55 Dopisi. Iz Gradca 7. sveč. — V velikem strahu je včeraj bilo naše mesto. Že 4. dne t. m. so žugali delalci tukajšnji, da bodo vse pivarnice pokončali, ako ne bodo cene piva (pira) znižali. Povedati moramo, da so pivarji ceno povikšali za 50 kr. pri vedru. Ker tedaj mestni gosposki ni obveljalo, da bi bile pivarnice ceno znižale, je bilo včeraj strašno. Okoli 3000 delalcev in delavk, pa tudi druge drhali je privrelo skupaj, ki so kriče: „znižajte ceno piva!" se vlekli skozi mesto k Sreinerjevi pivarnici in ondi so razbili in potolkli vse. Mestna policija nikakor ni mogla vkrotiti razbuke; prišli so vojaki peš in konjiki vmes, ki so z bajoneti mirili razkačeno ljudstvo, ktero, pri eni pivarni razkropljeno, je vrelo k drugi, namreč Steinfelderjevo, Reiningshausovo in uno v Prankenovih ulicah. Tudi Puntigamovi bi se bilo hudo godilo, da ne bi bili vojaki poprej zunaj kakor divja drhal. Ranjenih je okoli 100, mrtva sta dva. Tako nemški Gradec, glavno gnjezdo „liberalizma" današnjega, že vživa sad, kterega si je samo vsejalo! Le tako z novošegnim „liberalizmom" naprej, bodo že prišla še druga mesta na vrsto. „Kdor veter seje, bode vihar žel". Da tistih 50 kraje, pri 40 bokalih piva ni pravi vzrok te prekucije, to je gotovo; vzroki so globokeji in „liberalizem" in „brezverstvo" jim gladita pot. Zato le tako naprej! v Iz spodnjega Stajarskega 8. svečana. — Naznanite drage „Novice" svetu, kako da celjski c. kr. okrajni glavar g. Schonwetter ume domači naš slovenski 1"ezik. Slovenski dopis, kterega je od neke uradnije iz jjubljane prejel, poslal je kr. prevoditeljstvu (Ueber-setzungs-Bureau) v Zagreb v prestavo (!), to pa mu je omenjeni dopis — se ve da v nemški rešitvi — s tem pristavkom nazaj poslalo, da se njegovi želji ne more vstreči, ker je prvi dopis v slovenskem, v Zagrebu nerazumljivem (?!) jeziku pisan. Da gosp. Schonwetter-u Zagrebški urad ni hotel na postrežbo biti, je čisto naravno, če tudi iz druzega vzroka kakor onega, ki ga je navedlo; — da pa je Celjski okrajni glavar, ki ima največ s slovenskim narodom opraviti, tak ignorant, da slovenskega jezika ne ume, ali pa tako hudoben, da ga umeti noče: vse to je dejanski dokaz, kak osne uradnike ima še dandanes slovenski narod ! Iz Celovca. — „Beseda", ki so jo 4. dne t.^m. Preširnu na spomin napravili tukajšnji dijaki v Sre-derjevi dvorani, se je izvršila na čast slovenski mladeži in na veselje obilo zbranih rodoljubov. Program, lepo sestavljen, posebno v pevskih zborih, je izbudil občno zadovoljstvo. V mestu, ktero stanovitno zatajuje pravice slovenskemu narodu, domoljubu dobro d6 slišati domače glasove navdušene mladosti. Od Soče. — Prejmite „Novice" še enkrat v obrambo Vašega „dopisuna" *) — „nenazočega Sočana" 2) — to-le: Kakoršna grča, takošen klin — bi lahko jaz rekel, da ne bi bilo me sram, posluževati se izrazov, s kakoršnimi v časniku „Sočia svojo zadrego zakrivajo patentirani rodoljubi goriški — zadrego glede na po meni izjavljeno zahtevanje udov tamošnjega političnega društva, da se priobči letni račun, število družabnikov in uradni zapisniki. V štev. 6. od 10. dne t. m. da tuje patentirani organ nek res prav hribovsk dopis „iz tominskih hribov", kojemu je podoba, kakor da bi bil pisan blizo kake norišnice. Iz njega naj posnamem in pojasnim tri misli. Prvič se vedejo ti ljudje, kakor da bi bili faktor v slovenski politiki, faktor vzlasti tudi proti — Auerspergu. Bog Vas previdi! Kaj ste pozabili, da ste si dali v 5. listu „Soče" sami eklatantno nezaupnico? Niste li v omenjenem listu patent podelili