Št. 85.
V Gorici, dne 25. ji^ija 1901.
Ishaja trikrat na tedea v Je stih tedanjih, in aioor: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, veSerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-jemana  ali v Gorici   na dom poiiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta.........6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Četrt leta.......3 , 40 »   ,    ,   1-70
Posamično BtevUke stanejo 10 vin.
¦ NaroBninp sprejema-^npraTOiStta^fcOflSDOski^pi štv. It v Gorici v cGoriški Tiskarni* "A. Oaftraeek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ae oziramo.                         •   .
„PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Soce» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soda» in «Primprep>ibo prodajata v Gorici v to-
' bakarni Schw»rz V ŠolSM''ulicMa Jellersitz v
Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenčiB na
trga della Casema in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici
Tečaj XXXI.
(Večerno izdanje.)
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7 y Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št 11.
Dopisi nnj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge seči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravulStvu.                   ___
Oglasi In poslanic«
<e računijo po patit-vrstah, ca tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 1 kr., 3-krat 6 kr. vsaka v.jta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica.
»Goriška TIskarna" A.. Gabršček tiska in zalaga razen <Soče> in »Primorca* So ^Slovansko knjižnico". katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici« se računijo po 20 kr. petit-vrstioa.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Vprašanje o norišnici.
Skoro je bilo misliti, da skonča tekoče deželnozborsko zasedanje brez posebnih prizorov in dogodkov, ali sobotna soja je pokazala, da so zadeli v deželni hiši ob vprašanje, gled6 katerega ne bo mogoče tako hitro priti do pravega sporazumljenja.
Pereče je vprašanje o zgradbi n o-rišniee, ker umobolne iz goriške dežele potikajo po tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov, ki je nodostatna že kot bolnišnica! — po mestni bolnici ali jih pošiljajo celo v Italijo v zavode za take nesrečneže, kar stane mnogo denarja, in radi tega je bil zadnji čas, da so vzeli v roke to vprašanje tor jeli isto prerešetavati.
Odsek, ki se je bavil s tem vprašanjem, je predložil svoje posebno iz-vestje, in stvar je prišla v deželno zbornico na razpravo. Tu pa so se pokazala nesporazumljenja, katerih no bo mogoče kmalu odstraniti.
Italijanska večina se je izrekla v smislu izvestja odseka, v katerem ni bilo nikakega psihijatra, za to, da se zgradi norišnica po takozvanom kolonijalnem sistemu, ki je jako obširen in drag ter bi vstrezal večjim deželam z večjimi potrebami v norišnicah nego so naše. Tudi bi stalo to ogromne svote, kakor smo že povedali.
Dr. Roj i c in njegovi somišljeniki so za to, da se zgradi na prostoru, kupljenem za norišnico, norišnica In bolnišnica.
Dr. Turna in pristaši pa zastopajo mnenje, da ne gre ne eno ne drugo, marveč da treba zgraditi norišnico po sistemu, ki bo odgovarjal potrebam take male dežele, kakor je naša, glede* števila umobolnikov, na katero se sme računati* ter se bo dal spraviti v sklad z deželnimi financami. (Opozarjamo na Članke, ki so bili Že pisani v »Soči« o tem vprašanju!)
To so torej tri struje, katere se tako razločujejo druga od druge, da jih ni mogoče osredotočiti v jedno ter skleniti kaj v tem pogledu sporazumno od vseh treh stranij.
Ako si pogledamo te struje posa-m ezno s stališča prostega zdravega razuma, tedaj so moramo izreči proti nameri Italijanov, sezidati norišnico v velikem Stilu, za katero bi znašali žo ustanovni stroški 1.068.800 K ter bi stali zdravniki in osobje na leto 38,250 K. Naše deželne finance pač niso tako sijajne, da bi mogle vstrezati takim željam Italjanov, in še toliko manj, ker v naši deželi ni takih potreb. Čemu k /ej norišnica v volikem stilu in z ogromnimi troški, ko zadošča manjša s primernimi izdatki, kakor jih zmore naša dežela V Zakaj so ni odsek zdravnikov, inženirjev itd. izrekel za tak sistem, ki bi odgovarjal našim potrebam in financam in zakaj jo šol črez v obo-jom pogledu, je res noumovno! Da bi pa imela naša dožola veliko norišnico baš za parado, za to pa se zahvaljujemo gg. Italijanom, ki naj le vpijejo o nehvaležnosti Slovencev, kateri so pro-tivijo naložiti dežoli tako veliko ali nepotrebno breme!
Pa tudi proti nameri dr. Rojieaso moramo izreči, ker norišnica in bolnišnica no ličeta skupaj. Da Človek to razume, zato mu ni treba biti zdravnik, ker vsak otrok ve presoditi, da norec in navaden bolnik no tičota skupaj. Ako pogledamo po sosednjih deželah, pa tudi vidimo, da tako zavode vedno ločujejo drugega od drugoga. Čemu bi jih torej tlačili skupaj baš mi ? Le čuditi se jo drugače tako »kunštnemu dr. Rojcu, da jo pristrašil sedaj na dan s takim predlogom.
Da označimo torej svoje stališče v temvprašr.nju, se sklicujemo pred vsem na žo pisane članke v s Soči« na tr stran, kjer smo kazali na dejanjskepc < be, ter rečemo: Mi smo za to, da a zgradi v kar mogoče krajšem času norišnica, ločeno od bolnišnice, po sistemu, ki bo odgovarjal našim dejanjskim potrebam za tak zavod ter se bodo troški dali spraviti v sklad z deželnimi financami.
Kar se tiče deželne bolnišnice pa -- moramo še počakati! Saj v Gorici
vendar ni prostora za — tri bolnišnic e! Ako bi z deželno bolnišnico odpvav ili mestno žensko in ono u s m i-1 j o n i h bratov, potem naj se le takoj zgradi! Toda imenovani dve ostaneta, po odhodu norcev odstranita vse ne-dostatko, da bodo boljši, plačujoči bolniki, vstopali le v sedanji dve bolnišnici ! To jo pribita resnica! — Prav radi tega za bolnišnico ni še nikakc sile, pač pa je nujno potrebno, da so zgradi n o r i g n ic a v manjšem obsegu, kakor smo že povedali! Tako bodo preskrbljeni norci, ostali bolniki bodo pa bolje preskrbljeni!
Toliko v pojasnilo na mnogostranska vprašanja, ki kažejo voliko zanimanjo za to sporno jabolko v našem deželnem zboru!
Spomini na IV. sokolski shod v Pragi
28.,29.,30.jun.ml.jul.tl.
(Daljo.)
4. Tolovadišfie na Letni.
O slavnostnem prostoru s lelovadiščom sem žo nekaj povedal. Tu dodajam, da bo težko kje najti popolnejše in vsem potrebam ustrezajoče. — V celi dolgosti v ospredju so bile pivarne in gostilne, sladčičarne itd.; ondi je bila poŠta in javni telefon, kar je priredila poštna uprava; ondi so se prodajale razglednice vseh vrst, karse je prejšnjega dne videlo lepega na tclovadišču, so drugi dan prodajali že razglednice z najzanimivejšimi prizori. Tribune so objemale prostor od treh stranij; cela četrta stran nad pivnicami je bila odmenjena Sokolom, ki ne telovadijo in si ne kupijo še posebe sedeža. — Vse zastave udeleženih društev so dobile vsaka svoje mesto (okoli 360 na številu) vrhu tribun; pati pomenljiv okrasek! Nad pivnicami ob vsej dolžini pa so bila naslikana v velikih, daleč vidnih črkah, krasna sokolska gesla, ki se glase: Tužme (krepimo) se — V mysli vlasf (domovina) — Smelost v srdci — V pazi (dlani) šilu — Ni zisk (dobiček) ni sltivu — Co (kar) Čech to Sokol — Rovnost — Volnost (prostost) — Bratrstvi — Milujme (ljubimo) se — Vvbijme se — Nedejme se — Sila Ivi (levi) — Vzlet sokoli — Pevnč (trdno) stuj — VlasC miluj — Paže tuž (dlani
utrjuj, krepi) — Vlasti sluz — Budme svorni (edini) — Mužne (pogumno) v pred — Zpatky (nazaj) ni krok (korak) — Pfeskoč — Prelom — Nepodlizej — Jarost —' Hrdinost (junaštvo) — Šlechetnost (plemenitost) <— Vytr-valost (vstrajnost) — Skromnost — Doch-vilnost — Mravnost — Kazen — Odvaha (odločnost) -- (JpHmnost (odkritosrčnost) — Svoj k svčmu — Vždy dle pravdy (vselej po resnici), —
To so gesla sokolska 1 To je program sokolskega dela, ki je torej velikansko, vse-obsežno, neprecenljivo za boljšo bodočnost naroda, — (Naši filistri Mrcinove duševne omejenosti pa dovoljujejo goriškemu Sokolu edino le — telovadbo. Čudno, da še te niso »prepovedali*! In taki ljudje hočejo še zvonec nositi! V šolo ž njimi, kamor tičejo, pa šo tam jih nadzorujmo!)
