•T«!nflr* »zha-t* pod t^rr steraJSs iirr, irr>f-noiT od 24 nov H61 da- !♦■ na predlo« Ob^msKih odborov ZDL Ptuj Id Ormoi - Udaja Tednik« časopisno podiet]^ »Ptuj- 1<) tisk« Ptuj — Odgovorni ured- iik: Anton Bauman — Ur«»dniStvo n uprava Ptuj Lackova 8 - Te- pfon IS« čekovni ra^un on Na- rodni banki Ptuj frt 604-19-1-409 • Tiska časopisno pod]etie »Ma "iborskl tisk« — Rokopisov n^ •račamo — Celoletna naročnina ca tuzemstvo 1000 din r.n inozem- »tvo ISOO din 27 PTUJ, dne 19. julija 1963 CENA . Letnik XVI. Glavna ormoška ulica, V Ormoža bodo zgradili novo be nrinsko črpalko, ki bo nadome- stila sedanjo in bo za avtomobil ski turizem ter nekatera ormoška podjetja velikega pomena. S tretje seje občinske skupščine Ptuj V kmetijstvu le potrebno temeljito planiranje v četrtek, 11. julija, so s« po- slanci občinske skupščine Ptuj tretjič zbrali v sejni dvorani ob- činske skupščine in izglasovali nekatere predloge, ki bodo po- spešili gospodarski razvoj ptuj- ske občine. Poleg ostalih poslan- cev je bilo v skupščini tudi več republiških poslancev, ki so se hoteli seznaniti s problemi obči- ne, kajti le poslanci, ki s.o v tes- ni zvezi z občani, lahko zastopa- jo njihove interese. Na pobudo predsednika občin- ske skupščine je svet za kmetij- stvo in gozdarstvo predlagal ob- činski skupščini, da bi naj skupi- na kmetijskih strokovnjakov v letošnjem letu izdelala temeljit študij programa razvoja kmetij- stva v ptujski občini. Kot v ostalih gospodarskih pa- nogah tako je tudi v kmetijstvu nujno potrebno načrtno gospo- darjenje Za pravilno plansko gospodarjenje in za dobro plani- ranje sploh, pa je potrebna te- meljita in podrobna analiza vseh družbeno-političnih in gospodar- skih činitelje^' v razvoju gospo- darstva, tako večjih gospodarskih enot kot, tudi raznih specifičnih lastnosti ptujske občine. Ptujska občina je izrazito kmetijsko pod- ročje, vendar leži ob roboj mari- borskega industrijskega bazena, zato se lahko pričakujejo razni premiki v nadaljnji strukturi prebivalstva, kar bi pa lahko privedlo do raznih sprememb tu- di v gospodarstvu občine. Študija, ki jo bodo pripravili priznani strokovnjaki, bi naj omogočila dolgK>ročnejše in real- nejše planiranje, prikazala bi naj razvojne možnosti kmetijstva, po- rebe po investicijskih sredstvih za hitro ali postoipnejšo kmetij- sko izobrazbo, ter socialne pro- bleme. ki se bodo v zvezi s tem pojavili. Vodja .študijske skupine bo univerzitetni profesor iz greba dr. inž. Ivo Smalcel, sode- lavci pa bodo kmetijski strokov- njaki višje agronomske šole Ma- ribor, 2iVZ Ptuj in občinskt skupščine Ptuj. Izdelava študij? bo trajala predvidoma enajst me- secev, strožki pa bodo znašali milijonov dinarjev, ki jih bo mo- rala delno kriti občinska skup- ščina. delno okrajni sklad za po- speševanje kmetijstva in sklac »Borisa Kidriča« iz Ljubljane Čeprav so stroški izdelave te štu- dije zelo visoki, so upravičeni Le z dobro izdelano analizo bc možno dobro planiranje, ki pa j( ključ k nadaljnjemu napredki ' kmetijstva. Gozdove KZ »Haloze« prevzame »Gozdno gospodarstvo Maribor« Interesi gospodarjenja z goz- dovi, kakor tud; čedalje večje in zahte\mejše potrebe industrije za predelavo lesa, narekujejo spre- membe v dosedanjem načinu go- spodarjenja z zasebnimi gozdovi. Brez dvoma je enotno gos-pndar- jenje z v.>;pmi gozdovi v zaokro- ženih prirodnih gozdno-gospo- darskih območjih boljše nd raz- drobljenih gozdnih območij, kjer razni la.stniki delajo v na- sprotjih drug z drugim. Ker zaradi premajhnega gozd- nega območja za osnovanje sa- mostojnega gozdnega gospodar- stva v Ptuju ni pogojev, je ob- činska skupščina sprejela sklep, da se gozdovi kmetijske zadruge »Haloze« prenesejo h »Gozdne- mu gospodarstvu Maribor'-, kar bo le kcristilo nadaljniem-u raz- voju gospodarstva v občini. »Tednik« znova samostojen zavod Občinska skupščina je potrdila sklep delavskega sveta časopisne- . ga podjetja »Ptujski fcisk«, da se I izloči obratna enota »Tednik«, ki I naj postane ponovno samostojen zavod. Svet za gospodarstvo je bil mnenja, da je izločitev ute- meljena, in da je »Tednik« lahko samostojen zavod, vendar mora »Ptujski tisk« poravnati vse ob- veznosti ter kriti presežek pasi- ve nad aktivo, ki je nastal do meseca julija. Obratna enota »Ptujskega tiska« — tiskarna se preimenuje v Ptujsko tiskarno. Znižanje amortizacijskih stopenj gostinskemu podjetju »Halolki biser« Gostinsko podjetje »Haloški biser« Ptuj je zaprosilo, da se mu zniža amortizacijska stopnja za hotel »Petovijo« za približno 35 odst., kar znaša 2,357.000 di- I narjev. Poleg tega je šs zaproei- j lo. da se mu določi za Grajsko ' restavracijo obveznost amortiza- I cije samo v času sezone. S tem I bi se obveznost amortizacije za i Grajsko restavracijo zmanjšala za 490.000 dinarjev. Ker poslujeta hotel in restavracija na gradu z najvišjimi stroški in ker sta oba obrata obremenjena z največjimi anuitetami, je skupščina smatra- U zahtevo podjetja za utem«lje- no In sprejela sklep, da se amor- tizacijske stopnje znižajo. Fk»va Imenovunja upravltelfev lol Občinska skupščina je na svoji tretji seji im.enovala upravitelje nekaterih osnovnih šol. Na o- snovni šoli Stoperce je postal novi upravitelj Franc Bezjak, do sedaj učitelj na osnovni šoli Po- lenšak. Na osnovni šoli Videm pri Ptuju je novi upravitelj Franjo Levstik, doslej vršilec dolžnosti upravitelja na tej šoli. Na šoli v Podlehniku je novi u- pravitelj učitelj z osnovne šole •Juršinci Ivan Težak. I Občinska skupščina je odklo- nila dve kandidaturi na razpisa- no mesto upravnika dijaškega doma v Ptuju, z utemeljitvijo, da noben od obeh kandidatov ne izpolnjuje pogojev za to delovno mesto. Živahna diskusija Na koncu seje se je razvila ži- vahna diskusija o aktualnih pro- blem-ih v ptujski občini. Občin- ski poslanci so skupščini poro- ; čali o problemih in željah obča- nom'. Tako so znova iznesli potre- ; bo po kulturnem domu v Ptuju ' problem cest v Slovenskih gori- cah in še nekatera vprašanja i; j družbenega in gospodarskega živ. ! Ijenja ptujskih občanov. d< Mnoga znamenja pred pričet-1 kom posvetovanj sovjetske in kitajske partijske delegacije so, kazala na to, da so nekatera ne- 'i soglasja ideološke in taktične j narave, ki so se nakopičila zad- nja leta, tolikšna, da jih ne bo mogoče odstraniti na takem se- stanku. Stanje se je poslabšalo, ko so Kitajci praktično odkloni- I li predlog CK KP Sovjetske zve- ze, naj bi polemiko ustavili in reševali sporne zadeve z dvo- stranskimi razgovori. Kitajska je navzlic obljubi pričela široko kampanjo, da bi utrdila svoje poglede, in je pri tem uporablja- la tudi diplomatske kanale. Odločen odgovor v dneh, ko so se že odvijali partijski razgovori v Moskvi, se- veda za zaprtimi vrati in brez uradnih poročil o poteku, je CK KP Sovjetske zveze objavil od- prto pismo vsem sovjetskim partijskim organizacijam in par- tijcem, v katerem pojasnjuje de- janske razloge za spor s kitaj- skimi tovariši. S poglavitnimi spornimi vpra- šanji je naša javnost že sezna- njena. Gre predvsem za kitajsko tezo, da je vojna z imperializ- mom nujna, zato pogajanja o razorožitvi ne pridejo v poštev. Kitajsko vodstvo odločno odkla- nja politiko sožitja med sociali- stičnim in kapitalističnim sve- tom, ker to pomeni »kapitulaci- jo pred razrednim sovražnikom«, pri čemer zavestno gre mimo resnice, da je tako sožitje, ki pa ne pomeni sožitja ideologij, edi- ni izhod, da človeštvo rešijo svetovne katastrofe — strahotne jedrske vojne. Kitajska napada »jugoslovanski revizionizem«. vendar samo zfto — in to po- udarja odprto pismo CK Sovjet- ske zveze —. da bi posredno na- Dadala Soviet«;ko zvezo za vsa tista stališča, ki so jugoslovan- skim enaka. V pismu je glede kitajskega stališča do razorožitve rečeno tudi to: »Imamo vtis, da smatra- jo voditelji KP Kf.aiske za ko- ristno ohranitev in krepitev mednarodne napetosti, zlasti v odnosih med SZ in ZDA. Očitno je, da smatrajo, da mora SZ na izzivanja odgovoriti z izzivanji, da mora sprejeti izzivanje impe- rialistov za tekmovanje v avan- turizmu in agresivnosti, to je za tekmovanje v izzivanju vojne, ne pa za ohranitev miru!