StGV. 20 Posamezna številka 20 stotmk v Trstu, v negeijo ai, januarja posamezna sieviiKa ju stoimk ietniK AL VB r.::.-.;.i — izvžJr*? ponćđcTjc* —' vsi'. Jan zjutraj. -- Uredništvo: nTtca sv. Asiškcga štev. 20. I. ia leto L 69.—. — Teiofon uredništva in uprave Štev. 11-5T. Posamezne Številke v Trstu In okoli:i po 20 stot?.;\ — O: la-! >: -O i j i v Širokosti ene kolone {72 mm). — O^Tis! trnove v in obrtnikov mm po '0 lot.( osmrtnk'Cj zalivale, poslu; :c fn vabil j po L 1—, c-l.r? denarni'! zr:ođw mm po T. 2. — Mali oglasi po 2) sto!, besedi, najmanj pa 12.-- O hs\ naročnina in reklamacije sc pošiljajo Izključno upravi Edinost: v Tr.. : !'.\i sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20,!. nadstropje. — Telefon uredništva in up-.i\e 11-5 Komunistična politična Kulturu Pred kratkim smo začeli v našem listu razmotrivati vprašanje ccntralizacije na? Se ga zadružništva. To smo storili zato. ker smatramo za svojo dolžnost, opo= zarjati brez prestanka in z vsem povdar; kom naše ljudstvo, da sc mu bližajo v novi državi dnevi najtežjega kapitali? stičnega suženjstva. 1 loteli smo brez vseh ovinkov in naravnost povedati ljudstvu, da stoji italijanski kapital že \ osrčju slovenske zemlje in da je začel; že razvijati vse svoje napadalne sile.; Klicali smo ljudstvo na boj, ga pozivali.; naj se zave svojo moči in naj f-tre z , organizirano svojo gospodarsko silo na-j kane italijanskega kapitalizma. Izrazili; ■mno pri tem svoje neomajno prepriča-] nje, da je osredotočenje vseh zadružnih; našega ljudstva v trdno enoto edino ; * »rožje, s katerim sc mOrcmo vojskovanj ti proti prodirajočemu sovražniku. C, banje, ki smo ga započeli, je našlo po, celi naši deželi obilno odmeva. Izkazalo' sc je, da smo govorili ljudstvu iz srca, da je naš pokret utemeljen in zasidran v ljudskih potrebah, da odgovarja popolnoma položaju dežele. Dokaz temu je u di dejstvo, da smo prejeli tudi iz ko^j munističnih krogov članek, ki je povdar; j jal življenski pomen teg a vprašanja. Ker j se nam je zdela zadeva važna in nadvse i re^na in ker hočemo hiti nasproti vsako* mtir, in sicer tudi napram našim poK;| rienim nasprotnikom lojalni, smo ela? nek obelodanili. Komunistično glasilo Delo« je v svoji zadnji številki tudi i zavzelo svoje stališče napram temu I .prašanju in je razvilo v glavnem sle j Ječe misli: »O centralizaciji zadružni;' štva. Sap ram en t! Da si je »t'dinost« pri-i ^.tilafa iz Ljubljane, naravnost iz uredni-J stva > Večernega lista« enega svojih so;| t rudnikov, smo že slišali, ali da se boj preselil kar ves »Večerni list« z vsemi j svojimi užancami v Trst, — to se je nami i ukrilo šele v člankir. ki ga je prinesla j • Edinost« v svoji številki 16. t. 1. podi joraj navedenim naslovom. Bravo! Daj se bo vpeliala ta struja pri nas na tak. smešen način, vendar le nismo mislilif« j Nov urednik »naj nam dovodi, da mu j povemo, da je nesramna laž, da bi bil a članek napisal kak komunist! Našim i čitateliem povemo,« da ie Večerni listi •ljubljanski »Coda del diavolo«. To jo! : tedaj stališče, ki ga zavzema glasilo slo? s venske komunistične stranke napram temu najvažnejšemu problemu naše de? | žele. To so velike misli, ki jih dajajo komunisti našemu ljudstvu na pot. ko se podaja v boj proti italijanskemu kapi? talizmu. Če sc komunisti nočejo pridru; /iti, naj nas vsaj nc ovirajo, naj vsaj ne delajo zaprek, ko gre za gospodarsko ! osvoboditev naseda teptanega li >tva. ; Izvajanja komunističnega glasila imajo ! pa še drugo plat. V njih sc govorio uredniku »Večernega lista«, ki sc je pre^ selil v Trst in o »nesramni laži, da bi bil napisal v »Edinosti« članek o zadružni* štvu komunist. Ker ni prišel v uredništvo »Edinosti« nobeden drug nov urednik razen mene, sc morejo nanašati zgornje vljudnosti le na mejo osebo. Zato mo? ram komunistični »Goda del diavolo« povedati, da — meni vsaj — ni znano, da bi bil jaz kedaj urednik »Večernega listao. Morem pa jasno in odločno izjaviti, da je napisal članek o zadružništvu odličen komunističen zadrugar, čigar lastnoročni podpis sc nahaja v uredni? š t vu »Edinosti«, Pri tej priliki moram v interesu naše politične kulture, skrite komunistične polirikc že nujno p ros* t i, da blagovolijo prihodnjič, ko bodo zopet -ropali ča.-»i političnemu nasprotniku, ki jih ni za nič vprašal, priti s svojimi polnimi imeni na dan. Kdor jo hraber dovolj, da bližnjiku javno kali ime, mora imeti tudi tolikanj poguma, da pride iz svojega skrivališča in pokaže svoj obraz. Med delavci je navada, da povejo svojemu nasprotniku odkrito in naravnost, kar mu imajo po* vodati. Poštenega delavca je sram, na? padati nasprotnika iz zasede. Vsaj troho one delavske časti, ki jo srečujemo pri navadnem težaku, bi smeli zahtevati od delav skih voditeljev. Ker pričakujem, da bodo skriti komunistični voditelji hoteli preprečiti, da se bo pošteno delavstvo njih sramovalo, zato pričakujem tudi, da sc prikažejo pred luč dneva, da bom vedel, s kom imam opraviti. Će ne pri? de i o s svoiimi polnimi imeni na dan, jih imenujem in označim javno za siraho? petne mevže, ki niso vredni, da jim da delavec svojo pošteno roko. Dr. Enfielbert Besednjak glavni urednik »Edinosti« IZ JUGOSLAVIJE VOJVODA ŽIVOJIN MIŠIĆ BEOGRAD, 20. Danes ob 5. uri zju? rraj jc umrl vojvoda Žlvojin Mišić. * * * Z vojvodo Mišićem je legel v grob den največjih strategičnih ženijev, ki rih je rodila Srbija. Rodil se je leta 1855 Struganiku pod Suvoborom pri Valje? vu. Leta 1876 jc bil imenovan za pod? poručnika in potem je postopoma napre? doval do najvišje stopnje, 1'deiežil se jc bil vseh vojen, ki jih je morala izvoje? vati Srbija v poslednjih desetletjih. Po bitki pri Kumaiiovem jc postal general, kot tak je poveljeval Srbom v zmago? •lavni bitki ob Brcgalniei. V decembru 1. 1914 je potolkel kot poveljnik l. arma? de Avstrijce pod poveljstvom generala '• tioreka in jih vrgel preko Save in Dri* ne. Osvoboditev Bitolja leta 1916 je n je? uova zasluga. \ septembru 1918 je vodil splošno ofenzivo na solunski fronti, ki je 1 oučala z osvobojenjem in uedinjenjem ugoslovenskega naroda. Domovina žaluje za svojim zvestim inom, ki jo je ljubil veliko in uedinje? no ravnotako, kakor ie ljubil nekdaj svojo malo, a slavno Srbijo. Mož z že* Jezno energijo, neizčrpno požrtvoval? nostjo, kremerit značaj je bil vojvoda /šiv »jin Mišić. Jugoslavija žaluje za sva* jitn v ojskovodjem, ki je zbiral vse njene -inove r>od zastavo velike vojske, da jih nekoč ^Ije v zmago in slavo, kakor je rcij.il v zmago in slavo malo, a junaško rbsko vojsko. Ves jugoslovenski narod Žaluje za svojim bratom, ki jc ostal tudi Jsc-t slavni vojskovodja in vojvoda skromen kmetski sni. Prihodnja seja kon&tituaate v ponedeljek BELGRAD, 22. Seje konstituante so sc odgodile 'der se pK'Jaiar;^ za spremembo poslovnika načrti ustave ne dc-vrše. Delo fc bo kolikor rao- •«:čc ptsfcšiJo in se bo vrSila prihodnja ieja ken-rtituanle. kaiiOr- hitro Lo delo kcnčaac. Upa sc, i:. 1>jj to ic v ponedeljek. Večina za državno edinsfvo L.ILBI-1ANA, 22. V rar'araentarnih krogih se' ori, da bo V**^ koncem tega tedna žc enkrat -:! f Rajanja z zcmljoradnikl in muslimani i r-j ': \ -tr —> v \lado. \z diffko?if v odseku za čz-fremembo peslevnika sc vidi, da sc hoda glede! vj-rašanfn edinstvene države strnili radikalci, de-kraf*'. zem'jrra^'1'' ' scciaPsti in cvpnttictno • ' ima ni. Tako bi ?,;!:» predlagana ustava sjrrc- ■ 'i z 264 glasovi, dot m bi bilo 130-fračnna sc pri tudi 58 komunistov) r-nlb, ki zahtevajo avlo-remno in federativno ureditev. Občinske volitve v* Sloveniji LJUBLJANA, 22. SIcv. Narod perača: Po po-j ilih iz Bed^rada je ministrski svet na svoji zad-' rij i - ji ^klopaI o občinskih \oIitvah v Vojvodini 1 :» Sioreniju Na pifcdlcj rulnistra notranjih de! Mi-j ■ ; DraSkcviča fie je sklenilo, da naj se vrše o'-Aćki'ke vuiitve v Vojvodini na temelju volilnih -ntrrikov v ustave t vemo skupščino. Na predlog '»iriskega miaistra dr. lviJeovca ;e minisUski » c t n&to tudi zjklijč-ij. da r:j te na podlagi' i LuJi ebčinske volitve v Slovenci. Žcns-tc to- j roj tudi pri n^s nc bodo imele volilne pravice. Delo konslitn&ntc ( LJUBLJANA, 27. Danažnji »Slovenski Narod j piše: V parlamentarnih krc-gih sc govori, da bo i delo ustavodajnega odseka trajalo mesec dr.i. Po-teratakem bi se mojjla pričeti razprava o ustav! v kcc?tituanti začetkom mcseca n^arca. Razprava ; sama bc mcncla trajala neko-liko mesecev, Lako i rc bo ustava »prejela tele na jesen. Rtcič pride v Bel^rad BELGRAD, 21. Pra^a- poroča. bo po aji-nih informaetjal' Radič s svojimi poslanci v ponedeljek prijel v Belgrad. Isti lisi poroča, ua bo Ju-goslovensk! klub pris-pgel. Iz Češkoslovaške Zatiranje Slovakov* na Ogrskem PRAGA, 22. Zbornična komisija za vnanje zadeve je odobrila -prošnjo, ki jo : ie bil i>re<8ožil upravni svet komitata j Zvolen na Slovaškem, in ki zahteva, naj bi intervenirala Ce5koclova-Ška vlada, da j ->e zaščitijo slovaske manjšine na Ogr* i skem. Nra tozadevno interpelacijo češ^ kosTovruških poslancev je odgovoril mis nister Kenes, da ie res, da se preganjajo Slovaki na Ogrskem v nasprotju z do? : iočbami mirovne pogodbe. »Toda Češko-, slovaška, je rekel, bo zahtevala strogo izvršitev načel, ki jih vsebuje trianonska pogodba, ne da bi izvajala protipiitiska na Ogre, ki žive na češkoslovaškem.