Na tem telovadišču je bilo v slavnostnih dneh (od 28. jun, do i, jul.) vedno vse živo od rana do poznega večera. Že rediteljev in nadzorovalcev je bilo veliko število. Zjutraj so bile vedno vso možne skupne vaje (Sokoli, Sokoliči G--16 let, ženski oddelki) od 6, zjutraj do popoldanskih ur, V jutranjih urah je bila tudi tekmovalna telovadba; vaje so doznali šele ondi, Francozje so odnesli med gosti prvo, naša ljubljanska vrsta z jednim Celjanom (br. Smrtnikom) pa drugo ceno, wi kar treba načelniku br. dr. M u r n i k u od srca častitati; on je dosegel posamič za-se med gosti tretjo ceno (pred njim dva Francoza iz Arrasa, ki sta res telovadila kakor umetnika, v dobrih cirkusih).
Na praznik 29. jun. ob 5. pop. je bila prva javna telovadba. Do 50.000 gledalcev se je natlacilo v vse prostore, a toliko jih je morda ostalo zunaj, kajti vstopnic ni bilo več dobiti; vsi glavni sedeži so bili oddani že v predprodaji.
Kmalu po 5. uri je prijahal iz levega zbirališča dr. Vaniček, najvišji poveljnik sokolske vojske, in šel na vrhunec nad glavno ložo, da je od tam vodil proste vaje 6048 • Sokolov. Iz desnega in levega zbirališča je prikorakalo ob zvokih mogočne godbe okroglo po 3000 Sokolov po 24 v vrsti, ki so s korakanjem in odcepljevanjem v 16 čet po 6 v vrsti (vsaka je štela 60 Sokolov, četa torej 378 in vseh 6048) tvorili slikovite figure. S par zamahljaji dr. V d n i č k a doli z vrha
Quo vadis?
Roman.
Poljaki spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Da^je.)
»Pojdimo!« spregovori.
Kilon pa vpraša znovič: "   »Gospod, kaj naj učinim z mulama, ki Čakata na nas? Nemara bi ta dobri  prerok rajše  jezdil  nego korakal peš?
Vinicij sam ni vedel, kaj mu ima odgovoriti, toda zašlišavši, da je kamenarjeva hiša blizu, reče:
»Odženi muli Makrinu.c
* Oprosti, gospod, da te spomnim hiše v Amerioli. Pri tako groznem požaru je lahko pozabiti na tako neznatno stvar.«
»Dobiš jo na vsak način.«
»O vnuk Nume Pompilija, verjel sem ti že poprej, toda sedaj, ko je čul obljubo tudi ta veliki apostol, dovoljujem si spomniti te tudi tega, da si mi obljubil še vinograd. Pax vobiscum! Najdem te, gospod. Pax vobiscum!«
»Tudi s teboj 1« odgovorita mu oba.
Na to kreneta oba na desno h gričem. Potoma reče Vinicij:
»Gospod, omij me z vodo sv. krsta, da se morem imenovati pravi spoznavalec Kristusov, saj ga ljubim z vso svojo dušo. Omij me kmalu, saj sem na to pripravljen v svo,em srcu. Karkoli mi zapoveš, učinim, toda povej mi, kaj naj učinim še več?«
»Ljubi ljudi kakor svoje brate,« odgovori mu apostol, »kajti samo z ljubeznijo moreš služiti Kristusu.«
»Da. Že čutim in razumem to. Dokler sem bil še otrok, sem veroval v rimske bogove, toda ljubil jih niaem; Njega pa ljubim tako, da zanj rad dam svoje življenje.«
Pogledavši k nebu, nadaljuje razvnet:
»Kajti On je jedini, On je dober in usmiljen. Naj propade vse mesto, če treba tudi ves svet, toda jaz hočem Njega spoznavati in Njemu služiti.«
»A on blagoslovi tebe in tvojo hišo,« dodd apostol.
Na to kreneta v drugi jarek, na Čegar koncu je bila videti mala lučica. Peter jo pokaže z roko ter reče:
»Tam-le je hiša kamenarja, ki nam je dal zavetje, ko smo se z bolnim Linom vrnili iz Ostrijana ter nismo mogli dospeti čez Tibero.«
Čez malo časa sta dospela tjekaj. Hiša je bila bolj podobna votlini, izdolbeni v skalo", zamašena proti unanji steni z glino in trsičjem. Vrata so bila zaprta, toda skozi predor, nadomeščajoč okno, se je videlo, da znotraj gori ogenj.
Nekaka orjaška, temna postava vstane od ognja ter jame izpraševati prišlece:
»Kdo ste?«
»Služabniki  Kristusovi,«  odvrne  Peter.   »Mir teboj, Uršo!«
Uršo poklekne pred apostola, nakar spoznavši Vinicija, ga prime za roko ter si jo nese k ustom.
»Tudi ti, gospod !« zakliče. »Naj bo blagoslovljeno ime Jagnjeta za veselje, katero neseš Kalini!«
Po teh besedah jima odpre vrata in ona vstopita, Bolni Lin je ležal na otepu slame in lice mu je bilo shujšano, a čelo žolto kakor slonova kost. Poleg ognjišča je sedela Ligija, držeča v rokah venec malih
ribic, navlečenih na vrvico ter očividno namenjenih za večerjo.
Ukvarjajoča se s pripravljenjem rib in domišlju-joča si, da je prišel Uršo sam, ni niti dvignila očij. Še le ko Vinicij stopi k njej ter jo pokliče po imenu, stegne proti njemu roke. Na to urno vstane in z obraza jej je zasijalo neizrekljivo veselje, kakor otroku, kateri po dolgih dnevih strahu in groze najde očeta ali mater. Na to pa se mu nema vrže v naročje.
On pa jo objame in pritisne k prsim tako krepko, kakor da jo je našel po čudežu ohranjeno. Na to jo spusti iz rok "ter ji jame poljubovati lase, Čelo in oči, pri čemur jo je znovič objemal in ponavljal njeno ime; naposled pa ji poklekne k nogam. Njegovo veselje ni poznalo meje, isto tako, kakor njegova ljubezen in sreča.
Čez dlje časa ji jame pripovedovati, kako je prijezdil iz Ancija, kako jo je iskal po mestu sredi dima v Linovi hiši, kako se je utrudil in skoraj umrl, dokler mu apostol ni pokazal njenega skrivališča.
»Toda sedaj — je nadaljeval, — ko sem te našel, te ne zapustim več sredi tega ognja in te besne tolpe. Ljudje se pobijajo pod mestnim obzidjem, sužnji se puntajo in plenijo in Bog jedini v6, kakšna groza še utegne priti na Rim. Toda jaz hočem rešiti tebe in vse druge. O, draga moja? Ali hočeš oditi z menoj v Ancijo ? Tam sedemo na ladijo ter odjadramo v Sicilijo. Moja zemlja je vaša zemlja, moje hiše so vaše hiše. Poslušaj me. V Siciliji najdemo Aulove, pa te vrnem Pomponiji ter te zopet vzamem iz njenih rok. Saj ti, carissima, se me že več ne bojiš! Krst me sicer še ni omil, toda vprašaj Petra, če mu nisem rekel poprej sem gredč, kako močno želim biti pravi spoznavalee Kristusov, če ga mar nisem prosil naj me krsti, bodisi
se^je onih 16 čet razskočilo po vsem onem j ogromnem prostora tako Čudovito točno, da je krila glavo glavo, kamorkoli si pogledal. | In ta ogromna množica je izvajala 5 prostih vaj. Čudovit, občarujoč prizor! Vsak okret | druga slika in drugačna barvitost, zdaj cela ona planjava bela od telovadnih srajc s temnim dnom (hlače) in vrhu temne točke (čepice), zdaj zopet vse to pomešano v drugačni kompoziciji, zdaj je prevladala svetloba onega morja 12.096 rmenkastih obnaženih rok. In ona točnost v izvrševanju vaj * čudovit, nepozaben prizor, ki je zbujal po vsaki vaji viharno odobravanje vse ogromne množice navdušenih gledalcev, ki so konefino zaklicali generalissimu dr. Vanicku doneče: slava! — Na to telovadba na vseh orodjih, katerih je bilo več sto.
____     Za Sokoli je nastopilo blizu 2000 So-
količev; mlajši od 6—12 leta imajo rdeče srajce in platnene kratke nlače, večji pa navadno telovadno opravo; oboji imajo — srbske narodne aepice. Ta četa Sokoličev je izvajala po taktu godbe proste vaje s palicami. Tudi najmanjši so izvajali vse vaje z občudovano točnostjo; glede menjave barv so se i tu ponavljali prizori, katere sem omenil zgoraj. — Potem so i Sokoliči telovadili na vseh orodjih: na drogih, bradljah, kozah, konjih itd. ter v posamičnih skupinah napolnili ves telovadni prostor, kjer so izvajali otroške igre. Krasen pogled na to drobnjav, ki že seje v plodovito njivo zlato seme so-J kolsko. — Pohvale, viharne, gromeče, odu-ševljene ni bilo konca ne kraja! In kaj bi ne! Ona mladez v vrstah sokoiskib, v katerih že vroče bijejo rodoljubna mlada, razvneta srca, je poroštvo za najkrasnejše sadove, ki jih bo nosilo narodu delo Fugnerja, Tyrša, (za njimi: dr. Čemi, Jar. Stvblo, dr. Linka, dr. Čižek, ki so bili prvi delavci, pa jih krije že težka zemeljska odeja, no imajo izborne naslednike v iskrenih rodoljubih: dr. Podlipn^, dr. Scheiner, Horak, dr. NovotnJ in cela vrsta njih, ki z vso dušo gorč za veliko misijo Sokolstva.)