dvema popred v kot ponatisnjenima narodnjakoma —¦ dr. L. in dr. T. — in postavili ju (cel6 premilostljivo!) in razglasili ju za „ voditelja"? Zakaj niste Vi sami agitovanja za kupčijsko zbornico vodili? Voditelj-stvu ste se toraj odpovedali, in to je pravo. S tem pa ste s politiko svojo in veljavo ostali na cedilu. — Drugič pravite, da jaz iščem „nesloge in prepira!" Ce imate vse, kar koli kdo v kakem časniku sproži, za prepir z Vami, potem sem jaz res prepirljiv. Da ne bi se Vi identificirali z narodnostjo in se ne napihovali, kakor ona zelena žival v basni, ne bi povsod videli prepira. Kratka in plitva „reflektacijaa 3) morala bi dovesti Vas k preverjenju, da niste vredni, da se kdo z Vami prepira. Pa denimo tudi, da bi se komu dostojno zdelo, pričkati se z Vami, nikar ne mislite, da bi zavoljo Vas nevarnost pretila slovenstvu, ali da bi se s tem pospeševala sovražna mu politika nemškutarsko-italijanska. Ponižnost je lepa čednost. — Tretjič ne imejte z Vašimi hribovskimi dopisi nedolžnih Tomincev za bebce, ako-ravno je zdaj predpust, kajti, če znabiti sedaj Vaših namenov še dobro ne poznajo, bodo jih po takih popisih" (?) gotovo v kratkem začeli spoznavati. — V ostalem smo prijatelji in nadejam se, da, kedar boste enkrat dobre volje, in če ne prej, v 52. listu „Soče" t. L, podelite, kakor ni davno gg. L.-u in T.-u, tudi dopisunu „Novic" patent rodoljubja, za kojega se Vam že naprej zahvaljuje. — „Opazkama vredništva" naj *) Ta izraz je vzet iz Knigge-a „Sočinega". Pis Q) V poslednjem mojem dopisu je v podpisu „nenazoči Sočan" slovka „ne" odpadla v tiskarniei. Po takem odpadejo neslanerije v 1. opazki vred. „SočV Pis. 3) Beseda vzeta iz latinskega slovarja „Soč,u vredništva, Pis* 56 odgovori, kdor ju umeje, če ga je volja. — Ve pa grde „stare"*) „Novice", zakaj odpirate svoje predale dopi-sunu od Soče ? zakaj ne pustite monopola nedotakljivim in vselej nezmotljivim „rodoljubom" goriškim? Iz Gorice 11. sveč. — „Pesni in povesti na p o skušnjo" se dobivajo po znižani ceni po 10 kr. pri spisatelju Janku Lebanu v Gorici. Iz Trsta 12. jan. — Beseda v Rojanski čitalnici 4. dne t. m. v spomin Vodniku se je izvršila spet tako dobro, kakor je že navada v marljivem tem narodnem zavodu; gledališka igra „Klobuk in životopis Vodnikov" sta posebno zanimivala občinstvo. Ples po „besedi" je povzdignil veselje. Tudi čitalnica Tržaška je napravila v soboto ples. Pa le ples in samo ples? bode vprašal ta in uni. Da! samo ples; v tržaški čitalnici je res to čudno, da ni onega narodnega gibanja kakor bi imelo biti vzlasti pri tako odličnih močeh, kakor jih društvo ima. Večkrat sem že slišal glasove, da v tržaški čitalnici se le „pleše za narod", vse drugo pa, kar bi lahko bilo, kakor drugje, ostaja na strani. Slovenski možje! na noge, da se ne bode reklo, da narodna stvar umira v Trstu. Narodni postopač. Iz Osilnice 6. sveč. (Dva berača kočevska volilca pod okrajnim glavarjem Fladung-om). Prišlo je bilo v soboto 9. decembra 1871. leta pet mož iz Osilnice k prvotni volitvi v uradnijo g. okrajnega glavarja. Eden teh petih mož zagleda dobro znanega brkastega Ko-čevarja, in pravi svojemu županu: „Glej, kaj ta Ko-čevar tukaj opraviti ima?" Župan odgovori: „K volitvi je prišel". „Kako k volitvi?" reče prvi; saj ste Vi župan nam govorili, da samo veči gruntarji z 10 gold. ali še več direktnih davkov smejo voliti. Ta Kočevar nima pa nobenega posestva". Na to župan: „Kako bi s^e nek upal sem priti, ako ne bi pravice imel?" — Cez 14 dni potem gre prvi Osilniški volilec k svojemu županu in se peljeta