« Zakq napadi na soddislicno Jugoslavijo Pismo tudi prvič doslej pra- vilno ocenjuje kitajske očitke o »revizionizmu v Jugoslaviji^^. Med drugim navaja podatke o socialistični naravi jugoslovan- skega gospodarstva in poudar- ja, da objektivna razčlenitev družbeno-ekonomskih procesov kaže utrditev socialističnih pozi- cij, o čemer so svoj čas govorili in pisali tudi v Pekingu. Kaže, da so hoteli z napadi na »Jugo- slovanski revizionizem« diakre- ditirati politiko Sovjetske zveze, ki se je odloČila za zbližanje z Jugoslavijo prav tako kakor tudi druge socialistične dežele. Ko- munisti v SZ vedo, da obstajajo načelna ideološka nesoglasja med SZ in Jugoslavijo, vendar bi bilo zaradi tega nepravilno ločiti Jugoslavijo od socialistič- nih dežel. Pismo je naletelo na podporo velike večine komunističnih in delavskih partij, saj je odkrilo dejanske vzroke kitajs.ke »revo- lucionarnosti« in dogmatizma. Pogajanja v Moskvi se sicer na- daljujejo, vendar ni nihče pre- pričan. da bodo naredila kak ko- rak naprej. Zanimivejša so ta trenutek tristranska sovjetsko- ameriško-britanska pogajanja o sklenitvi sporazuma o prepovedi jedrskih poizkusov, ki potekajo v prijateljskem ozračju in mno- go obetajo. Slišijo se glasovi, da bo Kitajska takoj prekinila nio- skovske razgovore, če ht »gro- zila nevarnost«, da sporazum o, ustavitvi jedrskih poizkusov sklenejo... Analiza zaključnih računov v Ormožu Prejšnji ponedeljek Je bila v ormoškem gradu seja občinske skupščine Ormož. Ob tej prilož- nosti so odborniki analizirali zaključne račune delovnih orga- nizacij za leto 1962, Razpravljali so o delu sanitarnega inšpektorja in izvolili nekatere komisije in svete pri občinski skupščini. Na se,ji je bil soglasno sprejet sklep o ustanovitvi avtoprevoznega pod,ietja. Gospodarstvo v občini Ormož je bilo v primerjavi z letom 1961 zelo uspešno, saj se je celotni dohodek povečal za 14,4 "A. ali za 421,124.000 din ter je v občini znašal 3.341,595.000 din. Največji porast je zabeležen v kmetijstvu in gozdarstvu za 21,3 "'o, v go- stinstvu za 15,8" n in v industriji za 13,7 Vft. Mnogo nižji povprečen celotni dohodek je bil dosežen v trgovinski in v obrtni dejavnosti. Gibanje celotnega dohodka po posameznih podjetjih je bilo zelo različno. Težave so nastopale predvsem zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, zaradi nara- ščanja polne lastne cene ter za- radi prilagajanja cen izdelkov ekonomskim cenam na tržišču. Tako je bil v prehrambni in- dustriji lani v primerjavi z letom 1961 celotni dohodek za 30.2 "/o višji, predvsem na račun zviša- nja cen. V industriji gradbenega materiala se je povečal za 10.6''/n, v kovinoplastični industriji pa je znašalo povečanje 7,1 Vn. Nave- deni podatki nazorno kažejo, da je bil lani najmanj povečan ce- lotni dohodek v industriji okov- ja, kjer se je spričo visoke lastne cene in močne konkurence na Vse bogatejša vsebina sodelovanja med občani Varaždin - Uakovec - Ptuj Delovni sestanek predstavni-] kov občinskih sindikalnih sve-i tov iz Varaždina, Cakovca in Ptuja, ki je bil v Ptuju 15. juli- ja 1.1., je v celoti uresničil svoj smoter. O namenu sestanka je tovariš Rudi Posavec iz Varaž- dina dejal: Bistvo in namen se- stanka je. da izmenjamo naše dosedanje izkušnje in izobliku- jemo nadal.jnjo vsebino našega skupnega dela. ki bo poglabljala idejo o sodelovanju in prijatelj- stvu med občinama Varaždin — Cakovec—Ptuj. Na > delovnem sestanku so pcKirobneje proučili vse dosedanje izkušnje sodelo- vanja in predloge, ki so bili po- dani v okviru >Tedna brat.stva in prijateljstva- tega leta v Va- raždinu. Zaključki tega sestan- ka so zelo pomembni, ker odpi- rajo noa-a široka področja vse- stranskega sodelovanja in po- glabljanja iskrenega prijatelj- stva med občani vseh treh brat- skih občin Ustanovljena bo stalna konferenca občin Dokončno je spreje'^ sklep ustanovitvi stalne konference občin Varaždin—Cakovec—Ptuj, na temelju predloga, ki je bil podan v --Tednu bratstva in pri- jateljstva« v Varaždinu. V tej zvezi je bilo sklenjeno, da se v vsaki občini imenujejo petčlan- ski odbori stalne konference odnosno delegacije občin, v ka- terih bodo zastopani: Zveza sin- dikatov, Socialistična zveza. Zveza mladine in dva predstav- nika občinske skupščine s pod- ročja gospodarstva in družbenih služb. Odbore imenujejo plenumi občinskih sindikalnih svetov, vsak odbor ima svojega pred- sednika. Vsi trije odbori ali bo- lje rečeno občinske delegacije tvorijo konferenco treh občin. Na prvo slavnostno sejo se bodo delegacije sestale v začetku ok- tobra v Cakovcu. na kateri bodo razglasili ustanovitev stalne konference, izvolili predsednika. podpred.'=ednika in sekretarja konference, sprejeli program so- delovanja na področju gospodar- stva in izven gospodarskih de- j3\-nosti in poslo^mik konferen- ■ £ Pr^^dsednik konference bc edno iz tiste občine. kateri se vrsi naslednji .^Teden brat- stva in prijateljstva«, tako bo predsednik konference iz Ca- kovca, ker bo prihodnje leto »Teden bratstva in prijateljstva« v občini Cakovec. Odbor »Bratstva In prijateljstva« Naslednji najpomembnejši sklep delovnega sestanka je sklep o ustanovitvi stalnega od- bora Bratstva in prijateljstva« občin Varaždin—Cakovec—Ptuj. Plenumi občinskih sindikalnih svetov bodo v vsaki občini ime- novali občinske odbore, v kate- rih bodo zastopani: Zveza sindi- katov. Svet Svobod'^. Delavska univerza. Občinska zveza za šport in telesno kulturo in Turi- stična društva. Vsi trije odbori skupaj tvorijo stalni odbor Bratstva in prijateljstva«. Glavne naloge odbora so. da ne- nehno razvija sodelovanje na področju kulture. prosvete. umetnosti, izobraževanja, turiz- ma in športa ter telesne kulture. Tako bo odbor skozi vse leto or- ganiziral gostovanje gledališč in 5" "^bod ra?.stave. izlete, skup- ne kulturne prireditve in sreča- I nja občanov, športna tekmova- nja ipd. Odbor bo pripravljal program za »Teden bratstva in prijateljstva«, izbiral skupine, ki bodo nastopale in odločal, o po- delitvi nagrad »Tedna bratstva in prijateljstva«. Na prvo skup- no sejo se bo odbor sestal v za- j četku oktobra v Cakovcu, z na- logo, da izvoli predsednika od- bora, formira potrebne strokov- ne komisije, sprejme delovni program, pravila odbora in sklep o ustanovitvi sklada »Ted- na bratstva in prijateljstva«. Sodelovanje nttj pride v statute komun Predstavnik iz Cakovca tova- riš Mašan Sredanovič je predla- j gal. naj bi sodelovanje med ob- I činami Varaždin — Cakovec — ! Ptuj uzakonili v statutih vseh treh komun. Vsi udeleženci se- ; »tanka so predlog soglasno pod- prli in predlagajo vsem trem občinskim skupsčinam. naj v svoje statute vnesejo sodelova- ; nje med našimi občinami in do- ločijo mesto stalne konference občin in odbora Bratstva in prijateljstva«. Vrsia ostalih predlogov Tovariš Rud: Posavec iz Va- raždina je predlaga! da bi bila pr\ 3 ko-T^^rence (Nedaljevanje na I stran.) IM Trgov.-ko podjetji' ■ Merkur je eno :7,med največjih v Ptuju. Poleg poslovalnico Veleblagov- nica«, ki ,ie največja, so .še: Zve- zda, Dom, Biserka, Tehnika in Oprema. Na ne^kaj naših vpra- ža.nj je prijavno odgovoril po- slovodja ^Veleblagovnice Rado KOROŠEC, ki je tudi sekretar osnovne crganizacije in pred- sednik komisije za statut. Kot predsednik k«>misi,je za stalili, mi na,ipre,j pove.jle, kako daleč ste s statutom? Naše pndjelje je ono najpriza- devnej.ših v pripravi statuta. Z obdelavo statuta smo začeli že v aprilu, ko^nkretno pa v juliju. Pravice in dolžno.sti vseh čla- nov delovne organizacije so enake. Pravice izhajajo iz spre- jemih obveznosti. Pravice in dolž- nosti pojmujemo tako, da se ti- sti — bodisi posameznik, bodisi poslovna enota — ki zahteva pravice, zaveda tudi dolžnosti in odgovornosti, ki mu jih nalaga- ta ptatut in zakonodaja. V tem simislu pa upravljanje ni le pra- vica. ampak hkrati tudi dolžnost. Komisija za izdelavo osnutka pr; irg, podjetju Merkur zagotavlja, da bo osnutek statu- ta izdelan do konca meseca av- i gusta. Največ dela zavzamejo predpriprave — zbiranje in .štu- dij materiala (ustav — zvezne , in republi.ške, občinskega o.s^nut- ( ka statuta, dosedanjih pravil i podjetja, ter raznega drugega gradiva). Jedro statuta .so temeljna na- čela, iz katerih izhaja vsa kon- kretizacija statuta. Osnutek statuta pripravljajo ob naj.širšem sodelovanju vseh članov kolektiva in sicer tako, da komisija pripravlja pred- osnutek. katerega daje sproti v I razpravo vsaki poslovni enoti, te I pa na svojih sestankih obravna- ! vajo člen za členom, dajejo pi- smene pripombe ter predloge, na podlagi le teh komisija nada- ljuje z o.=.nutkom Komisija je mnenja, da je tak način izdelave statuta zelo učin- kovit, ker se celoten kolektiv prvič v celoti spozna z vsemi pravicami ter dolžnostmi sleher- j nega člana organizacije, I Kako pa ,Te z delom v va- j šem podjetju? ' Letos smo posvetili največ pozornosti kadrom, in bomo za- poslili 11 ali 12 vajencev. Naj- večji problemi so skladišča, saj bi mopede, po katerih je naj- večje povpraševanje, lahko na- bavili že pozimi. Tako moramo ' naročiti vedno le določeno šte- vilo moipedov. Poilletni plan smo letos presegli za 20 odst. na- pram lanskoletnemu. V kratkem bomo začeli z gradnjo nove tr- govine za drogerijo. kozmetiko in foto material, da bomo imeli čimveč poslovalnic s specializi- ranim blagom In vaše želje? ?,elim .si predvsem, da bi našli med ptujskimi trgovci skupno misel, da bi specializirali posa- mezno blago po trgovinah in^s tem omogočili potrošnikom več- jo izbiro. V petek popoldne je bila v pro- storih sodišča v Ormožu seja ob- činskega komiteja ZK Ormož, katere so se poleg članov komi- teja udeležili tudi člani revizij- ske komisije, po en predstavnik iz vsake osemletke v občini in predstavnika sveta in sklada za šolstvo pri občinski skupščini Ormož, Občinski komite je obravnaval važna vprašanja o problemih in uspehu šolstva, idejnosti pouka, politiki štipendiranja v šolstvu, , samoupravljanja šol in funkcio- i niranja organov upravljanja, važnosti izobraževanja in dodat- nega izpopolnjevanja pedagoških delavcev. Sekretar občinskega komiteja ZK Ormož Drago Pin- tarič je že pred pričetkom seje nakazal smer razprave in pove- dal nekaj misli s področja šol- stva, V idejnem referatu, ki ga je imel član občinskega komiteja in upravitelj osnovne šole Mi- klavž Vlado Ožbalt, je obravna- val vlogo učitelja kot družbeno političnega delavca. S samo- upravljanjem v šolstvu so po- stavljene pred šolski kolektiv pomembne in odgovorne naloge. Ta odgovornost se poleg ostalega kaže v vzgoji