsko postopali. Pri § 29 je obveljal nasvet c. kr. namestnika, da gre pri pritožbah zoper volitveni zapisnik prenehati dotlej, da ni rekurs rešen. Prihodnja seja je jutro.
Iz deželnega zbora gal iškega. Navzoč je minister Ziemialkovski. Henzel in tovariši nasvetujejo prenaredbo volitvenega reda za občine v tem smislu, da je po nasvetu okrajnega zastopa politiška okrajna oblast zastopana v volitveni komisiji. Dotičnim odsekom se od-kaže več predlog deželnega odbora, med temi je tudi privoljenje za naknadno svoto 79.000, da se poravna pomanjkanje v deželnem bud-getu za 1882. Evsebij Czerkavski podpira svoj nasvet, kar se tiče preosnove deželne šolske postave. Treba je osnovati nove šole, a vrediti (organizovati) se imajo tiste, ki so bili dosihmal pomanjkljivo osnovane. Nasvet se odda deželnemu odboru. Grof Tiskievič podpira svoj nasvet, naj se od zapuščnin, ki niso više vredne od 500 gld., ne pobira dedični davek. Nasvet se odkaže pravnemu odseku. Sklep računa deželnega zavoda za J 881 se razreši po nasvetu deželnega odbora. Več volitev se potrdi brez debate. K sklepu nasvetuje še Meruuovič, naj se vstanove naselbine za kazen kmetom, ki so bili že enkrat kaznovani.
Kaj vse liutenci zahtevajoDo sedaj zahtevali so Butenci razcep Galicije v ru-tensko ali iztočno in poljsko ali zahodnjo polovico. Ker jim pa potrebne zaslombe primanjkuje, opustili so omenjeno misel ter svoje za-htevanje v naslednje točke zedinili: 1. Rutenski jezik je v iztočni Galiciji popolnoma enakopraven s poljskim. 2. Uradniki po iztočni Galiciji morajo zmožni biti obeh jezikov za uradno rabo. 3. Grbi naj imajo po iztočni Galiciji najprej rutenski in za njim poljski napis, v za-hodnji Galiciji naj ima pa poljski jezik prednost, 5. Po vseh šolah iztočne Galicije naj so v rutenskem jeziku podučuje, poljski jezik pa učni predmet ostane, v zahodnji Galiciji naj bode pa ravno narobe. 6. Pri nameščevanji župnikov naj se pravica predlaganja grajščakom odvzame in komiteju za cerkvene zadeve do-tične občino izroči. 7. Poljska stranka naj se v bodočnost ob času volitev ne vtika v ruten-ske zadeve. 8. V gališkem deželnem odboru naj imata oba naroda vsak po tri poslance. 9. Deželni zaklad naj bodo v bodočo ravno toliko Rutencem, kakor Poljakom pristopen, kajti Butenci donašajo mu ravno toliko, kakor Poljaki. 10. '»'ar se jezika, pisave, pravopisa in slovnice •avodajalno korporacije nimajo pravice, •ojevati in določevati. 11. Deželni
zbor naj za to skrbi, da se jezuiti, ki so raz-por med Poljaki in Butenci provzročili (?) ne bodo naseljevali. — Mnogo tirjatev je dobrih in potrebnih, koliko bodo pa dosegli, bode učila prihodnost.
Madjarski levičarji bi Hrvate najraje v žlici vodo potopili. Obdolžili so celo ministerskega predsednika, da se je z njimi (Hrvati) na skrivnem pogajal, da jim je več obljubil, kar so sami zahtevali itg. Tisza je levičarje dostojno zavrnil.