Komaj so se umaknili Sokoliči, že so prikorakale (prvič letos!) Sokolke, rodoljubne češke dame, gospodične in gospe, vseh okoli 800 v lepi, jako primerni opravi. Kratko športno temnomodro krilce čez kolena, spodaj enake široke hlače in bluzo, spodaj telovadna srajčka; bluza je široko obrobljena svetlo-plavo, enaka je tudi prepaska z visečima koncema. Široke hlače so pod kolenom pritrjene z lastiko. Nizki čevlji in črne nogavice. Popolnoma dostojno za dame, ukusno, da elegantno! — Po dovršej^m nastopu v pravilne vrste so izvajale najprej proste vaje s kiji ali koželi. Zopet enako slikoviti prizori! — Potem pa so nastopile na vseh orodjih kakor Sokoli in Sokoliči ter so izvajale z najdivnejšo eleganco vse vaje. Skupine z igrami so popolnile prostor in ves prizor. Izzvale so cesto prav burno pohvalo! Od takih žen moremo pričakovati pač čvrst, oduševljen sokolski naraščaj! Slava jim!
Se predno so odšle, so došli skozi ,špalir* Sokolk — Franeozje, ki so izvajali res zanimive, doslej nam nepoznane borbe s kiji. Ko je odšla vrsta 8 Francozov na orodja, kjer sta posebno dva izvajala prav vratolomne vaje, je došlo 80 Poljakov v polni opravi, s surko čez ramena, v desni roki pa
dolgo palico z zastavico na vrhu, a katerimi I so izvajali po taktu godbe, vedno z jedno roko prav čudovito sestavljene vaje. Občinstvo je burno pozdravljalo Francoze in Poljake; Francoze so ob koncu kar odnesli s telova-dišča do garderobe.
Drugi dan so se deloma ponovili isti prizori v drugačni razporedbi, deloma je bilo I novo (n. pr. telovadba na 32 konjih, pa živih). Tretji dan je bilo vzorno jahanje, vol-tižovanje, jezdske igre ter boj s sabljo in kopjem, itd. Vse tri dni so bili zasedeni vsi prostori za gledalce.
Vsi prizori s telovadišča se niti ne dajo opisati. To je bila telovadna slavnost v najširših obsegih, ki so doslej znani eiviiizova-nemu svetu. In Čehi so dokazali svetu, da so povsod — mojstri, katerim se klanjajo i mogočni sosedje^
Dopisi.
S Srpenlce. — Tip duhovnika, ki se vtika s pristransko strastjo v posvetne zadeve svojih duhovljanov, opravtjajočega z večjo vnemo nalogo političnega agitatorja in brez-obraznega spletkarja, kakor ono, kojo mu nalaga njegov sveti poklic, ni nov. V nas pa ga doslej nismo poznali. Vajeni smo bili dušnemu pastirju, ki se je brigal po očetovski za naše duševne potrebe, ki je čutil z nami žalost in veselje, skratka duhovniku, v katerem smo ljubili nekaj vzvišenega, res posvečenega. Tak duhovnik je bil naš ideal.
Temu idealu pa se je pod vplivom bolškega kaplana do cela odtujil naš sedanji karat gosp. M. Ivančič. No, dokler ni prekoračil svojega delokroga, prizanašali smo mu, ker smo svobodomiselni, vse njegove človeške slabosti. Sedaj pa, ko je začel prodajati svoje politične bistroumnosti, ne-le na političnih shodih in v krčmah, ampak celo v cerkvi, moramo mu javno povedati, kakovo mnenje ima večina srpeniškega in žagarskega občinstva o njem.
V tem oziru smo vsi jedini, da se mož kot dušni pastir izborno kvaiifikuje. V rano jutro začenja njegova skrb za ljubljene ov-čice, osobito za nekoje, ki niso baš na najboljšem glasu, in pozno v noč, do polnoči in črez sedi s vedno žejnim grlom v njihovi družbi, varujoč jih zlega.
Seveda ga to dolgotrajno pastirovanje cesto tako ubije, da meri na dolgo in široko pot iz krčme domov. Nekoč pa so ga pili še po polunoči.
In tistikrat so ga zanesli v jutro pijane noge mesto v cerkev gori v planine. Iskal je bržkone izgubljenih ovčic. V neki grapi pa je bil najbrže zgubil ravnotežje, kajti prišel je drugi dan s pobitim in potolčenim obličjem domov. — Poleg telesnega ravnotežja pa izgubi v taki skrivnostnosladki gi-njenosti še češče duševno. In tedaj brblja abotnosti, ki bi delale Čast vsakemu žganje-pivcu. v takih trenutkih mu uhajajo besede, ki ne bi smele priti iz posvečenih ust Izraz »ukrepati", katerega je rabil pripovedujoč o smrti bivšega sošolca, je gotovo rovtarsko surov. Obče znano je tudi njegovo pomanjkanje resnicoljubnosti. Dokazov imamo na izbiro. To so značilni momenti v značaju tega posvečenega moža.
In tak človek se čuti poklicanega, nastopiti proti narodno-napredni stranki. — Ta človek je hotel ob času zadnjih državno-zborskih volitev prepričati z brahijalno silo uglednega sovaščana, da je g. dr. Gregorčič boljši kandidat od nasprotnega.
Taisti človek se je usodil izustiti zadnjo nedeljo v cerkvi, propovedujoč o krivih prerokih, dobesedno sledeče: ,Tako slabega časopisa, kakor je pri nas, imenuje se »Soča", ni v celi Avstriji, niti židovski časopisi n.30 tako slabi*. Mož se vtika tudi v lokalna vprašanja.
Ali je to prav, da se eksponira duhovnik, čegar dolžnost je, biti nepristranski ali pa uplivati v miroljubnem in spravljivem smislu na domače stranke, ki nimajo s politiko nobene zveze, za eno teh strank? In kako se strinja z ljubeznijo do bližnjega njegovo prizadevanje, da bi prišla lovska pravica iz dosedanjih rok, ki so njemu neljube, v druge, da si on sam nima nikakega zmisla za lov ? — Toliko se je nam zdelo potrebno za danes povedati. Če bode pa treba, posvetimo še v druge temne kotiče njegovega delovanja.
DmaiSe ii mu iivice.
Osebna vest« — Poljedelski minister je imenoval gozdarskega komisarja prve vrste g. C. Rubbia višjim gozdarskim komisarjem.
Promocij«. — Na vseučilišču v Gradcu je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Živko Lap a j ne s Krškega. Ta novi doktor je brat g. dr. Stanka Lapajneta, c. kr. avskultanta v Gorici, ki je bil pred kratkim promoviran doktorjem prava na češkem vseučilišču v Pra?i. Gotovo nekaj redkega, da je rodoljubna rodbina Lapajnetova doživela slučaj, da sta bila dva njena sinova skoro hkratu promovirana doktorjema. —• Čestitamo.
Poroka. — V torek se je poročil v župni cerkvi v Rojanu g. Josip Pertot Andrejev iz Barkovelj z g.čno Evfemijo Pi-ščančevo iz Rojana. Mnogo sreče!
»Trgovsko-obrtno drnStvo- za Goriško naznanja, da bo v petek 26. t. m. ob 8. uri v čitalnici g. Albert Žnideršie" imel javno predavanje o »Borzah i borzovnih poslih*. Pričakuje se obilne udeležbe, ker je stvar zanimiva.
Shod t Sempasn, ki je bil napovedan za nedeljo 28. t. m„ se ne bo vršil, ker imajo isti dan v Ozeljanu cerkveni shod sv. Jakoba. Shod se bo vršil pozneje, kar naznanimo svoječasno.
