LETO I, LJUBLJANA, 5. AVGUSTA 1923. ŠTEV. 34. ORJUN mm A NACIONALISTIČNI ORGAN. NAROČNINA« za Jugoslavijo: za tri mesečo 12‘— Din.; ra celo leto 48'— Din.) Ea inozemstvo je dodati požtnind. Oglasi po ceniku, — Posamezna štev. stane 1 Din. IZHAJA VSAKO NEDELJO! REDAKCIJA IN ADMINISTRACIJA. Arena Narod. doma. Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI! Orjuna — učiteljstvu! Naše belo mesto ima te dni čast pozdraviti v svoji sredi kot goste zastopnike onega stanu, ki rmi gre po vsej pravici naslov kulturnega pijonirja. Leto za letom gredo naše najmlajše generacije skozi roke učiteljstva, ki jim prižiga prvo luč, daje osnovne pojme za bodočo pot k omiki in izpopolnuje največkrat pomanjkljivo domačo vzgojo. Ne slave ne časti ne žanje učiteljstvo za vestno in težko svoje delo, vsakdo smatra delo učitelja kot dolžnost in le prečesto se pozablja. da je vršenje tega vzvišenega poklica pravi apostolat omike, ki so ž njim spojene vse grenkosti in sladkosti vsakega apostolata. Herojski čini učitelja v kaki pozabljeni gorski vasi. kjer po večkrat en sam človek med celo čredo nazadnjakov kot poluvreden mož drži pozicijo proti miljeju, ki ga grozi potegniti v globine in temo, se ne opevajo, za drame, ki se dogajajo na taki eksponirani poziciji, svet navadno ne izve. Učitelj - mučenik in pijonir ostane pozabljen, njegovo delo pa rodi stoteren sad, njegovo seme klije in gre v klasje. Našemu požrtvovalnemu učiteljstvu in njegovemu nesebičnemu, samozatajevanja polnemu delu gre hvala, da je med našim narodom nepismenost skoro izginila in trdno se nadejamo, da bomo v doglednem času mogli ugotoviti, da se je analfabetstvo med našim ljudstvom skrčilo na najmanjši možni minimum. Dragi gostje, ki zborujejo te dni v naši stolici, pa so nam dvojno mili: kot učitelji in kot nositelji napredne ideje in ideje jugoslovanskega jedinstva. Generacije, ki so izšle iz suženjstva v svobodo, ne čutijo in ne cenijo svobode; kakor je ta trditev paradoksna, vendar imamo v našem javnem življenju dan na dan dokaze zanjo. Oproščeni robovi so se že prve dni opili neomejene svobode, ker pa brez dela ni svobode, so začudeni izpregledali in si žele nazaj gospodarja z bičem, kakršnega so bili vajeni iz roda v rod skozi stoletja. Dokler bo v našem življenju vladala generacija, ki je krivila hrbte pred gospodarji in jim lizala pete. ne bomo občutili sodobniki blagoslova osvobojenja. Vaša težka naloga je, vzgojiti domovini novo pokolenje, ki suženjstva ne bo pomnilo, ki ne bo vzdihovalo po polnih loncih in žvižgajočih bičih egiptovskega robstva, ampak bo šlo s krepkim korakom na delo, da učvrsti državo in da okrepi nje temelj: narodno edinstvo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da večina učiteljstva vrši to nalogo, vemo, da dosega pri tem delu velike uspehe in smo uverjeni, da se bo učiteljstvu posrečilo zanesti idejo naprednosti in narodnega edinstva v najbolj zapuščene kraje naše domovine. Mlada srca, dovzetna za vse dobro in lepo, plemenite in nepokvarjene otroške duše z veseljem sprejemajo evangelij, ki so ga posvetili naši najboljši po ječah in na bojnih poljanah med mukami in ranami. Ponosni smo na naše učiteljstvo, ker vidimo, da je to edini stan, ki s pozitivnim delom krepi državno in narodno misel in ki stoji neomajno na braniku proti defetizmu in reakciji. Naša organizacija šteje med učiteljstvom lepo število odličnih in delavnih čianov, ki jim ne zadostuje samo delo v šoli. ampak ki porabljajo svoj čas in svoje sile v odborih in odsekih naših društev. Velik del procvita in uspeha imamo zahvaliti svojim članom — učiteljem. Roko v roki z naprednim učiteljstvom deluje Orjuna za probujo nezavednega naroda in za boljšo bodočnost poznejših pokolenj. Jugoslovansko napredno učiteljstvo naj bo uverjeno. da znamo ceniti njegov trud, ki utira in gladi pot našim praporom, nositeljem odkritega integralnega jugoslovanskega edinstva! Prisrčno pozdravljeni, mili gostje, pijonir ji omike in napredka! Zukullsna mslstarila. Nedavno smo prinesli dokument nemške stranke v naši državi, s katerim smo hoteli širši javnosti pokazati, s kako nesramnimi pogoji je stopilo vodstvo te stranke pred narodno radikalno stranko, da bi jej jnodalo glasove svojih pristašev. Dasi ml nismo narodno radikalni stranki nič hudega očitali, ker je bila tendenca naše objave naperjena Proti Nemcem, vendar nas je glasilo NRS ogorčeno napadlo in izja- vilo, da objavljen dokument ne odgovarja originalu oziroma, da vodstvo NRS ni nikdar prejelo takih ponudb. Mi smo tedaj obstojali in še danes obstojamo na istovetnosti objavljenega dokumenta. V okrepitev te naše trditve pa objavljamo danes drug zanimiv dokument, ki naj naši javnosti pokaže, kako rafinirano je bil pripravljen ves načrt in s kako hinavsko spretnostjo so naši Nemci pripravili polje v Beo- gradu da bi prišli do zaželjenega uspeha. Povdarjamo še enkrat, da pri tem nikakor ne krivimo drugega kakor naše »lojalne« Nemce, javnost pa naj sprevidi v kaki nevarnosti so bile in §o še danes naše na-cijonalne pridobitve tembolj, ker se dajo Nemci za roboto, ki jo izvršujejo današnji vladi zelo dobro plačati in to večinoma na račun slovenskega dela naroda. Odgovorni faktorji pa naj vedo, da smo budno na straži in bomo vsako tudi najmanjšo koncesijo na račun naših na-cijonalnih pridobitev z vsemi silami onemogočili. Danes nismo več to, kar smo bili pred jednim letom. Računajte z nami! Gospodinu Ministru Predsedniku Nikoli Pašiču, Predsedniku Kr. vlade i šefu radikalne stranke u Beogradu. Gospodine predsedniče! Čast mi je predložiti Vašoj Eks-celenciji u ime vodstva stranke Ne-rnaca Kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca memorandum naših suna-rodnjaka Nemaca u Sloveniji, u kozjemu izjavljuju pripravnost, da kod predstoječih izbora neposredno pod-pomogrnu radikalnu stranku uz uv-jet, da se odstrane nekoja njihova gravamina, odnosno ispune traže-nja i želje