Iz Budapešte, 3. oktobra. (Deželni zbor.) Naznanijo se volitve v odseke, ki so se včeraj zvršile; minister prometa poroča o postranskih železnicah Debrecin - Hajdunanas in Ketegy-liaza - Kisjeno, nasvet izroči odseku za promet. Irany nasvetuje, kako zboljšati položaj naseljenih Osango - Madjarov. Ministerski predsednik Tisza razvija stališče vlade o hrvaškem vprašanji in podaje v sklepovanje ta-le nasvet: Zbor naj sklepčno izreče, da odobri vse postopanje vlade, kar je ukrenila zarad vprašanja o grbih, preden so bili izgredi na Hrvaškem, isto tako tudi, kar je vsled tega ukazala, ob jednem se vlada pooblašča, da ostanejo grbi, ki so bili vsled člana XXX. po navadi odsihmal običajni, napravljeni tam kjer so, koder so pa nastavili drugačnih grbov, naj se pa po besednem pomenu § 62, postavijo grbi brez vsacega napisa. Ministerski predsednik prosi zarad nujnosti, da. bi se to stavilo na dnevni rod jutrajšnje seje. Po kratki razpravi, ktere so vdeleže Silagy, Mocsari in Madarase, ima priti ta predlog v soboto na dnevni red. Odseki so se konstituirali, prvomestniki in poročevalci so vsi vzeti iz liberalne stranke.
Vnanje države.
Čudno, več ko čudno jo to, da JVeniei v „rajhu" našo državo bolje poznajo, kakor mi sami. Bismark je že leta 1864 na Dunaji zbranim državnikom dokazal, da Avstrija nikakor ni nemška država in da ona na vspeh le tedaj računiti more, ako se na Slovane opira. Sedaj pa zopet iz Berolina glas dohaja po oflcijozni „Post", da takošnja Avstrija, ki svoje slovanske narode, kteri so večina prebivalstva, le ob steno pritiska, ne bode zamogla svojega poslanstva izvršiti! To nemara zadeva zdaj Ogre.
Srbski kralj M i lan se je menda pred svojim odhodom iz Dunaja izrazil, da bode prav kmalo red napravil v domači deželi. Kralj je sprejel ostavko ministerstva Piročanac ter druzega predsednika državnega zbora Nikolo Christiča pooblastil, da sestavi novo ministerstvo, ki bode po večini iz radikalnih elementov združeno. Kralja v Beligrad dospevšega sprejela je velika množica ljudi in dostojanstvenikov, le Rističa in njegovih ni bilo videti, kar se je menda splošno opazilo. Je pač križ na svetu, da se vedno le tisti vidijo, ki jih ni!
Iz Pariza, 3. oktobra. „Ropublique Fran-(;aise" in „Voltair" potrdita, da je ministerska kriza preložena dotlej, da so sestanete zbornici. „Voltair" misli, zbornica ne bode pritrdila imenovanju generala Millota za načelnika generalnemu štabu. — Zopet je prekanjeni lisjak — knez Bismark — Francoze speljal na led. — Španjski kralj, gost cesarju Viljemu, je bil imenovan lastnik polka ulanov, ki je nameščen v Elzaciji. — Kralj se povrača preko Pariza v svoje kraljestvo. Francoski ministri — a ne vsi — sprejino kralja na kolodvoru; narod francoski ga pa sprejme s sikanjem in krikom: „Proč z ulancem". — Spanjoli vendar tako hladnokrvno ne morejo sprejeti zaničevanja svojega kralja in kaj potem? Prijateljstvo gotovo ne! Zopet so se Francozi Bismarku na limance vsedli; frajinavrarska francoska vlada sama ni složna, kako če potem svetu oponirati?
Španjski kralj Alfons je bil pri banketu v Elysee jako dobre volje. Predsednik Grevy je rekel svojim drugim gostom, da ni nikakor pri tako mladem vladarji toliko razuma, dostojanstva in hladnokrvnosti pričakoval. Ko se je kralj na kolodvor odpeljal, ni bilo nikakoršnjih neredov.