Deželni zbor bo imel popoludne ob 5. uri sejo z istim dnevnim redom, kakor zadnjič. Ako se ne odneha na enrali drugi stilni, se seja, kakor zadnjič, ne bo mogla vršit«. Na dnevnem redu pa je tudi predlog o odstopu delnic Vipavske železnice vladi kot prispevek k gradbenim troškom druge železniške zveze s Trstom, katero točko so enkrat že djali z dnevnega reda na zahtevo Slovencev. Pajer jo je postavil zopet na dnevni red, in sicer takoj drugo. Ali misli ž njo loviti Slovence glede" na prvo, da jo umakne, ako se sprejme prva?! — Najbrže bo moral jeseni poskušati z nova svojo srečo! —
Mizarska zadruga. — Farovške zdraž-barje silno peče, ker niso mogli preprečiti te zadruge; dobro voljo so sicer imeli, ali naposled je poštena stvar zmagala. Zadruga je ustanovljena, že za začetek prav dobro deluje in farovški kričači so v zadregi, kako bi se zanaprej obnašali. V »Norici" od torka so napisali te besede:
Ako se je ustanovila Jfeaffktt zadruga" in ako slede" tej zadrugi W (kkigti domača industrijska podjetja, kar-je zgosti mora, ako hočemo, da nam usatan^lj^iic p leznice kaj koristijo, bodo *ia. t# Incseli zaslugo fakticno izvežbani ob* rinili ir-, izkušeni trgovci, nikdar pa (^br-gjelc: in Tujini ki delo drugih hočeta le izkoristili H -^ oje generalstvo. Našim obrtnikon*, a^o ^io^jo, da njih stvar uspeva, svet\ijencio ^e, "naj se ne oklepajo -tauseii(lk&nslle%"jDV*,,l fccate>rili obrtno znanje stoji globoko po>d i^ku^no^tjo navadnega mizarja. To poslednje &^aslj ka* «jo ti patroni takrat, ko hoCejo govoril'1 o Ona' predku. Tu se vedejo talca okorno iiis^e&^o, kakor — krava v sedlu- Si lokc^mlt^nosL in gostobesedno Časnikarsko f raz^rst^o ^ d& Igo ni obrtno znanje. Obrtniki naj; ostiad^o it^ed obrtniki in naj ondi napredujejo . Mo se hočejo raztegniti na prekmorje, ^or^pa je jako kočljiva stvar —- obrnejo oti| se ti svet v prvi vrsti direktno m&t dr- pesnika*, v Aleksandriji, ki jim je _.z <loltfi*n BC^sctt^jn %rjid na razpolago, ker on je z^res pra^ti^n^ož, a nikak frazer. OdloCno p^ jin« o*<ds^tiij^nif> pečati se z ljudmi, ki vidijo P»ivs<*eoiU.es^l)Ci obrtniki pa so jim le ctok<X)do^lo orodje* Toliko na uvaževanje, da ne fcjo ^cž^jH'*1*
Ali ni to zabavno? Ako« se jcOjsln%iO' vila »Mizarska zadru&a*,jel>il*) lr^|ja sev^edn mizarjev in ne faiovskih, z^barija^vi »a čevljarsko zadrugo bo treba.. C^lj^jo') tf prodajo črne teme pa politikaBttreV v^rii' suknji. Ako bi pa Čakali, da bi ^e fcsjli mizarji sami združili, bi čaikali šej^fco ilo^ge. Ali seveda : kdor se je le-ta trudil, S p združi, kdor gre i zdaj vedno* na* f^kOi la nima nikake zasluge, njetnii se Fsril^i l> rci> okoli glave 1— .Obrtnik i n aj ODjt^an^jo m e d o b r t n i k i in naj ondi n»Fard%iflOa!' kliče ,Norica!* In take bedarije ^e tjsKjol
—  Pošiljajo jih k dr. Pečniku v A-Jc^aiid%ijo na svet 1 Klerikalni lopovi ! ^"asv^tev^, l& pili načrtov, imamo dovolj i <od C3& §?, i oil drugod, ali kdo jih iflvrS i?> $fl%eb ne klerikalni časnikarski frazerjj., ki šivajo t svojim zlobnim jezikom proti vs^lier^iii Napredku. Ako pa se pobriga kfc.k a^api^dntald lajajo, da dela to iz sebičnih na^n^ovl S takimi lopovi imamo opravili v dejali   |
Kaplan spravil   ,p«|.'<^ii'   rfeMi.
—  V 19. štev. letos smo pričal i doopis ll Ročinja, v katerem je povadnn««, k; # sla jo mahala rocinjski kaplan in. (it*kti inSlgo ,,papež* iz Katnbreskega, proti la&fcci rn^eji m sv. rnisijon. Med potjo se jiiiaa j e p**ipsjb nesreča, da se je s s mod ko ali jfe^lciifeo, vrženo v travo, unela senožd ter jo žp»rcl celo neki senik. Prijeli so ju, lir, Wsj rrf je prišla pred sodnijo, ker poškodovale je ^a< hteval odškodnino. Ubogi Luke je Ml in M odločno, da on ni mogel zasgati, kesr n^i k»«tJi pač pa je kadil kaplan smoclko. šla ili vlitih kaplan je ponudil smodko L.ukč*j, al i 1» Je c^d« klonil, češ, da v hrib ne kadi, L>ač p ||# m, ko pojdeta navzdol. Ako ni ke*dil> Wcd! ^8' 2gati ni mogel. Toda sodni j a je» l)il^n<%|)c?&d' lagi poizvedeb, kakosnih, rte v>ano*, <t mg^ nega mnenja ter je obsodila Lm.kW iw d '1 nij zapora ali 60 K globe in na neko ovlsk^d' nino. »Papež* je bil obsojen, kap^u pa je prost. Ubogi »papež* je bil ra<li t^eja ves \t sebe in sedaj je izročil vso tca r^{ ft eke^iiU odvetniku v Gorici. Stvar priti e t^icj pi>cd drugo instanco in bomo svoj Gšas Od »j- ej P*0' ročali.
Za danes le toliko : Pcflcadi ^col^fff^je okoIif in da jim ni dolg cas a p^ j^ilj^jt) seboj kakega Človeka. Marsikdo ^ se ju že praskal za ušesi, ker je prev^C ^" o^ofi nuncev in ž njimi okoli, i*iprs§](d& je že Nz' dihnil: kaj sem se bil obesil tem nb*rju za vrat! Sedaj sem prišel v nes^edo,, -«- IC^do ve, če ne poreCe slično tudi Ujbof i i^Jp^ž' s Kambreškega ?! —
Klerikalna požreSnost. - K^o foc žrtovalni so naši prijatelji iz, nas^rot^icsNian ^ tisti takozvani »čisti rodoljubi* , ir* kClo Odc^ lajo  edino  le v korist narocfca,   naj    osv>eli
celo tukaj v kamenarjevi hiši. Zaupaj mi in zaupajte mi vsilc
Ligija je veselo poslušala njegove besede. Vsi, kar jih je bilo navzočih, so radi pogonstva od strani zidov ter sedaj Še radi požara in nereda živeli v strahu in negotovosti. Odhod v Sicilijo bi napravil konec vsemu nemiru, ob enem pa bi jim odprl dobo nove sreče v njihovem življenju. Ko bi bil Vinicij hotel oditi, ž njo samo, gotovo bi se mu bila vpirala, ne hoteč zapustiti apostola Petra in Lina, toda Vinicij je dejal malo poprej: Pojdite z menoj t Moja zemlja ]e vaša zemlja, moje hiše so vaše hiše!«
Za to se je sklonila k njegovi roki, da mu jo v znamenje ubogljivosti poljubi, m rekla:
»Tvoje ognjišče je tudi moje.«
Takoj na to pa jo polije sram, da je izrekla besede, katere je mogla reči po rimskem običaju samo nevesta po poroki, da je vsa zarudela ter stala s po-bešeno glavo, obsevana z rudastim ognjem, pričako-vaje, če se ji mar te besede ne bodo štele v zid. —
Toda v Vinicijevem pogledu se je zrkalilo samo neomejeno oboževanje. Obrnil se je k Petru ter dejal:
Rim gori po cesarjevi zapovedi. Že v Anciju se je pritoževal, da še ni videl nikdar velikega požara. Ako ga ni bilo strah pred takim zločinstvom, pa si lahko mislite, kaj se še lahko vse dogodf. Kdo vč, če mar ne zapove svoji vojski, da naj pobija rimske državljane? Kdov6, kakšne proskripcije Še nastopijo; kdo v6, če mar vsled tega požara ne nastane domača vojska, glad in poboj ? Zavarujte se torej sami in zavarujte Ligijo. Tam lahko mirno počakamo, dokler ne mine nevihta, na to pa se vrnete znovič- semkaj, da tu sejete svoje seme.«
Zunaj od strani vatikanskega polja se kakor vi potrjilo Vinicijevih besed oglasi človeški krik, poln besnote in groze. V tem hipu dospe tudukamenar,! lastnik hiše, ki Čvrsto zapre za  seboj vrata ter reče:
»Ljudje se ubijajo okrog Neronovega cirka. Sužnji in gladijatorji so napadli meščane.«
»Ali čujete?« vpraša Vinicij.
»Mera postaja polna,« spregovori apostol, »in nezgoda bo velika kakor morje.*
Na to se obrne k Viniciju, pokaže na Ligijo ter
»Vzemi to dekle, katero ti je namenil Bog, ter jo ohrani pred nezgodo; pa tudi Lin, ki je bolan, in Uršo naj gresta z vama.«
Toda Vinicij, ki je ljubil apostola, zakliče z vso močjo svoje neobrzdane duše:
»Prisežem ti, učitelj, da te ne pustim v nezgodi.«
»Bog te blagoslovi za tvojo dobro voljo,* odvrne apostol, toda ali mar nisi slišal, da mi je Kristus trikrat rekel nad jezerom: »Pasi moje ovce 1«
Vinicij je molčal.
»Ako torej ti, kateremu nib^e ni naročil, imeti skr1, zL-me, praviš, da me nočeš pustiti v tej nezgodi, kaT'¦->> moreš zahtevati, da naj zapustim jaz svojo čred6 ob <vsu skušnje? Ko je bila uima na jezeru in ko smo se vsi bali v svojem sreu, nas On ni zapustil; kak« pa naj jaz, služabnik, ne ravnam po vzgledu svoj.iga Gospoda?