po nekem poslu memo sela „Rib-jek" po imenu, kar pride uni brkasti berač iz sela ven s polno vrečo na hrbtu. Volilec brzo županu pokaže berača in pravi: „ Vidite Ožura (župan) tistega Koče-varja, ki nam je v uradniji Fladungovi pomagal voliti, sedaj pa spet tu goljufa siromake. Župan berača ošteje, da je slepar s temi-le nemškimi besedami: „Du Betriiger ehst betteln, in Gottschee aber Deputirte wahlen, wart u Kerl, wart, wir werden dich schon transferiren". Berač to čuvši teče in beži, kar more. Cez 4 dni pride ravno ta berač v hišo omenjenega volilca, se ve, ne vedoč, da je to hiša onega, kteri mu je v uradniji za-žugal: „Cakaj ti presneti Kočevar, le pridi spet k nam beračit, ti bom že pokazal goljufati uboge ljudi!" Berač po svojem jeziku moli in prosi ubogajme. Osilničan ravno pri obedu sedi in pusti Kočevarja izmoliti, potem pa vrata zapre in mu resno reče to-le: »Glej, ti slepar Kočevski, sedaj te bom dal od 2 mož tirati k županu. Naš župan je ukazal pred cerkvijo oklicati, da nobeden ne sme prositi brez siromašnega lista; ti pa cel6 grunt imaš in tako goljufijo uganjaš; le počakaj, naš župan te bo naučil kozjo molitev!" In res prideta 2 moža in *) Stare „Noviceu — to je priljubljen izraz vsem tistim ,,mladoslovenskinr* Časnikom, ki od danes do jutri živijo, pa vendar sami na vse kriplje in cel6 z umazanimi sredstvi delajo na to, da bi se pri življenji ohranili od leta do leta ter bi radi Metuzalemovo starost dosegli, da bi le — mogli. Po čemur tedaj nekteri pisaci na vso moč hrepenijo, da bi podaljšali starost svojim listom, to, mislijo, da je psovka „Novicamu, ki bi se nesrečne čutile, ako ne bi z enim listom na različnem polji, ki ga one obdelujejo, narodu našemu več koristile, nego taki časniki s celo raj do svojih listov, ki samo od škandala živijo. Vred. selški župan (odbornik); berač vidi, da to ni prazno* žuganje, se počne jokati in pove vso resnico, se ve" da po nemški: „Ljubi moj prijatel! prosim Vas v božjem imenu, jaz sem nedolžen. Meni je bilo to zapovedano od našega „purgermajstra"; jaz sem moral iti volit, saj sva bila dva ondukaj, vsaki je dobil dva goldinarja za pot, opravo nama so pa posodili". — „Od kod pa vendar si?" vpraša Osilničan. „Iz Mozelske fare sem siromak, na nogah pokvarjen, in sem prisiljen beračiti". — Na to se Osilničanu v srce smili in reveža poduči, naj nikoli več take sleparske volitve ne prevzame, mu da jesti in kupico vina piti. In trdo je berač obljubil, da nikoli več ne bo kaj tacega storil. — Mi pa po takem gosp. Fladunga pred vsem svetom vprašamo: kako to ?! Iz Krškega 1. sveč. — Beseda tukajšnjega pevskega društva 4. dne t. m. Vodniku v spomin je v vseh razdelkih bila z živahno pohvalo sprejeta. Gospodičina Marija Krasnarjeva, nadučiteljica v Radgonu, je pevskemu društvu poklonila lavorov venec s krasnimi svilnatimi trakovi narodnih barv in z zlatim slovenskim napisom. Za mili ta dar in prejšnje njeno delovanje, to je, spremljevanje petja na glasoviru pri društvenih besedah zaklicalo je pevsko društvo nepozabljivi gospodi-čini zahvalo s trikratnimi gromovitimi „živela"-klici l Pozdravili smo tudi ta večer predrago čitalnico Rojan-sko, in bratovski naš pozdrav je odzdravila ona isto tako prijazno. — Rado vali smo se do belega dne. Da pa smo mogli Vodnikovo besedo spodobno izvršiti, smo tukajšnemu odvetniku in predsedniku pevskega društva gospodu Franju Bratkoviču in soprogi njegovi posebno hvalo dolžni, ki sta za to veselico prepri-jazno odstopila svoje sobe. Vprihodnje dobimo lože prostor, da se nikake zadrege ne