« Češkoslovaška ne smatra za umestno, poslati na Ogrsko mednarodno komisijo, da bi ugotovila tlačenje Slovakov. V ta* kem nastopu bi utegnila odrska vlada videti vtikanje inozemstva v notranje zadeve odrske države. Češkoslovaška vladna kriza PRAGA, 22. Nezadovoljnost sociali^ stičnih strank z aprovizacijsko politiko ministra Pruse in s trgovsko politiko mi= nlstra Hotoveca bo bržkone »prisilila ta dva ministra, du podata svojo ostavko. Ministrski predsednik Černv jc že skli* cal posvetovanje češkoslovaških strank, da se doseže sporazum vseh strank v tej zadevi. Narodni socialist senator Lisv iz^ dcluic s privolenjcm ministra Beneša na^ črt za aprovizacijsko posojilo in za po* ziv na zavezniške vlasti, naj pomagajo pri rešitvi če.škoslovcnskc aprovizacijsko krize na ta način, da pospešijo uvoz žita v Češkoslovaško. Namcija in Rusija Izjave ministra Simonsa pred državnim zborom BHROLJN. 21. Državni zbor. Na dnevnem redu je razprava o resoluciji neodvisnih socialistov, v kateri zahteva« jo takojšnjo obnovitev diplomatskih ock nošajev z Rusijo. Minister za zunanje zadeve von Stmons je odgovoril s sledem čo izjavo: Vprašanje obnovitve dlplo* matskih odnošajev^ med Nemčijo in Ku? siio je za Nemčijo /ivljenske važnosti. . i Ni pa kriva nemška vlada, da dosedai ; šc ni prišlo do obnovitve teh odnošajev, I kakor tudi niso temu krive globoke go-i spodarske in socialne izpremembe v Rusiji. Ruske revolucionarne izpremembe pa vendar ovirajo trgovinske odnošaje med obema deželama. Popolnoma pa so onemogočili obnovitev stikov z Rusijo zavezniki s svojimi ukrepi, ker so zaprli Baltiško in črno morje. Mnogo jc na potu tudi vojna. Dokler se bo Rusija vojskovala, nc bo mogoče izboljšati pro* metna sredstva. Boljševiškc teorije o gospodarskem' izmenjavanju s kapitali; stičnimi državami so prva ovira in ver= saillcska pogodba jc zopet druga. Ven^ dar pa imamo pravico sklepati pogodbe z Rusijo in tc pravice smo se že poslu; žili. Nc vemo pa. ali sc bodo zavezniki ozirali na nas tudi v prihodnjosti. Sleci* niič je von Simons izjavi?, da ne bo mo* glo priti do prejšnjih odnošajev do* kler Rusija nc da Nemčiji zado; šcenja za umor grofa Mirbacha. Nemčiji jc na tem. da sc uredi položaj na vzhodu. To pa se ne more doseči brez sodelovanja Nemčije. Moje mnenje jc, da ni naša naloga, da utrju* iemo sovjetsko vlado. Moramo delati samo na to, da se ruski narod vzdigne iz žalostnega položaja, v katerem sc na= haja. Ponavljam pa, da sc Rusi nimajo mešati v naše notranje zadeve. Mi ne smemo trpeti, da bi osebe, ki jih sovjet* ska vlada pošilja k nam kot trgovce, de^ lali v naši hiši propagando za boljše; viška načela. __ _ Ruska vlada minirata črnomorsko obalo KODANJ, 21. Sovjetska vlada jc ob? vestiia vse vlade, da so neki deli črno; morske obali minirani. Ruska vlada opozarja vse države, da se ladje nc smejo približati kraju na več kot lo milj. da sc odvrnejo vnaprej mogoče nesreče. Zavezniki in Mamiija Anglija in francosko zahteve glede povračil LONDON, 21. > Pall Mali Gazettc« pravi v svojem članku o izjavi francos; ke vlade, da bo odvisno od složnosti med zavezniki, ali dobi Francija povračila, do katerih ima pravico. Povračila mora? . jo biti v razmerju s proizvajalno močjo Nemčije. Anglija nc bo trpela pretiranih zahtev. »Westminster Gazzette« pravi, da Briand lahko računa na to. da bodo storili načelniki posameznih angleških strank vse, kar bo mogoče, da sc reši sloga med zavezniki. Avstrijsko vprašanje LONDON, 21. Neka vest Reuterjcve agencije pravi, <3a jc Anglija Avstriji zelo naklonjena in bo storila v Parizu vse mogoče, da pride to vprašanje čim prej pred vrhovni svet. Do tedaj mora avstrijska vlada in avstrijsko Jiudstvo storiti vse, da vzdržijo. Pretirane vesti o grških uspehih proti Turkom PARIZ. 21. 1 istom poročajo iz Smir; : ne, da so poročila o grških zmagah zelo pretirana. Turki so še vedno v Iskišerju, dočim so se Grki morali umekniti na svoje stare položaje. Napad proti Kemal pasi PARIZ, 21. »Le Petit Parisien« javlja, da je neki častnik = letalec napadel Ke* mal pašo z revolverjem. Ustrelil je tri; krat proti njemu, nc da bi ga bil zadel. Napadalec je bil prijet, Glarua nalog« odrske ziiaanje politike. BUDIMPEŠTA, i Vnanji minister Gvaz .je dal alode ogrske vnanje politike kerespendenčnemu uradu sledečo izjave: Clavaa naleta carske vnanje politike je, da hlrnc v.~s svcia obrambna «red- preti jjrcZn-jam Rusije. Zato pa tnera prepričati vre »veje sosede, da je potrebna solidarnost v skupnem interesu. Rusija je vse, kar jc dosegla, desegla na ta način, da neprestano seje razdor nicd sesedi in pospe>u;e razkroj svojih nasprotnikov. V inozemstvu laržirienc vesti c domnevnih agresivnih namerah Ogrske s.o sadovi te propagande. Ogrska se ne namerava spuščati v nobena pustolovstva, temveč iskreno želi, vzpostaviti noj. malne odnošaje, zlasti trgovske, z \semi sesedi. Ogrska jc pripoznata trianenske mirovno pogodbo v n-jenem duhu in r.icai hesedi. zato pa ?e tudi lahko nadeja, d a postanejo njeni ednošaji r. verniškimi velevlastmi iopleiši in prisrčnej^i. Kar sc pa tiče Male entente, ki se je bila ustanovila iz strahu pred odrsko politiko, se bo rciila svojih predsodkov proti- Ogrski, čim se prepriča, da n; imel njen strah nobene podlage. Reski župan odstopil REKA, 21. (S.) Redne čete so prišle na Reko z namenom, da jamčijo za jav? ni red. To sc jc zgodilo po želji začasne vlade, ki jc bil a pooblastila stotnika! Host Ve nt uri j a. da naj se pogaja o tem z generalom Ferrariom. Znano pa jc bi; lo, da se je župan Gigante protivil kli; canju vladnih čet na Reko. Ko so prišle vladne čete v mesto, so sc začeli širiti glasovi, da je začasna vlada zahtevala cd župana, naj odstopi. In res jc dr. Gi; ganle naznanil zvečer svoj odstop, ^---^ _ —. Po kongresu ¥ Li¥0rny Druga intcrnacionala, ki jc bila usta; novijena 1. 1889. v Parizu po delavskih odposlancih iz celega sveta, jc sprejela i na svojem drugem zborovanju v Stutl -gartu I. 1907. resolucijo, v kateri jc rečeno: Ako bi imela izbruhniti vojna v ka; ki deželi, je dolžnost delavskega stanu, da jo skuša preprečiti z vsemi sredstvi, ki so mu-na razpolago. Če bi vkljub te; mu prišlo do vojne, jc dolžnost delavstva napeti vse sile, tla sc vojna čimnre^l je konča. Pri tem naj izrablja gospodar? j sko in politično krizo, povzročeno poj vojni, da vzdrami najnižje ljudske sloje j in pospeši padce kapitalističnega go^i spo ds iva. Ko jc 1. 