mladega rodu. Uči- telj' tudi odgovarja za politično delo na vasi in za splošno raz- gledanost ljudi. Socialistična ideja ne sme in ne more biti pre- pričanje samo učiteljev članov ZK, marveč slehernega pedago- škega delavca. V šolskem letu 1962 63 je bilo I v občini Ormož 3195 učencev v I 96-ih oddelkih, ki so imeli pouk I v 52-ih učilnicah. Te številke ' nam kažejo, da se mora pouče- ! vati, zaradi pretesnih prostorov po nekaterih šolah, tudi v dveh in celo v treh izmenah. V občini so štiri osrednje šole: Ormož, Središče, Tomaž in Miklavž ter manjše šole na Humu, Podgorcih, Runču, Svetinjah, Kogu in Veli- ki Nedelji. Glede na lansko reorganizacijo šolstva v občini je v šolstvu do- sežen precejšen uspeh predvsem zaradi boljše kakovosti pouka, zaradi večje koncentracije fi- nančnih sredstev in strokovnega kadra (profesorjev in predmet- 1 nih učiteljev). Dane so širše možnosti, dopolnitve raznih uč- nih pripomočkov in učil v seda- njih štirih popolnih osemletkah. Na osemletkah bodo poučevali taki pedagoški delavci, ki so res dobri pedagogi in družbeno po- litični delavci. Pouk je še vedno v nekaterih šolah pomanjkljiv, predvsem zaradi premale idej- nosti. Dolžnost nas vseh je. kon- trolirati tiste prosvetne delavce, ki še vedno niso dovolj prepri- čani v našo družbeno stvarnost. Vedeti je treba, da prosvetni de- lavci niso samo odgovorni za znanje mladega rodu, temveč morajo mladino usmerjati v du- hu socializma. Vloga dobrega ! učitelja in družbeno političnega j delavca je zahtevna in odgovor- j na ne samo pred starši, ampak tudi pred celotno drtižbo, I Da so pravilniki o nagrajeva- nju v šolstvu pomanjkljivi, je i poleg referata v razpravi omenil I tudi predsednik občinske skup- Radd Korošec S Čim razširimo ž vlienjsb pros'or rastlinam? Obdelovanje in priprava zem- lje za setev sta sestavni del so- dobne afrrotehnike Iti pojjoj za izenačene velike pridelke. Pri tem na splošno {rrešimo. ker orjemo iz leia v leto do iste globine, ne o/.iraje na koli- čino Hodanejra frnoja in gnojil, preiskrho zemlje z vlasro in /ra- kom in kar je najvažnejšo, na zahteve posevkov. Pri nas plazina. t. j. trša in zalizana plast, ki jo zasloAlimo takoj ])ocl ornico. ni redek po- jav. Nastaja |)a zaradi stalnesra, vsakoletnejra oranja do enake globine. Najbolj posrostna frlo- bina oranja ]iri nas je IH do 22 cm, l a.ko seveda ne jrrc. V prihodnje ho potrebno rahljati mrtvico in po^rlahljati oniioo, to se pravi menjati frlohino oranja za vsak posevek. Ob- enem je trelni nrediti kolobar, da plazine ne bomo več imeli. Neg:ovana ornica je najboljši posrednik med rasllinsko h rano in raistlino. Ce lioeemo razširiti življenjsko področje koreni- nam, napravimo to le z plohi jo obdelavo, S tem iire])rečimo na- stanek plazine, ali odpravimo že nastalo. S j)ojrlohljeno ornico izboljšamo življenjske posroje koreninam, da se lahko bolje hranijo predvsem z vlajjo, od- premo širok prehod koreninam med ornico in mrtvico in pre- prečimo nastanek spranih. zl)i- tih plasti zemlje, ležečih tik pod ornico, i/boljšamo vlaž- nost. zračnost in toplotne last- nosti globljih plasii zemlje, preprečimo odnašanje in pre- meščanje zemlje, ker le debela vrhnja plast z dobro striikinro v|>ije večje količine padavin ter se upira škodljivim vj)liv(>ni iz|)iraivia in odnašanja zemlje, (ilohoko oranje je torej ukrep, « katerim najbolj razširimo življenjski prostor koreninam. Zato je globoko oranje povsod tam, kjer je to mofroče in tal- ne razmere dopnščajo. nnjen agrotehnični ukrep. Vsekakor je globoko oranje mog-oče tam. kjer so plasti zemlje globoke, kjer je prehod med ornico in mrtvico odprt in kjer so tndi v mrtvici /ivljenj»ske razmere za razvoj korenin. Namen globoke brazde je, da enkrat v kolobarju zemljo glo- blje zajamemo in jo pomešamo z godnejšo zgornjico. S tem pripravimo dovolj globoko go- (ln() ])last zemlje, ki jo lahko orjemo v različnih globinah in se tako izognemo ])lazini, nujni posledici večnega oranja na isto globino. Globoka brazda je en- krat v kolobarju obvezna. Uspeh globokega oranja pa je viden, če globoko brazdo sprem- lja izdatno gnojenje z gnojem in gnojili. T.e takrat prineseta oba sodobna ukrepa zaželeno izboljšanje la'stnosti zemlje, boljše pogoje življenju v njej in končno velike pridelke vseh vrst polj,ščin. Za globoko oraoje samo. brez gnojenja, so le večji stroški, kar nam lahko tudi zmanjša pridelek. Kdaj pravzaprav globlje or- jemo in kateremu posevku pri- pravimo globoko brazdo? Izkušnje nam povedo, da ži- tom ne prija z godno zemljo pomešana mrtvica. /a pet cen- timetrov, če je možno še več, poglobljena ornica je namenje- na okopavinam. t. j. posevku žit. prav posebno pa predpo-l sevkom italijanskih pšenic. Krompirju ali koruzi močno po- gnojimo z gnojem in dodamo potrebna gnojila. Zemljo i>ko- pavamo in tako se z godnico pomešana mrt\'>ica primerno ugodi do tedaj, ko sejemo žito, ■Na plitvi zemlji, kjer je prod neposredno pod ornico — kot je pri nas na Dravskem polju, pa je vsako poglabljanje, ali 1 globoko oranje nekoristno, če že ne škodljivo. Globoka brazda je obvezna le enkrat r vsakem kolobarju. Pri nas je umestno na g"lobokih glinastih tleh. oranje na "iO cm ali več na takih zemljah, vsako leto pa ni priporo('l jivo, ker tudi tu preti nevarnost i)lazine. .Na <^labših zemljah z /bito in pusto mrtvico ho podrahlja- vanje ntrlo pot globoki brazdi. Podrahljavamo, če je le mo- goče. pravokotno na smer ora- nja, pred oranjem, če podrah- ljavamo ločeno od oranja, Po- drahljalnik si lahko pripravimo sami. Opuščenemu traktorske- mu plugu snamemo plu/ne de- ske in na ogrodje |iritrdimo do- volj močne nože, ki segajo do 4-0 cm globoko, licer pa nam za to delo služi Fergusonov po- drahljač. Tako si ustvarimo v n^kaj letih primerno globoko ornico, v kateri po potrebi naravnamo in spreminjamo globino or.inja brez strahu, da bi nam globlja brazda škodovala. Najvažnejši! uspeh pri tem je: globoko ngo- ' dena zemlja nudi boljše« pogoje ' za uspevaiije posevkov. I IDEMT POUKA IN IZBIRA KADRA U ŠOLSTUU HA PRVO HESTO Socialistična ideja mora biti prepričanje pedagoškega kadra. — Učitelj mora biti družtieno politični delavec. - Nekateri aktivi komunistov po šolah so premalo aktivni. — Probleme šolstva je treba skupno reševati. — Pravilniki o nagrajevanju v šolstvu so pomanjkljivi. — Treba je ukiniti naturalne prejemke — Tudi šole mora.jo imeti sklade — Štipendiranje kadrov je treba prilagoditi potrebam — V občini premalo profesorjev in predmetnih učite- ljev. — Doseženi uspehi v šolstvu so.zadovoljivi. — Na nekaterih .^olah v občini Ormož je treba izvršiti spremembo. ščine Ormož Matija Pajnkihar Do sedaj se je vse premalo upo- števalo, da bi morali pravilniki o nagrajevanju v šolstvu upo.šte- vati kakovost dela, požrtvoval- nost slehernega učitelja, znanje otrok, predvsem pa družbeno politično dela učitelja. Res je, da je večje število pravilnikov me- šanica starega pravilnika z novi- mi dopolnitvami, ki so še vedno premalo upoštevane. Čeprav bi morali pravilnik o delitvi oseb- nega dohodka vsebovati določila o višini predvidenih skladov in sredstev za šolanje pedagoškega kadra, so šole še vedno brez skladov. Nagrajevanje v šolstvu je razdeljeno na stalni in gibljivi dohodek. Pod stalnimi prejemki .se računajo predvsem osnovni pogoji prosvetnega delavca, med- tem ko je gibljivi del lahko raz- ličen in ga določajo marljivost, sposobnost in požrtvovalnost učitelja, letoSn.Ii uCni uspeh je zadovol.jiv Glede na težave, ki se pojav- ljajo v šolstvu, je letošnji učni uspeh zadovoljiv. Šolski odbori, ki so se doslej premalo zanimali za socialne probleme in težave šol, bi morali v bodoče postaviti med šolo in starši trdnejšo vez. Nekateri šolski odbori v pretek- lem šolskem letu niso opravili svoje naloge in to nam pove, da je samoupravljanje nekaterih šol bilo bolj formalno, V tistih šolah v občini, ki posvečajo pre- malo skrbi idejnosti pouka, tudi delo šolskega odbora šepa. Rodi- teljski in drugi šolski sestanki so bili zadnje šolsko leto zelo do- bro obiskani, kar nam kaže, da se starši zanimajo za izobraževa- nje in vzgojo svojih otrok. Poleg šolskih skupnosti, ki imajo ved- no večjo vlogo, so v celoti opra- vičile svoj obstoj šolske mlečne I kuhinje, ki s svojimi izdatnimi obroki skrbijo za prehrano šolo- obveznih učencev. V občini je bil zadovoljiv učni uspeh. V šoli Ormož je izdelalo 81,K" n učencev, povprečna ocena je bila 3,24, v Veliki Nedelji 84"/» (povprečna ocena 3.3), Podgorcih 84,9"« (3), Tomažu 82,9"/(. (3,6), na Runču 79.7 "o (3,4), Ivanjkovcih 78,3"/» (2,7), na Humu 86,5"/» (3,7) in na Miklavžu s Kogom 80,6"/» (3,1), Na šoli Ormož z njenimi po- družnicami ni izdelalo skupaj ,"327 učencev, na šoli Miklavž s Ko- gom 297 učencev in na šoli To- maž 131 učencev. Zanimivo je, da največ učencev ni izdelalo iz matematike, slovenščine in nem- ščine, Te številke nam nazorno povedo, da je treba učencem nuditi v bodoče več pomoči v teh kritičnih predmetih. štipendirati in kadrovati .le treba preudarno Ker je štipendiranje ena izmed nalog podjetij, ustanov in zavo- dov, s katerim si zagotovimo strokovni kader, mora biti v skladu s perspektivnimi potre- bami šol. Pred kratkim je bil izdelan načrt o potrebi kadrov, v katerem je bilo ugotovljeno primanjkovanje višje in visoko šolanega kadra. Analiza seda- njega kadra v šolstvu je