Na to vzdigne Lin svoje shujšano lice ter vnraša:
»A čemu naVjaz, namestnik Gospodov, ne"smem ravnati po tvojem vzgledu?«
Vinicij ae popraska po glavi, kakor bi se boril sam s seboj; na to pa prime Ligijo za roko in spre-
govori z glasom, iz katerega je zvrneta oodlcb&iGbst rimskega vojaka:
»Cujte me, Peter, Lin in ti Ligija ! J^i ^«iii i'flWfll samo to, kar mi veleva človeška parne-1, t<*)da vi jm^ito drugo pamet, ki se ne zmeni za lastno varjios^fl^iu'^ samo za zapoved Odrešenikovo. Da,, ja^ te «a ulit^jp razumel in napravil sem napako, kajti « *n0j:fi Ooiij ge ni popolnoma odpadla mrena in moja sta^ra r^mrs^v« se še zmerom pojavlja v meni. Ker pa ljubkim Kr isHksft in hočem biti Njegov služabnik in kcer tu joj^e z» nekaj več, nego za mojo glavo, aa to \iok lokcnem.. pr €d vami in prisežem, da tudi jaz izpolnila Ssap^ofl i 'i^U' bežni ter ne zapustim svojih, bratov ob fassu r^j(tf^od^j.«
Po teh besedah poklekne, vzdigne na. -y.li^5on^ r» ko kvišku ter zakliče:
»Ali te sedaj že razumem, o Kristus ?A*Ji^# to že vreden ?«
Roke so se mu tresle, aLise rauI^S^ttU-j^V^to in ves je bil prevzet ljubezni in vere. A^jo^"! Pflkei' vzame glinasto amforo napolneno z v«jilo*, p^rlst^pi it njemu ter spregovori svečano*.
»Krstim te v imenu Očeta, Sina in sv^tfl^a Ijjiil^a, amen U
Versko navdušenje prevzame ^vse uavio^e. -Jil^lo se jim je, da se je soba napolnila z itflkak^o i*%ad^fl' meljsko svetlobo, da slišijo nadzejaeljsko ^-od^Oi d» se votlina odpira nad njihovimi glavami, ds*. s^ \t ne^n spuščajo roji angelov, da daleč tam goni i >vl^vl vidijo križ in roke, ki jih biagoslovljajo.
A med tem se ja zunaj 5ul hrup IjMij, Iti so so med  seboj  borili,  ter praskanje plamenrta   ^'»e^ii
(Dalje pride.)
nastopni slučaj: Prvak v klerikalni gardi ter steiier katoliškega društva v Kobaridu, deževni poslanec L a p a n j a, se je bil pogodil z občino Kred, da razdeli občinska zemljišča, in sicer za svotico 5000 K, reci pet tisoč kron. Ali dolgo časa ni bilo ne duha ne sluha o taki razdelitvi, končno pa, ko so bili kmetje že nestrpni, je poveril to delo g. Srurekarju, kateri je izvršil to delitev v popolno zadovoljnost občine Krejske. Občina je plačala Lapanji.z.a to delo 5000 K. Gosp. katoličan Lapanja je VtaKhit**Fd •teip,,*ar gVoj žep 4200 K, ubogih 800 K, reci osem sto kron, je pa dal g. Smrekarju. Cesar ni mogel Lapanja kot izučen zemijeni*rec izvesti ter je odlašal to od časa do časa, tisto je izvršil končno samouk Srarekar, in Lapanja je posodil le svoje ime,-*4n-za fca~ podpis je dobil 4200 K, oni ubogi revež, pravi delavec, pa le 800 za vse ono ogromno delo, vzorno l izvršeno. Tako je plačal »zemljemerski j podjetnik* svojega delavca. Radovedni smo, ali bodo imeli krščanski socijalistV na čelu jim dr. Krek in Abram. grajalno besedo za tako izkoriščanje našega ljudstva. —
Naši »Kotarji* razvidijo iz tega, kako požrtovalni so oni gospodje, ki nosijo veliki katoliški zvonec po Kobariškem, Borjancem pa priporočamo, da ga prihodnjič zopet volijo za poslanca. »Prismojencu* in .Norici" je dana tu lepa prilika, študirati razliko med odvetniškimi tarifi in tarifom tega jim z dušo
in telesom udanega prvaka.-------
V ostalem pa je zemljemerec Lapanja sploh znan po svoji zanikernosti v svojem poklicu. O njegovih sposobnostih utegnemo še govoriti, kaže jih tudi gorenji slučaj. Ali tim bolj ga vidimo, kako se rad potika po farovžih, kjer se obilo in dobro je, pije in zabava, toda pritožbe o njegovi naravnost brezvestni lenobi so pa tudi na dnevnem redu, tako da se, morajo občine ž njim pravdati. En tak slučaj nam je znan iz zadnjega časa; svoj čas bomo o njem poročali.
Kaplan Abram v Bolcu je hitel v ponedeljek zjutraj na pošlo z debelim pismom. Videli so ga in rekali so: joj, to bodo fa-rovški listi zopet polni laži. — In res je povedala .Norica* od torka, da je prejela iz Bolca obširno poročilo, da ga v isti številki niti ne more objaviti; zato se je le malo zlagala. Govori o 170 udeležnikih klerikalnega shoda, dočim so tvorili Gabrščekovo gardo »dajčnacijonalci* s Srpenice, nekaj zapeljancev iz Cezsoč? in nekaj drugih turbulentnih elementov. — Farški lažnik jo videl pri klerikalnem shodu 170 mož, dočim je res, da mož ni bilo 50, z vsemi otro-eaji vred pa ne 70. — Na shodu narodno-napredne stranke pa je bilo 178 mož, katerih imena so bila napisana, in se je vladin zastopnik prepričal v smislu zakona o shodih. S Srpenice so bili le štirje navzoči, od klerikalcev pa edini kurat, ki je tako lepo opisan v današnji »Soči*. To so ugledni srpeniski možje. Gospod Logar pa, ki je vseskozi možak naprednega mišljenja, ni sani kriv, ako razume nemščino mnogo bolje nego svoj materni jezik, katerega ni zatajil. Ako kedaj kakega klerikalca imenitno »ožehta*, se posluži nemščine, ki mu izborno teče; odtod jeza kaplana Abrama. — Ako bi g. Logar ne mislil s svojo glavo ter ponižno capljal za politikujočimi nunci, tedaj bi gotovo ne bil »dajčnacijonalec*! Čezsoča je poslala 68 mož, ki niso nič zaslepljeni, marveč so vrli možaki, ki mislijo s svojo glavo, ne potrebujejo Abramove, Klerikalca ni bilo iz Cezsoče niti enega, ker ga ni! Živila Cezsoča! — Vsi drugi Bolčani pa, okoli 100 na številu, so po poročilu kaplana Abrama le turbulentni elementi, t. j. Življi, ki so le za zdražbo, za prepir, za nemiri — Take lopovščine govori kaplan Abram. Ali Bolčani mirno vtaknejo v sep toliko lumparijo? — Resnica je, da so se obnašali Abram in vsi njegovi pomagači tako surovo, da bolj že ni mogoče. Pijani pekovski pomočnik je preklinjal kakor obseden, tolkel po mizi in grozil s pestmi.
Za resolucije, sklenjene na tistem klerikalnem shodu, se pač nikdo ne bo brigal. V farovškem društvu ni niti enega vplivnega moža iz Bolca in okraja. Od župana v Logu pričakujemo, da ostane mož; uzomega katoličana Ekseljna (kdo ga ne pozna?! ga morda naslikamo!) kaplanu Abrarau pa od srca privoščimo. Ko bi Kristus prišel v Bole, bi vzel korobač v roke in — tekli bi, Ekselj prvi, za njim pa kaplan Abram l
Razsodbo naj t. sodišča v pravdi proti »Gorici* priobčimo prihodnjič, in sicer v izvirniku, da ne bo »Norica« zopet dlak Cepili in sumničila. — S tem bo najlepše zavrnjena nesramnost »Gorice*. Danes smo imeli nujnejšega gradiva, razsodba pa lahko čaka.
Iz Bolca. — »Kaplanu Abramu je za njegove hujskarije vedno na razpolago občinski hektograf. — S kako pravico se ga poslužuje? Kdo to dovoljuje? —
Radovednež*. V Kobaridu dobe nunci celega okraja v gostilni »pri Nemcu* posebno poletno utico, kjer bodo klicali točo, ogenj in žveplo nad vse naprednjake. — Zato pa se one gostilne drugi posvetnjaki bolj ogibljejo. Kam ar se nunci zaženejo, nič blagoslova sebe j ne prinesejo. Tudi oni krčmar se bo za tako leto še bridko praskal za ušesi!
T Podgort je bil nastal te dni zopet mul štrajk. Delavcem v tovarni za celuloze je
rekel delovodja, da ravnatelj ni zadovoljen* z njihovim delom, ter je prišel tudi sam, jim to povedat. Delavci so se sklicevali na slabe stroje, in pa, ako hoče še točnejše delo od njih, jim mora povišati zaslužek. Prišlo je do nekakega prerekanja med delavci in ravnateljem, kateri jim je končno rekel: »Ihr konnet gehen.* Delavci so šli se pritožit na glavarstvo, kjer so jim obljubili pomoč. Sedaj so šli zop*>t na delo, ali ako se jim ne vstreže tekom 14 driij,*začno štrajk od kraja. "^~~~Klerfftfthja drznost. — Dunajska »I n-formatijn* je prinesla iz Gorice dopis, ki je skrbno opozarjal vlado na nevarnost, ako zmagajo slovenski liberalci v deželni zbor na celi črti, češ: Ti vlada imaš vendar še kaj moči, j>ritisni jih. — Mi smo namignili, odkod bi utegnil priti ta dopis, ali »Gorica* se je hrabro odrezala, da — oni dopis
je prišel od naše strani.....Ali
so čitatelji »Norice* zares sami butci, da se drzjpe  preobračati take drzne kozolce?