19H. naduti Hohcnzollerncc cc; ■ sar Viljem il. izzval ves svet namorilnoj klanje, je imel tudi teatraličen nastop v parlamentu. kratkem nagovoru je de; jal, da v tem trenotku nc pozna strank, j ampak samo Nemce. In v svoji h:1 rte; kinski ekstazi se jc ponižal s svoje bo; j žanske višine ter stopil med poslance j ter stiskal roke prvakom strank, ki so bili silno hvaležni »velikemu« kajzerju za toliko čast. Cesar Viljem je stopil tudi k socialistom ter jim ponudil roko, ki jc bila sprejeta. Približno isto sc je zgodilo v vseh državah, ki so bile zapies tene v vojno. Skoraj povsod so socialni) demokratje glasovali za vojne kredite.' V odločilnem trenotku, ko naj bi sc' praktično izkazala moč mednarodne delavske vzajemnosti, je intcrnacionala ostala le teorija. Teorija je romala v ar; j hiv, a intcrnacionala je slekla rdeč plašči ter sc oblekla v infaterista. Res j c. da j c bil skoraj povsod mili? j tarijem tako močan, da bi bil zadušil vsako protivojno gibanje, toda pomanj kanje vsakega večjega odpora jc pokazalo I f. in te i n a e i ona 1« >. Italijanska socialistična stranka je bila v vojnem času v opoziciji ter ohranila do konca vojne sloves zveste članice internacionalnih stremljenj. Opozicionalno stališče je mogla stranka zavzeti, ker je imela časa za orijentacijo v onih desetih mesecih, ko sc jc Italija pripravljala za vojno ter sklepala tozadevne kupčije z -entento. Siccr pa po svojem neznatnem številu poslancev itak ni mogla ovirati parlamentarnega dela večine. Dolgotrajna in krvava vojna jc pola? goma zrušila militaristično silo skoro vseh držav. Prva je prišla na, vrsto Rusija, ki se je otresla carizma. Miljukova meščanska vlada sc jc morala kmalu umakniti Kcrenskijevi demokraciji, ki jc pa našla svojo smrt v ofenzivi proti Avstriji i. 1917. Ogromna ruska armada ie začela razpadati, boljševiška stranka, ki je bila edina za brezpogojen mir. sc jc polastila z neznatnimi silami oblasti v oktobru 1. 1917. Kaj je sledilo za tem, je znano. Ruski vzgled in boljše viške ideje so clektriziralc množice, med temi tudi vojaštvo, kar jc pospešilo polom osreds njih velesil in njih zaveznikov'. V tem trenotku je silni val iz Rusije grozil, cla poplavi premagance in zmagovalce. Bili so to časi vojaških uporov francoskih in I italijanskih vojnih mornarjev, t> ej upor vojaštva zmago siti h držav. Tisti čas, ko ie bilo še mogoče treti boljše-viško moč v Rusiji, jc odpovedala volja, zmagovavcev, ki sc spočetka niso prav zavedali dalekosežnih posledic boljše; viških zmag v Rusiji. V nobeni deželi ni imela boljbcviška propaganda tako rodovitnih t..I kakor ravno v Italiji. Socialistična stranka, ki je imela vsled svoje opozicije proti voj; ni na svoji strani ljudske množice, je to razpoloženje izrabila ter začela z v eliko propagando. Prisilila je vlado, da je razpisala nove volitve po sorazmernem volivnem redu. ki so dale socialistični stranki več nego trikratno število po; slanccv, nego jih ic imela preje. Že na bolonj^kcm kongresu seje stranka izrekla za £ f T. intcrnacionalo ter se zavzemala za Rusiio. Ta politika ic osta; la ncizpremenjena in je prinesla stranki mnogo moralnih pa tudi materialnih zmag v boju proti \Iadi. Zahtevala ic med drugim od vlade, da prizna rusko sovjetsko republiko. In italijanska v lada je morala obljubiti vsaj studiranje tega vprašanja. Nepričakovana zmaga prt volitvah za državno zbornico jc tudi stranko samo presenetila, in kar je najzanimivejše, vb soko štev ilo poslancev ji nikdar ni bilo v prospeh. Zakaj po svojem programu skrajno revolucionarna in načeloma pro* ti. vsakemu sodelovanju /. meščanskimi strankami in v vedri opoziciji proti vladi, jc zanjo obstojala Ic ena pot, to jc pot revolucije. Propagandno delo je bilo takorekoč dovršeno, množice so bilo vzburkane in so pričakovale obljubljene* revolucijo. Za revolucijo pa ni bila in j ni mogla biti večina stranke, ki se je za* i vedala nesreče, ki bi bila v tem slučaju zadela italijanski proletariat. Zavedajoč sc teh dejstev je zamogla zmerna struja še preprečiti propast proletariata. cena pa je bila: razkol. Danes je stranka oslabljena po štev ilu, vendar svobodnejša v delovanju, ker so odpadli skrajni in. nestrpni elementi. Po svojem programu je sicer še vedno rc* volucionarna in proti sodelovanju z bur^ žoazijo. Dasi zatrjajo njeni prvaki da* nes še zvestobo Rusiji, vendar ni daleč čas, ko se bo moralo odločiti z:i pozitiv; no delo. Dosti je bilo govora o revoltu ciji, množice bodo hotele uspehov. I rspeh pa jc ie v delu. če bo stranka v ztrajala na svojem sedanjem stališču, bo dožt* vela, da poj de del njenih somišljenikov v vrste meščanstva, a drugi tolfa. Komunisti so zborovali v* gledališču sv. Marka. K sejam niso bili pripušteni poročevalci časopisov. Spočetka je predsedoval Kabakčev, nato je prepustil predsedstvo posl. Belloniju. Navzoči !komunistični zastopniki raznih dežel so imeli zelo kratke govore. Polano je po* dal izjavo, da prestopajo socialistične mladinske organizacije v celoti It ko munistom. Nato so izvolili zborovalci vodstvo stranke, ki šteje 13 članov; med njimi so: Bordiga. Bombacei, Gennar?. Sprcj* me sc enoglasno pravilnik. Na zborovanju sc je sklenilo, da ob-thže komunisti v se svoje dosedanje javne funkcije; le iz občinskih in deželnih zastopstev morajo izstopiti. Državno; zborski poslanci sc združijo v posebno komunistično parlamentarno skupino. Izvoljena je bila tudi komisija, ki naj stopi v stik z vodstvom stare stranke, da uredi vsa sporna vprašanja. Gre pred; vsem za premoženje prejšnje skupne Stran li »EDINOST« ttev. žg. ^rstu, aae januarja Uradno siraj&e »II Co? bo izhajalo dvakrat v tednu. iVoditvo stranke bo imeta sedvž v iMita". * t »i T Kontno je bii sprejet sledeči dnevni reci: Zbor proglaša ustanovitev komuni* mične stranke^ ki je oddelek 111. inter* nacionale, ter preide k razpravam o or* gimizaeiji stranke. ... . . i Pozabljeno vprašanje. \ ersaiUeska mi-- j Tovna pogodba ima mnogo pnjateije% . in tudi veliko nasprotnikov. Prijatelji te zgodbe vidijo v njej voblucnje obce*| človeškega ^uta pravičnost, nekako, raojtrsto delo, na kalem da je sedanja svetovna tajna in javna diplomacija lah* lebiio ulogo. Kako je sestavljena nova francoska vlada. Nobena brzojavna agencija se ne odlikuje s posebno točnostjo pri javlja^ nju osebnih imen. Tako je javila tudi agencija Štefani popolnoma pohabljena in izpakedrana imena novih francoskih ministrov. Vsled tega naj se te izpačen* ke popravijo s sledečimi točnimi imeni: Predsednik in minister za zunanje zadt* vc: Briand (poslanec), pravosodje: Bon? nevay (pesi.), notranje stvari: Marraud (senaior), finance: Doumer (sen.), vojna: Barthou (posl.), mornarica: Guist'hau (posl), uk in lepe umetnosti: Bćrard (posl.), javna dela: Le Trocqucr (posl.), trgovina: Dior (nosi.), i>oljedelstvo: Le* febvre du Prey (posl), kolonije: Sarraut (poal.), delo: Daniel =» Vincent (podi), osvobojeni kraji: Loucheur (posl.), lavno edravje in j a v. skrb: leredu (posl.), po* kojnlne: Maginot (posL). 04 petnajstih ministrov sta torej sa/ mo dva senatorja nasproti trinajstim poslancem. Razne parlamentarne skupine se udeležujejo nove vlade tako * le: l.re* pubsikanski socialisti so dali enega mi* nistra (Briand), 2. radikalci in radikalni socialisti 2 (Daniel * Vinccnt in Sarraut). 3. lcvica demokratičnih republikancev 4 (Barthou, Guist' hau, Berard, Maginot), i. levi republikanci 2 (Loucheur, Le Trocquer), 5. republikansko * demokratič* na zveza4 (Bonnevay, Dior, Lcfebvre du Prev in i.credu). Od obeh senatorjev pri* pada prvi k demokrat, levici (Marraud), drugi k republinkanski zvezi (Doumer). i I Vprašanje razpustitve francoske de* lavske zveze. Pri obravnavi proti tajniku francoske snlosne delavske zveze (Con* federation Generale du Travail) in nje* govim pomočnikom so bili vsi obtoženci obsojeni. Kazen so le neznatne globe (največja znaša 100 frankov). Vsled te*, <>a bi se lahko smatrala ta obsodba za in*] cident povsem postranske važnosti. To* da sodniki sc v svoji obsodbi niso orne* i j ili le 11a osebe, ki so bile obdolžene raz* nih političnih prestopkov proti obstoje* čim ustavnim zakonom, temveč so razsi* rili svoj pravorek tudi na ustanovo, t. j. delavsko zvezo, v kateri so združeni vsi francoski, sindikati. Sodniki pariškega pokrajinskega sodišča so razsodili, da je splošna delavska zveza kot takšna proti* zakonita ustanova, ki da se mora vsled tega razpustiti. »Nobena pravilno in po : vrhovni narodni volji ustanovljena vla* da — stoji dobesedno v omnjeni razsod* bi — ne sme trpeti, da obstoja poleg nje in proti njej pod sindikalistično krinko nekaka druga vlada, ki jo jc ustvarila manjšina agitatorjev z namenom, da vsili drugim svojo voljo.