koje imaju povod svoj u nepravednim i nezakonitim aktima dosadanje .oblasne uprave, i uz pri-uzdržaj, da glavno vodstvo stranke Nemaca odobri ovaj korak. Poznavajoči naročilo teškj položaj naših sunarcdnjaka Nemaca u Sloveniji, vodstvo naše stranke u želji da dade ponovno izraza potpu-noj lojalnosti Nemaca prema državi. koja je lojalnost nepomučena i tamo, gde naš živelj graniči sa ne-mačkoin jednom državom, pripravno je dati pristanak svoj na inicijira-ni kompromis ako je radikalna stranka, odnosno današnja kr. vlada proizašla iz te stranke voljna, da bezodvlačno odstrani najglavnije prepreke pouzdanih prijateljskih odnosa izmed ju radikalne stranke t stranke Nemaca, te aktivne sarad-nje našega naroda i naše stranke na strani vladinih stranaka u skupštini i u javnom životu oko politlčkog i ekonomsko« sredjenia naše države, saradnje. u kojoj bi mi Nemci kao trezven, umeren i lojalan ele-menat imali pred očima podjedna-ko i državne interese i životne po^-trebe našega naroda očrtane u zom-boljskom programu naše stranke od 16. decembra 1922. Ceo naš narodni pokret imade značaj ozbiljnog, sistematsko« peda-goškog rada u cilju ne samo narod- nog prosveštenja nego i postepenog odgoja našeg življa u duhu ove države. Taj je rad nailazio na teške prepreke. Naš je narod živeo u sta-roj državi kroz mnoge decenije u stanju duševne hipnoze madjarske. I ta se ie hipnoza kušala podržavati i posle prevrata u novoj državi u tolikoj meri. da se nije prežalo od nikakovih kleveta protiv nacijonal-ne nemačke inteligencije iz Srema i južnog Banata koja je, videči trajne posledice minulih svetskih dogadja-ja i poznavajuči jezik i narod srpski, kulturu i slobodu i duh njegov, u osječaju dužnosti prema zavedenem svom narodu i prema državi pregla, da preobrati duševnu orijentaciju svog naroda i da mu utre put na duševnem približenju i osječajnoj so-lidarizaciji sa novom državom. I kraj sve energije staro« stanja i odpora njegovih predstavnika, koji je bio uzeo toliko maha. da su svešte-na lica govorila narodu, kako su nemački intelektualci, koji su se la-tili spomenute pedagoške zadače i propovedali narodu u prosvetnom nemačkom savezu (Kultur-bund) i u Stranci Nemaca vernost prema ovoj državi prodali sebe i narod svoj Srbiji i Srbstvu, i usprkos lo-šoj upravi u Vojvodini uspeli smo trogodišnjim radom, da datias nemački živelj u preogromnoj večini sledi patriotski pravac javnog našeg rada i da odbacuje svaku antldr-žavnu zasedu. To je našlo manife-stan izražaj u rezoluciji glavnog našeg stranačnog zbora u Žombo-lju dne 16. decembra 1922. kojom se traži od svakoe Nemca u našoj Kraljevini, da zauzme skroz lojalno stanovište prema državi i koja iz-javljuje da se smatra isključenim iz stranke svatko, tko se ogreši o taj kardinalni princip stranke. Vidna jedna etapa našeg pedagoškog poli-tičkog rada u smislu ove države. Bili smo slobodni, da u prednjim redcima očrtamo polazne tačke, poteškoče. ciljeve i uspehe našega rada, ne da tražimo ikakovo priznanje, več da prikažemo, kako ceo naš rad imade u punom smislu reči značaj državni i kako nam je duž-nost, a mislimo, da je ‘i državni interes. da u daljnjem provadjanju tog rada uzmemo one taktičke obzi-re, koji nužno proizlaze iz delikatne pedagoške prirode njegove. Državn.ička pronicavost i bogato iskustvo Vaše Ekscelencije daje nam nadu, da če kr. vlada hteti stvoriti preduvete za uspešan- na-stavak patrijotskog i odgpjnog našeg rada 1 za aktivnu saradnju našeg naroda i našeg rada i za aktivnu saradnju našeg naroda i naše stranke u cilju konsolidacije 1 una-predjenja države sa vladinim strankama. Delomicni izborni kompromis za Sloveniju i posredno podpomaga-nje radikalne stranke u krajevima, gde naša stranka ne misli, da istak-ne svoje liste, kao u Bosni u Pože-skoj i Virovitičkoj županiji imali bi da stvore naročitu prijateljsku vezu so radikalnom strankom a kandida-cija i izbor ministra izvanjskih dela u glavnom nemačkim glasovima u pograničnom okrugu na austrijskoj granici treba da manifestiraju našu solidarnost sa ovom našom državom i veru našu u buduče skladne I posvetna prijateljske odnošaje iz-medju srpskog. hrvatskog, slove-načkog in nemačkog naroda. — Pomenuti uveti imali bi da učvr-ste poverenje našeg naroda u to, da se ova kr. vlada oviih sredstvima zalaže za zakonito i pravno stanje u želji i da svim gradjanima obezbed-juje posve nesmetano vršenje zakonskih prava. U tom cilju bile bi najprejšnje ove mere 1. Konačno i hitro odstranjenje svili zapreka, koje stoje na putu vršenju političkih prava gradjanima neslavenima, naročito onima nemačke narodnosti i to; a) Definitivnim rešenjem pitanja biračkih spiskova time, da kr. vlada bezodvlačno izda bezuvetan i strogi brzojavni nalog svim podruž-nim vlastima, naročito u Vojvodini, da se zvanična revizija biračkih spiskova žurno provede i da se svi gradjani odnosno birači bez razlike narodnosti uvedu u spiskove, a narod da se oglasom i bubnjem od-mah pozove, da pri tom sudeluje. Da kr. vlada donese i službeno oglasi konačni zaključak, da se imadu provesti na temelju zvanič-no revidiranih biračkih spiskova po stanju od 31. januara 1923. b) Garantijama i sigurnosnim merama, da bi se potpuno obezbe-dila sloboda izbora i nesmetano vršenje izborne propagande, a eventualne smetnje i ugroženja, da se najstrožje prepreče, ma sa koje strane polazile. 