poka- zala, da je enajst učiteljev pre- več in da primanjkuje profesor- jev in predmetnih učiteljev. Za potrebe šolstva v občini prejema štipendije 49 dijakov na učitelji- šču, štirje študentje na Višji pe- dagoški šoli in 25 izrednih učen- čev na pedagoški akademiji. Ža- lostno je le, da dva redna štu- denta na Višji pedagoški šoli po- leg rednih mesečnih prejemkov dobivata še štipendije, kar je vredno javne kritik«. Tako brer- občutno črpanje družbenih sred- stev in njihovo izkoriščanje je v nasprotju tudi z najbolj huma- nimi načeli. Na šolah primanjkuje profe- sorjev zlasti za poučevanje slo- venščine, srbohrvaščine in tujih jezikov. Tudi profesorjev kemije in fizike je premalo. Glede na to, da primanjkuje sposobnih in po- litično zrelih učnih rnoči, je ko- sija za štipendije pri občinski skupščini Ormož v skladu s ka- drovsko politiko sklenila razpi- sati osem štipendij na filozofski fakulteti in deset štipendij na Višji pedagoški šoli. Precejšnje težave delajo v nagrajevanju naturalni prejemki prosvetnih delavcev, kot so kurjava, stana- rina idr. Učitelji kaj radi poza- bijo na te velike materialne ugodnosti, ki prav tako spadajo k osebnemu dohodku. Pravilnik o nagrajevanju predvideva v šol- stvu kot v ostalih delov, organiza- cijah nagrajevanje po delu, ki se plačuje z denarjem, ne pa s pla- čilom v naturalijah. Zaradi tega j je bilo do sedaj precej težavno ' ugotoviti povprečen mesečni pre- jemek učitelja, ki le ni majhen. I Zaradi tega je potrebno ukiniti , prosvetnim delavcem vse pre- I jemke v naturalijah. Občinski komite ZK je kadrovski komisiji soglasno zaupal nekatere kadrov- j ske spremembe na tistih šolah, kjer se kažejo že več let potrebe po spremembi, I Prvi referat kot poznejša raz- prava je pokazal, da so nekateri aktivi komunistov prosvetnih delavcev premalo aktivni ter da ^ se mora aktivnost povečati. Iz razprave je bilo razvidno, da se nekateri aktivi sploh ne sesta- jajo, pereče probleme puščajo ob strani, kar povzroča vedno večje j težave. Drago Pintarič Vse bogatejša vsebina sodelovanja med občinami Varaždin - Čahovec - Ptuj (Nadalievanjt 1 strani) občin, da pripravi študijo o iz- kušnjah in problemih o delu pri izdelavi statutov delovnih orga- nizacij. Poudaril je, da je v se- danjem obdobju najvažnejše za naš celotni družbeni razvoj de- lo statutov, to je oblikovanje na- še notranje zakonodaje. Dejal je, da ustvarjamo v naših delovnih organizacijah to, kar nikjer na svetu ne obstoja in da je naša naloga, da to delo opravimo čim bolje, s .-skupno pomočjo in iz- menjavo izkušenj ter izmenjavo mnenj, da bomo lahko naloge v tej zvezi dobro opravili. Za razvoj medobčinskega tu- rizma je tovariš Vinko Lisjak iz Cakovca predlagal, naj bi tu- ristična društva organizirala razstave Ptuj V Varaždinu in Cakovcu in obratno. Se to jesen naj bi bila v vseh treh mestih prireditev pod naslovom: »Pred- stavljamo vam našo občino,« s kulturnim programom in pripo- vedovanjem o značilnostih ob- čine na področju gospodarstva, kulture, turizma, zgodovine itn. V Varaždinu in Cakovcu naj bi se v začetku prihodnjega leta organizirala razstava o kurento- vanju in predavanja o običajih s ptujskega področja. V okviru »Tedna bratstva in prijateljstva« pa bo v Cakovcu razstava doku- mentacije s prvega in drugega »Tedna in prijateljstva«, ki sta bila v Ptuju in v Varaždinu. Posebno je bilo poudarjeno, da naj prično z medsebojnim sode- lovanjem občinske skupščine, prva taka oblika sodelovanja bi bila lahko konkretno pri izdelo- vanju sedemletnega perspektiv- nega plana občin. Do čim tes- nejšega sodelovanja pa naj bi prišlo med delovnimi organiza- cijami sorodnih panog in stro- kovnimi službami. Skratka delovni sestanek pred- stavnikov sindikatov iz Varaž- dina, Cakovca in Ptuja je bil vsebinsko zelo bogat, poln novih zamisli in želja. Potekal je v ; prisrčnem prijateljskem vzduš- j ju in je odprl nova bogata pod- i ročja, na katerih se bo v bodo- i če razvijalo sodelovanje in po- ; glabljalo prijateljstvo med ob- 1 čani treh občin. Ob zaključku so j sklenili, da bo kulturna skupina i iz Ptuja v počastitev dneva ! vstaje hrvatskega naroda — 27. j julija, obiskala s programom de- I lovni kolektiv »Varteks« v Va- I raždinu in prebivalce mesta Ca- i kovca. Kulturno-umetniška sku- ; pina »Vilko Jurec« iz »Varteksa« j Varaždin pa bo pripravila pro- I gram »Pesmi in plesi narodov I Jugoslavije« in z istim počastila občinski praznik 8, avgust, ki se bo praznoval na Borlu in v Cir- kulanah. Pričakuje se tudi pri- hod partizanske patrole iz Va- raždina in Cakovca na Bori, S tokratnim srečanjem v Ptuju smo lahko zelo zadovoljni, ker so vsi sklepi in zaključki zelo pomembni za bodoče sodelova- nje. Udeleženci sestanka so po- oblastili tajnike občinskih sindi- kalnih svetov, da izdelajo in iz- oblikujejo osnutek programa so- delovanja in osnutek pravil stal- ne konference in odbora «Brat- I stva in prijateljstva« ter pri- i pravijo pi-va zasedanja stalne ; konference in odbora, FB, Pred 2 O leti .\vgu^ita 1">4'> se je (>gla..sil v. Sakušaku pri Ivanu \ iičaku ak-l tivist Of Vojko Nemec in t)o-] vezal v ()svoi)odilno fronto Vn- ' čaka in Ivana Toplaka, kmela v Mostjii."ki je po padcu Sio- venjegoriške čete zgubil po\e- zavo /, osvobodilnim gibanjem.' Poleti septembra me^^eca j so našli i)()ve/avo z OF tudi v j Crmlji in Biš»>čkem vrhu. Po- vezala sta jih delegat okrajne- ga odbora OF Viko Hojs in ak- tivist .Marušič z *f..enarta. Prvič so se sestali v Crmlji v Kron- foglovem hlevu. Jožetu Vidicu in KamiJu K.ronfoglu je Viko Rojs dal prve naloge, pritegniti v vrste Oh' zanesljive ljudi, zbirati za NOV in širiti narod- nooisvcbodilni tisk. Kmalu sta Vidic in Kronfogel pritegnila v Ol' Franca Rojka iz Rišeč- kega vrha. Sestajali so se pri Kronfoglovih in Aidičevih. Kmalu za Rišečkim vrhom in Crmljo se je povezala v Osvo- bodilno fronto Trnovska vas, ZastO'pnika osvobodilnega giba- nja sta bila Janez Horvat in Franc Koomut. Sestajala sta se z Jo/etom Vidicem. pravnikom iz Crmlje. Na Dravskem polju .Nežika Golob iz ZlatoHija piše v svojih spominih, da jo je neki ilegalec zgodaj spomladi 1')4> obitikal in naroč-il. naj do- ločenega dne pride na cesto, ki pelje iz Ilajdine na Rreg pri Ptuju, kjer jo bo čakal aktivist OF z imenom Grom , Spoznal (O bo po rdeči roži, ki jo bo imela, in jo ogovoril. Nržka je šla na sestanek z Markom Strelcem-Gromom in postala njegova knrirka. Od njega je dobivala orožje in druge po- trebščine za partizane, navann« v Koroščevem mlinu na Bregu. Večkrat ji je potrebščine izro- čil tudi mlinar Marko Korošec, (.rom je Nežko seznanil tudi s koženino. trgovskim name- ščencem v Ptnjn, ki je oddajal veliko živeža za partizane. Ne- žika se je povezala tndi s Fra- njem Zorčičem, trpoTskim za- stopnikom v Ptnjn. kjer je bilo zbirališče raznih potrebščin in javka. Kar je dobila, je Neži^ka orinašala domov, odkoder so ak- tivisti odnašali na Pohorje. Beg iz nemške vojske Mnogi fantje, poklicani v tiemšlso v(kjjišču in med potjo padlimi ob bombnih napadih iii zajetimi vojaki. Tako pogosto niso v vojski vedeli, na k^ikšen način so zgubili vojaka, ki je bil v resnici pri partizanih, zato navadno niso za beg kaznovali svojcev pogrešanega. Osvobodilno gibanje na Ptujskem polju l.eta <;ta sr- oovezala / OF tudi A inko Kralj ui Danijel -šiigman iz G.orišnice ter .Milni- ca l.egvart-Nataša iz Stojn(. V (Jajevcih so decembra 1')4'i ustanovili odbor O I'', na čVlu odbora je bil kralj, ki se je tedaj tja preselil, člani pa Franc Šacer, Martin kolenko. Petek iz Gajevec. Oonaj pa iz Placarovec. Mihajlek je dal odboru jjuško, prvo orožje, ki so ga pridobili. Pri ljudeh v domačem okolišu so dobivali živež in obleko za NO\', Prvi odbori OF .\k.tivisti OF Jožko. Tone ter Simon. Tonetov oče so postavili leta P)4'S nov(Mnbra in decem- bra o;lb(>r(> Ol' v .Mali vasi. Mn- retincih. Sfojncih in Rukovcih. Sam Jo/ko pa odbor v Dornav' in M(v.g(>vcih. Decentbra so ii^-tanovili odbore še v Gorišni- ri. ?Ht)jakii in Markovcih. Orl- bor rso "istHiiovili tudi v Bnflini '>ri Ptllill. krtkor niše Hiidj K'r>- rosec, pri gostilničarju Kiihar- |u. Člani odbora so bili Anion kuhar, ki je odbor vodil, .Mar- ko Pekla r. nameščenec pri re- gulaciji Drave. Marko Obran, posestnik v Rud i ni, .\dolf Si- monič, kolarski mojster in Ja- nez kuhar. Načeloval mu je go- stilničar Anton kuhar. Odbor je skrbel za hrano zapornikov v Strnišču, zbiral orožje, muni- cijo, hrano, obleko, čevlje in zdravniške potrebščine. Tudi v krajih, kjer še leta niso ustanovili odborov OF. so pridobili nekatere zaup- nike OF, ki nO pomagali o^vo- bofiilnemu gibanju, ^ Moškanj- cih je delal Drasro J^ober, o če- mer smo že pisali, ter 1'rane Strelec. Mirko (ionnlšek. Rudi Sever in še nekateri, V Mali vasi so stopili v OF Stanko Miirkovič, Ivan Sok, Franc ^ au- |H>tič Muretincih so delali ' O- • • ........ "..,.