« Delavska zveza je bila francoski vladi od nekdaj trn v peti. Razmerje med uradno vlado in njo se jc v zadnjih treh letih, t. j. od ruske revolucije, posebno noostrilo. Od takrat se je začela delav* ska zveza živahneje gibati in jc celo prekoračila svoj delokrog strogo stanov* ske narave s tem, da je prirejala razne oolitične manifestacije. Povodom zadnje železničarske stavke pa je francoska v!a* da nastopila z vso strogostjo proti tci zvezi. Dala je izvršiti predvsem preiska* vo v zveznih prostorih, zaplenila je mno* ŠO listin in glavnega tajnika z nekoliko uradniki je izročila sodišču. Tako je nrislo do gori omenjene razsodbe. Seda? pa nastaja vprašanje, ali bo '"rancoska vfžada izvršila to razsodbo ali -»a ostane le na papirju. »Humanitć«, gla* silo francoske socialistične stranke pravi, da naj francoska vlada Ie nastopi proti splošni delavski zvezi, ako ie jc volja, delavstvo da se bo že znalo braniti. Ni mogoče vedeti vnaprej, ali sc bo Briand ustrašil teh groženj. Gotovo je le toliko, da ie obsodba splošne delavske zveze spravila vlado, ki ima že dovolj zunanjih nepriiik, v precejšnjo zadrego notran je * politične narave. Rusi)«, Anglija in perzijski žali. Vesi: o oJaicpu perajikcja šaha niso 5e utihnile, dasi co bile zanikane a sirani anglei^te burckracije. En !tralj več ca iJcraij mani — ta i© v sedanjih časih brez pomena v ca] v EiTOpI, kjer so poslale kraljeve krone zelo deber kup. Tudi pcrzijsJd kicni ie padla njena prvo-fna cena zelo nizko in stvar bi cstala neznatna tudi tam, bi Slo samo za Šah ovo krono. Stvar pa ste-ji malo tiružaće. V Perziji sla tekmovali in tekmujete cđ nekda; dve megočni politiki, ruska in anšleika, Dočini je silila Kt&sij'a čraz perzijsko mej'o vedno bel} pr*jii 'u^a s kenčaira namene m, da se slednjič enkrat dokepa do Indij-ske^i occana, je bilo anglciko itremljenjo ravno nasprotne: prcdretJ čim. tfljo proti severu, da c-stanc ruski vpliv eim tLJj'e f roe od — merja. L. 1907, ste ti dve velesili sklenili poseben dc-iover o Perziji. Razdelili s Le Perzijo na dva dela, severni La južni. Severni del jo prišel pod ruski, južni pa pod orjjjletki vpliv. Tako jo tudi ostalo do ruske rcvclucife. Čim pa fo Anglija videla, da re neva Rusija odreka vsem impcrijaBstičnini Etrccjljcnjcin carske Rusije, si ^e nii;lila: Ravno prav, bera pa jaz razširila svoj vpliv črez C do j Perzifo. V to svili o Je angleška vlada sklenila v i preteklem letu nc\o pc-jfcdbo s perzijsko vlado, j Pred dcbrlm lednem je prišla ta pegedba pred j perzif-.ko naredao iJtupščinc, in angleška vlada je j pričakovala z veliko nepolrptžljivosljo \ c-t, da ' je bila poj^edba enoglasno petrjean. Mesto teya ncvclotnega darila pa se jc pojavil da je perzijski šah cdstopil,,. Perzijsko ljudstvo pač ni tako neumne?, kal;cr ■ji si riiaUli v Londonu, da bi iroralo biti. Zraven tega meji Perzija z Rusijo in obe ruski revoluciji ste imeli na PerzJjacce velik vpliv. Dve leti po rurki revelucifi iz 1. 1905. jc izbruhnila revolucija tudi v Perziji in tedanji Šali jo meril dati svojemu naredil nekako uitavo. Vpliv boljševičke revolucije ;e bil ie nrnc^o večji, V Perziji se ie pojavilo gibanje, ki je zelo slično kemali^tov&kema gibanju na Turškem. Ruska bcljdeviška diploata-cija pa jo poskrbela, da pride to gibanje v pravi tir, t. j, n St. Lucijo ter nazaj se izpopolnila v toliko, da prihajata in odhajata obakrat, zjutraj in zvečer, po cn avtomobil. Pni pride v Cerkno opoldne, drugi pa cb 10. uri zvečer, v Idrijo pa dve uri pozneje. To ja za promet med Logatcem, Idrijo, Cerknem in Sveto Lucijo zelo važno, tako da so naše f-kraine doline la koti vsaj malo odprto svetu. Promet je dekaj živahen. 1» Kobariikega, Dne 17, t. m. je bilo v ktiariSki dekan i j tki cerkvi veliko cerkveno opravilo po pokojnem Škofu dr. Antonu Mahniču, kakor je bile naznanjeno prej v časopisih. Vsi naši listi so proslavljali epomin velikega mcZa, trpina. Vdeležba pri •slavnesti je bila še precejšnja, posebno cd strani ženstva- Pribiti pa moramo dejstvo, da i© bila udeležba cd otrani meških sramotno pičla, Udeleževali so so svoj Čas raznih cesarskih slava osti; ko je pa treba počastiti spomin za naš narod teli zasluženega moža, jih pa od nikoder ni. Rc* hilo j« na delavnik, na nedeljo tudi ne nore biti.! ali lahko rečemo: zavedni Kcbarid sc jo pri tej! priliki malo zavedal, za kaj gre, Predrzna tatvina v Ajdovščini Tudi v Ajdov-; ščini ee sliši dandanes pogosteje o tatvinah. Pred j par meseci eo neznanci okradli tule. kraljevo pošio, ] seda) so se pa celo apraviH na tuk, davkarijo in i sicer po najnovejši, tukaj Se neznani »metodi« sod! z^raj dok« Prišli so po strehi sosednje hiše, udri, | skozi podstrešno ckno v podstrefije, prevrtali pod in strep, ter se spustili po vrvi naravnost na blagajno. V svojem pcslu so pa biii ti uzmeviči preslabo iarvoibrJLJ, ker ni bilo še znano, da se medemo blagajne ne odpirajo z navadnim cempi-nom, Gotovo so s prav slabim uspehom absolviroli etaremestno internacionalno vlomilstveno uaivc-rso za raziskovanje raznih vrednostnih ednot. Ko so -vldfcii, da «o za to delo premalo tzt:bra£tni, so privezali vrv za kljuko blagajne ter se sputiili skozi okno na piano. Morda pe. eo hoteli z vrvjo izvleci blagajno skoai eknc?t Tatovi na delu. Nepoznane! so ukradli v št. Petru £t. 70 15 kokoSi in izi£isišU, Gospodinja jo cit-znanila zadevo orožni S t vu m je bilo tudi vae, kar j«. n-z>gla storiti- — Nekemu Jciefu Valie v ulici Lun^a so okradii tatovi za 3000 lir usnja. O Utovili tli sledu, — Tudi v vojairuco »del Fante« so u-drli tatovi in ukradli 4 neve pleiče v vrednosti 1800 lir. — Zcpet di-u^je eo ukradli tatovi \ cziček; nsccn, ld ^a Je ukradel, ?o dobili; ?-da_1 zaalednjcjo crcf.nikl vcizičelc. — Tudi po hotelih kradejo. Ko ee je neki pcpolnik vrnil po opravkih čez nekaj ur zanr.ide v tvc;o sebo v hotela =Unicn-, je videl, da mu jo Lmaajkfcl kovčeg « perilom in potnimi potrebščinami v vrednosti 400 lir. Vse skupaj mu je ukradla neka znanka, ki ;o zdaj zasledurjc- Jo. — To je Famo nekaj tatvin, ki so zadaje časo v Gorici na dnerv^nem reda. Tatvin® se navadno dogajajo v oddaljenih ulicah, kjer vladata tema in caructft. Temu ie krivo to, ker co naši varno&tn» cr£ani tuji in me poznajo ne mesta, fie manj pa ljudi. Verno, da je po vojni v Gorici rune^o več enih H'-di, ki žive samo od dela pri luninem svitu in v temi, kci vojno, toda ros ]e tudf, da bi bilo v tem ozii-u n:nc^o bolje, če bi biii v^mostoi organi izvedeni v svoji službi ia bi že map"«? P2-" žili na sumljive -osebe, -ki s* klatijo po mestu, in na cac fciže, ki nimajo dovolj va:ac obrambe, in bi se već izprehajaJi po ieimih, zakotnih ulicah, kot po razsvetljenih glavnih ceilaJi. SliSali smo, da so bajć uvideli, da jo treba v tem oziru izdatno popraviti, kar so zagrešili, in nastavljajo zopet doma-' Če stražnike. V bedeče s« število dom. itrainikov že pomnoži. To misel z veseljem pozdravljamo, ker bi bili že enkrat radi vami vsaj pred tatovi in vlomilci po noči. Nasilje ali k«$. PreJ nekaj dnevi se jo dcgodil v Gcrici lep shičaj. Malo pred polne t jo so prišli vojski pred kavarno ^Aurorat v ulici Corno in začeli klicati kavaraar'a ter ga pozivati, naj jwn odpre. Lastnik kavarne e.c je oglasil iz prvega nadstropja hiše La pojasnil, da jc prepovedano odpirati kavarno cb tej uri, ter jih je pozval, da naj sc odstranijo. Ti eo pa imeli tako močno žvljo po črni k*.vi, da so začeli butati v vrata in metati kamenje. Ea kamen je padel v i-obo kavarnarja. Vojaki s® ttidi izstrelili atrel iz rev*dvcrja. Kavarn ar fc poklical nato svojega brata, ki je izstrelil iz revod-v-erja^trel v zrak, da bi vojake ostrašil, ti pa sz; od-cUu. še en strel ia se nato oddaljili. Pozneje so •?e vrnjli a co časna slriSniivotD, 90 ka tereni eo tL* da omr,«'a, A nela se debata In ctjtcIto ire j in streljanfe; pri tem je b& ranico eden bere*ijar- jev, ki »o ga prepeljali v holniinico, —- To yfraci/o, kako ono v Gorici vami. Goriški fašisti co počastili prelečeno reJel'o junake, ki so padil v bojih na Reki. Cela stvar se j« izvršila zelo mirno, ker fe oblast gledala z aiv očesom nsiijc. Mestni fatfsti so sc pedali z nekato-rirni gospodičnami na pokopališče pri kapuc.'aii'i, kjer so obesili na križ, ki stoji na ^redi med grobovi, venec iz svežih cvetic, okrašen s traka*, i v iiaJiianskih in reškiit barvah. l>ili «r> navzoči se\<-da tudi vsi mestni legijonarji. Neki Rug£cro Ru£-^eri jo imel tudi nagover poln o^n;a in vznt -■.'nosrt?, — Želimo, da je bilo po vzgledu D'Annunzijevem to dejanje zadnjo dejanjo goriških faSistov ia da sa bo tudi v bodeče omejevali le na objokovanje žrtev, ki ro jih zakrivili sami. Saj fe 7ixano, da sta zadnji teden innrla v Gcrici onadva otroka, ki *t > bila zadeta od fusistovske bombe. Ubo^i nedul/cj žrtvi pa sta najbrže pozabljeni, a nihče dru^ji niim* večje dolžnosti, da gre na pokopališče in poloti nj. S*rcb vtnee, kot ravno faSitti, ki so zakrivili, da fe ugaenilo dvoje mladih, nedolžnih življenj za vedarc. Ponarejeni bankovci so pojavili v Gorici ia sicer eni po des^t lir, Nel i orožnik je plačal v kavarni Ccncordia 7 bankovcem cd s,to lir in debli med bankovci, ki j.:h jo dcoil nazaf, ene^a, ki je bil ponarejen V kavami seveda ne vedo, cd kje je ta bankovcc, ker «0 ji h dubili z drujghni nevede. Bankovec j« baje zelo dobro ponarejen, zato je treba pri prejemanju denarja temvečj« pazljivo;L', Nesreča z granato, Z-'dar MaruSio iz Gabrij SL 19, utar 20 let, je delal pri pepravi neke Ju.o »a v biilni;?