2. Odstranjenje odnosno saniranje najkrupnijih gravamina ekonomske prirode, naročito: obustava ovršnog uterivanja predujmova na ratne poreže i rešenje utoka protiv odmerenja tih poreza na temelju činjenica i razloga navedenima u tim utocima. Donošenje i oglašenje odluke kr. vlade da organi agrarne reforme imadu u svakom slučpju stite i uz-postave zakonom odredjeni maksimum zemljiškog poseda, da imaju upoštivati ugovorima stečena prava žemljišne svojine i dUi če kr. vlada u najskorije vreme urediti pitanje isplate zakupnina i odštetnih potra-živanja agrarnom reformom pogod-jenih vlastnika zemlje. IMERAKL1 boje, barve, lak, kit, ©mali, lopili Maribor, Ljublfana, Novisad, | L podružnica. centrala. podrnžnica. || Ako hočete inserirati posilite oglas Orjuni! Če pa že inserirate v drugih listih, ne prezrite Or j uno. Sami se boste prepričali da imajo oglasi, priefočeni v Orjuni najboljši in trajen uspeh. Uprava ORJUNE. b8I * mm _______________________________________________________ |11hSI -ic najmodeineje urejena in izvršuje vsa tiskarniSka eaHsssa dela od najpriprostejSega do najmodernejšega. Tiska šol3ko, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiBku. — Brošuro in knjige v malih in tudi n«j večjih nakladah. — Časopise, revije sa in mladinske liste. ii|i| Mm oprema lliiisrlranlH kataloga«, cenikov io reKlamnib listov. |||i Lastna tvornica šolskih zvezkov. | SolsU kvesiki zn osnovne tole in srednje Sole. Risanke, dnev- s niki in beležnice. | rilRISIBB B 0B£iaBiKDBBB»iiaiHCBBeiieie&aB ase ssaaaae® EaBaaEaaaaaa i9 »SLOGRAD Slovenska gradbena in industrijska d. d. TeiaFon Inter. 180. Talefon Inter. 180. Tehnična pisarna Ljubljana, Sp. Šiška, Frankopan&ka ulica 151. konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vlož-kami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, B8ilo“-mostovih In podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov, Parna žaga. as 3. Rešenje pitanja otpusta birača pozvanih na vojne vežbe pred izbore u smislu čl. 3 zakona o izboru narodnih poslanika za Narodnu Skupštinu i pristupanje uačelnom rešenju pitanja vojnog roka za ona lica, koja su več služila u bivšoj anstro - ugarskoj vojsci, osobito obzirom na ekonomske i poljoprivred-ne razloge, koji govore za znatno sniženje tog roka- Siobodm smo, da svratimo pažnju Vaše Ekscelencije u toni pitanju na činjenicu, da je ob-radjivanje zemlje prošle jeseni mnogo trpelo od nepogodnog vremena i silnih kisa. te da ee u prolječe biti potrebna svekolika racina snaga na selima i da zemljoradnička produkcija ne pretrpi teške štete. 4. Na polju kulturnih naših ustanova biti čemo siObodni, da podne-seroo kr. vladi us voje vreme zaseb-nu predstavku u kojoj želimo za sada, da iznesemo samo najgorije ne-podobštine na polju školske obuke u uemačkim mestima. Ka tački 1. naših predloga, neka nam je dopu steno primetiti, da se naredjenja gosp. ministra unutraš-njih dela glede zvanične revizije birrokih spiskova u Vojvodini ne vrše. te da ne samo opštinski beležnici i sreski načelnici, več i više vlasti, na primer jedan podžupan izjavljuju, da im nije stiglo takovo naredjenje, a opštinski beležnici iz-igravaju reviziju spiskova time, da izjavljaju gradjanima nemačke narodnosti. koji traže, da putem revizije budu uvedeni u biračke spisko-ve, da su birački spiskovi otposlani sudu a odande još nevračeni te, da im zato nije moguče niti preduzeti, j er i sami neznaju ko je u biračke spiskove uveden a ko nije. To nemarno sabotiranje vladinih naredaba ne samo da oduzima gradjanima najelementarnija njihova politička prava i radja nezadovoljstvo i ogorčenje, več krši ugled kr. vlade pred narodom. — Toga radi molimo, da kr. vlada biagoizvoli preduzeti hitne mere. da se zaštite zakoni i zakonska prava od samovolje i neposlušnosti činov-nika prema kr. vladi. — U nadi, da če Vaša Ekscelencija blagonaklono primiti i uvažiti naše predloge, molim, da primite izraz naše podanosti i dobokog našeg po-štovanja. — U ime vodstva stranke Nemaca Kraljevine Srba, Hrvata i Siovena-ca. Potpredšsdnik poslovodja: Dr. Kraft, s. r. U Novom Sadu, dne 25. jan. 1923. Triglav. Zakleti naš sovražnik na zapa* du neprestano in smotreno dela z vsemi silami, kako bi nas oškodo* val. Ob celi naši meji se to delo« vanje občuti kakor neznosen pri* tisk, ki sliči pritisku roke na grlo. Reka, Kastav, Leskova dolina, Ma* šun, Javornik, Hoteršica, Planina, Kalce, Žiri, Sorica, Bogatin, Tri* glav. vse to so imena, ki jih s skrbjo čujemo imenovati, ker smo si vedno svesti, da steza naše zemlje lačni sosed poželjivo svoje kremp* lje čez našo mejo, ki je zarezana v živo naše narodno meso. Z svoji* mi nesramnimi zahtevami so nas ti kobariški junaki oropali najza« vednejše naše zemlje, toda še jim ni dovolj, vedno znova spletkarijo, da bi nam iskoriščajoč naše notra* nje prepire iztrgali iz živega telesa kos za kosom. Kar niso dosegli vsled svoje svetovno znane straho* petnosti, hočejo sedaj z diplomat* skim zavijanjem doseči. V okrepi* tev teh svojih dipl. akcij pa vpri* zarjajo po svojih civilnih in voja* ških eksponentih incidente, da jih potem smotreno izrabijo. Kjer se jim ne postavimo v bran, tam brez vsega dosežejo svoj cilj. V zad* njem času je njihov pohlep veljal Triglavu, na kojega so gledali in bodo gledali vekovi z občudova* njem in ponosom. Da bi nas zamamili so vprizo* rili dne 15. julija po svojem planin* skem društvu »Sucay« izlet na vrh Triglava, ki se ga je imel udeležiti tudi večji vojaški oddelek. Orjuna je za to nakano zvedela in zasedla Triglav tako, da se italijanski vo* jaki niso upali gori. Sami italijan* ski turisti so izjavili, da imajo al* pini strah pred Jugoslovani in, da se ne upajo na vrh. Ostali so pri svoji baraki, Orjuna pa je priredila ta dan veličastno manifestacijo z razvitjem državne zastave na Alja* ževem stolpu. Osramočeni Italijani pa so se hoteli pred svojo javnostjo oprati in so prilezli naslednji četrtek tiho in brez objave z godbo na Triglav. Prekoračili so našo mejo, nadlego* vali turiste in se sploh vedli tako, kakor da so na svojih tleh. To niso bili mogoče civilisti, ampak oboro* žena italijanska vojska alpinov 9. bataljona. Grozili so navzočim tu* ristom, da bodo napravili kazensko ekspedicijo v Aleksandrovo kočo, če pride še enkrat Orjuna na Tri* glav. Prošlo nedeljo, t. j. 29. julija so zopet ponovili svoj izlet, ker so se pa bali napada z naše strani, so po* slali kot izvidnico slovenske alpi* ne, da se tako obvarujejo. Izja* vili