Za krošnja!je.; — Z ozirom na neko vprašanje na shodu v Bolcu naznanjamo, da je dr. Turna predložil že v soboto deželnemu zboru predlog, ki pozivlje vlado, naj se naredi izjema za ves tolminski okraj, posebno pa še za pohiševalce z optičnimi izdelki. — V državnem zboru se ista zahteva ponovi. — S tem bo storjeno v javnosti vse, kar je mogoče.
ZasramoTalcem tržaških Slovencev. Včerajšnja »Edinost* je napisala pod takim zaglavjem jako umesten članek, v katerem pravi, da vsemu slovenskemu svetu je znano, kakšne krivice morajo trpeti katoliški tržaški Slovenci. Nekdaj je bilo po tržaških cerkvah povsod slovensko bogosluženje, ali sedanja cerkvena oblast je začela vse ubijati. »Edinost* noče kriviti pri tem tržaškega škofa, ker je znano, da so ga uklonili v verige, in na teh verigah so kovali tudi c. kr. moderni latinsko-nemški škofje, mnogi slovenski svečeniki, profesorji bogoslovja in doktorji sv. pisma. Zato se v Trstu ne dovoljujejo Slovencem več niti cerkvene bratovščine, cerkvene zastave in niti slovenske cerkvene duhovne vaje. Proti Slovencem je nastopilo vse, kar ima upliv v tem pogledu, na čelu tega grdega boja pa stoji italijansko - latinska duhovščina !
Glasilo kranjskih duhovnikov nima srca za tržaške Slovence, ono zasramuje sv. Cirila in Metoda, Nemci in Latinci so jim vzor, »Prim. List* je  v borbi   proti tržaškim
Slovencem na strani »Amikovcev*. —------
»Slovenec" glede" na slavnost »Kola* ni imel drugega, nego da jo hudobno podtikal, da so slovenski možje krivi, da ni bila zastava cerkveno blagoslovljena in — tako pravi »Edinost* doslovno •— »tako zakriva onega glavnega sovražnika v Gorici, ki je pomagal še celo Jurizzi do zmage !*
Kat. stranka na Kranjskem je v cerkvenih stvareh prestopila popolnoma v nemško*latinski tabor, in tudi narodno je začela zapuščati slovensko stvar. Dalje vpraša »Edinost*, zakaj ni bilo nobenega zastopnika kat. stranke pri razvitju zastave. Odgovor utegnejo dati Italijani v Kopru, ki so bili priredili demonstracijo na čast Missije! ,Ed." skončuje: »Zato, »Slovenec", — ako hočeš biti pravičen, ne napadaj tržaških Slovencev, ampak ono nemško-latinsko glavo v Gorici!* — To je bila enkrat moška beseda, izgovorjena ob pravem času in na pravem mestu ter nevstrašeno, marveč odkrito! Veseli nas, da se jasni in da se v javnosti vedno očitneje spoznava, kje tiči velik del našega splošnega zla! Mrene padajo z očij, oči se odpirajo, da ljudje vidijo .... to je dobro znamenje za prihodnjost! —
Manj brlge za politiko, vefc za cerkev! — Tako se more zaklicali današnji dan marsikateremu nuncu, ki pozablja že na predpise cerkve, ker se peča preveč s politiko. Po šempaskem polju je bilo zadnji čas premnogo govora o tistem znanem zbesnelem oseškem kuratu Knavsu, ker je hotel nekoga poročili, čeprav je imel živ zadržek. Ljudje so zbijali šale na račun Knavsa, ki niso bile zanj nič kaj laskave. Slednjič je posegel vmes črniški dekan, ki je prepovedal poroko. Tisti tako »kunštni* Knavs je ostal blamiran, ljudstvo pa je reklo: He, vidite, pa smo le imeli prav! Več brige za cerkvene reči, g. Knavsek, pa manj politike in manj »farbanja* ljudstva!
Lovre Točobran v Dombergu so tudi »kunšten* gospod, pa mogočen; pa saj so za župnika. Vendar pa jim je bilo nekaj spodletelo pri neki poroki. Nekega ženina in neveste ni hotel poročiti, češ, da sta v žlahti. Ženin je moral v Gorico v ordinarijatsko pisarno, kjer se je dognalo, da je trditev Lovretova napačna. Ženin je dobil pisanje, da se sme poročiti in poročil se je. Lovre Točobran je jeden velikih politikonov. Premalo se briga za cerkvene reči, preveč pa za politične, zato pa ne more razsoditi v še tako neznatni stvari, in radi tega pošilja ljudi v Gorico, da mu prinašajo na dom — bla-mažo!
Kolikor bolj se urijo v svoji »politiki*, toliko bolj pozabljajo na cerkvene reči. Je umevno, ker politiko smatrajo za "poglavitno, drugo je vse podrejeno. In kaj še le bo ? — Ali enkrat mora le priti do tega, da ljudstvo takim zanikernežem obrne hrbet!
Društvu za podporo rokodelcev v AjdovSčiui bo imelo v nedeljo dne* 28. t. m. v društveni sobi svoj redni polulelni občni zbor. Dnevni red: Poročilo  tajnika, blagaj-
nika in posamezni nasveti. Zborovanje prične točno ob 4. uri pop. Ako bi pa ne bilo ob istem času pričujočih zadostno število udov, se bo vršilo zborovanje ob 41/, popoldne pri vsakem številu članov.
Drobiž. — Pred tukajšnjo okrožno sodnijo sta bila obsojena na 3, oziroma 2 meseca zapora Iv. Poberaj in Gabr. Grosar iz Solkana, ker sta bila pretepla dn6 24. marca t. 1. nekega Ant. Gleščiča.
V sobota, .okoli 5. ure pop. bo komi-sijonalni ogled škode," katero je napravila škoda med 10. in 14. t. m. v Ajševici. Tako poroča magistrat v Gorici.
Tatovi imajo v gostilni na Goriščeku (Katerini) posebno srečo. Ze tretjič so obiskali krčmarja po noči, in sicer sedaj v noči od sobote na nedeljo ter so pobrali 24 nožev, vilic, žlic, žličk, pršuta, salama, sardel, jajca so popili, se najedli surovega masla, kruha itd., potrgali servijete ter jo odkurili, ne da bi jih bil kdo opazil.,________          _______
45-lefnl zidar Jos. Pelerin iz Ločnika je padel te dni v vodnjak, globok 7 m. Izvlekli so ga na dan precej pobitega, vsled česar je moral v bolnišnico.
* Just Rijavec iz Vitovelj je šel v gostilno Jos. Humarja, kjer so ga trije, to je Anton Gruden, Jos. Brankovič in Ign. Rijavec pretepli ter poškodovali na nosu, vsled česar je prišel v tukajšnjo bolnišnico. Povoda k temu ne ve navesti! Baje so hoteli drugi dan nabiti še ženo Rijavčevo.
Dn6 23. t. m. je treščilo v pisarno poštnega in brzojavnega urada v Mirnem. Strela je šla pri zaprtem brzojavnem aparatu po odvodni žici v zemljo ter se je pri tem dotaknila nog slikarja, ki je baš slikal pisarno; v nogah občuti bolečino.
Razgled po svetu.
Soproga nadvojvode Franca Ferdinanda, princezinja Zofija Hohenberg (komtesa Ghotek) je povila, kakor poročajo z Dunaja, v gradu Konopiču na Češkem včeraj v jutro deklico.
Spomenik Rossettlju v Trstu. — Kdo med nami ne pozna tiste »Nella patria di Rossotti'' — —, katero so peli včasih Italijani na naša ušesa po dnevi in po noči. Temu Rossettiju postavljajo v Trstu - pred vhodom v javni vrt spomenik, Spomenik je i že gotov, aH kar nič se jim ni mudilo z odkritjem. Mislili so tako-le na veliko demon- j stracijo, ki bi dišala po irrcdcntizmu in ! ranjki IlosseUi bi bil nekdanji nosilclj takega " irredentizma. Ali glej! List »Avanti* je dokazal neovržno, da Rossetti je bil koncili-janten mož, dober Avstrijec in je rad govoril slovenski! Tablcau! To je italijanski gospodi zaprlo sapo, da lepo molče. Mislili so postaviti spomenik irrcdentarju, postavili so ga pa dobremu Avstrijcu in koncilijanlni duši!
Spomenik Rossetiiju so odkrili davi brez najmanjše slavnosti.
Grof GJuro Jelačle*. — Umrl je jeden najznamenitejših hrvatskih velikašev in rodoljubov, grof Gjuro Jelačič, podmaršal v pokoju, v 96. letu svoje dobe. Svojo vojaško karijero je pričel leta 1824., leta 1848/49. je bil v Italiji v vojski, kjer je bil odlikovan za sijajne zasluge koi jeden najhrabrejših častnikov. Leta 1861. je kakor podban hrvatski položil prisego. Takrat je govoril, da bi videl svoj narod rajši pod turškim jarmom nego pod absolutnim uplivom katerega si bodi omikanega naroda. Turek se zadovoljuje z životom svojega sužnja, civiliziran narod pa zahteva tudi njegovo dušo. Ko je stopil v pokoj, se je udeleževal L*:vahno političnega gibanja in še v starosti 84 let je glasoval v sabnru za predlog o zjedinjenju Dalmacije s Hrvatsko. Slava njegovemu spominu!