-nlco uairiljeaih bratov. Srpenlca. ^Bralno društvo StoL Srpcnica, 2»£a, Log akHcuje svoj red ni ebčnl z'bor na 30. t. ni. cb 16. uri v društveno sebo na Srpcnict, ter se nadeja, da so udeleie ved udje. Dcbrcdoili so tudi prijatelj i-neudje, K sko fe na Krasu! Molčimo, ker smo pohlcvn'; a naS KraŠevec opušča pohlevncst, kadar trdi, da njegovo dobroto izrabljajo. Vea »vet zna, drt so so tu vršili najhujši boji, Ja ko smo sa vr.^čali, rmo imeli io to, kar smo prinesli a teboj. I-*kreaa želja in upanje vsakogar je, da so ma domovi popravijo in ednešeno puvrno ali cdškoduje. — Domovi fc parpravljajo in rdneSeao se odškoduje, ali kako?! — V času dveh let «0 je žo trikrat menjal j ziztem cbnovijanja, in sedaj ie če trti čl Koliko da I frpi ljudstvo pri teh poskusili, in koliko milijonov ! stauejo ti poskus:, si' lahko predstavlja vsakdo, Pri v em tem pa naša &tr«ha ni varna in ne ba nikoli toliko vzdiiala, kolikor bi ?tara. Četrti poskus jo v tem, da bi so oSkodo-vaci združili V zadrugo. Vlada bi izplačevala posameznikom predujme in s to pomočjo in pometjo kistnih rek bi si zidali domove. Kako idealno! Ni tako idealno pa., da mora vmk pc&amernik za predujme, Iti jih vlada izplača, plačati 3% obresti. Ta dol^ mj bi podedovala gcneracija za generacijo ln telo verjetno je, je z izplačili? Ni čuda, da t9 je dogodil oni slučaj v Kcmnu. Urejuje «0 za izplačevanje odškodnine hignih premičnin. Na izkazih je n. pr, ravede^ia &vota 1100 kron. Vlada sev-:da teh kr£-mrjev fo tako i-dobra«, da hočejo tL*ti cclo cJii 1300 lir. Na3 človek podpiše, ker mu govxjre, <£a je vmes to in :.ii?geaeroso Čo kdo ni zadovoljen o tem, mu pravijo: Zakaj n>»i navedel vse v Iz« kazih?« Zakaj nisi varal? Veak je napravil izkaa v predvojnih cenah, kfr zakon zahteva tako, A zakon pravi tudi, da s-c to predvojne c«ne pojim«* xi>o 4.1 a - ker \o draginja za. toliJ».t> nara^La, Kra^evec, ki jo poprej kupil vso sobno opremo, si sedaj moro kupili le ono obleko, in ker si fie more kupili tlola, i-^ora sedeti na tleh. Ljudetvo ni plačano z lepimi besedami in peumjanji rok, ken ud te*Ja no more kupiti nič. ?Jt< j nikdo ne pod-piio tega. ke? e tem se Se bolj oiirotr, usuznfi ia ubija samega sci;c. Vesti iz Notranjske S Slapa pri Vipavi. V »vrlio poživitve p? voii 1 zamrlega drus5tvrcai«ga življenja, so jo po re&.%it:an ia icezneu pripravljanju vt5U tu na praznik sv. fana občni zbor sK, slov. i^obrale. alnega društva*, ki so se ga tidolef.iii v velikem številu občani brvi razlike političnega miš^jesip. Ker je zbog tl^nc^a položaja, L j. maše pripadnosti It novi italijanski državi, potrebna tesna združitev vseh »aroJtio-iJ-verW'i delavcev, je imelo imenovano društvo reden n#.mca ustanoviti esotso narodno društvo ua podlagi že ob tt/ječt.;*"a sK. slov. izobr. društvai z Izp-remembo parag. I. društvecih pravil, ker bi »c bilo tudi dosegle, da ni par oscl> u svojim komu-nL^JČaun ctremljcnjem preprečila ta. res jleraenitl načrt in tako z&sejalo v vaa zneva kal popolnoma nep^oizebne^u fctraiJvariiva; mesto da bi t>i;i /a vselej pozabljeni vprejšnji teji, vse razprtije ter bila na 'trcu vsem edino le budočnoot nasv^a naroda... Ljudcivo! Odpii oči in pomni, da sc 5 razdorom in pleicon ne del tje za gospodarsko po. -zdigo tvojcl Si o j pa delujino v: a k po svoje, a brez £■>• vraštva in medsebojnega napadanja. Ravno zato o fe vsled kršitve ie edinosti in s^oge med nami, r.u-vo »Slovensko izobraževalno društvo 1 odlcčdo . a sicer mirne, a toliko bolj čvrsto in c/notreno poživitev društvenega življenja, da bo potom prave izobrazbe skrbelo tudi za gospodarsko povzdigu naie^a ■slm'cn3kcga nar&da, za kar jamčijo a svojimi imeni rea dobre, delavno iu boljše moči, \z-vcljene v edber! G. Kudili l erj^nčič, preds.; Avgust Poljiak, porfpreds.; J<«ko Pi^ot, tajnik; Ludvik Furlan, njegov namestnik} Alfonz Volk, b!a-gaja*ik; Andrej Curk, blag, nam« *n'd:■ France Furlan, knjižničar; A^ito-n Furlau in Anton NabeigoJ kot načelnik, oziroma otlbon ik jtof^odarsk^ga. ol- _ _ Pod i-is tek__ " TU JI NEC (3) ĐajoUo simcaouć. Nenavadna klima, pak močni; in nenadejani vtčri &o niu vs pav ali dušo in življenje ec m.u jo kazalo bolj kot e«ije nego resnica. A sanje njegove so bil* čarobne in 2jre, da se ra.u je vso bit^e uprav »tapiudo z okolico-, ki je bUa. izprva tako čudna in tnalo razumljiva njegovi duši. Sedela sta in epazcvala vse doli pod sekoj, zadovoljna ia tntrna, kakor da pc^uSota poznane prepeved ^etmetva, ki pa jima na mere zaanrcetft ker «6 nahajala e vedno novih miaži ia corih lepot. In nI s* jima zdelo nenavadno, da molčita tu, ker eta občutila, da bi bila «dvec vsaka beseda v dja>u tega pci«tnt\z in v te» tišini nad mestom m morje ni. Nista izpregovcrJa mli leda/, ko jc zapihal tepel vetrič, naipcLail vzduh z novim vonjem in 0 trw amfioi zvonec na "vratih vrta, Ia ko fe zazvonilo, sa Stajilso spomnil prvega utiša, ko ie drugI dam po tvojem dohoda • tresočo roko pozvonil na tem vhoduj bi ko ie zasžledai vitko 00-, etavo Pavline na srednjih vratih h2e, pak čj! nj«J pridušen vaklik, tcBko podoben detir»kemu Mada-jatmu pozdravu v Ljubeču, ko jc začul Madino pesem. t Vrata vrta so b?Ia stara, za njimi nekoliko izlizanih stopnic iz priprostega kamena, a desno Cn levo grmi rož, ki cveto po zimi. Nad žicami, preko obeka nad vratini, nad kamenitim! stebri in zidovi —90 fc prometala trta in neke druge plezavke, kahršnjšh 5e nI videl. Vso to se jc spletalo pred nfe-govinri očmi, kakor da ran hoče prikrivat', ravno; tisto, kar bi najbolj hotel vedeti. ■— Pa ti ljudje ne morejo v resnici niti mlsSrii,' niti čutiti kakor mi — je pomislil tedaj — ker tu gtvrcre tudi mrtve stvari, aH ne na cči in uSeea, marveč prehaja tak«) nekako v du jo tudi tisto,; česar ne more videti nobeno oko, niti čuti nobeno uho. Zveneč js zazvenel, a njemu ee je dozdevalo še 1 tedaj, da med ti&tim zelenilom ni v Usti tižani od povsod dtio vont liubezni, poživljajoč rta tajne 6C-tlaske, ki jih zakriva neki dobri duh. mil kot oni, lci v Zagorju v snežnih nočeh pomiruje otroke u-truieae igre, kepsnja in smeha. Samo da js bil tu ta duh odraslih zaljubljenih otrok, ki krasi • cvetjem njihov« radosti in prikriva njihove boli Zdelo ae mu ie. da vidi zamiiljcaa deklctca. kako nezavestno trgajo šc le razevelo rc?.e in jih pote.*^ zepet mečejo med dru&o cvetje — kako prli»hi:,L;:-jejo ta-jnema šiuiru ia kličejo v e po min ^epoi rri-lih besed in zvok sonečnjih paljufcov. Pak, ko &e je od teh mirii zanesel v r,voje šnje prazao življenje, polotilo sejp, jo 1*- Bmiiienje s seboj sa?n5m in /ačel je govoriti luka neskladne besede, da ga je Pavla pogledala začudeno wi piaJw>, kakor da ve že v naprej, kako bo d eno in piaiw>, kakor da vo ž« v r.apre), kako bo V3e tisto, kar ■pereče, nepotrebno, a morda tudi aeprijetno, da sc čuje v tkiem času. Ali, cd kar jc rekel, je razumela, same-, kako da teži cirfi neke brezuiene boU, in radi tega, da mu čas »ru> neva brezkoriatno. No, stari Mate lukcr cU fe komaj čakal tekeg* odgovora po dolgem molku in talnem razmišljati'^ pak fe rekel; — In \i govorito tako? Kaj bi mcgel reči Se!# jaz, ki preživljam mučne dneve — bree pravega zdravja, zlom'jen od viharjev na Dvorju in mfet; nega srca vsled toliko... Pa da je Ula neareča, ko mi je Ocean požrl sma-edinca £zupBO a moja lepo ladjo, na kateri sem phd kiiZem vcega arelaf * Kamo-li va«e ii.miil;cQ0 £orje) fDallel ,'M; Cfip f^acTz* £3 ^riffit T J JO fcltriTi as ctiiJivHj tO S 3 Le 4?ruitve*ilVov 4 od- 1 tirajualiči^, k ca padi. riki in dokKSkš iVeskca:^ aatožsu>. dol&r.'na eseba. Nad« i tcr**> Ci in* «ku5tvo a v^esi edsekj lepo ' Varalo ia «Ulovak) v cKi blagor uu- aJjjvtaj^e^a naroda. f p ziCrtr.ri p^li tore; '._-.ts.1o i^prei i rvltilni rncecml C*X iuui Y»«»ft \ o. Is r.aSu v^i se cuu?, gato malo &;«; • s* spd i: dt'fcmli«- Du&avactfa razvedrita ni ci£, Po Jr^lveni dvorani pletejo miši in pod-•im*, ker imajo dobro hrano cd ostankov apro>vu ' ft ci J c. Mlali-n, Zaiot-tao '"o gledati ob nedeljah in praznikih, I itko na Si raz£raja;o po vasf. Pa mlade- ! bj ifudbtvu 5c ni Lrliko zamc - c, ker1 rJtna nobeTuh : ^rarili Tc&ie.