Med Angleži in Francozi je zaradi strogega postopanja francoskega admirala Pierre na Madagaskaru nekoliko razponi. »Standard"
piše: »Francozi so se sicer vedno radi v boje in politično pustolovje brez pravega vzroka za-motavali, vendar francoski časniki niso nikdar tako zabavljivo proti Angležki pisarili, nego ravno sedaj. Javno mnenje francoskega ljudstva o Angležih se je na slabo preobrnilo. Di-plomatje imajo brezobzirno postopanje francoskega admirala Pierre-ja nasproti angleškemu zapovedniku Johnstonu iu misijonarju Shaw-u med seboj v pretresovanji. Misijonar Shaw vložil je prošnjo za odškodovanje. Francoska vlada mu je prošnjo odbila in ravno tako ne bo nikdar pripoznala pravice, da bi se Angleži na Madagaskaru v francoske zadeve vtikati smeli.
Italija in Francoska imate razdvoj zaradi zasedanja nekaterih strategično imenitnih krajev na otoku Magdalena, ki jih menda Francoska vtrditi želi, od koder bi potem morsko cesto sv. Bonifacija in tako celo Italijo brzdala, kolikor bi hotela. Laška se pa na otoku Sardinija vtrduje.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 2. oktobra. (Še nekaj o društvenih zadevah ljubljanskih tiskarjev.) Razpor v društvu ljubljanskih tiskarjev je postal po-polen, Kleinmayrovi Riitingovci skovali so neko okrožnico do nemških enakih društev po drugih deželah, v kteri slovenske tiskarje črnijo kot rogovileže in nestrpljivce, od družili društev zahtevajo, da bi ljubljanskemu društvu odpovedala vzajemnost (t. j. medsebojno zvezo) ter pravijo, da bodo vstanovili tu svojo posebno (ekstra-nemško) enako društvo, s kterim naj bi potem v zvezo stopila druga avstrijsko-ogerska društva. Okrožnica, podpisana po Rii-tingovcih Kleinmajrove tiskarne, je tudi polna zabavljic slovenskemu jeziku in narodu, še bolj pa dopis v zadnji številki časnika »Vorvviirts", ki naše tiskarje opisuje tako, kakor da bi ne trpeli nobenega tujca med seboj. To je zopet grdi jezik prevzetnih tujcev, kakor je n. pr. njih „paša" Riiting, ki ne pozna nobenega pajdaštva, ampak le gospodstvo, in bi vse slovensko rad pohrustal ali pa iz svetil pihnil. „Nemško in naše, ali pa nič" — to je geslo teh zagrizencev, naj bodo že kterega koli stanu, toraj tudi »delavcev". Slovenec jim ni soroden in če se jim ne poniža, alo, že hujska!
Takemu početju se mora upreti iu se bo tudi uprlo ljubljansko tiskarsko društvo, ki obstoji z odborom vred po ogromni večini iz domačinov. Pripravlja se že okrožnica do vnanjih tiskarskih društev, ki zavrača sovražne napade in neresnične trditve okrožnice Riitingove peščice in ktero so podpisali vsi slovenski tiskarji — izvzemši se ve da tiste reveže, ki v Klein-majrovi tiskarni zdihujejo pod Riitingovim jarmom. Razen tega bo tudi odbor društva storil svoje, da zavre namenom Rutingovcev in poda svetu pojasnilo o zadevah in dokaže, da tisti, ki rujejo v društvu, niso Slovenci, marveč tujci, nekteri še celo prusaki, kteri so jako malo zvedeni v zgodovini in ne vedo rimskega reka: „Si Romao vivis, romano vivito more". (Po našo: Ce med Slovenci živiš, živi po njihovih šegah.) Treba je tudi povedati tem ljudem, da to društvo ravno nemškim (in še vnanjim) potujočim tiskarjem, daje največ podpore, kar bo najlajše dokazal blagajnik. Ali toraj tako rogovilenje ni več ko črna nehvaležnost? Pa nadejati se je, da tudi to drevo ne bo zrastlo do nebes.