„1 (.Naijdljtvaiijfc Ud 3. Strani) PTUJ DKE 19. JULIJA 1963 TEDNIK Stran 3 Sindikoti poroialo Na plenumu Okrajnega sin-1 dikalnega sveta Maribor je bili za člana plenuma in pre(isedst\'a Okrajnega sindikalnega sveta Maribor izvoljen tovariš Danilo Masten, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. K izvo- ^ litvi čestitamo! i * Na seji predsedstva Občinske- ga sindikalnega sveta Ptuj so proučili naloge sindikatov v zvezi z izdelavo statutov v de- , lovnih organizacijah. Predsed-, stvo je sprejelo sklep, v kate- | rem priporoča vsem delovnim i organizacijam, da pospešijo de- lo na izdelavi statutov, kar še posebej velja za delovne orga- i nizacije v šolstvu, zdravstvu in nekaterih obrtnih delo^mih or- ganizacijah, kjer z delom še sploh niso začeli. Komisije za statute naj si izdelajo podrob- nejše načrte za delo na izdelavi osnutkov statutov in pritegnejo čim širši krog sodelavcev iz vrst strokovnjakov. Sindikalne po- družnice imajo nalogo, da orga- nizirajo široke razprave z de- lavci o vsebini statuta in da ob- likujejo enotno politiko v ustvar- janju najpomembnejšega doku- menta delovne organizacijie, to je statuta kot temeljne listine bodočih družbeno-ekonomskih odnosov. Predsedstvo priporoča sindi- kalnim podružnicam, organom samoupravljanja in komisijam za izdelavo statutov, da temelji- to proučijo ustavo SFRJ, SRS in gradivo tretje redne ^eje plenu- ma ES ZSS, ki je bilo objavlje- no v Delavski enotnosti 15. ju- nija 1.1. v prilogi vPogovori 63« poid naslovom: »Splošne teze za izdelavo statutov delovnih orga- nizacij.« Predsedstvo ObSS Ptuj je sprejelo sklep o sklicanju dru- ge redne seje plenuma Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo v ponedeljek, 29. julija 1963, ob 15. uri v dvorani ob- činske skupščine. Glavna raz- prava na plenumu bo o tem, ka- ko poteka izdelava statutov v delcnmih organizacijah, kakšni problemi, nejasnosti in sporna v^prašanja obstajajo in kaj bo potrebno ukreniti, da se pospeši proces dela na izdelavi osnutkov statuta. V zvezi priprav na plenum bodo delovne organizacije te dni predložile ObSS svoje ugotovitve in preglednost svojega doseda- njega dela na statutih. Na ObSS se te dni vršijo številne seje in pogovori v zvezi priprav na ple- num, ker smatrajo zasedanje plenuma za izredno pomemben Pfemik celotnega procesa dela na izdelavi statutov. Plenum bo na svojem zasedanju imenoval tudi svoje organe, kot so komisi- je in odbori. Podkomisija za statute pri Občinskem odboru sindikata za industrijo, ki jo sestavljajo: Ivo Tušek, Franc Vučak, Maks Ser- dinšek, Marjan Strmšek in Loj- ze Janžekovič, se je sestala na svojo prvo sejo, na kateri so se dogovorili za izdelavo analize o stanju dela na statutih v indu- striji občine Ptuj. Analiza ugo- tovitve bo predložena plenumu ObSS v razpravo. -k Danes popoldne ob 17. uri se bo pod predsedstvom Jožeta Križančiča vršila skupna seja predsednikov sindikalnih po- ' družnic in iniciativnega odbora | za pripravo občinske konference i sindikata kmetijskih in živilskih I delavcev. Na seji bodo podrob- neje obravnavali obstoječe pro- bleme v kmetijstvu in živilski industriji in se dogovorili o vpra- šanjih, ki naj jih obravnava konferenca, ki bo v soboto, 27. julija 1.1., ob 7.30 v dvorani ob- činske skupščine. Na konferenci bo podan referat o obstoječih! problemih in bodočih nalogah v kmetijstvu in živilski industriji. Konferenca bo izvolila Občinski odbor sindikata kmetijskih in živilskih delavcev, delegate za kongres sindikata kmetijskih in i živilskih delavcev Jugoslavije in j podkomisijo za statute. FB »Zebre« so se pojavile tudi v Ptuju. Ob vedno živahnejšem pro- metu so bile že nujno potrebne. Tudi na pločniku nisi sami Na cesti nisi sam, to velja za voznike raznih vozil in seveda tudi za pešce. Da velja za upo- rabnike pločnikov ista zapoved, naj bi bilo samo po sebi umevno. Pa ni! To velja še posebej za naš Ptuj. Le pojdi, in to ob katerem koli času, po naših ulicah, pa boš videl in izkusil. Ob največjih konicah, ko gredo ljudje v služ- bo ali iz službe, ti stoji na naj- prometnejšem pločniku gruča gospodinj, ki gredo s trga ali iz trgovine, obložene s cekarji in paketi. V živem pogovoru obrav- navajo zanimive reči in se prav nič ne menijo za mimoidoče, ki se jih morajo na široko izogibati. Ali pa ti stoji kje pred kavarno, pred občino, pred pošto ali kjer koli družbica petih, šestih fantov. Stoje v krogu na pločniku, se pogovarjajo o najnovejših šport- nih rekordih ali pa tudi o kakih veselih fantovskih dogodivšči- nah. Nič ne opazijo drugih ljudi, ki hite po opravkih' in morajo zaradi njih stopiti na cesto, v lužo ali blato. Ne ozirajo se niti na invalida ali starčka, ki s te- žavo prideta mimo njih. Ce kdo od pasantov pri svojem dvizanju nehote zadene ob takega promet- nega »zavirača«, bo slišal ne- umestno, nezasluženo opazko. Zato pa, dragi Ptujčani, tisti, ki nehote, morda pa tudi hote zavi- rate promet na pločnikih, zapom- nite si zapoved: tudi na pločniku nisi sam! Isto pravico do soupo- rabe pločnika imajo vsi tvoji so- meščani. Ce se hočeš z znanci in prijatelji pogovoriti o najnovej- šem, stopi z njimi na tak kraj, kjer se ne pretaka živa struja ljudi sem in tja, ne oviraj jih. Lahko sedeš tudi na klopco v parku ali pa stopiš na črno kavo v bližnjem gostinskem lokalu. Tako lahko nemoteno pokram- Ijaš. Poučite, dragi Ptujčani, tudi svoje otroke, da se ne bodo igrali na prometnih pločnikih, cestah in trgih. Saj ne moremo zameriti našim malim, da uporabljajo za svoje igre ravno pločnike, ker nimajo primernih igrišč. Saj jih dobrohotno gledamo pri njihovih igrah in se jih v velikem loku izogibamo, da nam ne prileti nji- hova žoga v nos ali pa nam ne zbije naočnike in odnese klobuk. To je treba drugače urediti. Res je Ptuj malo mesto, ki pa se raz- vija in hoče postati tudi v tem pogledu kulturnejše. Višek brez- obzirnosti pa so kolesarji in celo mopedisti, ki vozijo po pločnikih. To se vidi menda res samo v Ptuju. O tem ne bi niti razprav- ljali. Takega objestneža je treba brez nadaljnjega občutno ka- znovati! GLAS GOMILE Turistično društvo Gomila pri- pravlja osrednjo proslavo na čast dneva vstaje slovenskega ljudstva 22. julija, ki bo obsega- la glasbene, pevske in govorne točke. Istočasno bo razvitje pr- ve turistične društvene zastave v Jugoslaviji, ob koncu pa bo ognjemet. Proslava se bo začela v nedeljo, 21. t. m., ob 19. uri pri razglednem stolpu. Minulo nedeljo je bil občni zbor TD. Občnega zbora so se udeležili kot gosti člani UO Ma- riborske turistične zveze, direk- tor Pohorske vzpenjače in drugi ter podpredsednik ormoške ob- činske skupščine z nekaterimi člani in večje število domačinov. Občni zbor je tokrat več kot kdajkoli prej prinesel ter začrtal vrsto osnutkov oziroma idej in planov, ki bodo iz\'edeni letos in naslednje leto. Pr\'a naloga je pristop h gradnji prleške zi- danice ali podobnega gostinske- ga objekta, pri čemer bo v naj- večji m.eri pomagalo gostinsko podjetje in občinska skupščina v Ormožu. Direktor gost. pod- jetja tov. Frank je omenil, da tokrat ne gre samo za besedi- čenje, ampak da bo treba resno prijeti, če hočemo, da na Gomili kdaj kaj'bo, pri čemer pa mo- rajo prispevati tudi okoličani, predvsem pri ureditvi svojih do- mačij in okolice, da bo na Go- mili res nekoč lepo. Odbor TD Gomila vabi torej v nedeljo k proslavi in čestita vsem domačinom ter obiskoval- cem izletniške Gomile k prazni- ku 22. juliju — dnevu vstaje slo- venskega ljudstva. B. J. Kje letuje delovni človek ptujskih podjetij? v mesecu juliju in avgustu si žeilijo vsi ljudje na letni oddih. Nekateri si želijo planine, da bi se spočili za nadaljnje naporno delo, dru'gi, teh je tudi najve^č, pa si želijo na na-še sinje morje, da bi se naužili vode, zraka in sonca ter bi se z novimi močmi po končanem oddihu lotili dela. Opažamo lahko, da so stroški le- tovanja ob morju iz leta v leto večji. Z večanjem števila tujih- turistov pri nas. raistejo tudi ce- ne za gostinske usluge Da bi omogočili letovanje tu- di povpre'čnemu delovnemu dr- žavljanu postavljajo podjetja v naših obmorskih krajih svoje po- čitniške domove in lične wee- kend hišice, kjer si člani delov- nega kolektiva ter njihovi ožji sorodniki lahko privoščijo nekaj- dnevni oddih. Ptujčani obisku- jejo zlasti Primorje in severno ter srednjo Dalmacijo. Največ ptujskih podjetij ima s-TOje domove in hišice v Biogra- du na moru, ki bi ga morda lah- ko že imenovali >^Ptuj na moru«. V Biogradu imajo svoje hišice opekarna Zabiak, zavod za ko- munalno dejavnost, pekarna »Vinko Reš-<. Kombinat. TAP. bolnica, tekstilna tovarna Maj- šperk. Svoj počitniški dom ima tudi občina, tako da v Bio^gradu leijuje večina ptujske mladine. ' Precej Ptujčanov je tudi v Ori- ! kvenici in Poreču. V Crikvenici : ima svoje letovišče tovarna TGA ; Kidričevo, v Poreču pa komu- ! nalni zavod za socialno zavaro- vanje ter Metalna Maribor, ki ' pa vsako leto odstopi večje šte- j vilo mest tudi delovnim ljudem i iz ptujske občine. Socialno zava- rovanje ima za svoje uslužbence še letovišče v Fijesi pn Porto- rožu ter v Trenti in Bohinju. Obe banki v Ptuju imata svo- je domove v Novem, in na otoku Rabu, železniške deia^mice ima- jo sivoje letovišče v Rovinju. medtem ko ima Zveza borcev za svoje člane letovišče v Puli. Delavska mladina, včlanjena v Počitniško zvezo, lahko korist: po zelo nizkih cenah leto^nšča Počitniške zve7,e. ki so po ^'^sej državi. Podjetja v ptujski občini se zanimajo za rekreacijo svojih uslužbencev, ter jim omogočajo prijeten in finanteo znosen do- paist. V Biogrradu na moru je vsako leto več Ptujčanov, ki uživajo ob le- pi peščeni plaži svoj zasluženi po fitek. Analiza zakllučnih raHunou u Ormožu (Nadaljevanje s 1. strani) tržišču, zastarelih strojev in niz- ke produktivnosti dela podjetje glede na