Iz Hareztg, okraja koperskega, poročajo, da je napravila toča velikansko škodo. Padala je kakor pest debela toča neprenehoma tri četrt ure. Selo izgleda kakor po zimi. Uničeno je ne samo za letos marveč ne bo pridelkov za več let; to velja zlasti o grozdju in sadju v selu Labor, — Selo šteje 40 hiš, škode je za 100.000 K. Ljudstvo nima Živeža, po zimi pa nastane prava lakota. — Darove za te reveže sprejema županstvo v Marezigah, okraj koperski.
Mažarsko sleparstvo. — Za gmotni napredek Ogerske se je od leta 1881. do 1900. porabilo 329,125.083 gld., v korist Hrvaške pa 547.500 gld., pa še od teh je ostal zopet večjidel Mažarom, ker se je pri zidanju mostov in drugih podjetij rabilo večidel mažarsko gradivo. A Čemu mora Hrvaška trositi svoj denar pri takozvanih zajedniških (skupnih) stroških? Leta 1896. je morala dati HrvaŠka svoj del za spomenik Arpada v Budimpešti, ki je stal 802.624 gld., potem za sedem spomenikov na raznih krajih dežele, za kip sv. Štefana v Budimpešti 300.000 gid. in m ustanovitev muzeja lepih umetnosti v Budimpešti 3,200.000 gld. Tako Mažari izrabljajo Hrvate, dočim ti ne dobe niti onega, kar jim gre po postavi za najpotrebnejše stvari. Mažari tudi niso pokazali Hrvatom nikdar točnih računov o hrvaških dohodkih, da bi se jim prezgodaj ne odprle oči.
O shodu »Slovenskega kmetskega društva* r Prlstovi na Štajerskem čitamo v »Slov. Nar.* tako-le brzojavno poročilo: Shod   »Slovenskega   kmetskega društva*   v
Pnstovi Izvršil se je sijajno in v najlepšem redu. Navzočih nad 300 kmetov. Duhovniki priredili v treh farah procesije, da se shod ne bi posrečil. Ob prihodu kmetov iz sosednih občin se je streljalo. Ob cesti postavljen slavolok z napisom: »Čast zavednim kmetom*. Govorili kmetje Jože Kregar, Jakob Vrečko in Jakob Zdolšek. Navdušenje mej kmeti velikansko. Društvenega predsednika Jakoba Zdolšeka, po domače Suca iz Ponikve, so kmetje dvignili na rame. Po kmetih stavljene in utemeljevane resolucije za ustanovitev kmetijske šole v Šmarju, za določitev kmetov-kandidatov pri prihodnjih deželno-zborskih volitvah, za vpeljavo splošne, tajne in direktne volilne pravice in za pomnoženje poslanskih mandatov v kmetskih občinah, za prireditev shoda slovenskih štajerskih kmetov in ustanovitev napredne slovenske kmetske stranke so bile soglasno sprejete. Soglasno se je tudi v resoluciji obsodila abstinenčna politika slovenskih Štajerskih poslancev. Kmetje— so zahtevali, da pridejo poslanci med svoje volilce in prirede ljudske shode med kmeti in ne zaupne shode med gospodi v mestih,
Dr. Ante Tresle* - PaviČJč, glavni urednik »Hrvatske* v Zagrebu, je bil v torek obsojen na 2 meseca zapora radi zapeljevanja z obečanjem ženitve učiteljici Slavi Srkulj, katera se je pretekli teden vslrelila pred stanovanjem Trešičevim, ker jo je baje zavrnil. Proti obsodbi je vložena pritožba ničnosti, — Klub stranke prava ima danes radi tega sejo,
Novo pcncmcovalno sredstvo za Poljake. — Poljske vojake-novince je zdaj pruska vlada sklenila izvežbati v izključno nemškem jeziku. Vsak vojak pa, ki radi nezadostnega znanja nemščine ni zadostno iz-vežban, mora služiti mestu dveh tri leta pri vojakih. Tako hočejo Prusaki vzeti Poljakom njih materinski jezik. Pfuj Germanom!
Waldersoo se vrača v Evropo na la-diji Gera. Na potu skozi sueški kanal je bila ladija pozdravljena od neke francoske Indijo z ura-klici ter so se na ladiji Gera temu odzvali. Gera S3 ustavi baje tudi v Malti, h Port Saida je odšla 24. t. m.
Crlspl, znani italijanski državnik, je bil te dni nevarno obolel ter so pričakovali smrt. Danes pa trde poročila, da se mu je obrnilo na bolje.
Zakon o direktnih volitvah v kmetskih občinah je sprejel dež, zbor solnogralki, ki je pomnožil ob jedem število mandatov v mestih in v kmečkih občinah za % Šlezijski dež. zbor je vrnil po dolgi razpravi vso volilno reformo <io*.. odboru.
Trans v * vlada o položaju. — Lord Kitchent: je poslal te dni v London vest, ki gotovo zadovolji ondotne vladne kroge, ako se obistini. Pravi namreč, da je mej Steinovimi stvarmi našel pismo tajnika Reitza na predsednika Steina, v katerem opisuje položaj Transvala. Bota, Viljoen in Smuls so se sošli k posvetu. Povedalo se je, da je ujetih veliko Burov, veliko se jih je udalo in zaloga vojnih potrebščin poide. Trans-valska vlada se namerava raziti. Sklenilo se je, ker tudi na evropsko pomoč ni mogoče računati, da se pošlje h Krugerju sela, ki naj mu pojasni položaj in ga prosi premirja. Cas za odločilni korak je prišel. ~ Predsednik Stein pravi v odgovoru, da obžaluje ia dogodek in da se ne strinja s pojasnili o položaju. V malo mesecih se pojavijo zmešnjave v Evropi, ki bodo pripomogle Burom do sreče. Konečno obžaluje Stein, da ga niso pozvali k posvetu, in prosi, naj se z nadaljnimi koraki počaka tako dolgo, dokler se ne posvetuje z Devetom.
V južni Afriki. — Čujejo se govorice, da se v Londonu vrše pogajanja v dosego miru v južni Afriki. — Buri so napadli 21. t. m. v jutro iz Kapstadta prihajajoč vlak ter ga oplenili in ožgali. General French poroča, da je bil polkovnik Crabbe napaden od Kruitzingerja. Angleži so se umakniti potem, ko je trajal boj cel dan.
Raznotero. — Vročina v Ameriki je še vedno velika, da umrje vsled vročine po več ljudij na dan. Tako vlada tudi v Londonu neznosna vročina. — Na parniku »Quielo* na vožnji med Puljenj in Trstom je povila novorojenko neka T.eop. Grobič. Dospevši v Trst so ju odvedli v bolnišnico. — V Gradcu so našteli letos samo 800 Slovencev; v resnici pa jih je v Gradcu nad 15.000. — V sredo se je utrgal nad Budimpešto oblak in je nevihta napravila veliko škodo. 300 podzemskih stanovanj je poplavljenih.                 __________
Mnjiževnost
Prvi Usti. — Kakor smo že oznanili, so izdali slovenski in hrvatski učiteljski abi-turijenti knjigo pod gorenjim naslovom, ki obsega v slovenskem in hrvatskem jeziku pesmi in pripovesti, katere so spisali mladi, nadebudni učiieljiščniki, ki stopajo v Življenje. V kolikor smo mogli pregledati tvarino, moramo reči, da je dobra' ter kaže, da smemo od teh mladih gospodov še marsikaj pričakovati. Knjiga, ki je prirejena prav ukusno, obsega 216 stranij ter je posvečena g. prof. dr. Fr. Ilešiču v Ljubljani.
Razpečavanje knjige je prevzela »Zaveza avstr. jugoslov. učiteljskih druitev« v Ljubljani, kjer se tudi naroča. Knjiga stane 2 K 20 vin. s poštnino vred. — Knjigo naj-topleje priporočamo.
¦•/
Za kratek čas.
P. n.
Poslanic« *)
uredništvu »Gorice*
Tu.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici In na deželi, svojo novo urejeno
prodajalmeo jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognae, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin,
trgovca v Semeutški ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Anton Pečenko
Vrtna alica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Gane zmerna. Postrežba poltena.
»p- Veliko zalogo -»e šivalnih strojev, dvokoles in slainoreznic
raznih sistemor prre angleške tovarne ,HeIical'
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Munielpio št. i
mehanična delavnica v Nunski ulici št 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sti-ckerei).
Cene koles so y gotovini od 80 gld. naprej.
Z nami ja vsaka kont jranca namoacča!
Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udan
SAUNIG & DEKLEVA.
Razpis dražbe.
Naznanja se, da se odda posebej zgradba oddelkov II. do uključno V. (km 1-197—4*473) skladovne ceste v Baski dolini med Podbrdom in Petro-vimbrdom v polit, okraju Tolminskem, izvzemši napravo železnih mostov.