Gosp. Bambergu so le čudimo, da hoče takega faktorja še dalje v službi imeti. Naj je tudi izveden, kaj pa pomaga, če je ošaben rogovilež, ki tiskarsko osobstvo iu gospodarja v zadrege spravlja. Saj vendar moramo drug
z drugim bivati, drug z drugim se porazuinljati, če hočemo v miru in zadovoljnosti živeti.*)
Iz Ljubljane, 1. oktobra. Jednako gosp. dopisniku iz Goriškega v 148. štev. »Slovenca" želel bi tudi jaz, da bi mi Slovenci posnemali naše severne brate Lužičane, glede medsebojne jedinosti, Cehe in Poljake pa glede medsebojnega podpiranja. Žalibog! pa kaj tacega ne moremo pričakovati, dokler se bodo pojavljali po slovenskil listih dopisi, kakor jo omenjeni, ki v začetku priporoča jedinost in vzajemno podpiranje, proti konci pa vsemu temu oporeka z inkriminacijami do onih domoljubov, ki so vstanovili društvo »narodni dom".
Tudi jaz sem mnenja, da je potreba naše brate po Primorskem, Koroškem in Stajarskem podpirati v njihovem težavnem boji za narodni obstanek ne samo duševno temveč tudi tvarin-sko; vem tudi, da v tem oziru pri vsem našem siromaštvu ni se še toliko zgodilo, kolikor bi se z resno voljo bilo storiti moglo; — ne sodim pa tako jednostransko, da bi vzrok temu videl le v »narodnem domu". Ker pa o separatizmu, kterega gospod dopisnik očita nam kranjskim Slovencem, nečem govoriti zato, ker bi marsikaj grenkega iz lastne skušnje povedati moral, ne bodem teh vzrokov iskal.
Odkritosrčno moram obžalovati, da se nahajajo med nami domoljubi, ki delajo proti »narodnemu domu", kteri bo vendar le na korist vsemu slovenskemu narodu, ker ima postati lastnina »Matice slovenske" in so bodo njegovi dohodki porabili deloma za literarne namene, deloma pa za ustanove slovenskim dijakom, umetnikom in pisateljem. Gotovo je to nehvaležnost do onih, ki so si poleg velike odgovornosti nakopali tudi ogromnega truda, da izvrše to za ves slovenski narod tako častno in koristno podjetje.
Naj nam bodo tudi v tem Cehi za izgled. Tudi oni so zidali svoje narodno gledališče, ki je potrebovalo vse drugačnih žrtev, ko jih bode naš »narodni dom", pa vendar se ni našel nikdo, ki bi se bil po javnih listih oglašal proti temu, temveč vsi Cehi po Ceskem, Moravskem in Sloziji bili so soglasni v tem, da bode gledališče — če tudi bo stalo v Pragi — na korist in v slavo celega naroda iu prinašali so zato svoje darove na žrtvenik domovine.
Sklicevati se na »ustfedni matici školskou" tu ni umestno; kajti Cehi so svojo »Matico školsko" imeli vže davno. Z dohodki njenimi vstanovljali in vzdržavali so si srednje šolo; doneski za njo pa so se nabirali ob jed nem z doneski za narodno gledališče. Po vstanovljenji nemškega »Schulvereina" reorganiziralo se je to društvo ter razširilo svoj delokrog; napreduje pa zato tako izgledno in čudežno, ker so si Cehi v požrtovalnem delovanji za korist in blagor domovine vedno in vsi jedini, pri nas pa — kakor nasprotstvo do »narodnega doma" kaže, te jedinosti doseči ni mogoče.
In ker nam gospod dopisnik stavi v izgled Cehe, naj jih postavim tudi jaz njemu in vsem Slovencem za izgled glede podpiranja „ narodnega doma". K a k o r n a m r o č iz gotovega vira vem, poslali so doslej z a srečke „n a r o d n e g a d o m a" Cehi več denarja, ko Slovenci; in če se
*) Pri takili i« tolikoletnih nasprotovanjih imenovano tiskarne in obnašanje našo slovensko Matice in našega slovenskega deželnega zbora V Kaj so nain ne zameri, če svojega čudenja 110 moremo popolno zakrivati.