so navzočim turistom, da je vrh njihov, ker jim pripada po Ra* palski pogodbi. Očividno je, da ho* če j o Italijani s temi izleti prejudici* rati posest Triglava. Orjuna je to nakano sprevidela in se postavila odločno v bran ita* ljanski pohlepnosti. Nikakor ne dopuščamo, da bi oborožena ita* lijanska vojska strašila po naših hribih in bomo z vso odločnostjo odbili vsak poskus, da nam ista skruni naše gorske svetinje. Skic* niii smo, da ponovimo našo mani* festacijo dne 12. avgusta na vijhu Triglava in s tem enkrat za vselej, če bode treba tudi z orožjem pri’ bijemo, da si ne damo več jemati naše zemlje. Dovolj je ponižanja preveč je že žrtev! — Lito^rafična barva. THE REX CO., Ljubljana Paberki. BALKANIZEM. Nekje tik na naši sedanji meji' proti Italiji so priredili orli svoj zlet. Glede orlovstva imamo vsi svoje mnenje in vemo dobro, da je to pro-tinacionalna organizacija. Zat<3 is Orjuna na meji dala duška svojemu prepričanju s tem da je izžvižgala orlovsko godbo, ko se je zvečer or-lovstvo vrnilo na kolodvor. Tako sta si stali na obmejni postaji nasproti dve sili in ker je postajala ce- la stvar nekoliko o,pasna, je službujoči uradnik nastopil proti obema skupinama: orlom je prepovedal igrati — orjunašem na žvižgati. Vsi so se pokorili povelju, le orlovski klarinetist je piskal naprej in ni odnehal, niti ko ga ie orožnik drugič opomnil. Ker ni nič pomagalo, mu je orožnik s silo izdrl klarinet iz ust. V tem na mu ie izdrl tudi en zob, ker je orel držal klarinet z zobmi. S tem bi se začela zgodba o orlovskem zobu, — ki ima na sebi dosti smešnega — a stvar je resna in »Slovenec« je nazval tako izdiranje zob — balkanizem. Mi na bi rekli, da ie balkanizem v nečem drugem: namreč v nediscipliniranosti ali ne-pobožnosti. Če bi bil bivši avstrijski orožnik nastopil proti orlu. bi ne bil niti zapiskal — proti jugoslov. uradniku na ima orel svojo »korajžo«. In to je tisti balkanizem, da misli vsak, da sme delati, kar hoče in da zanj ne veljajo nobene postave. V takem slučaju bi bil tak orel v bivši Avstriji zgubil še kaj več nego »en zob« — »Slovenec« bi o tem niti ne pisal in to bi ne bil »balkanizem«. Vsa naša sedanja mizerija izhaja iz »balkanizma«, ki ga goje taki »nebalkanci«. Svoboda. Kaj je svoboda? Vprašajmo raj-še ,kaj je robstvo. To vemo mnogo boljše. Nekje želi neki kraj meščansko šolo. Vsi pogoji so dani. Kraj ima lepo razvito industrijo, je blizu mesta, že skoraj predmestje, ima dovolj učencev, učnih sil in šolske prostore. Vsi prebivalci si žele take šole. Toda proti šoli sta dekan in en duhovnik - profesor na škofovem zavodu, ki sta po nesreči člana krajnega šol. sveta. Zakai sta proti taki šoli vesta menda onadva sama. člani krai, šol. sveta so poslali njima v nekem našem dnevniku dolgo odprto pismo, v katerem ju milo prosijo, naj glasujeta za šolo. Ko smo čitali to pismo, se nam je zdelo da kleči ves kraj. šol. svet pred njima na kolenih in ju prosi s povzdignjenimi rokami. V petem letu naše svobode! To je suženjstvo. Kajti šola je no ustava svobodna in ne more biti odvisna od ljudij. ki no navadi nimajo otrok. Zato smo mislili, da bi bilo na mestu milih prošenj mnogo boljše par orjunaških besed — ali pa še kai več. Jaz, ti, sni vsi. Vedno se sklicujemo na vlado-Vlada naj stori vse. Nobena vlada ne more vsega storiti. Mnogi se sklicujejo na Orjuno. Orjuna naj štorij vse-Niti Orjuna ne mora vsega storiti. Mi vsi smo poklicani, da delamo. Vsak v svojem krogu. Le tako bo mogoče izboljšati naše sedanje razmere. Videli smo ljudi, ki so prišli do vrta, kjer se ie vršila prireditev O nun e in so — mimo šli. Pa so bili z dušo in srcem za Orjuno — in so mislili: nai drugi opravijo. In mnogo jih je, ki slišijo v svoji bližini pro-tidržavno hujskanje — in molče i-n kličejo Orjuno na pomoč. In se zgodi to in ono proti državi in proti naciji — in pravimo: bo že Orjuna napravila red. Ko je šla orjuna branit triglavski vrh, smo bili vsi veseli — ne vemo pa. koliko ljudi .ie zato pristopilo k oriuni. Zato pravimo: orjuna je le društvo — mi vsi moramo BEN A13EBA: Dvajset let pozneje. (Pravljica.) (Dalje.) »Kai naj počnem? Kai se ie zgodilo? Sem ii res zblaznel ali ie zblaznel ves ostali svet?« Potrt, sključen globoko k zemlji, sem se napotil proti kavarni »Central«, v nadi, da vsai tam najdem kakega znanca, ki mi pove. kaj se ie zgodilo. Korakal sem mukoma po nekdanji Vetrinjski, sedaj »Hohnjecevi ulici«, ko me nenadoma nekdo pokliče po imenu. Vzradoščeu se ozrem in opazim na bližnjem pragu starega raz-' cananega in zamazanega berača, k! Izteguje nroti meni svoje koščene, dolge roke. »Pridi sem dragi brat!« ie vz-klikuil berač trepetajoč od radosti. »Kod si hodi.a duša draga tako neskončno dolgo? Dvajset let ie že, kar so se nekega dne tik pred revolucijo razširile vesti, da so te ubili, jaz pa tega nisem veriel, jaz edini. Vedel sem. da si le pobegnil, da se rešiš strašne usode, ki nam ie grozila. Kod si hodil, kje si bil? Daj mi no roko! Sedi sem k meni, da se pogovoriva.«. Stopil sem bližje ter obstal. »Kaj me res ne poznaš več? O da. spremenil sem se. silno spremenil; ječa, tlaka, preganjanje in mučenje, vse to ie strašno izdelalo moj obraz in končno, saj tudi več nisem mlad. kakor nisi ti. Toda ti me menda res ne poznaš več, ne poznaš nekdanjega« — tu se ie ozd previdno krog sebe in na to. ko ie videl, da sva sama, tiho nadaljeval — »Qiv junaškega brata dr. Cazafure?« »Ti si dr. Cazaftira?« sem vzkliknil presenečen in vzradoščen obenem. »O, saj si res, res! Toda kakšen si? Kai se je zgodilo nocojšnjo noč?? Objel sem ga in sedel poleg njega na stopnice. »Povej mi, kaj se ie zgodilo? Rotim te!« »Nič se ni zgodilo nocoj,« je odvrnil mirno Cazafura, »nič, prav nič, samo uši. te neznosne uši mi zopet niso dale miru.« Pri teh besedah ie segel z desnico pod pazduho ter se krepko popraskal, »če bi vsai tega ne bilo!« »Čemu se šališ?