ugodnejše tržne razme- re in boljšo perspektivo preu- smerilo v kovinoplastično indu- strijo. Najmanjši porast celotne- ga dohodka je bil v trgovini za- radi ugotavljanja prometa po plačani realizaciji in zaradi spre- membe nekaterih instrumentov. NARODNI DOHODEK Lani je na višino porasta na- rodnega dohodka v občini bi- stveno vplivalo zmanjšanje na- rodnega dohodka oljarne v Sre- dišču, medtem ko so ostale go- spodarske dejavnosti več ali manj z višjim porastom narod- nega dohodka izravnale doseženo povprečje. Lani se je v primer- javi z letom 1961 narodni doho- dek v občini povečal za 14.9 ®/n. Med posameznimi gospodarskimi organizacijami se v zadnjem dvo- letnem obdobju kažejo pri dose- ganju višine narodnega dohodka precejšnje razlike. Lani je oljar- na imela za 18,7" n manjši na- rodni dohodek od leta 1961, pri pekarni Ormož pa se je narodni dohodek povečal za 75.7 " o. Lan- ski padec narodnega dohodka iz- kazuje tudi podjetje »Pivo-sla- tina« za 7,6 ".'n. Produktivnost dela se je lani v primerjavi z le- tom 1961 povečala za 23,7 " n. Po namenu se narodni dohodek deli na dva dela. En del krije osebne dohodke, drugi del pa služi za plačila družbenih obveznosti in za vlaganje v sklade delovnih organizacij, in sicer za obratne namene, za gospodarske investi- cije in družbeni standard Lani niso v primerjavi z letom 1961 osebni dohodki porasli hitreje kot ostali del narodnega dohod- ka, temveč nasprotno, znižala se je njih struktura za 1,4"'n. Posledica prenizko ustvarjenih finančnih sredstev za kritje oseb- nih dohodkov je izguba v tovar- ni fJože Kerenčič« v višini 3.549.701 din in pri trgovskem podjetju »Pivo-slatina« 434.203 dinarjev. Za izgubo v tovarni »Jože Kerenčič« je deloma ob- jektivni vzrok nerentabilna pro- izvodnja, vendar se da z boljšo organizacijo dela stanje izbolj- šati in izguba v celoti preprečiti. Podjetje »Pivo-slatina« nima opravičljivih vzrokov za nasta- nek izgube. DELO SANITARNEGA IN- ŠPEKTORJA .JE ZAHTEVNO IN VAŽNO Xa področju občine, ki šteje nekaj čez 19.000 prebivalcev, je bilo v letošnjem šestmesečnem obdobju prijavljenih 73 prime- rov nalezljivih bolezni. V občini je zbolelo 28 ljudi za zlatenico, 18 ljudi za grižo, oslovski kašelj je dobilo 10 otrok, meningitis je dobilo 11 ljudi. Bili so tudi pri- meri zastrupitve s hrano in dru- ge nalezljive bolezni, vendar so vsi prizadeti ozdraveli. V poslov- nem letu so bila izvršena ceplje- nja proti kozam na 14 odraslih, izvedeno je cepljenje proti ko- zam šolskih otrok, proti davici in tetanusu ter proti otroški pa- ralizi. Tudi druge zdravstvene ukrepe je zdravstvena služba v občini v redu opravila. Sanitar- na inšpekcija ima odgovorno na- logo na področju higiene prehra- ne. V občini je 27 trgovin z ži- vili, 38 zbiralnic mleka, 10 zaseb- nih mlinov, 12 gostinskih loka- lov, 4 pekarne, 2 klavnici in 1 slaščičarna. V zvezi z letošnjo turistično sezono so bili v občini pregledani vsi gostinski lokali s strani sanitarnega in tržnega in- špektorja, ki sta ob tej prilož- nosti ugotovila, da se higiena v gostilnah hitro izboljšuje. Go- stilna pri Miklavžu še vedno ni preurejena, čeprav sedanji pro- stori zdaleč več ne ustrezajo gle- de higiene za sodobno gostišče. Tudi trgovine pri Tomažu, pri Veliki Nedelji, na Kogu in v Ve- ličanah imajo premalo skladišč, zato živila niso ločena od pred- metov, ki lahko škodljivo vpli- vajo na kvaliteto živil. Proizvod- nja in promet z živili sta pod stalno kontrolo sanitarne inšpek- cije. Od 64 pregledanih vzorcev živil so bili le trije neprimerni za prehrano. Pregledanih je bilo tudi 22 vo- dooskrbnih objektov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so skoraj vsi potrebni manjših adaptacij. V preiskavo je bilo poslanih 15 vzorcev pitne vode in od teh je bilo sedem vzorcev neprimernih Mnogo večja skrb se bo morala posvetiti asanaciji odprtih vod- nih zajetij. V občini je 11 pokopališč in mnoga izmed njih niso urejena. Skoraj zapuščeno je pokopališče v Veliki Nedelji in drugod v ob- čini. Vzorno je urejeno pokopa- lišče v Središču. SVETI IN KOMISIJE Za predsednika sveta za šol- stvo in telesno vzgojo je bil iz- voljen Alojz Balažič, za namest- nika Štefka Žemljic in člane Tilčka Zadravec. Marija Topo- lovec. Janez Horvat, Franc No- vak in Alojz Holc. (Dalje prihodnjič) Ob dnevu vstcije Preteklost in sedanjost manj znanega partizanskega kraja Ob praznikih se ti, mladi ob- čan, vajenec, dijak ali študent, morda že tudi proizvajalec, ti bodoči upravljalec in funkcionar rad odpravljaš na izlete. Privla- čujejo te naši lepi turistični kra- ji, ki so bogato opremljeni z vsem. kar ti je potrebno za te- lesno udobnost in duševno raz- vedrilo. Toda za te izlete imaš dovolj časa ob nedeljah in dru- gih praznikih. Na praznik »dne- va vstaje« pa se odpravi na izlet v kak domač partizanski kraj. Tako boš spoznaval svojo doma- čo občino, spoznaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja, kra- je in ljudi, ki jih ne smemo ni- koli pozabiti. Kam na izlet? Izbira ne bo težka, saj skoraj ni kraja v občini, ki ne bi tako ali drugače sodeloval ali bil po- vezan z narodnoosvobodilnim gi- banjem in ljudsko revolucijo. Dovolj je samo, da vzameš v ro- ke »Ptujski zbornik«, to drago- ceno in poučno knjigo, ki fti jo moral poznati vsak občan. Od- preš katerokoli stran poglavja, ki obravnava narodnoosvobodil- ni boj, in našel boš kraj, ki ga je vrednn obiskati .. V nadaljevanju je navedena vrsta .zanimivih poročil in zapis- nikov. ki verno opisujejo marsi- kateri dogodek in akcijo, mnogo podrobnosti in tudi važnih do- godkov pa je izpuščenih. Vse to si lahko sam dopolniš, če obiščeš te kraje, če se razgovarjaš z ljudmi, ki so pri tem sodelovali. Vse kraje ne bova mogla ob- iskati, ker jih je za en izlet pre- več. Odpraviva se le v kraje kot npr. Završe. Tomaje in druge, katerih imen ni najti na nobe- nem zemljevidu. To so zaselki treh, štirih hiš, ki so označeni le na vojaških specialkah. Take specialke so imeli tudi okupa- torji, v katerih so bili ti kraji posebej označeni kot »banditen- gebiet/. (Dalje prihodnjič.) Pred leli (Nadaljevanje ? 2 strani) Majcen. Peter Horvat, Ivan Krajger in drugi. Med najboljšimi člani OF je bil Konrad Petrovič-j'irek iz ■ Bukovec, ki je pomagal preva- žati aktiviste čez Dravo in bil obenem aktivist OF. Poven!; so mu službo vojnega referenta, kar je nadvse vestno opravljal. Med najboljšimi aktivisti jej bila tudi Afilena Rokša-Boža, j mlada flijakinja. doma od To-j maža pri Ormožu, ki srno lo že j omenili. V Muretincih je našla svoj drugi dom pri Poloni Hor- ! vat in Mariji Relšak. materi aktivista Toneta. Na sestanku novembra v Muretincih v hlevu Petra Hor- vata so /brali /astopniki OF na Ptujskem polju Stanko Mur- kovir iz Male vasi. .Simon Rel- sak i? Muretinec. Anton Gol i? Gradišča pa je bil zastfvpnik OF iz Sp. Ha]o7. Pole? ohičai- nih nalosr OF -<-> obravnavali, da je potr^^bn^'' rt,->lf>riti ^tnlne prevoznike če'z Dravo. i /d tem sestank'Hii so se /brnli v gramozni jami oh cesti Moš- kanjci-Me/govci-Strejaci. Prišli šo Sober. Frir, Kurež. Kokot, Kelenc ter ilegalna a^tivisin pTolob in Relšak. Ustanovili so -vdbor OF za Mo.skanjre. Zveza s Halozami Ptujsko polje so povezovali i! Halozami Tone. Simon in An- ton Gol. Na koncu leta ie novezal Tone v vrste OF nekaj zavednih Slovencev v okoliših rirkulan in Feskovca. že prej la završki okoliš. Mi^d prvimi Hani OF so bili Bernard jager, lulijana Zavec. .Marija Kelc, \ežika Bratiišek družina Fi- lačko in Miha .A rba jter-Harašo. Preko završkih pristašev OF so eta postavili 7Vf'7o s hr- aškim osvobodilnim sibanjem. 'redani pomočniki OF na Ptuj- kem polju in v HaIo7ah so pri- inhivali v vrste OF n^ve člane n pogumno delali / ; Hodi- ev do konca voine. iKonec; \ . R. Poma'^ajmo delovni ženi Družbeni razvoj vpliva tudi na spremembo življenja naše družine. Število zaposlenih žena dnevno narašča, del gospodinj- skih funkcij pa že opravljajo razni servisi in ostali družbeni obrati. V naši občini je od vseh zaposlenih že 40"« žena. Vemo pa. da mora naša žena poleg službe doma še veliko delati. Varstvene ustanove pomagajo zaposleni materi čuvati otroke, jih vzgajati v kolektivnem .živ- ljenju. vendar pa je -mati prva in najvažnejša vzgojiteljica svo- jih otrok. Da bo to dolžnost lah- ko opravljala, jo mora družba razbremeniti nekaterih gospo- dinjskih del. V Ptuju že imamo nekaj ser- visov. ki se jih občani že v ve- likem številu poslužujejo. Ser- vis za pranje ima nad 400 red- nih strank. Zadnji čas ima ■•eli- ko dela servis za krpanje, ki bo svoio delavnost še razširil. Največ težav pa imajo žene 2 družinsko prehrano. Veliko že- na poleg službe pripravlja kosilo doma Okrog .