Vrodništvo.
vstanovi v Ljubljani šolska matica, na ktero nekteri rodoljubi resno mislijo, ne bodo li morebiti Oehi k njenemu napredku nam več pripomogli, ko nasprotniki »narodnega doma" ?
Toliko v odgovor na dopis iz Goriškega. Molčal bi bil z obzirom na žalostni pojav na-sprotstva proti tako občnokoristnemu podjetju v lastnem taboru, a molčati nisem mogel.
II.
Iz Mariborske okolice, 8. oktobra. (Rame novice.) Ko so 28. sept. Nemci v Nieder-'vvaldu pri Rildesheimu ob Renu odkrili orjaško Germanijo v spomin zmagonosnega boja Nemcev proti Francozom in obnovljenja nemškega cesarstva 1. 1870/71, niso se mogli nemški mestjani v Mariboru premagati, da jim ne bi bili poslali po brzojavu kot stražniki nemškega mišljenja in dejanja na daljnem jugu najzve-stejši bratovski pozdrav in gromoviti „hoch" Germaniji, „welche als Idee der Zusammenge-horigkeit aller deutschen Zungen nun verkiir-perten Ausdruck in Erz und Granit erhiilt". Skoda, da je Mariborčanka, ki je ta telegram in odgovor nanj na prvem mestu priobčila, zamolčala imena teh nemških mestjanov; svet bi se bržkone čudil, kako da imajo skoro vsi ti nemški mestjani slovenska imena, kterih pravilno pisanih še v Niedenvaldu ne bi znali izgovoriti.
Poleg tega veselja imeli so tiste dni naši Nomci še drugo veselje doma. Izvedeli so namreč bili, da so se koncem septembra v vredništvu »Stldsteierische Post", ki jim je hud trn v peti, naredile nektere spremembe. Eden glavnih sodelavcev je namreč zavoljo preobilnih drugih opravkov iz vredništva izstopil, in to je naredilo v nasprotnem taboru tako veselje, da so to v Mariborčanki in Ce-Ijanki kot politično dogodbo oznanjali ter mislili, da jim od zdaj list ne bo več nevaren, da se jim ga ni treba več bati in da bo bržkone celo ponehal. Kako so se v tem zmotili, spoznali so že bržkone včeraj prebravši list, ki je že pod novim vrodništvom izšel; spoznati so morali, da bo list tudi zanaprej s prejšnjo energijo zagovarjal naše pravice ter šibal krivično početje naših nemčurjev.
Včerajšnja številka »Siidst. Post" je prinesla novico, ki je v Mariboru vse kroge precej iznenadila, ker je prišla ravno zdaj, ko se je tega najmanj kdo nadjal; list namreč naznanja, da je gimnazijski ravnatelj J. Gutscher prestavljen za ravnatelja paralelnih razredov prvo državne gimazije v Gradcu, in da v Maribor pride začasno za ravnatelja profesor dr. Stein-wendter iz Gradca. Ta prestava se ima takoj izvršiti. Dijaki bodo gotovo obžalovali odhod .1. Gutscherja, ker je bil za-nje res dobra, če ne predobra duša.
Domače novice.
(Farni konkurs) so delali in danes dovršili ti-le gospodje: Barbo Mihael, vikar v Novem mostu, Bizjan Janez, duhovnik v ženski kaznilnici v Begunjah, Močilnikar Jožef, kaplan v Sodražici, Porpar Franc, kaplan v Kostanjevici, Petrovčič Franc, kaplan v Moravčah in Veja Maks, kaplan v Kranjski gori.
(Odsek za premembo volilnega reda pa finančni odsek) imela sta danes ob enajstih sejo.