« sem vzkliknil užaljeno, »povej ml raje, kai se .ie zgodilo, na kak način se ie vse tako spremenilo od včerai do danes. Glej včerai popoldan, potem ko sva se razstala v kavarni, sem krenil malo v okolico na izprehod, tam sem prišel na nek Žebotov shod, kjer so me napadli in pobili na tla, tako da sem se onesvestil.« Pričel sem mu opisovati podrobno vse, kaj sem sanjal, kako sem se prebudil, kako sem prišel v mesto domov itd. Prijatelj me ie tiho poslušal ter ^se zagonetno smehljal, ko sem končal pa ie globoko vzdihnil. »Glej,« je rekel, »to ni biio včeraj, to ie bilo leta 1923., pred klerikalno revolucijo, sedaj pa pišemo leto 1943. po rojstvu Gospodovem. Tvoja nezavest ni trajala eno noč, ampak dvajset dolgih let: tista rajska ptica ni pela od včerai do danes. ampak od leta 1923. do leta 1943. Poglej se v zrcalo in videl boš, da tl krasi obraz siva brada in da so ti tudi lica nagubana.« Hlastno sem Izvlekel Iz žepa ogledalo in se res pogledal. Moj Bog! Sivi lasje, siva brada, vodene oči, nagubana koža. »Ali sem res to jaz?« »Si!« ie odvrnil prijatelj, »In blagor tebi. Bodi srečen, da si prespal celih dva'iset let, najstrašnejših let, (Dalje prihodnjič.) biti Orjuna, vedno in povsod. Ne zanašajmo se na druge, le v skupnem delu je rešitev. Zavedajmo se. da je dolžnost vsakega od nas ista, kakor dolžnost orjune: da stojimo vedno in povsod v službi domovine. Ne samo z besedami, tudi z dejanji. Le dejanje vodi do uspehov. Naše morje. V Ljubljani je bilo predavanje »Jadranske Straže« o našem morju. Večer je bil vroč, »Zvezda« .ie bila polna — a v dvorani je bilo 40 poslušalcev. Pa vemo, da je v Ljubljani več ljudi, ki ljubijo naše morje. Predavatelj je govoril prav lepo in je opozarjal na dogodke sedanjega časa, ki jih le premalo razumemo. In vem, da so mnogi mislili: kaj je treba, da grem k predavanju — meni je vse to znano — jaz sem za naše morje in to ie dovolj! — Ni dovolj. So trenutki, ko je treba žrtvovati nekaj od svojega ljubega ' jaz. Ako je v Ljubljani tako predavanje, H se moralo to predavanie^ spremeniti v manifestacijo za naše svete pravice in v ogromen protest proti vsemu, kar se godi ob naši bližnji Adriji. Posebno zdaj, ko preti izguba Reke, ko se na skriv- nem pripravlja to. da bodo Mažarl zopet imeli »svojo« Reko, ko mi sami veliko premalo mislimo na to, da bi svoje morje gospodarsko izkoristili. Predavatelj je odpiral obzorje z našega morja in tudi on je bil prepričan da rešitev morja ni stvar vlade in tudi ne stvar »Jadranske straže« — ampak celega, nas vseh j,n vsakega poedinca. Danci. Nizozemci, Belgijci itd. so postali silni in bogati, ko se ie vsak človek zavedal. kaj je zanj in za državo morje. Zato pravimo: Tudi tu izpolni vsak svojo dolžnost — potem bodo naši uspehi drugačni, nego doslej. Dovolj l Po vseh količkaj poštenih listih se je zadnje čase Stalo, da je dovoli smešne komedije ki se vrši na Hr-vatskem. Končno je rekla tudi vlada, da je dovolj. Treba ie bilo sicer skrajne predrznosti Radičeve, da je javno žalil kraljico — in šele potem se .ie zganila tudi vlada — pa si je še premislila. Drugi so pisali o »oportunosti«. Oportuno ali neopor-tuno — kdo naj razpravlja o tem, kadar gre za obstoi države. Nikjer na svetu se ni moglo nekaznovano rovariti proti lastni državi tako. kakor pri nas zadnji dve leti. In zopet smo čakali na vlado. In s tem ie bna vsa nesreča, kajti tudi tu je veljalo : jaz, ti, mi vsi. Ker tega ni bilo. je ras tla nasprotna armada. Vlada ni našla »povoda«. Zdai so se izpovedali vsi: naši, hrvaški in drugi veleizdajalci. Povedali so vse. Človek bi mislil: sedaj pride kazen. Ni prišla ne od vlade ne od naroda. Z drznim čelom hodiijo sredi nas veleizdajalci. Posmehujejo se. kajti vedo, da jih je mnogo. Znale dobe. In vendar mi vsi čutimo, da mora biti konec vsem tem lopovščinam. Nairod je pozabil na svojo prisego 1. 1918. Lopova pljujejo na nio. In tudi tu je le en izhod: ne vlada, mi vsi smo dolžni. da gremo v boi nroti izdajalcem domovine. Poštenost. Ali ste kdaj premišljali o tem. da je v sedanjem času poštenost zelo redka stvar. Bodoči zgodovinar bo imel dovoli gradiVa, da bo opisal sedanjo tako propalo dobo. Najti poštenega človeka ie danes težko, a prav zato je naša naloga — vzgajati takega človeka. Ne mislimo samo v politiki, kjer se menjavajo prepričanja no osebnih koristih: pred vojno je bilo to sramotno, ker smo bili se pošteni in srno se borili iz prepričana za višje cilje. Danes _ ljudje javno iziavlajo. da so prestopili, ker jim tako kaže. Vse to .ie gnusno. Ni mož. ni značajev. Vse to vpliva seveda tudi na maso. Umori, tatvine, goljufije etc., etc. so na dnevnem redu. Prej bi si bil človek očital, ako bi te bi prevari! za en groš. Bil je pošten. Danes te pri računih mimogrede ogoljufa za kolikor more in misli, da ie tako prav. Prej ie bila malenkost tatvina, zdaj se krade brez vesti povsod. To je izprijenost naše dobe. Poštenosti ni, in čas, ki ga živimo, je glede tega skoraj brez primere v zgodovini človeštva. Mogoče ie dvoje, da pride regeneracija da bo le pošten človek spoštovan, ali pa bodo tatovi in roparji obvladali svet. Tak narod ne bo zmožen boja za višje cilje. Zato je tudi tu naša dolžnost, da nastopamo proti nepoštenosti vedno in povsod, da je ne trpimo niti v oni meri, ki se zdi v današnjih časih »brezpomembna«. N. pr. natakar se zmoti za par. kron v tvojo škodo. Ti veš in moi-čiš. Pa ni prav: ne gre za par kron. gre za poštenje. Nekdo ti računa preveč: molčiš in plačaš: ni prav: gre za poštenje. Le pošten narod ima bodočnost. Spomenik. V Ljubljani so prekrščevali ulice. O novih imenih bi se dalo mnogo pisati. Posebno z nacionalnega stališča. Magistralni gospodje so hiteli, da so spravili svoje bogove na ulične napise. Za Mahniča so dobili komunisti Marksov trg. Pa dobro. Marks je napisal svoi »Kapitel« zato, da njegovi učenci iz njega kujejo svoi »kapital«. Svet se bo čudil, da imamo Slovenci toliko slavnih mož. Ob enem se je