=>00 zanoslenih se pa hrani v gostinskih obratih. Strem.eti pa moramo za tem. da bo družbena prehrana dostopna po ceni in kvaliteti vsem delov- nim ljudem Gostinska podjetja prvenstveno skrbijo zadovoljiti prehodne goste, abonenti so pa le vz,noredna skrb. Upravniki gostinskih obratov pravijo, da se trudijo abonente zadovoljiti, vendar je v okviru gostilne to te/ko doseči. Pri BELEM KRI- ŽU se hrani nad 80 abonentov. Kosilo z mesom ie 200 din. brez mesa 140 din. Začeli so oriorav- liati tudi enolončnice, ki jim je cpna din Dnevno iih orodaio nad 100. Ta k^hinia pripravlja enolončnice tudi za gospodarske organizacije. Podjetje Agrotran- sport. Gradnje, Gradiš, dnevno jemljejo nad 80 enolončnic za svoje delavce. Gostinski obrati »Haloškega bisera« imajo okrog 300 abonentov. Cena v gostiščih je 210. v hotelu pa 220 din. Tudi v tem podjetju je že kolektiv razpravljal o razširitvi oblik prehrane. Pripravljali bodo eno- lončnice. na pol pripravljena ko- sila itd. V stari kavarni pa bodo uredili mlečno restavracijo, ki je mladini in ostalim nujno potreb- na. j Abonenti pa predlagajo, da bi' bila hrana že ob teh pogojih lah- ! ko kvalitetnejša, V splošnem je: hrana premastna. preslana. pre- malo pa je zelenjave. Se več- krat dobijo abonenti pregrete j mesne jedi. ki niso ver okusne j in i=>tim mi- minutam prM prvim zvonjenjem. Potem je prišel v razred profe- ' sor Bobek, m tudi med nemščino j se ni zgodilo nič poftebnega Po i drugi uri j® bil daljš odm^^r, ki j je trajal 10 minut. j Nihče ni šel iz razreda, ker je bilo na hodniku precej hladno. Ljubo Zoreč je vstal iz svoje klopi in nekaj premišljeval. Po- časi je stopil proti vratom in se tam umaknil, kot da ne ve, kam naj stopi. Zamahnil je z roko pa se obrnil Približal se je zadnji klopi za pečjo in položil dlan na Kovačevo ramo: »Marko?« Kova^ je stresel ramena, okre- nil glavo in vstal: ^Kaj hofe^, Ljubo?« »Cuješ. Marko, nekaj bi ti rad poverlal,- je mrmral Zoreč, pa se zbal in utihnil. Povesil je po- gled. dolgo se je obotavljal, a se le nato cpogumil. Hitro, toda ti- ho jp izti.^nil iz crla »Po nalogu Š.il«kih oblasti so iz vseh odborov naših društev iz- ključeni nekateri tovariši. Tudi ti si med njimi.« »No, in .. ?« je \'p'"ašal Marko, »Za novega preds!''dnika sem določen jaz.« »Hej, Ljubo, glasneje Daj. Zo- reč. povej ?e enkrat, da vsi sli- šijo.« je zavpil Kovač. »Nočeš, Zoreč, dobro, bom pa jaz pove- dal. Vsem. veš. Oni so volili, za- upali sn mi to mesto, zdaj se tu- di ti ne smeš bati. da jim stopiš pred oči « V razredu so utihnili vsi pogo- vori, Sodmošolci so začudeno gledali prnti zadnji klopi, opazo- ^'ali so Kovača, ki je bil ves be- deti. in Zorcs, ki j* še aloblje sklonil glavo nikoli vi- d(»li Ma^-ka ^-akšnega BH je bled kot sneg, vzravAai se je m gle- dal proti oknom. FOzabil je že na sošolca, ki se je zraven njega opiral na zid, srepo upiral oči v Kokola in Zajca, ki sta se me- nila pri oknu. Počasi se mu je preko bledih lic razširila rahla rdečica, pričel je zbirati vse svo- je sile. In res, malo je pomolčal. nato pa je nadaljeval glasno, pa vendar nekoliko mirneje: »Tovariši, po naročilu šolskih oblasti so iz odborov naših dru- štev Izključeni nekateri sošolci, ki ste jih vi izvolili na svoiih občnih zborih. Na njihovj mesta ! je ravnateljstvo postavilo druge | dijake, namesto mene je sedaj I predsednik Počitniške zveze Lju- j bo ZOrec. Samo to. tovariši, sem ^ vam hotel povedati, da vidite, kohko velja vaša volja in važi občni zbori Mislim, da je naj- bolje. Ce drugo leto občnih zbo- rni' sploh ne bo več. Nsj odbor kar im.enujejo. Če le tako bolj prav « V razredu ie bilo še bolj tiho. ^fajben. Kn.ši^eva l^.Iajda in Lob- nikova Vida so priskočili h Ko- vaču Mirili so ga, poizkušali so preprečiti, da še n« bi prenaglil, da bi dal ravnatelju možno- j sti za kazen. Marko jih je odri- nil od sebe, segel psd klop in dal Zorcu mapo z raznimi papir- ji- »Izročam ti svojo dolžnost, več pa ti bo povedal tajnik Saj naj- brž veš, kdo je na tem mestu, čeprav doslej še nisi bil član na- šega društva « »Marko,« je bolno, proseče šep- nil Zoreč. »Samo nikaj besed po- slušaj, pa potem govori dalje,« Govor je povsem izčrpal Kova- ča, Moral je sesti na svojo klop, glavo £1 je naslonil na' roke Ho- tel je udariti Zorca, ki je sedel zraven hjega. pa se je premagal. Znova je zažul tiho žalostno prošnjo, I »Marko, počakaj, samo nekaj I besed« j Na prošnjo ni dobil odgovora, ■ Vendar se je opogumil. Nagnil se ie k blidemu to"arišu in sašece- tal: »Sai nisem jaz kriv Določili so me in sem te prišel samo vprašat, kaj naj storim Ali naj ne sprejmem, da potem določijo koga drugega, ali pa naj sprej- mm samo na videz. Seveda bi v društvu ostalo vse tako, kot je bilo doslej, jaz se sploh ne bi vmešaval,« Jeza v Markovem srcu «e je spremenila v začudenje Pogledal je Zorcj tako, kot da mu ne ver- jame, Oni pa je še tiše dodal: »Premalo previdni ste. preveč ste zaupali vsakemu, ki se dela, kot da j« ''aš prijatelj Sicer pa ^ am ne morem povedati, kdo je kriv.« Sedaj je bilo Marku hudo. Zo- reč je sedel mirno poleg njega, kot da se ni nič zgodilo Marko j« spustil glavo ora" na klop in se s čelom naslon.l prav na de- sko. Hotel je razm.ižljati, pa ni m.oeel. Glava mu biiJt pretež- ka " iDjlji f-rmodnjič) PTUJ, DNE 19 JULIJA 1983 ri-0M»K Stran 5 SEZMAM UCBEMIKOV Ptu) je do3 1 ^o^7o strelišče za glinaste golobe v počastivfc dneva borca. 4. ju- lija t. 1., je biio Svečano predano svojemu namenu strelišče na glinaste golobe. Ob tej prilik' je bilo veliko tekmovanje, ki so se ga udeležili najbolj.ši streld iz Slovenije. Ne nameravam pisati o rez.ul- tatih tega tekmovanja temveč seznanil širše občinstvo o name- nu in načinu tega lovsko-šport- nega streljanja. Za vsakega lovca je točnosit za- detka in hitrost reagiranja iz- redno važna, ker samo tako je lahko »lovsiko pravičen«. Nepo- učeni vidijo v lovu zgolj pokon- čevanje divjadi in nič drugega, kar pa je popolnoma napačno. Tudi lovstvo pozna pravila, pi- sana in nenapisana, ki se jih vsak dober lovec lahko drži in se jih tudi mora držati. O tem, kakšna Je razl.ka med lovcem, ki ;e dober strelec, m med lovcem slabim strelcem, verjetno ni tre- ba govoriti. Vsi vemo, da je slab strelec lovišču škodljiv. Od- ličen način, da se tudi slab stre- lec in začetnik izur:ta v strelja- nju, brez škode za našo pleme- nito divjad, je streljanje na gli- naste golobe Praksa je pokaza- la, da je dober strelec na glina- ste golobe tudi dober strelec na divjad ker je glinasti golob mno- go hitrejši in zahteva pri strelja- nju še več spretnosti in vaje. Kako se strelja na glinaste golobe? Strelišče ima rov, v ka- terem sp posebni stroji, ki vrže- jo glinastega goloba iz rova. Strelec stoji 15 m za strojem in s klicem »pul« opozori polnilca strojev, ki je v rovu, da .sproži stroj, ki vrže glinastega goloba. Glinasti golob je ploščica iz umetne mase in ieti v višini od 1 do 4 m nad nivojem strelske linije s hitrostjo od 60 do 110 km na uro in do 45 stopinj levo ali desno. Strelec ima pravico od- dati na vsakega goloba dv^ stre- la, Zadetek se prizna, če v zraku odpade od glinastega goloba vi- den del, ali pa se popolnoma zdrobi. Najprimernejše orožje za to streljanje so zelo težke lovske bokarice in dvocevka kalibra 17/70 mm, opremljene z ejekter- jem — (avtomatskim izvlakačem izstreljenega tulca), Na.boje pol- nimo s šibrami št, 12 in ne smejo presegati teže 36 g. To so glavne značilnosti stre- ljanja na glinaste golobe. Uspeh posameznega strelca pa je odvi- sen od refleksa in predvsem od vaje, ker z vajo lahko nadokna- di lovec to, kar mu ni prirojeno. Slovenci smo bili na tem pod- dročju lovsko-športnega strelja- nja do nedavnega le opazovalci. Lani pa smo že prepričljivo zma- gali na državnem prvenstvu Na koncu še to: ptujski lovci smo lahko ponosni na ta novi športni objekt, ki smo ga vsi, po- sebno pa .še mladi lovci, zelo po- trebovali. ZANIMIVOSTI Na smrt obsojen In - oproščen Junija 1901 je bil pred porot- nim sodiščem v Mariboru obso- jen na smrt viničar Franc Bra- tuša iz Majšperka, ker je priznal, da je umoril svojo hčer, jo nato pekel v peči in jedel njeno meso. Porotniki so soglasno p>otrdili njegovo krivdo. Cesar Franc Jo- žef je Bratuša pomilostil na do- smrtno ječo. Bratuševa žena je bila zaradi sokrivde obsojena na tri leta težke ječe. Po dveh letih so našli Bratu- ševo hčer živo. Bratuša in žena sta bila oproščena in izpuščena iz zapora. Vsi listi avstro-ogrske monar- hije, pa tudi po svetu, so takrat pisali o tem. Ko so Bratuša sodili in obso- dili, so zlasti nemški nacionali- stični časniki pisali o edinstve- nem primeru, da se najde, in to med Slovenci v okolici Ptuja, zver v človeški podobi, ki je meso lastnega otroka. Z naslad- nim prezirom so pisali o primeru ljudožerstva med Slovenci. Pri tem pisanju se je posebno odli- koval ptujski hujskaški list »Sta- jerc«, ki se ga naši starejši ljudje gotovo še spominjajo. Bratuša je bil viničar. Večkrat lačen kot sit se je s težavo pre- bijal z ženo in otroki. Njegova dvanajstletna hči Ivanka je okrog velike noči 1900 zažgala ogenj v votlem kostanju blizu hiše. Njen brat Franc je prej enkrat zažgal celo hišo, tako pi- šejo tedanji časniki, za kar je bil od očeta tepen. Deklica se je spomnila tega. Zbala se je' oče- tove palice in pobegnila. Odslej je domači niso več videli. Tavala je najprej po okolici in se za krat- ko dobo tu in tam zaposlila kot pastirica in podobno. Ker pa ni imela »družinske« knjige, so se je povsod branili. Sla je proti Celju in od tod proti Ljubljani na Dolenjsko, kjer so jo čez dve leti prijeli zaradi tatvine. Pri sodišču v Novem mestu je pove- dala, da je doma iz Majšperka. Tako so jo končno našli in poslali v domačo občino. Kar se je medtem godilo doma, je na razne načine popisano v tedanjih listih, Bratuša je naznanil orožnikom, da mu je izginila hči. Nekaj me- secev zatem so našli v Spilju nad Mariborom mrtvo deklico, pri- bližno iste starosti, kakor je bila Bratuševa, Bratuša