(Sv. mašo za presvitlega cesarja) so imeli danes ob desetih dopoludne v stolnici mil. knez in žkof dr. Pogačar sami. Vdeležili su se je: g. deželni predsednik baron W in klor,
deželni glavar grof T h ur 11 z deželnim zborom kranjskim, mestni župan z mestnim odborom, državni, deželni in mestni vradi, profesorji in učitelji itd. Šolski zavodi imeli so tudi v raznoterih urah in v raznih cerkvah svoje maše, gimnazija ob S, pripravnica ob 8. in mestne šolo ob S*, uri v stolnici
(Iz zadnjo seje ineestnega odbora Ijubjan-skega) imamo dostaviti še, da se je sklenilo, ob novi Ressoljevi cesti nasaditi lipi1, kterih bo treba kakih 70, dalje na travniku pod Turnom nasproti Kozlerjevemu hlevu zasaditi gaj dreves, kar bo prav lepo; pot ob robu gozda proti Rožniku pusti pa se neobsajena zavoljo razgleda po močvirji. Stara, trhljena topolova drevesa ob nabrežji proti sv. Petru se bodo posekala tudi še letos in na njihovo mesto vsadilo lipe. Prav tako! Mesto in okolica bode s tem pridobila lepote, sence in tudi boljše dišave vsaj o spomladanskem času, ko drevesa cveto. Še pot ob levem bregu ..cesarskega grabna" (Gruberjevega kanala) in pa cesta od doljnih Poljan do mosta pri Stopanji vasi naj bi se obsadila s senčnim drevjem, ker tam je vse golo.
(»Matice Slovenskeu) LX. odborova skupščina bila je včeraj od 4 do 3/47 vpričo 16 ljubljanskih odbornikov in vnanjega g. dr. J. Sterbenca. Prvosednikov namestnik prof. J. Mam je v imenu vsega odbora čestital g. predsedniku P. Grasselliju o cesarskem po-slavljenji z redom železne krone III. vrste, naj nosi to poslavljenje na korist in radost pre-ljubljeni rodbini, na prid in čast beli Ljubljani, na blagost in slavo ..Slovenski Matici" zdrav in krepak mnoga mnogaja leta! — Gosp. predsednik se iskreno zahvaljuje odboru za čestitko obžalovaje, da ne more pri toliko drugih poslih storiti za ..Matico", kolikor bi rad in bi treba bilo. naj bi priskrbeli jej drugega boljšega voditelja, da pa poslavljenje ne velja tolikanj osebi njegovi, marveč častnim službam, v kterih se nahaja itd.
Gosp. prvosednik poroča potem odboru, kako je bilo poslanstvo s Spomenikom prijazno sprejeto po Nj. Veličanstvu; o grofu Harrachu, kteri je poklonil „Matici" mnogo lepih knjih iz novejšega slovstva češkega itd.
Potem, ko se je potrdil zapisnik zadnje odborove seje, sklenilo se je, ker se poročila o društvenih skupščinah premalo redovno pri-občujejo, da se v prihodnje osem dni po seji izročiti ima vsegdar zapisnik za občinstvo. Tajnik naznanja nato, da je od zadnje seje pristopilo 71 letnikov in 4 vstanovnikov, da jih je nekaj pa odstopilo, in da se premnogi pritožujejo o iztirjevanji dolžne plače, pa o tem, da knjig ne dobijo. Stvar ta je sitna, toda vravnati se mora. O knjigah se je povedalo, da je v tem času knjižničar vse preštel in vredil, da je v zapisnikih razvidno, koliko premore društvena knjigarna.