rešilo vprašanie spomenikov. Dr. Krek bo imel v Ljubljani dva spomenika. Kralj - Osvoboditelj — nobenega. Druga mesta mu jih postavljajo — Ljubljana mu i ni privoščila niti navadnega kamna, 1 ki bi bil zadostoval, če bi bil postav-, ljen iz iskrene jugoslovanske misli, le te misli v Ljubljani ni. zato tudi ni spomenika kralju Osvoboditelju. as mm&m ------------ " “I mmM Hi TRADEMARK C, !'J.':~Z1~_._ .... . -> Hftpisi* CENJENO UREDNIŠTVO »ORJUNE«. Dovolite mi v mojo obrambo na napad v »Straži« z dne 11. julija objaviti nekoliko vrstic. — Sem kmet z ljudsko šolo. Z 18. letom, t- j. L 1893. sem začel sodelovati pri do-, mači čitalnici. Ob svojem odhodu k vojakom, sem si nabavil kovček knjig da sem lahko veliko čital. Z ženitvijo mi je ostalo malo posestvo. katero sva z ženo obdelovala, vmes sem opravljal tudi druge posle. Ustanovili smo konsumno zadrugo, katere poslovodja sem bil, ob nedeljah sem kot podžupan nekaj časa tudi opravljal službo občinskega redarja, čital sem mnoge časopise, knjige in vsemogoče brošure. Zanimali so me tudi posebno s o c i j ali s tični spisi in proučeval sem delavske organizacije. Kot kmetski sin sem si jih vzel za zgled in stremel za organizacijo kmetskega stanu po vzgledu delavstva. L. 1906. se je ustanovila Goriška ekspertna zadruga. Imeli srno silno borbo s trgovskimi eksporterji. Se le tretje leto smo se utrdili. Proti nam je bil liberalni in klerikalni tisk. Vse se je ustrašilo samostojnega kmetskega gibanja. V onem času, ko se je po-čelo samostojno kmetsko gibanje v Češki, Hsrvatski in Bolgariji, sem uvidel, da bi se moralo tudi pri nas početi.’ K temu me je gnala tudi po-; treba, ker niti liberalci, ne klerikalci, niso nas loteli podpirati, tudi ne v izvoznem zadružništvu. S pomočjo Antona Štreklja samo ustanovili 1. 1907. Kmečko stranko- Delavcev je bilo premalo, vsled tega smo morali v tretjem letu z listom prenehati. Vstrajal sem z zadrugo in jo vodil celo desetletje z najbcij-šim uspehom. — L. 1911. smo zgradili v mali družbi opekarno, cm smo dali zemljo, drugi denar. V tem je bilo tudi v glavnem moje unetje. Opekarna je stala ravno pod prvim gričem v drugi soški bitki v bojni črti tako, da niso bile le zgradbe razdejane, tudi zemlja je })!'a globoko razkopana in pomešana, da ni bila več za obnovo opekarne. Italijani niso dali odškodnine, če se ni na novo gradilo, tako se jaz nisem mogel vrniti. Prodal sem razne dele zemlje, da sem tu deloma plačal dolgove. Za obnovo zadruge doli sem dalje skrbel, da tudi danes v redu posluje. Nacijonalist sem bil vedno. L. 1911. sem sprejel potujoče Srbe zadrugarje v imenu občine m zadruge, ter jim priredil banket, pa katerem so se menjale navdušene napitnice. L. 1912. v Balkanski vojski sem bil med zbiratelji darov za Rdeči križ. Za poslane darove je naša čitalnica dobila lastnoročno zahvalo Črnogorskega kralja Niki-te. Kot tak sem bil pri naših oblastih tudi zapisan, in sem moral protizakonito (kot vodja velike izvozne zadruge in že star) s prvimi četami v Galicijo. Tudi na bojnih poljanan v strelskih jarkih sem razlagal tovarišem, da se borimo na strani sovražnika proti krvnim bratom. Isto sem delal kot ranjenec v raznih bolnicah. Da je res lahko priča tudi naš junak Žebot, ko sem ga ob palici obiskal v Mariboru 1. 1915. ter javno v gostilni obdeloval zakaj goni v svojih listih brezobir-no naše ljudi v smrt proti Slovanstvu. Plašno se je ogledoval, da nas kdo ne aretira, ter rekel: »Jaz moram tako pisati drugače me poženejo na fronto«. Pred temi junaki naj se danes v Jugoslaviji tresem biti nacijonalist. Toliko v malo^ poznanje. Ivan Mrmolja. Iz Koroške. Porazen vtis strašnega poloma 10. oktobra 1920., ki je ležal nad nami kot dušeča mora, smo v zadnjem času paralizirali s s podrobnim manjšinskim delom. Neznosni pritisk lleimatclienstovcev, Orgeša in raznih »Bundov« je v zadniem času malce odnehal, odkar deluje onstran Karavank »Orjuna« in odkar je Ninčič s svojim govorom Pokazal, da je pričela jugoslovanska vlada voditi račun o Koroških Slovencih. Danes se nemčurji omejujejo na zafrkavanie in smešenje našega jugoslovenskega prepričanja. Navzlic neštetim intervencijam, ie danes slovensko šolstvo še vedno na mrtvi točki. Vse kaže, da bo preteklo še mnogo Drave, predno bo mogla poslati naša slavna deželna vlada v Celovcu centrali na Dunaj izčrpno poročilo o slovenskem manj-šinjskem šolstvu, ker ga do danes navzlic vsem določbam st. germain-skega miru niti na papirju ni. Doslej je imela slovenščina vsaj pribežališče v cekvi, kjer smo smeli v naši materinščini potožiti Bogu krivice in preganjanja. Sedaj jo že tudi iz cerkve mečejo in jo nadomeščalo z robato nemščino. Naši ljudje so čvrsti in navzlic vsem slabim izkušnjam še niso izgubili vere v Jugoslavijo in se jih sme prištevati med zavedne jugo-slovenske nacionaliste. Slovenstvo umira danes v Ziljski dolini in nad Velikovcem; nagrobno pesem pa mu poie vaš, od nas stokrat prokleti stankarski boj. Pustite za božjo voljo osebno in breznačel-no politiko in zavedite se že enkrat dolžnosti do zasužnjenih bratov, katerih osvoboienie mora biti življen-ski cilj vsakega zavednega Jugoslovana. Naši ljudje onkraj mej, ki vži-vajo toliko zlate svobode se morajo lotiti dela za zgraditev močne Jugoslavije, katere se bodo naši zatiralci bali. Pustiti morajo brezplodne in pogubne plemenske borbe, ki nam za granicami samo škodujejo, ter preiti na pozitivno, ustvarjajoče delo. Marenbevk. Mnogo se je po raz« nih časopisih pisalo o nedostatkih v narodnem oziru, ki se dogajajo zlasti v Dravski dolini. Razni na« črti so se razvijali, kako se naj za« tre švabčarija. Spodbujajoči članki iz peres raznih profesorjev, odvet* . nikov, duhovnikov, politikov in nepolitikov, intelektualcev in laji« kov so se vrstili po časopisih, češ, Slovenci v Dravski dolini, prebu« dite se, na plan, spodrinite Švabe, dajte konečno lepi, bogati Drav« ski dolini to kar ste ji dolžni