^v. Tisti, ki b: lahko vodili mladino rie poli fzebrazbe, pazaejo samo straakarstvo. Čas tii "bil f?. o njegovega jezika in U zahtevajo, naj Ijud-ctvo geveri ž njimi v jeziku, ki y> no zna. Mari smatrajo ti da jo ljudstvo rada njih tu? Pamet.10! bi bilo, cia bi se »saj eni, ki so vedno v stiki z j Ijcditvcm, učili spoštovati njegov $ezik. Kolilio Liivic naslaja v«led nepoznavanja jezika, o te.m bi mal cvarsikdo kaj pevedaiL Čudno rJ, ker funkci-re razume stranke, a stranka se no zna izraziti tako, kakor bi želela in znala v materinem jeziku, kt h bil okupacTja vedno obioajea v j vseh uradih. . „ , . Pokojna Avstrija nara f» kot mačeha .precrtala j veliko računov, a vendar nas jc pustMa tu pa ta^nj dihati. Seda^ pa se ne smemo o-iti ganiti si Dam kratijo one borne pravice, ki smo si jih a trudom težko prcbtriii. Kako naj 99 približujemo 7J Nc zadostuje, da ti pačijo imena naših krajev, Li eo čisto slovenski, a tudi imena našega ljudstva. Iuij bi on: rekli, ako bi ph ci drugače pisalt, cego ^ fa". Učno pišejo? Poitne pečate v Materiji in Podgrada že odpravili, ker so bki dvojMicai fn • h nadomestili s samcital^ar.skHHll Ak 3c to prav? Ten go^edc'3 ie prva dob. ri pm^'o bir, pečate. zitsC^r, iid. 6cU ra Mu«uh ima taUe »aiao * LUlManak«a tesika ia hadobm l&ki pravijo, <5a že pr^ra^jafe tablo s saattUii-fanskir: napisom Ea v Po^ah, ka se bo »da-b> arcrJa v* 20 filiiali muc-, & tei^ f Tetinti esesub^ t*fr f«ika Z- ManckLh-e. te Lovrane, ki ne razume dobro ker je Italijan, a. temu se nJ ^udiii ako \c:os>, da to cboao \tpr»v3ja pri«len Lah ia Benetk^ lii so n3 no gel Eaučiti v dveh le.tih r-v'1 ioliko,, mogel občevali z ljudttToar. Dajte nam našo župana je Koželj po svoji posebni maneri in izražanju ne? primeren za ilustriranje otroških stvari, posebno pa Levstika, ki ni, da bi nam podal samo nekaj podobic ali okraskov, ampak živega otroškega duha. Vem si? ccr, da so dobri mladinski ilustratorii ravno tako redki kot dobri mladinski pesniki, toda vzeti je treba vpoštev to, kar imamo najboljšega po načelu: Za našo mladino in posebej: za našega Lev* stika najboljše kar imamo. Da bi že gos voril o Levstiku in njegovih pesmih, je odveč. Knjiga nc obsega samo otroških pesmic, ampak tudi njegove pravljice, (ki so po večini prevodi), iii šc drugi odlom? ki njegovih del, ki so bolj primerni za odrastlo šolsko mladino. Gradnik Alojzij nam je prevedel iz srbohrvaščine lepo zbirko mladinskih pesmic »Kalamandrija«, ki jih jc izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani; zložil jih jc cika Jova?Zniaj. To je, dasi prevod, za Zupančičevim »Cilibanonv< ena naj? boljših mladinskih zbirk. Te pesmi, ki jili žvrgoli hrvatska deea, so polne lepo? te, preprostosti, humorja in otroškega čustvovanja. Ne zdi se nam, da jih je pi< sal umetnik, bero se, kot da jih poslu? samo iz otroških ust, kot da -so potekle iz otroškega srca, ki s čudom dorašča in spoznava tajne, ki sc mu odkrivajo. Cela vrst* o^aviiiž1®!^ eaa te jI* odf drt»ge> £U«mtY« nate male ne« sklepajo itfljlgo, molitve, da tako globoki^ pmjFrnh lil preprostih Se nf? smo sliš^f Gradniku smemo biti hva* ležni za lep prevod, ki se bere gladko kot i izvirna pesem, Slon&kovž z\ ti* v Ljubljani se počasi J preosnavlja v čisto kulturno društvo in je kot za temelj te preosnove začela iz? dajati knjige, poučne in mladinske. Zdaj je izdala kot prvi zvezek mladinske knjižnice Franceta Bevka: »Pastirčki pri kresu In plcsu«v 44 pesmic, ki jih je opre? mil moderni slikar Franc Kralj. O pesmih samih na tem mestu ne morem napisati natančnejšega poročila, omenim naj, da jc oprema le knjige za mladinsko knjigo do sedaj nekaj posebnega, iz umetniške? ga vidika morda najlepše opremljena knjiga, kar se tiče risb samih, Franc Kralj je narisal ovitek in šest vinjet k po* sameznim pesmim, v nekoliko težko umljivem slogu, a ne tako, da bi tudi otrok ne mogel razbrati bogatega, zmisla iž njili, poleg tega pa se tudi oko odras? lega ustavi dalje časa na njih. Videti je, da bo Kralj dosedai naš najboljši knjižs ni ilustrator. (Leto* je narisal opremo za »Dom in Svet«). Zadnja knjiga je »Mlada greda« od Janeza Aibrechfa, ki jo je izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani v veliki obliki (fo? lio), na trdem papirju in v risarski opre? mi Maksima Gasparija. Pesmic jc v knji? gi devet, katerih vsaka jc oklenjena v risbo čez celo stran in nazorno pojaš? njena, tu pa tam celo preveč, da nima otroška domišljija nič več poleta. Pesmi niso vse prvovrstne, tudi slabe ne; mno* go slabšega smo že čitali, prav dobre pa so samo kake tri; vendar stao lahko hva? ležni njemu in založniku. Manj hvaležni smo Gaspariju, ki jc veljal do danes kot edini ilustrator za mladina, a je njegova manira postala že vsiljiva, njegovo iz? ražanje vedno isto, tu pa tam bi dejali, da niti risali ne zna, sfrj emu občinstvu bo ugajal, toda knjiga ^lede risb z umets niškega stališča ne pomeni napredka v naši književnosti._Ivan Bežnik. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU lilifa lm vegtl oL Mmm. — UM palači. DeTnlik« glavnica in rtzervsi rakla-J Is C. S!. 225,010.003 liVfiiija ftuls&teg ?se test?« k nn^IiiCN iraaszkOj?. j ■ i Ifeacta« wr« o«i 9-13 — _________ | HMALrOGiSsF se računajo po slclink htejd** — pris«ojbio*i L 2.—. Debele £rke 40 stotLssk beseda Kajtca^jla pristojbina L Kdor iiče službo placa palovicao ceno. UČITELJ pcučaje -ciroi-o ijudsko 5o!e. Cen« znicrae, Nadov po"w"e uprav«. 116 MALO SOBO v Barko vijak, oa.i*dno izzeblirano, ne predaleč obrežja, išee ^cspa, uradnica. Ponudbe na Pcrtot, Bar cela, Riviera 147. (115 IfečEM ika rja m strojcpkko v ura i zi prijavo vojn« skctfe, Boveo 423, 114 DRVA za kujavo, franco domicil, 22 L za kvin-tal. Ponudb e pod -Drv a« r.st uprave, 113 ŽGANJARNO v ulici Medta J L 22. kjer ee dobi vEiukovratno piialsco in rožni likerji po znicroih cenab. priporoča ^»alp:ca Mtr^a Szolžc, " 34 NOVOUSTANOVLJENI orkester v sv. Križu (pri Trstu) priredi v nedeljo, 23, faii, t^i. v društveni dvorani veselico s flefcr,*. Ker gre cisti dobiček za izpopolnitev cnfresira, vabi k obilni ud^leii>j odbor. 111 GOSPODIČNA, vftfcča elc*. eaikega, nemikega ter delcma iiaiijanskeg* je^k^ v j|evoru in pisavi, knjišcvcdai^ a. tc* ^trcpjepitje vstopiti v dui;350, Sprtjme ludi <»fito Na- slov pove uprav*. 110 SPREJMEM učcjiLiv s?, brivske oVfL Brivec v IrjJu Vipava. 91 CUNJE be!o in barvane, vt« L f, vclne \ sakc vrste, kupujem. Via SolUavM t. 99 KROJACNICA Av^uit Šiular, uJ. S. Francesco D'Assisi at, 34. III. ac.d, i« ccliua dobroznana Itrojaoaica v Trstu. 395 I S Botrtini srcem niznanjanio vsem scrodailionij prijateljem in znar.ecm vu!, ! da je nes rrtdrsji sla la brat FRANC BARI t ! v djbi 21 Iti po In mučni bolezni v naročju svojih dragih mirno v Oor-pod:: nt^paT. I Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vriil dtnes, v neOeJjo, 23. t o. ob 15 iz h!?e f> | losU št. 90 Sv. M. Magd. spodnja na pokopali§Jc k sv. An!. j TRST, 21. jaausrja 1921. " že?«i©či ostal'. ■ Novo pogrebno podjetja Corso V. n. 41 72 FOTOGRAF ANTON JERKIČ, TRST, ulica Koma (poštna ulica) 24, Gorica, Corso Verdi (vrtna ulica) Si. 36 priporoča sc svojim sorojakem. (35 ŽGANJE na dršbno in debelo, posebno pristen slivove c, dobite v Žgaajaraf, ulica Trento 18. Fran Szolik,. lasinUi. 33 SUKNJA kratka, *fvo barve, zjubiia se fo 19, t. m. med Šempolajesi in Brjami. Pcšteiii najditelj je naprožen, da jo odda proti nagradi v Vel Delu št 25. 109 KANARČKI, original Harz - Seiiert, izvr&tnJ pevci po dnevi In po noči, se prodajo. Cc^imeroiale 329, IV., vrata 20.__108 DVE trakovni £a£š if» diva, strojna cbiiča prodam po zmerni ccni Ponudbo pod iPrilikaa na upr&vn&tve. ' MESARSKA MIZA iz lepo izdelanega liamna, dolga plošča 420 X 120, visoka 100 cm z dvema luknjama., z blazinami za tehtnico, se proda v Nabreiini št. 191. _104 DVE HARMONIKI, novi, ena 3 vrstna, dru^a 4 \Tsta«. se proda^ta v V£a. dclla Guardia 50, IV. 105 KOLO predam danes v P Lis kovici št, 24, 106 MODERNA »oba in kuhteja se prodasta radi ic-iitve. Zgonik H- 39._S8 UBIRALEC in popravljale glažovirjev, harmonijev in orkestronov. Andrej Pečar, Trst, uL Ccronco gt. 1, V._& KUPUJEM zlato, srebro, srebrn denar, kron® ter plačujem po najvišjih c«nah. Urar Zitrin, V ia S. Pellico I, II?, (blizu predora Montuzza). (68 NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pi4eg delavnico odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plaSče ter raznovrstne obleke, Priporočam se za obilen obisk. A, molja Rie^er, ulica Comaicrciale 3. 