Iz književnega odseka je poročal najprej prof. Šuklje o Spomeniku, kteremu se je postavila kupna cena na 5 gld., in o pisateljskih nagradah; tako prof. Leveč o Mat. Letopisu, kteri je vsled mnogoterih zadržkov natisnjen še le do 24. pole, obsegal pa jih 28 bode. Zadržki so nekaj v Narodni Tiskarni, ktera si je malo poskrbela za svojo čast — obljubljena je bila knjiga do 15. junija, poznej vsaj do 15. avgusta, nekaj v popravljateljih! Priporočilo se je, naj pospeši tifcek do začetka prihodnjega meseca, naj ima tedaj odbor svojo skupščino, ker 19. nov. ali tisti teden utegne biti o b č n i z b o r »Slov. Matice". Sklenjeno
je bilo, naj so knjige za 1. 1882/3 vendar skupaj razpošiljajo, kar se zgodilo bodo gotovo še letos. Zanaproj naj se pa z Nar. Tiskarno ali tudi s ktero drugo sklenejo gotovejše pogodbo. „Lovčevi Zapiski" stanejo 50 kr.. »Letopisu" določi se cena poznej. — Potem poroča prof. J. Mam, naj se v g. I. Macunovem predgovoru književne zgodovine Slov. Stajerja javno popravi »Slov. Matico" javno žaleča neresnica; nasvetuje, da se nekteri rokopisi pisateljem pošljejo nazaj, nekteri dajo odbornikom v presojevanjo; naj za prihodnje leto po razgovoru določijo so mordaknjige: »Letopis", »Lovčevi Zapiski", pa »Flora slovenskih dežel", ako pošljo nam do časa pisatelj tudi drugi del.
Gospodarski odsek naznanja po g. Vil-harju nektere premembe v hišah Matičnih, in nektera plačila za knjige, ktere letos stanejo neznansko veliko, da bo treba v prihodnje nekoliko bolj paziti. Vzrok temu so izvanredne svečanosti, se ve. K sklepu se določi, da se pozove vže voljeni odsek v ta namen, da poročal bode občnemu zboru o »Slov. Matice" delovanji in stanji — na zdar!
(Važno naznanilo.) Pooblaščeni smo od strani trgovsko firme: »Franc Xav. Souvan" v Ljubljani, naznaniti častitemu občinstvu na korist, da ona jemlje v plačilo brez vsakega odbitka stare ravnokar preklicane bankovce po 1, 5. 10, in 100 goldinarjev še do konca leta 1885. — To naznanjamo zato, ker smo zvedeli, da se po več krajih stari bankovci jemljo le še za manjše zneske, da se toraj pri vsakem kaj odtrga. Naznanilo te narodne trgovinske hiše bo toraj marsikomu po volji.
(Popravek.) V včerajšnjem listu stalo je, da je španjski kralj daroval pariškim revežem 100 frankov; to je pomota, stati mora namreč 1000 frankov.
Razne reci.
—	P red a v a nj e so d ni j s ke 111 ed i c i n e na dunajski pravosedni fakulteti imel bo že od tega semestra počenši profesor dr. Eduard llof-man. Sodniki sami so že dolgo želeli ravno v tem stroku natančnejega znanja si pridobiti, tedaj se bodo po vpeljavi tega najnovejšega poduka dolgo gojene želje juristov spolnile. Več ko enkrat se je pokazalo, kako imenitno da je pravo poznanje sodnijske medicine tako za sodnika, kakor za zatožnika (drž. pravdnika), iu da je od njega čestokrat blagor in zlo zato-ženca odvisno.
—	V Eperios-u na gorenjem Ogerskem so otvorili 1. oktobra kmetijsko razstavo.
—	V Berolinu nameravajo Lutrovo veliko cerkev zgraditi, in dasitudi se projekt od jako visoko strani podpira, vendar zavoljo razcepljenja protestantov v pravoslavne in liberalne, ki so se od Lutrovega nauka ločili in prostomišljenji vdali, ne more naprej. Sloga jači, nesloga tlači.
—	Afrikanskega p o t o v a 1 c a S a c c 0-nija, kterega je neka milanska družba v Afriko poslala na podučilo preiskavanje, umorili so Somali-zamorci letos 6. avgusta. Vže pred jednajstimi leti prišel je Sacconi ravno tistim zamorcem v roko, ki bi ga bili vže takrat umorili, da se ni z velikim denarjem rešil. Privezali so ga namreč k drevesu in se ravno posvetovali, kako naj bi ga umorili, ko se potnik, ki je njih jezik razumel, oglasi, rekoč: »Nekaj sto tolarjev Marije Terezije ste mi pobrali. Doli na pristanišči imam jih pa še mnogo več; vse vam dam, če me spustite." Zamorci so ga izpustili in 011 jim je tudi bil mož beseda.