in sicer slovanski živelj, slovanski značaj, saj je v prvi vrsti potrebno na meji, da je ves narod naš. Žrt* vujte se, delajte noč in dan in stre« mite, da bode Slovan kmalu go« spodar lepe Dravske doline. Orju« na — ugonobi marenberške vele« nemce, pokaži jim moč, učiteljstvo ne zini besedice nemški, naj nem« čurski Volk govori slovensko, saj zna. Okrajno glavarstvo, župan« stva ne dajajte dovoljenja za pri* potovanje tujerodcev k nam, za* prite gostilne, ker so švabske, daj* te Slovencem tozadevne koncesije. Kako se to vse lepo čita v kras* no zloženih stavkih vsakdo mora takemu dopisniku pritrditi. Menda je le malo število onih, ki so tukaj bivali in se temeljito bavili z vpra* šanjem slovanstva v Dravski do* lini. Najmanj 96% vseh posestev v Dravski dolini, zlasti na levem bregu Drave je last nemčurjev in Nemcev, pa tudi vse ostale posest* nike obvladajo, to je, da so y nji« novi odvisnosti. Trgovci, gostilni« Carji in drugi obrtniki so brez ma* lih izjem sami nemčurji. Zlasti les* na trgovina je skoraj do cela v nemčurskih rokah. Veleposestniki, sami nemčurji, imajo krasne go* zdove, lastne love, ribolove, lastne yodne in parne žage, s katerimi re* 2ejo les Iz lastnih gozdov. Tak ve* leposestnik svoj les proda, denar spravi, se zabava, vabi k zabavam svabsko gospodo od vseh vetrov m širi vsenemško in protidržavno propagando. Les pa raste v gozdu brez truda. Z zemeljskimi dobrinami je tak veleposestnik v obilici obdarjen. Davek mu ne dela sivih las. Neka* teri taki pohlepneži še celo trgu* jejo z lesom in sicer na zelo oga* ben način. On voha in ve, kateri od še obstoječih malih posestni* kov težko diha. Hajd k njemu, mu da denarno pomoč, češ, bodeš mi dal les, če ne bodeš mogel vrniti v gotovini. Na tak način dobi nem* čur od kmeta les skoraj zastonj, kmet trpi, nemčur se pa masti. To je hujše kakor čifutarija. Sčasom pa si napelje kmeta tako daleč, aa mu isti da za denar posestvo in postane potem majer na nemčur* jevi hubi. Na tak in enak način rastejo vsenemška (bolje rečeno vsenemčurska) veleposestva, mali slovenski kmet pa zaide vedno bolj in bolj v jarem nemčurjev. Nemčurji, katere so prej ščitili razni birokrati in drugi avstrijski vlastodržci, so navajeni že iz prejš* njih časov nastopati oblastno in samozavestno. Lahko so si na raz* ne načine pridobili bogastva in se* daj lahko pašujejo nad ubogo slo* vensko paro, ki jim mora dati vso svojo moč na razpolago, če hoče živeti na svoji rodni grudi. Iz navedenega lahko sprevidi* mo, kdo je pri nas Slovenec. De* Ide, hlapci, poljski dninarji, nata* karice, flosarji, žagarji in druge take uboge reve, ki živijo od danes do jutri od dela svojih rok, ter dr* žavni nameščenci. Nemčurji pa ve* ljajo pri nas za gospodo, ki se ji je treba z »Hab di jere« globoko vklanjati. Vse mora plesati po god* bi nemčurjev bogatašev, ker je vse odvisno od njihovega kapitala. Kje naj torej dobi privandran jav* ni nameščenec ljudi za narodno delo? Sploh imajo tudi javni na* meščenci nekako vezane roke. Pri slabi plači morajo biti prijazni z bogatim nemčurjem; če se ga ne pozdravi lepo z »Hab di jere« pa ne proda mleka, niti kakih drugih živil, niti ne ve kako bi ga v sta* novanju mučil. Le pod pritiskom se posreči, da sploh nemški starši pošljejo dcco v šolo, ker se v šoli uči premalo nemški. Najbolj ne* srečni so nemčurji zato, ker se de* ca uči v šoli slovanski in celo sle* venske pesmi pojejo in se deca drzne še tu in tam doma zapeti »Na planincah« itd. Duhovništvo, ki ima vendar pri nas v Sloveniji precejšnji vpliv na ljudsko maso, ne napravi tukaj ničesar. Nemčurji so si svoječasno zgradili v Maren* bergu protestantovsko cerkev, ker jim je katoliška bila preveč sloven* ska in sicer zaradi slovenskih na* pisov na križevem potu. Ker ima* mo sedaj v Dravski dolini, bi ^ re* kel, vzorno narodno duhovščino, pa odpadajo Nemci od kat. vere in gredo k protestantizmu. V tem oziru prednjači posebno ženski svet, ki lovi vsenemške protestan* tovske ženine. Najbolj boli nem* čurje to, da duhovnik moli pri po* grebih slovenski očenaš na grobu. Pravijo, da mrlič ni razumel slo* venskega očenaša in nima nič od take slovenske molitve. Lahko je pisati in animirati lju* di za kulturno narodno delo, toda to delo je tukaj trdo. Razna glas* bena društva, domači gledališki umetniki so se podali na turneje E o širni naši domovini. K nam v •ravsko dolino ne pride nikdo, ker tukaj so nemčurji doma, ki slo* vensko pesem, slovensko umetnost kratkomalo prezirajo in si z bom* bažem zamašijo ušesa, če slutijo, da se v bližini sliši kaj lepega slo* venskega. Imamo v Dravski dolini nekaj zelo agilnih narodnih kul« turnih delavcev, toda le ti ne mo* rejo doseči zaželjenih uspehov, ker je v obče ljudstvo pod vplivom nemčurjev bogatinov. Ali naj torej ostane Slovenec v Dravski dolini vedno nemčurjev služabnik? Ne — združimo se vsi Slovenci, podpirajmo se, pustimo strankarsko politiko, posezimo v gospodarski boj proti Nemcem, za* bijmo svoje zagozde med nemško gospodstvo, med nemčursko po* sest, in gradimo složno ramo ob rami slovanski hram v Dravski dolini. Denarni zavodi bi bili tukaj poklicani, da bi podprli naše ljudi v obmejnih krajih, da bi lahko z nemčurjem konkurirali, kajti dok* ler bodo imeli trgovino, gospodar* stva (posestva) in obrt v rokah strastni nemčurji, Dravska dolina ne bode^ v resnici slovenska. Nemški poslanec Schauer se je zaročil v Marenbergu z edino hčer* ko veleposestnice in hotelirke Lu* kas. Torej ostane nemška trdnjava in Schauer bo postal marenberški hotelir čim mu poteče poslaniški mandat. Zopet en hujskač več. Slovenski ženini, kje ste? Kaj pomaga lokalnim oblastem delati za naše ljudstvo, ko vendar Schauer via Beograd uniči že v kali vsako odredbo, katera slučaj* no nemčurjem ni všeč. Žal imamo tudi v Dravski do* lini ljudi, ki iz samega koristoljub* lja hlinijo slovensko narodnost, čim pa se jim da kaka javna funk* cija v