bode bati. O postu namerava društvo petje s tombolo napraviti. — Zdaj pa nekaj žalostnega od našega okraja. Roparstvo v Krškem in okolici njegovi bilo je preteklo leto skor na dnevnem redu; v 3 trgovske prodajalnice samo na Krškem so roparji ponoči skozi močno zidovje predrli in mnogo blaga odnesli; isto tako v več krajih okolice naše; opazovalo se jo na vse strani, al nikakor se roparjem ni moglo na sled priti. Kar pride 24. dne u. m«, nepodpisano pismo po pošti iz Ljubljane z naznanilom, da v tej in tej hiši se bode ropano blago našlo. Tukajšnja c. k. sodnija to reč v roke vzame in res se je v Leskovcu pri Mici Kerin-ovi, vdovi in krčmarici, in pri drugih več vkradenega blaga dobilo. Mico Ke-rinovo, njeno hčer in sina Miha Kerin-a, čevljarja, kteri je že več let v Lipoglavi zaprt bil, 2 Budkovca, Gor-šaka je žandarmerija v Krško, in čez nektere dni v Novomesto tirala k visi sodniji. Kakor Leskovčani govorijo , utegne več oseb v to roparsko skupščino zamotanih biti in mnogo vkradenega blaga še skritega. Od Od naše c. k. sodnije pričakujemo zdaj več energije v tej zadevi. C. k. sodnija v Novem mestu bode gotova naglo, natančno in ostro hudodelstvo preiskovala in ostro kaznovala roparsko drhal. Iz Ljubljane. — Državni naši poslanci so večidel bili nekoliko dni doma, ker niti gališka resolucija niti zasilna volilna postava niste bile na dnevnem redu. Neki časniki, ki po vseh kotih iščejo povodov, da bi iztirali naše poslance iz državnega zbora, so te dni iznajdli sopet nov sveder, namreč ta, da finančni odsek bode zboru predlagal, da se kranjski deželi za zaklad zemljiške odveze letos namesti 90.000 gold* brezplačno izposodi 1 e 40.000 gold. „No ! — piše neki mož — zdaj boste vendar domii šli; vsaj ste zato ven šli, da dežela dobi 90.000 gold." In za njim sta pisala Peter in Pavel — pa vsi so pisali, kar ni res! Naši poslanci so le zato in prav zadnji slina Dunaj, ko so 57 razen Čehov že federalisti vseh druzih dežel zunaj bili. Če pa državni zbor hoče z omenjenim odbitkom nagajati Kranjski deželi, nagaja najbolj le vladi, kajti ona je poroštvo prevzela, da vsaka dežela poplačuje v redu dolžna pisma zemljiške odveze; če ne da posojila za primanjkavo, se pa obligacije ne bodo plačevale. Našim poslancem se zato v državnem zboru še posebno poganjati ni treba. — (Iz seje deželnega odbora 9. februarja.) Dopis vladni, da že tolikokrat sklenjena postava zarad učnega jezika v ljudskih šolah in učiteljskih pripravniš-nicah zopet ni potrjena, se je vzel na znanje ter se bode prihodnjemu deželnemu zboru o tem poročalo. — Ker sta župana v St. Jerneju in v Semiču s opravičeno prošnjo zahtevala odveze od županovanja«, se je v imenovanih občinah volitev novih županov ukazala. — Na vlogo neke občine za deželno postavo o preskrblje-vanji ubogih se najpopred bodo obravnave in sklepi druzih deželnih zborov pregledali. — Zarad izročevanja denarnih kazen za poljsko in gozdno poškodovanje v deželno-kulturni zaklad se bode razposlala vsem županstvom okrožnica v poduk, ker nektere občine zdaj te denarje za druge namene rabijo. — O prenaredbi sedanje občinske postave bode 23. dne t. m. posvetovanje pri deželnem odboru, v ktero se je razen vladnih zastopnikov povabilo tudi nekoliko županov iz Oorenskega, Dolenskega in Notranjskega v ta namen, da na podlagi dosedanjih skušenj poved6 pomanjkljivosti sedanje občinske postave in da izrečejo svoje misli o pravicah in delokrogu občin in podobčin. — Dopis c. kr. ministerstva notranjih oprav od 11. jan., da ostanejo za letošnje leto še okrajne blagajni