—	Vojaško. Častnik: »Kaj pošten vojak tudi v mirnem času vživa?" — Brambovec:
»Kruli, meso in krompir". — »No to je že res, kaj pa 011 razun tega še vživa?" — »Pre-žganko". — »Oslovska buča, druzega nič? — ali ne veste, da vživa tudi zadovoljnost višjih in spoštovanje meščanov!"
Telegrami „Slovencn".
Dunaj, 4. okt. Cesarjev god obhajal se je na Dunaji in po vseh avstrijskih deželah s slovesno božjo službo. Navzoča je bila povsod največa gospoda.
Beligrad, 4. okt. Skupščina pričela se je z otvorilnim ukazom, pa je bila po drugem kraljevem ukazu koj zopet zaključena.
Madrid, 4. okt. Pripoveduje se, da je ministerski svet menil se o tem, da bi se Francoski poslalo posebno pismo zavoljo demonstracij v Parizu. Vreditev pisma naj se določi pod predsedstvom kralja.
Dunajska bona.
3. oktobra.
Papirna renta po 100 gld.	78 gl. 50			kr
Srcberna ,, » „ ., . . avstr. zlata renta, davka prosta .	78	j»	95	„
	99	jj	50	„
Papirna renta, davka prosta	93	jj	—	„
Ogerska zlata renta 6%	119	„	60	jj
» 4% .	87	„	25	„
,. papirna renta 5%	85	fJ	95	jj
Kreditne akcije . . 160 gld.	291	„	80	jj
Akcije anglo-avstr. banko 120 gld.	109	jj	25	jj
„ avstr.-ogerske banko	841	„	—	jj
„ Liinderbanke	103	jj	90	Jf
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu	640	jj	—	jj
„ državne železnice .	318	jj	69	
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	228		25	jj
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice	103	jj	20	"
„ „ Ferdinandove sev. ,,	105		—	
4% državno srečke iz 1. 1854 250 gl.	120		—	jj
4% ........ 1860 500 „	132	jj	30	
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	167	"	20	
., „ „ 1864 50 „ Kreditne srečke . . 100 „	166		75	
	168		50	
Ljubljanske srečke . . 20 „	23	jj	—	n
Rudolfove srečko 10 „	—		—	
5 % štajerske zemljišč, odvez, obligac.	104	jj	—	jj.
London ......	119		80	
Srebro ......	—	jj	—	j j
Ces. cekini.....	■5	jj	67	
Francoski napoleond.	9	jj	50»/,	jj
Nemško marke.....	58	jj	70	jj
Umrli so:
26.	sept. France Erinan, kaznjenec, 35 let, na Gradu št. 12. sušica.
29.	sept. Marija Dorn pl. Marwalt, denarstv. svetovalca vdova, 65 let, Franc Jo/.efove ulice št. 5, starost.
30.	sept. Anton Kome, delavčev sin, 11 mesecev, Poljanska cesta št. 18.
V bolnišnici:
24.	sept. Matija Fajfar, 54 let, naduha.
25.	sept. Gregor Bajžel, 45 let, pljučno otrpnjenje.
27.	sept. Marija Oevirk. delavčeva hči, 2 leta, pljučna jetika.
JJRMJifc llev
Theologia moralis,
8 zvezki 9 gl.
Liber 1. editio quarta recognita 1883, Liber 11. editio quarta recognita 1884, Liber 111. editio altera recognita 1879.
Dobiva so v	(i)
katoliški bukvami.
Prečastiti duhovščini in drugim potiijočilii
skozi Ruilolfovo (tfovoiuesto)
priporoča podpisana svojo znano gostilno v Rudolfovem. Za dobro postrežbo, okusno jed in zdravo pijačo, kakor tudi za snažna prenočišča po jako nizki ceni bo skrbela
(3)	Rozalija Bruner.