roke, pa udarijo na spreten način po Slovencih. Zato moramo biti pri prihodnjih volitvah bolj oprezni in tudi naše oblasti naj bodo pri raznih imenovanjih bolj previdne. Ker ima naša organizacija v Dravski dolini težavno delo, se moramo takoj združiti vsi zavedni Slovani brez razlike strank v Or* juni in delati vse in povsod samo za Slovanstvo, s strankami pa se lahko bavijo recimo Ljubljančani. Mi ob državni meji pa ne rabimo strank, naš nasprotnik je samo nemčur in Nemec. Delavci, mali posestniki, vsi v Orjuno, če se ho* čete otresti nemčurskega gospod* stva, ki sedaj vlada.nad vami. Pomozi nam Bog! Prekmurje. V nedeljo 29. julija vršilo se je v Bakovcih pri Murski Soboti že* gnanje novih zvonov za tamkaj* šnjo kapelico. Že nedeljo preje je oznanil dekan Slepetz pri maši v Murski Soboti, da se vrši po z g u* bljeni vojni prvo žegnanje zvonov v njegovi fari. Razen ver* nega domačega ljudstva povabil pa je ta gospod takozvani ešpereš ce* lo tropo pristnih mažarov in maža* ronov na slavlje v Bahovce. Ugi* bali smo, kaj neki to pomeni a za* znali smo pa tudi, koj videč, da bere sv. mašo neki kanonik poslan najbrže prav nalašč iz slavnega Szombatelija od škofa Mikeša. Tu* di pred oltarjem sc je opazilo soli* darnost te gospode, kajti kot gar* da so stali ljudje treh ver. Videl si advokate, učitelje in učiteljice, ki so bile svoj čas radi rovarjenja proti državi odstavljene in drugo tako gospodo. Po končani rnaši na* stopil je, kot pridigar dekan Sle* petz, čistokrvni mažar, katerega mati se pa še ni naučila mažaršči* ne. To je tisti duhoven, ki ne izbi* ra izrazov za psovanje narGdne du* hovščine, mož, ki se ni sramoval nahruliti nekaterih mašnikov, ki so prišli pogledat Prekmurje po osvobojenju. Kako strasten so* vražnik je vsega, kar je naše se vidi iz tega, da je celo zabranil ma* sevati škofu Karlinu pred dvemi leti, ko je imel ta priti maševat na neko slavlje v Mursko Soboto. Pred nekaj tedni je javno v navzočnosti nekaterih učiteljev domačinov nahrulil šol. nadzorni* ka g. Cvetka, ko se mu je ta pred* stavil, ko pa je neki učitelj mirno tolažil je i učitelje ozmerjal, da kaj se nadzorniku hlinijo saj jih on ne plača temveč narod. Tudi v Raden* cih je dobil korajžo nekega večera, ko ga je božal bog Bahus. Preveč bi bilo vse opisati, govore naj akti pri oblasteh, kako se ponaša de* kan Slepetz. Povrnimo se _ k njegovemu go* voru. Med drugim, ki je bilo na* perjeno vse proti naši državi je iz* vajal tudi to, naj ljudstvo nikar ne vboga ljudi — gospode, ki je pri* šla med in po komunizmu v Prek* murje, sluša naj le prejšnje (to je mažare po naše). Ta srborit ešpe* reš sluti, da so dnevi njegovega pa* ševanja v Prekmurju šteti, kajti rešitev od Szombatelija ni več da* leč in naši vodilni cerkveni go* spodje v Mariboru se ga dobro spominjajo. Ni pa radi tega treba pustiti, da bruha svojo jezo in za* struplja nedolžno slovensko ljudst* vo v tih dneh. Vlada čuj! Ne odlašaj s popu* ščanjem, poženi preko granice to gospodo. Zabrani prihod nalašč za* to poslanih duhovnikov iz Szom* batelija, če tudi povdarjajo, da so neke vrste Sloveni ali Hrvati. Zad* nji čas je tudi prišel v Mursko So* boto neki taki mladič, ki je odklo* nil naše zastave za okrašenje pri slavlju v Bahovcih, katere je ponu* dil tamkajšnji g- učitelj županu. Mogoče bo še tudi tem zljubilo ostati tu in bo prosil za naše držav* ljanstvo. Tedaj naj se mu pokaže pot čez Hodoš! Naše zavedne Ju* goslovene pa prosimo naj nas pod* pirajo v boju proti takim ljudem. Strankarstvo naj ne igra pri tej borbi nikakršne vloge. Vsi, ki tu živimo, poznamo prav dobro to gospodo, ki še vedno upa na one brilantne čase mažarskega gospo* dovanja, zato bodimo složni! Birma v Prekmurju. Predrzni so pa ti mažarski gospodje ala škof Mikeš. Poslal je namreč v Prek* murje grofa Batthyanija, škofa, ki ga je Čchoslovaška napodila iz Slovaške, da bi tu birmoval. Ker upamo, da bo cerkveno vprašanje skoro ugodno rešeno, se je oblast le protivila in izpodbila mažarsko nakano! Agrarna reforma. Narodni naši gozdarji se čudijo zakaj vsa veleposestva tujih državljanov ne vpo-števajo enako ukazov okrož. agr. urada glede razdelitve drv interesentov po agr. reformi. Tako se dogaja veleposestvu avstr, grofa v Rakičanu, da oskrbnik popolnoma prezira te odločbe glede izdaje drv. Stranke, ki pridejo z nakaznicami navadno nahruli, da nič ne dobijo ali pa jim nakaže drva v takem kraju, kjer je gotov, da se za malenkost ne izplača vzeti voznika. Tudi vojaštvo nažene češ, da nima drv. Sedaj pa je razprodal gotovim bogatinom nad 1000 pr. m3 drv za kurjavo po 500 K za 1 pr. m3. Gotovo je tedaj, da bodo siromaki in drž. nameščenci odvisni od trgovca, ki bo nudil drva za veliki dobiček. Na splošno se opaža, da se premilo postopa na tem veleposestvu. Drugi veleposestniki katerim se je zemlja že zdavno razdelila in morajo nuditi letno gotovo količino drv za interesente se vprašujejo zakaj te izjeme. Tudi sekvester ni bil postavljen čez to imetje, ki je menda edino v tem oziru v Sloveniji. Ali ima ta grof tudi kakšno porodico ki ga ščiti? saj ne mislimo ravno beograjsko ima jih mogoče pri nas! Okrož. agr. uradu v Mariboru priporočamo. da nastopi brezobzirno. Radenci - Slatina. Dasi nas strankarstvo ne briga se upravičeno čudimo sestavi odborov radikalcev v Gor. Radgonskem okraju. Tako n. pr. beremo v Radencih poleg vrlih narodnjakov v odboru tudi ime Wiltschnig Franc, blagajnik, industrijalec. Ker razen razupitega Nemca VVilischniga v Radencih ne poznamo tega imena, vprašamo g. Polaka. lekarnarja, ki nam je znan. kot agilen narodno gospodarski borec že iz Ptuja, ali je mogoče, da se on. kot predsednik odbora druži s tujim podanikom. — Dvomimo nad neprevidnostjo imenovanega gospoda in upamo, da je mogoče pomota. r*~ -m^n—rr>TTT*Trwrr^wnw-ii—raMi j Vrhunec fine mehanike pi3al-| -nega stroja „STOEWER“. Zastopstvo: Ljubljana, Šeiea-burgova ulica štev. 6/1. i«ir—