5S6 ŽGANJARNA F. Pečenko v Trstu, ul. Scala Bcl-vedere 5t, 1, prodaja na drobno in debelo pristna vipavske vina ia teran, razno žganje In sladka mešanico po zmernih cenah. Priporoča se eJ. občinstvu, 4 ŠTEDILNIKE za vzidanje, vjake velikosti, solidno domačo delo. Izdeluje in po dogovoru tudi postavlja, Izdclovalnica Štedilnikov, Kranjec Lu-dovik, Trnovo pri li Bistrici, ŠIVILJA, za ženska in moSka dela, sc priporoča «Lav. občinstvu za obilen cbiik. Angela Bizjak, Greta 11.___79 CUNJE in vreče kupuje Babic, Meliso grandc št. 20,_97 IZKUŠENA babica eprejema noseče na dom. UL Chiczza 50, priti., levo, 83 CEBULČEK keko? tudi semsna vseh vtsI, predaja tvrdka Sever & Komp., Trst, uL Maehiavelli 5t. 13._ 29 POSTEN A, priletna služkinja z doferinai spričevali, vešča vseh hunih del in kuhanja se sprejme. Javiti se med 10-11. Naslov pove up^Ava. 80 DRUŽBA SV. CIRILA IN METODA V LJUB-LJANF proda posestvo v Zapužah, vi. št. 230 kat. obč. šturijc, obstoječa ie hi2c, gospodarskega posiopja, njiv, travnikov in gozda. Ponudbe je poslati na vodstvo tDruibe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani do 15. februarja 1921. L (93 KUPUJEM vreče v&ake vrste. UL SeUiario 19, M. Bubnič. . _ I Naznanjam slav, občinstvu v 'Vipavi in okolici, da sem odprl novo zalogo ur, zlatenine, šivalnih strojev, gramofonov in koles. Izvršujem vsakovrstna popravljanj« točno in po zmerni ceni. (&r>i L. PETRŽĆ, urar v Vipavi, Srebrne krone lahko prodaste po cenah katerih I ' vam nihče ne plača kakor (7 > a ul, Pontfares št. 6, l. n. desne AMERIKANSKI KflKflG v pralni, lahko raztcpJjlv, cist, zajamčen, 3 22% maslo, v lesenih sodili po cn kvlnta?> franko vagon Trst L 11.70. — Ponudbe poti j (66) j,KAKAO41 na upravništvo. Zlato in srebrne krone I plitam več kot drugI kupci. Albert Pouii, urar, teini 461 (9) (v bližini drvene^n trga) ■ mutm ■ ......................................a^J1 Ribiška zadruga - Sv. Križ-Trst reg. zadr, z oni. por. vabi na redni aiiii zbor ki sc bo vršil v nedeljo, 30. januarja 1921, ob 10. url v gostilni Košuta v sv. Križu s sledečim dnevnim redom i 1. Pozdrav pretile a. 2. Poročilo tajni* 3. Poročilo blaga]t, 4. Poročilo nadzornica. 5. Volitev vodstva. 0. Raznoterosti. (08)__ODBOR. Hiši pripravna u Ms se proda v Ljubljani, Florjan-ska ulica 10. - Poizve se pri G. LEO JEIODSEK, Vrhnika.57 ■Milj i --------- Gentilli & 3(rižmaiičič Trst — Via Mazzinl stev. 40 — Trst. Velika skladišča manifakturnrga blaga Velika izbera blaga za moške in ženske obleke. Oprava za neveste. Drobnarije. Na dabelo <28> Ma drobno ------------ ^HfMlEHUHIIBHII IBM ZAHVALA Družba GEORG SCHICHT v Aussig-u ob Vlfcvi se tem potom toplo zahvaljuje vsem svojim starim odjemalcem za naklonjenost ob priliki, ko se je le dni zopet pojavilo na našem trgu širom sveta znano Schicht-ovo Milo znamka JELEN Ob tej priliki obljublja, da bo blago Tzdefano v isti kakovosti kakor pred vojno, kar je dalo temu izdelku svetovno ime. Da zamore nezamudno ugoditi vsestranskemu povpraševanju, je družba - vkljub visoki carini - poskrbela za veHko zalogo ter Jo za- upala svojim izključnim zastopnikom FRATELLI FINZI — Trst Vfa Tmtore štev. 5 Via Tintore štev. 5 Schicht Schicht Sitic IV, M .......»I ■ ■ ".»edinosti slep 20a Trstu. dne 23. GOSPODARSTVO c \ isi i c.rs t.j a. YdLr-j» damt*® Z-.',L".are.;« (c pri d.jaač: ! ctsiih aet» tudi eu^Icre]at pri k&tcri sc . kkorliwc.;D Gdps.uiii p Uffkega in hifneg; . in. Dobra p!eme»ika e.'nja tlcnaša vča«. rc£D Lrava« ker vrže po dvakrat ca leto. ^rt negovanju tudi petkrat v d veli le-j Tmt čas ca pno storitev ji zgodnja I ^pffi!«}, jta^ctcU aiarca, a r.a drugo začetek sc,--^ r * T ; .. ... tar:» fav.i r. a v a dao dovolj krme za j ter t jcl cene pujskom, nalugodi^ae. :V'jer ; ) £\Ir.; i brc>, treba ^ rjo postopati jako i tprrszin* ter > —- da mladiči v telesu dob*.'j •izvija v\ a da r: 1 -vrJ.e predčasno — primerno; i-aitil' ri^boijic s Imhanini krenpirjem in korc-^cnjoianlnT z drobi. Dva tedna pred pcro-1 tSi.* traja sviiri leči od drugib, da b< i v liLevri, pri čemur io paziti na skrajno čl-i hleva iu alclje. Konec brejesii sc spezna poj -iacčerr> treb im, vleknjenoa hibtu in nabreknjo- j ■*: ai^kili, li cl# pritisku izpubčajo toleko. Prod. pm&sm si a višja opravlja v ctdji okrcalo leži-'t Kasnr c pc^jaj težave, icčaric in nape--afi-e rri čemur 4e Ircba z'val vedrio nadzorovati, j Cc /presledkih cd deset rios.it pose-1 > •? J i :ski r* »vet! -, treb? jib takoj cčklhi od j Ke-nia ter jih odstraniti, ker *e včasih dodaja, da >1 ka rofre mladiče. Čc treba, na; se popek prežele IcCi od popke ^e vrvice, a le \ *krajntn» -liJi.'u S.S t me -oladi. izvleči, pri čemur g o. je tr- a -pocna^ali s prstan, naiuf Cenim v olju. \ Fui-: na'- so polomijo v ko>. ki naj bo po-stljan t, toplo v o. Trebila ali pcite!j:c3 r:-j -sc tudi take jf od-s. *aai, Ii če mladič rr.-re iz r/jc, naj fe jo premic, da *e pujsk r.e zaduši v oiej. Po etonlvi naj j 1> predioži, o>repču:"(?, lahko prebavljiv na-j V; mlnčnega mleka z ovsenim ali ječmenovimi tor ialo jjiauLtr.;vc seli, da fe izčiit;. i - l; vck, gc-lr, ko :-.'nja očiščenj tresla, j "t: sc ji nastavijo mladici k tiskom in sicer naj-1 *s bkejši k prednjim, ki i^učelo največ mleka, a U^fec-PS k zadnjim skkcm. Pujski sc vračajo , --»rJe k svojemu ii&ku. \ eč nego ucse.| i .j-jv-kijSih mladičem* ci dobre pristaviti k matc-kci " bi sicer vsi skupaj imeli premalo hrane. 0- • sbbit1 nsi se cdstrarifo ali podložijo drugi ? Li v fstem čatu skotila. Da jili tuja mati a:■'sp&zr.a in da flh pusti sesati, treba je vse mla-l> . t.idi jiobec starte večkrat namazati z aga > i ali toplini j^vJiotu- je e\inja na porodu Utba udoličc dihali v toplem pastoru) V* j u etno dojiti & kravjim mlfekom. 1>^;eča | \\ s.' c ae krx: 4- 5 kr?t na dan. Ker je £vin;rat i , e- dni po poroda rlabn in trudna, jc nevarno, j lii presti mladiče, k« Uže. Zato na! sc prikrepii ■ V vč»r ali ječmenov zdrtfc. ki f^kc pcspaiuje Izlo-čer^-lc aileka. Tudi CiJ ec ji položi tialo suhe • -'.o, ogUenega In opekovega piahu: da rrje v Svinja ae pa aes me preveč čcrmiii, da nc o-. ^ 11 in da ne Uiočuie preveč mleka, ki je potem "flAih tvii slabo in povzročajo pri ndaeiih lahko trpucnic in drisko, vsled česiur iM>ginj > tudi vsako vl. nv tisolo pujskov. To bolezen pospešujejo tudi j rep li v hlevu, »lab zrak ia nokra stelja, ter oki-tU pokvarjena luaaa.. ki jo v2iva mati, vsled ^ - £e pokvarja prebava pujskom, ki c-bolljo na sJtlL cc ce je pojavila ta belezen, treba je zdrave k. take; ločiti v hlev in vse razkužiti. Cc tciafo prešr^ki preostre zuVk*, ji« treba c ple-r.aini cdščipulti, da r.o. mULijo starke pri ses-aju. V r .c.lku tretjega ledna začno pujski riti po zem-TcJa; :-h treba polagoma priučiti hranL Po klad« i a; sc jim malo zdrobljenega kiuha v mleku, \ to \ rho naj se ogradi v hlevu foseben prostor tako, kknt;o Jaliko mladiči, starka pa cc. Odi • vrlega tedna naprej iiai se jhn poklada redk*>- rzenc ali ovsene moke- r alo ječmena. Kori-za mladič® naj fco razdeljeno talco, da ima vsak f v-cj rosoben prc-sLoi'. Pesodc za k-ndjenje naj bodo . tdn » čisiv, da se o?lanid nc ekisajo in pokvarijo prebavo. \ p<-tei:i tadnu ie lahko začne L niti jili a kuhanim krompirjem, a koncem tes.e^u xedna, ko sc prebavila pujskov že razvita, zo jim « oklada tudi di'uga hrana. Tedaj se najprej cdbi-ja> rd sise najkrepkcići. nazadnje pa najsiabejsi Pujski, te ie avinja po petem tednu začne bukatt, hulje, da se ne pripusti: kor. če ostane breja, zm anjša in pc-slab&a mleko, ki v tegne škoditi ^iLi-ern. Če f=e je pripusti, tedaj naj se odstranijo ■ulitih, i in krnujo- toplim mlekom in ječmenom, 'rs. Jn : te pujslce o d bij c i«-eba cnj, ki nito za plene, skopiti. ker tedaj r>"tboIo operacije rajLižic. . koncem <-moga tedna treba ssmjo, ;t-'«c buka, pripualitit. Prešlč in svinja sta čisti r.Uaii i i Uubite čUtobv Pri njih opazujemo nagon po odlagar ju svojih izmečkov vedno v kotu na iJ.ti mestu. Kakor pridnost mravlje, tako^ poane-,, Jtno tudi čisLcrt svinisko, in držimo ssiujak vedno v snagi in redu. Krmni ječmen se dobiva v Drchencvi pivovarni v Bošketu i« L 160 kvintal tudi v manjših množinah. Velika krmna pes«, špinata itd . se dobiva pr; »Tržaški kmetijski družbi«. • • • Trža«ka kmetijska družba in Knsetij-.ka-vrlnar-sVa gospodarske zadruga v Trstu vabita zastop- Oikc vseh 2ai:etijskih korporacij zasedenega e-rt u!,a ra skupni sestanek v e;rho združenja vseh 9 T! on; enih kmttijskih udružen j, ki se bo vrsii dne ? februarja t. I. o*b 10. uri zjutraj v prostorih kon-f ni-acg* društva pri Sv. Jakobu. Kmetijska in vrtnarsko gospodarska zadruga in kmetijska c oiba siJieujeta sestanek vseh ksne-(V =kih Ia gospodarskih zadrug in društev vsega visedene^a" ozemlja za dau 2. februarja ob 10 •H-edfoIdne v prostorih Delavskega kcnsvmnega i;uit.a pri S.