Prevdarjeni stroški, razun onih za železne konstrukcije, znašajo:
za II. odd. med km 1-197 in 2*066 v znesku K 55.067*74;
za III. odd. med km 2*066 in 2*826 v znesku K 44.35908;
za IV. odd. med km 2*826 in 3*634 v znesku K 49.082*88;
za V. odd. med km 3*634 in 4*773 -f 0*057 v znesku K 46.552*70.
V ravnanje ponuditeljev, kateri v zmislu tega razpisa morejo ponuditi tudi le za jeilen. uva ali tri navedenih štirih oddelkov, se opozarja, da sta dostopna samo dva oddelka in sicer II. oddelek po že izvršenem prvem oddelku in V. oddelek od kranjske strani; zadnji pa le težko.
Radi oddaje omenjenih del se bo vršila dne 20. avgusta t. 1. ob II. uri predpoldne pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu javna dražba s pismenimi ponudbami.
Zapečatene ponudbe previdene s kolekom 1 K. katerim je dodati do-tični vadij, morajo se vložiti najpozneje dan pred dražbo do 12. ure opoldne pri goriimenovanem okrajnem glavarstvu. Rečeni vadiji za posamezne oddelke znašajo:
za   II. oddelek   K 2750*—
„ III.     „         „  2220*-
„ IV.     „          „ 2450*-
„   V.      „          „  2330*—
in morajo  biti v gotovini  ali v vrednostih s pupilarno varnostjo.
TelmiCni operat s splošnimi in posebnimi stavbenimi pogoji je razpoložen na ogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Tolminu v uradnih urah. Namestništvo ni navezano na najnižjo ponudbo, temveč si pridržuje pravico, voliti ponudnike. Radi tega se bo pridržalo položene vadije do določbe vspeha dražbene obravnave.
Kar se tiče načina izplačevanja, se opozarja ponudnike na § 45. posebnih pogojev.
Od c. kr. namestništva
v Trstu^dne 20. julija 1901.
Anton Potatzkv v Gorici.
Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
i                        POTREBŠČINE
| za pisarnice, kadilce in popotnike.
j Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
j Svetfnjiee. ~ Rožni vene?. — Masne |                     knjižice.
fiisna obuvala za vse letne čase. j Semena za zelenjave, trave in detelje.
trgih 2 35-8
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarji I krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgi
Balzama lekrnarja A. T(iierry-ja
z zeleno varstveno znamko nuna
se razpošilja. 12 malih ali 6
dvojnatih steklenic za 4- krone
poštnine prosto.
A. Thierry-jevo
eentifolgno ustno mazilo.
2 lončka K 3-50. — Razpošilja poStnine prosto proti predplačilo zneska A. 'Ihlerr^-jera lekarna h Angelju varuhu v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Dunaj, glavna zaloga:   lekarnar C. Bradv,
rieisehmarkt 1.
BudfmpeStn: Lekarnar J. pl. Torok in dr. Egger.
igrani s Lekarnar S. Mittelbacb.
— Povsod se dobiva na drobno. —
S90./E.
Poziv.
Poživljajo se dolžniki posojil na vrednostne papirje po spodaj popisanem razkazu, da preskrbe v teku meseca avgusta 1901. plačilo glavnice in obresti v izogib realizacije terjatve po postavnih predpisih.
Razkaz.
1 —*	Štev.	Datum	i Dolžna	': _Ji	Slev.	Datum		Dolžna	
M			glavnica	J*				glavnica 1	
r		posojilne pole	K     h	H		posojilne pole		K     h j	
i	361	It. februvarja 1875.	1 24 !	20	2309	27. maja	1891.	120	
2	944	4 marca        1879.	30 i	21	2326	18. julija	1891.	400	
3	1176	21, decembra   1880.	20 !	22	2327	22. julija	1891.	16	
4	1191	14. februvarja 1881.	320;	2*3	2381	4. decembra	1891.	70	
5	1240	20. avgusta      1881.	300	24	2397	28. januvarja	1892.	300 l    1	
6	1261	2. novembra   1881.	120	25	2433	9. maja	1892.	330	
7	1278	10. decembra   1881.	320	26	2442	17, junija	1892.	24	
S	1348	12. junija         1882.	40	27	2478	16. novembra	1892.	230	
a	1460	12. maja          1883.	280	28	2500	20. februvarja	1893.	8	
10	1512	24. novembra   1883.	50	29	2542	21. septembra	1893.	280	
n	1571	24. junija         1884.	160	30	2553	9. novembra	1893.	330	
12	1663	30. maja          1885.	240	31	2563	9. decembra	1893.	60	
13	1738	15. aprila         1886.	40 ;	32	2572	12. januvarja	1894.	20	
14	1863	22. avgusta      1887.	80 j	33	2603	18. junija	1891.	110	
15	1895	10. decembra   1887.	30 i	34	2619	22. februvarja	1895.	300	
il6i	1958	11. junija         1888.	510 i	35	2712	28. oktobra	1895.	410 j	
i 17 j	2006	9. oktobra      1888.	60	36	2716	15. novembra	1895.	500	
18	2060	5. aprila         1889.	240	37	2717	7. decembra	1895.	10 !	
19:	2297	24. aprila        1891.	250						
V Gorici, 17. julija 1901.
Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo združena hranilnico.
Ravnatelj: Fabrls.
Fran Melinek
zidarski mojster v Vlšnjflvlku štev. 67 (v Brdlh)
se priporoča
ssa vsakovrstna zidarska dela bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih cenah.
Dobre ure in po eenl!
s 3-Ietnim  pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
tovarna ur ter Izvoz zlatnhie
Meat (Čelko). Dobra ura Hem. iz niklja fl. '.i-75; srebrna ura Ram. fl. 5'80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče prizoalnib pisem. — Ilustrovun cenik zastonj I
r^arol praščil^,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Riliard Brass
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vetturiiii štev. It.
DomaČa, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah.
liram SehiaeUer
Dunaj, III. Erdbergerstr. it. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-itaiijanskem jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za   obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod
Ug-odni pogoji plačevanja.
Za reealno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se iste.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privileg. lastnik. ________                                           Dunaj, HI. Erdbergerst. št. 12.
©©0©©©©©©©©©©©0®©©©©©0
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici   JgJ
Konjedic <& Zajec     I
(prej Cf. Darbo)
pre   iiadškotijo štv. 5. Podružnica konec Kaštcia štv 2.
Zaloge v nliei Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v posojilnični hiši.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železno, cfnkaste, poclnjene in medene plo-scevine, orodja za razno obrti in pohlinega, itsdllna ognjišča, poči, covi m predpečnlke, nagrobno križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstna stavba in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Ed* ia zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekL
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
m.
Po dolgem času naj« je dohitela zopet dvomljiva »čast*, videti svoji imeni v predalih glasila goriških »oberen Zehntausend*, od-nosno »pravih* rodoljubov. Ne reagovala bi ' na budalosti, katerih kar miglja v članku, kamor ste posadili najini imeni, če bi z lastno Svojo nesramnostjo ne zahtevali odgovora na vprašanje: »kdo naju redi*. Odgovar-jajva torej I
Naju, kakor sploh vsakega človeka, komur življenje ni praznik, redi pošteno delo, ker nam žalibog usoda ni naklonila .prijetnosti*, imeti na dan M ur prosto kakor marsikaterim gospodom patent-rodo-Ijubja prav kratkih in daljših^ oziroma suhih in debelejših postav in postavic. ue delujeva kot uradnika v obeh prvih goriških slovenskih denarnih zavodih, nama je to le v čast, nasprotno nama je pa popolnoma vse jedno, ako nas razne »ničle* Vašega uredništva, pričenši s slamnjakom - stavcem in končavši . s »šef-redakterji*. penzijoniranirai davkar-skimi pristavi in falitnimi krojači, nazivljejo pisače, ki so se baje »priklatili" semkaj s trebuhom za kruhom. Nama gre jako dobro, gospoda »goričanska*, in v svoji prirojeni noblesi sva v poznih dobah propadajočega meseca Vašim v istih časih običajno praznim žepom za kak s skromnimi Vašimi razmerami v proporciji stoječi »purap* vedno na razpolago. Ravnajte se torej po tem l
Naslova »prima-donna* in »prima balerina* z zahvalo odklanjava, in sicer zato, ker sva prvič oba moškega spola, drugič pa ker za to ne čutiva absolutno nikake zmožnosti. Osobito »primo-balerinstvo« Bož. Vernika stoji na tako slabih nogah, da se je isti z ozirom na rahločutnost ženskih nož'c tekom letošnje predpustne dobe spustil samo dvakrat v ples, ker neokretne noge njegovega liberalnega »jaz* ne čutijo v sebi one elasticitete, ki je k plesu neobhodno potrebna. Hvaležen pa bode onemu gospodu, ki se je zadnji čas izkazal v »Gorici* s kritiko petja, zvonenja, sokolske ideje, orglanja i. t. d., če bi ga vzel za par tednov v svojo šolo, ker kot »Univer« salgenie* je gotovo tudi izborni »Tanzmeister*. Nagrada po dogovora!
Z izrazom najglobokejšega sočutstva do Vaše duševne revščine se Vam priporočava za »eno* imenitno hrulaeijo v prihodnji številki Vašega »svetovnega* lističa.
Dragotin Po h lin.    Božidar Vernik.
*}Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva  tiskovni  zakon. I Op. ured.