je o tem bral v časniku in pisal župniku v Spilju. Ta mu je odgovoril, naj pride sam v Špilje, Bratuša je šel, toda ob njegovem prihodu je bila deklica že pokopana. Shra- nili so le njeno obleko, ki jo je Bratuša vzel domov v Majšperk, češ da je to obleka njegove hčerke. Kmalu nato se je izkazalo, da je tisto deklico v Spilju umorila njena mati, neka Holc. Žandarji so prijeli Bratuša, za- kaj je odnesel tujo obleko. Ta se je izgovarjal, da je imela njego- va hči ravno tako obleko. Orož- niki so preiskali Bratuševo sta- novanje in našli v njem v nekem zaboju še eno dekliško obleko, vso prepojeno s krvjo. Zdaj je bil Bratuša v veliki kaši. Kako so se stvari dalje razvile, naj po- vemo le na kratko. Bratuša je pred hudim žandarjem izpove- dal, da je svojo hčerko zadavil v gozdu, ko je hotela domov po ( »družinsko« knjigo, jo spravil. domov, kjer sta jo z ženo razse- kala in jo potisnila v zakurjeno [ peč, Bratuša je tudi povedal, da je bral, kako divjaki jedo člove- ško meso, zato je vzel kos hčer- kinega mesa, ki je baje prav lepo dišalo, in ga pojedel. Kako se je odvijalo zaslišanje med žandarji in Bratušo in po- zneje pred preiskovalnim sod- nikom in pri sodni obravnavi, o tem bi vedeli kaj povedati le nepristranski psihologi in psi- Ko o nekih stvareh razmilimo, idimo, da je o njih boljše ne | io^iiii&lati, I hiatri, ki jih pa takratno sodišče ni povabilo k sodelovanju. Bratuša je bil pri mariborskem okrožnem sodišču obsojen na smrt z obešenjem. Celo njegov sin Franc, ki smo ga prej omenili, da je hišo zažgal in bil zato od očeta tepen, je pričal proti očetu. Ko so našli Bratuševo hčerko Ivanko, je cela zadeva dobila drug, nič manj senzacionalen odmev. Vsi časniki so pisali o enem največjih primerov pravo- sodne pomote. Izkazalo se je, da Slovenci nismo ljudožrci! Dekliška obleka, ki jo je našel žandar v zaboju, je bila Hrvava od svinjske krvi, ki je tekla od svinjskega mesa, položenega na zaboj, kosti pa, ki so jih našli v peči, so bile tudi svinjske. Zani- mivo je, da so izvedenci takrat, ko je izginila Bratuševa hči, pre- gledali te kosti, niso pa mogli ugotoviti, ali so te kosti živalske ali človeške! Značilno za takratne družbene in socialne razmere je tudi to, da so Ivanko, ko so jo našli, za- prli zaradi tatvine, Bratušo pa tudi pridržali v zaporu, ker je po krivem obdolžil svojo ženo. Bra- tuševo ženo so dali v bolnišnico, ker je v zaporu nevarno obolela na očeh. Bratušev proces so izkoristili zlasti spodnještajerski nemški in nemčurski časopisi za silovito go- njo proti Slovencem kot manj- vredni rasi, ki naj se umakne Nemcem s poti, da bodo lahko zgradili svoj »most proti Jadra- nu«. Najzanimivejše pri vsem je to, zakaj je Bratuša »priznal«, da je umoril svojo hčerko. Rekel je baje: Vsi so bili proti meni, pa sem si mislil, bom pač priznal. Bolje je, da trpim na tem kakor na onem svetu. Te besede nam odkrivajo duševnost človeka, ki se je resignirano odpovedal živ- ljenju, ki je zanj pomenilo le trpljenje, razen tega pa še mi- stično vdanost v usodo. P, S. Kako je človek prišel do kavčuka in gume Z odkritjem Amerike so pri- šli tja tudi prvi kolonisti, ki so obogatili evropsko rastlinstvo z novimi kulturami; tako so po- leg kave, koruze, krompirja spoznali še lepljivo in elastič- no snov-kavčuk. Evropejce so seznanili s to surovino Špainci, ki so stikali za zakladi domači- nov. za redkimi vrstami lesa, za dišavami. Kot posebnost so prinesli s seboj elastično smo- lo. Iz teh so plemena Inka in Maja izdelovali obutev, posodo za vodo, žoge in dr. kavčuk nastaja z zgoščeva- njem mlečnega soka — lateksa, ki ga ob ranitvi izloča drevo hcvea brasiliensis. Od tod pri- haja tudi beseda kavčuk, kar pomeni drevo, ki jo<'e. 1770, leta je angleški znan- stvenik Priestlev odkrik da ta elastična snov dobro briše ■sle- dove svinčnika, zato^so jo za- čeli uporabljati za radirko; za- to Angleži in .■\meričani še da- nes kavčuk imenujejo »rub- ber«. I82"i leta je fikot Mac Tn- tosh začel iz kavčuka izdelo- vati dežne plašče, a pretihotapil skozi brazil- sko carino okoli 70.000 kavču- kovih sadik in semen pod pret- vezo. da so mlade orhideje. Na- meravali so jih vzgajati v lon- donskem botaničnem vrtu. pa so jih zaradi neugodne klime zasadili na Cevlonu. ki je po- stal plantaža kavčukovca in je dajal 70 "'o celotne proizvofln ie. Dostop do kavčuka so imele predvsem države, ki so imele svoje kolonije v vročem in vlažnem ekvatorialnem pasu. Ze med drugo svetovno voj- no pa so industrijsko najbolj razvite države (ZDA, Nemčija, SZ) v gumarsko industrijo ved- no bolj uvajale sintetični kav- čuk. S tem je odpadel boj za kavčukove nasade; plantažni kavčukovec je v primeri s sa- moraslim počasi dajal kvalitet- ni lateks. Izpodrinil ga je sin- tetični kavčuk in danes se v svetovni proizvodnji porabi le 2—5 ®/b naravnega kavčuka. Vz^hodnjakinje v izraelskem pristanišču v Haifi so ustanovili stalni semi- nar za žene iz nerazvitih držav. Udeležile so se ga žene Tanga- njike, Nigerije, Burme, Tailan- da, Senegala in drugih držav Azije in Afrike. Glavna tema seminarja je bila »Vloga žene v razvijajoči se družbi«. Seminar je razdeljen na več področij. Organizirani so 3 mesečni tečaji za žene posebej na vodilnih mestih, v poljedel- skih s-kupinah, za gospodinjske učiteljice, vzgojiteljice, svetoval- ke in otroške negovalke * Iraške žene so letos marca pr- vič volile. Ze lani so sprejeli sklep o ženski volivni pravici. : Mohamedanski duhovniki-mull- '-a^n se tem.u uprli. Iraške - -Irp pT-ntP^^-^rci^.e, StaV- I kaiC ui končno imagale. Domačf igrcSni avtomati I Tovarna Iskra iz Kranja je pri- 'čela proizvajati prva v Jugosla- viji igralne avtomate za predva- janje gramofonskih plošč. Podje- tje je samostojno razvilo v svojih laboratorijih moderno obliko avtomata za 50 gramofonskih plošč. Avtomat lahko pr«lvaja po- snetke z obeh strani enokanalnih in dvokanalnih plošč. Proizvodnja bo v glavnem usmerjena na iz- voz, Ze letos bodo izvozili v Za- hodno Nemčijo okrog 7000 avto- matov, nekaj sto pa jih bo* na razpolago tudi domačim ljubite- ljem glasbe. Novi stabilizatorji za televizorje Koncem leta bo prišlo na do- mače tržišče večje novih stabili- zatorjev za televizijske sprejem- nike. Novi TV stabilizatorji, ki se uporabljajo neposredno ob televi- zorjih v Stanovanju, so moderne oblike in avtomatično izravnavajo nihanje omrežne napetosti od 160 do 600 voltov. Maloprodajna cena I stabilizatorja bo približno 19.000 din. Proizvodnja uporov Važni sestavni deli najrazličnej- ših električnih in elektronskih aparatov so upori. Podjetje Iskra I je izdelalo v prvem polletju 13,5 I milijona kosov, kar je v primeri ! z istim obdobjem lani za 40 odst. I več. Tudi proizvodnje potencio- metrov, se je razmahnila. V pr- vem polleljn ie narasla proizvod- nja za 38 odst. Proiavodnja igralnih avtomatov (j uke — boxov) v tovarni Iskra — Krnni Stran 6 TEDNIK PTUJ. DNT 19 JULIJA IS«« ŠPORT Aluminij naslednjo sezono v SCL Tržie-AI«minit 2:4 (1:S) Tržič, 14 julija. V zadnji kva- lifikacijski tekmi za vstop v SCL je Aluminij v Tržiču pre- magal istoimensko moštvo 4:2 (3:1). Moštvi sta nastopili v nasled- njih postavah: .Aluminij: Kramberger, .Mar- kovič, Muršec, Vodušek, Me«a- rič, Gerečnik. Soršak, Teodoro- vič. Kovač, Artenjak in Spe- honja. Tržič: A. .Markič, Stucin, Cu- stojič, Cebulj, Ivanov&ki, Kra- ševec, M. Markič. Rahun, Tiš- ler, Mežek, Revšek. Strelci so bili: Mesarič v 16., Muršec v 18.. Spehonja v 48. in lO. min za Aluminij ter Tišler v 22. in Krašovec v 57. minuti iz enajstmetrovke za 1 ržič. Pred 700 gledalci je sodil zvez- ni sPetovie« proti se- danji mladinski eikipi. Okrog 400 gledalcev je z za- dovoljstvom spremljalo tekmi. V prvi, ženski tekmi, je bilo nekaj dobrih veterank, ki so pred leti uspešno nastopale za klubske vrste >Drave«. Stare so še bile vedno »stare«, saj so brez večjih težav /razen kondi- cijel premagale mlade z rezul- tatom 8:5 ("5:1). Najuspešnejši sta bili Rotolinova in Fricova s tremi goli. pri mladih pa Ko- ren jakovg z dvema goloma. V moški tekmi smo videli skupno 66 golov. Rezultat je bil "55:31 za mladinsko ekipo. Mla- dine' so se morali pošteno po- truditi. da so zmagali in odne- sli celo kožo. Pri veteranih sta ugajala zlasti Turadič in lo- manič (Matic), najuspešnejši strelec pa je bil Valent s 7 goli. Pri mladincih je bil najboljši Kovač z 9 goli ter Križe in lur- korič s 6 goli. Pri veteranih je bila v vratih vratarka Toplako- va, ki se je trudila, da bi pre- prečila pora« veteranov. KAREL KORPAR — DRŽAVNI PRVAK v nedeljo je bilo v Vršcu končano Xi. prvenstvo Jugosla- vije v jadralstvu. Ptujski tek- movalec Karel Korpar je dose- gel izreden uspeh, saj je osvo- jil naslov državnega prvaka in prejel prehodni pokal državne- ga sekretarja za narodno obrambo, generala armije Iva- na Gošnjaka. Tekmovalci so tekmovali v sedmih disciplinah in so preleteli več kot 45.000 kilometrov. Drugi ptujski tek- movalec Milan Trop je osvojil sedmo mesto. Rezultati: 1. Korpar (Ptuj) 2.266 točk, 2. Stefanovič (Reograd) 6.209 took, 3. Kozomara (Beograd) 4.794. točk. 4. Kukovec (Ljubljana) 4.733 točk. 5. Maraš (A"ršac) 4.697 točk, 6. Rogojev (Skopje) 4.446 točk, 7. Trop (Ptuj) 4.379 točk itd. ČESTITKA Na fakulteti za strojništvo v Ljubljani je diplomiral za stroj- nega inženirja Roman Haber. Čestitajo prijatelji in znanci