*. Jakobu. Dnevni red: Knotna go--.odaraka organizacija. — Odbor. \ inugradništvo. \'»!cd poziva, ki -ga je izdal za , u .s* vanje vinograd~;štva civilni kensisariat 'irst in okolico, pro?j Tržaška kmetijska družba (»ii. Fabfo Filzl 101. naj ji vpcšlje pismene vsak vk.ogrt dnik v Trstu in okolici čimproje naitopno podatke o stanju avo^ega vinograda. Obenem na1 OiT-nani svoje želje glede vzpostavitve istega: 1 j PovrSina trtnega nabada, in sicer: a) koliko; kvadratnih metrov ima trlncga nasada in b) ko-j liko dolžinskih metrov trt v plantah. • J T 2.) Por.-prečid pridcle'. \ ki pred volno in po vejai. C.) Fovprečr.a ct^a prk'-'ika, 4lj K«£ai jc obnovil vinograd na amcrULl p-c-ellagr. 6-j Sedanja etani« cbaovlti. e. 6.; Ali in kol-ko ciecep!jenih amcrl^klli trt ima Jj v croSh namdih in stan;-j istih. 7j AH čaa fucerj*- aialifcj^L. hi v rt^ <9 tati nahaja. Al* frač IflAJt? ti vrg^arfe t^i ati crp^jar?1..' Pnrr^si* tata, oHira-* prrb. iu^ šle^ uo koaov. V.; Kt^ka rraiw pcrabi, F. pesu k msc. ' 10.) Al !n iik^no [c lrpt-1 n!»£ov i f»rad Vi led vojne. i 17.) Njegove želje za vzpostavitev vinograda. , Te le podatke naj bi vpoilaii ca okr;«j-tudi If.osaciezai zaupniki in vaški načelniki. Gospodarske potreblčine. Ogromne svote mora - r-.v kmetovalec izdajati vsako za ra*ne ^o^po--5 potrebščine ia pcseiKO za umetna gnojila, ž•. erkr,'galico, krepka krmila, gospodarske »troje. J r -,1 semena čudo t.-rej, Cc \ e naSe I.Tae- tijske zadrugo neprestano iščejo iit povprašujejo, i kje bi vse tc> dobile po na-ni. ih cenah? Ako sc1 ozremo okoli fetbe, vidimo, da se z ropu?t pri predpisani prlatr;-1 bini za vidiranje. Rak, do katerega lahko p igla-1 sijo inozemski izlclniki i-s ojo prt ihije, da se jim j udkaže stojnica, sc je podališal d<, 31. jan^aija| t. 1, \ zorei za vloge se lahko di.be pri čet-kcslo-i vaškem kc ^zulatu v Trstu( «1. Mira mar 29), kjer se dajo interesentom radevclje luui tozadevna fer-jasniki« švicarski tečaji ŽENEVA, 21. Lira 22*65, marka IU'3325, avstr. krona 1'37, an^I. funt i4*08, fra ne. frank 41'675, dolar 6'38._ Živila aprouizdtijsKe Komisije za teden cd 23. do 29. januarja 1921. i (Preščipne se Štev. 1. živilske izkaznice) Na odmerek: Testenine: Vz ki> po 1*90 lir kji: Riž: 23 dk£ po 2'20 lir kg; Sladkor: 30 dkg po T— lir k ti: Koruzna moka: 40 dk^ po 90 stot. k.L::! Olje: poljubno po 8*80 lir liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico samo do nakupa sladkorja. Za tisKouni sklad „Edinosti" [ GcSi . Žaljen, lesni trgovec nabral v gostilni \i-j har. Pudob, Log-Dolina 50 L, po končanem lovnoj Uivsi jugaslovenski prcstovolcc, ki se jc bojeval! pri Celovcu 5 L. Čitalnici v Fodragi ic nabrala 235 L. (Darovalij rt: J c sip Fibčič 15 t; po 10 L* Jo«. Ftirlan in Ma-j rija J'urie.n. Fr. Ž^ur, Fr. Furlan, Marija Lavrenčie, i Jo v.' n St-ner.i.*, Auton S^menič, Fr.* Troftt, Josip j Bcžie, Alojz ček c vin in 11 mili] a čehcvln, Iva Ce-j čev.-; po 5 Jovo Setnenič in Jdarija Semenić,! 'Gregor T roži, Ft. Ferjanfič, Ivan £gur, Franc i Tran pui i Bialnice, J. I.avrenčič. Jcsipina Fio-j žic, Le< p. lltr.er, Ivan Furlan št. 84; po 4 k: Jas. j Žor/. Mar?;?- Rosa; po 3 L: Neimenovana, Iv;.n Ja-: nefi. po 2 L' 'iVošt, Jos, Leze?. Iv. \"idrlU, Vi-j drih, Iv. T rož t, Fr. Uršk', Jc?. S k eri j, Lcop. Ftir-j l:.n, \:r. 'vidrib, Alojz Ftirlan. Neimenovan, Srečko! portočaa iirokarja; p g t L: TroSt Janezek.! Ir. l ii len. Da Lo vel dodii Jo^. Fabek' m!. P L J fe da bo hc.rj o-krogJa le erat? M»dko 3 L. T??! rbirii i« Pcsve'.u t, Fx. ; ti Čaat rodu, ojegev razv*^ , 1 ni gremo a*, diiievni i* - . Možje Veiik- r.a-ii; dni "pet sekajo nam "z fipfi! • Yi% slutimo. f \*ai slutimu, f i=ro; :ov bucaii c. bkeka 2hf i in dneva novega požari-• 0]. bratje, stsirc proč bolest. r:e čakajte usod iz zvezd f i.e moc duh««. r?zum »n dij:; I seka pot Ln»i "v r.o*.i dani Lpril fic aa me*! in no/; j' a oat nc hajoneLav,. duiia peti ada« išči mci - i z? pravdo praočetov? — Na to avetrat pogled uprt 2 zaničevanjem gleda »rrrt. r)u-£edesj izkažanih T. 33.717'25; v današnjem it- j kaz- J. 2^0'—. Skupno L 3<.007!25. (popolne scžie in »usafflgsni Kosi) se proda zmerni ceni. 62 Zaloga pohištva Campa EMere 1, Sstnolitti. D'. HRSČEK LESPOLS ZOSOZRAVNiK Trsi, Corso V itlorio Einanuele HI. 2!, I. sprejema SU12 in oU 13-13. Brc-".bolestno Izdiranje zob, zlate krone, zlati ino-stovi brez r.cb.?. — V.e po moderni telir.lk«, .merISl.i in SvlcarsU! sistem. Ustrojenje, Izdelovanje itt barvanje se irt rštijc z jamstvom. — iCupujejo ee :: nsradne lisičje ko2c fn !:une. :: imm Hožs&sffa •• Trsk tla Gaf&i U ULTUAMARIN F<:2cv bkrob - Oc'ova kl?elina -Soda v trlstolil: - Soda solvav « Prnlna luils - Rar-,*e lil lake -P.aH^ i-Gia.jberitva sol duIN^IIS Družba za uvoz In Izvo^ Hfsitfi We&i. Sm&t u i.ii9j!r»j$lie sfifee. fcsfc. kaissij. 0:^39 Trst - Plcr Lulgi Palestrina 5t, 2 Ki zahtevo csslki_ Oljnati jtlNPiifl" osMi „rHsltLLU prve vrste, najboljše krmilo za alimentacije in odebeijenje živine, produkcija prve tovarne predaja se na veliko in drobne po tovarniški ceni pri (32) imSIMcJrst, M Mano It. 25 m ALARICG ifiRTSCHRER Lastnik L'G O de VISINTINI Trsi Roma 28 (blizu rosic Telefon 19S) Delavnica za popravljanj« koles. Zaloga mot. koles iti potrebščin. — Pnevmatiki za kolesa, 31 motorna kolesa in avtomobile. - Zastopstvo koles ttSTUCCHI" - j Za direktno dobavljanje Izhornega, čistega ali baker vsebuj o čega, naj-j izdatnejšega in najbolj ekonomičnega i ŽVEPLA AltlAHl (P81J) I si obiniie se samo ua zastopnike ■ j P. Rocco & Nissoti, Rovinj KOŽE » USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulica Udlne št. 49 je, žamet,kuliaot, svile, ofe:.:'a ter razni .'i piednietor z.i c". :« Oi/lek. \ -.a j.'j sni-anili k nkjirenć .. : HuliliiinsKa kreditna M^i Pcdru^nSca v Trstu. Centrala v Ljubljani. .Pc 3.nZtiica: U\\t geurtiž, Mu Sara)., fifliir fiiij, S«;« ifcvm K 5D.OOO.OSQ- a K MM® Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vlo^e v Urah na hranilne knjižice preti 3:.,v nfcr«!8VawJ na žiro-račnne proti 3;, Za na odpoved vezane vlo^e plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne na^ge in claje v najem varnostne celice. Tel. 11, u-13. Blagajna je cikuta od b>-1 ALESSANDRO LE¥I MINZE-frst | V5a St. 1 — Ptszza RosaHo — ^ia ^i« 7 Velika i bera in lediirtift Srfcb, kuhifijskego ^ofsi^tv.i kakor tudi pssamasftift predmetcv. Froračuni projekti (30> Delo colidno ^^ • Trs^^ ulica HesSca št, 6 prodaja vsakovrstne ŠTEDILNIKE (Spar-herd) in druge potrebščine, ter izvršuje (32) vsakovrstne poprave Edino mazilo H! us^Je I n @a snahko. Sklsd^^ v Trstu, mita T«?rre bisnea šlsv- - TeJe^n 10 PELIEGRINO CiMCELLi Trsi - ulica Malcanion šiv. 9 » Trsi (Hi2a usUncvIjeaa leta 1328.) KOŽE in CJSfljE za ženske fn moške. bok in Chcvrcau^ \&U, podlage tn vsak^vrsini predmeii za ševlj? i!A Vse po ugodnih ccnzU Poslre^a toens. | DREOSSI & C.-Trst Trg Oberdan štev- L ! Brzojavke : DREOSSI. Trst. PIPI TOfDfan * i/r ?? Poštno tiran, račun ti—55 LJ L-J itlKlUa. Sitnovtijje ZALOGA: c^ Žele^nin, kovin in kuhinjskili potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine. — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. ~ * Verige, žeblji, železna žica. Plošče iz litega železa za ognjišča. Velika zaloga v to stroko soacteioče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh 2istemov. NaJboJJše mazilo za ievlii Podružnica o Trst«, ul. del Toro št. 10. — Telefon 31-72 _ ■ BI II —