ce (Bezirkskassen) na Kranjskem, se je na znanje vzel. — Gosp. pl. Karol Wurzbach odstopi tedaj od c. kr. deželnega predsedstva, in to po lastni svoji prošnji. Zato pa je zdaj vrisk in ukanje „v Izraelu" — ustavoverski nemČurji poskakujejo veselja, nesramni lažnik „Tagespoštni" pa svetu naznanuje zaslugo, da n j e g o v e psovke so dr. Wurzbachu vrat zlomile, — njemu, kterega je „veliki izdajavec" Hohenwart za deželnega predsednika naredil, — njemu, ker pri zadnjih volitvah deželnih poslancev ni s silo birokratično ritiskal na volilce naše tako, da bi nemčurji bili do-ili večino v zboru kranjskem, — njemu, ker strupeno ne sovraži duhovščine in narodnjakov „klerikalcev" itd. V tem članku, v kteri se „Tagespoštar" raduje nad umazano svojo „zmago", pa dodaja še drugo grdo laž, da dr. Wurzbach dobi zdaj za 3četrtletno službo „pen-aijo deželnega predsednika" za vse svoje žive dni! — Ves svet ve, da pl. Wurzbach nikoli ni stal v taboru narodne stranke; al tudi to so vedeli narodnjaki, da on nikoli ni bil zagrizen sovražnik narodnosti naše in duhovščine naše, kakor ga je hotla imeti tista tukajšnja klika, ki je edina kriva, da ne pridemo do mirii v deželi naši in narod naš ne do pravic svojih. Pa to tudi ve narodna stranka, da v deželnem zboru, dokler mu je kot državni glavar predsedoval, je pravično na vsako stran vodil zborovanje, in ker je vedela, da ima srce za materialni blagor naše dežele, ga je zato enoglasno volila v prevažno deželno komisijo za uravnavo zemljiških davkov. — Ko pa je „Tagespoštar" v omenjenem članku v blato pomendral odstopivšega deželnega predsednika, na izpraznjeni stol predsedstva posaja glavarja konstitucijonalcev dr. Suppana ter ho-sana poje ministerstvu, da si je tega moža izvolilo. Mi sicer do sedanjega ministerstva cel6 nikakoršnega zaupanja nimamo, al da bi tako grešilo v svojem usta-voverstvu, da bi se dalo sukati po celo tako siromašnih Jdikah, kakor je ljubljanska, ki v celi deželi razen Ko- čevja nikjer nima tal, tega do danes še ne moremo verjeti. Da pa bralci naši zved6, kako „Tagespoštar" dr. Suppana priporoča, naj jim nekoliko povemo iz pesmi njegove. „Če komii, bode gotovo dr. Suppanu obveljalo, mavrico liberalizma razpeti nad kranjsko deželo; on bode temveč steber ustavoverski stranki, ker je mož dejanja, mož eneržije in železne volje, da zatare klerikalce v deželi in inteligenciji kranjski pripomore do zmage čez Rimljake". — No! narod naš in vi narodnjaki klerikalci, ali se ne tresete kot šiba pri tako snem popisu c. k. deželnega predsednika „inspe"? — ali ne slišite že gilotine, kako brusi nože, da glave odseka vsem, ki ne bodo pokleknili brž pred ustavo-verskega brezverskega boga? Zdajci vas bodo bezirks-hauptmani, Grčarji in financdirektorji gnali kot krotke ovce k volitvam, da bote volili kakor bodo „Tagblattovci" ukazali! — „oder was"? Našim nemčurjem so res že možgani tako se zmehčali, da si domišljujejo, da se kdo briga za birokratično silo. Naš narod že celih 10 let hodi v šolo volitev; on zna postavo, da voli, kogar on hoče, in on pozna može, kterim more zaupati. Cel regiment ustavovercev in njim na čelu dr. Suppana bode naš narod v kozji rog vgnal, — zato bodo že, kakor dozdaj, skrbeli slovenski naši možje! In če pride tudi dr. Suppan na vrhunec deželni vladi, naj ne žabi ominosnega pregovora, ki dandanes velja pri ministrih tako kakor pri deželnih predsednikih: „heute roth, mor-gen todt". — (Pri naših komisijah za uravnavo zemljiških davkov) se je nenadoma zgodila neka velika prememba; prišla je kakor strela z jasnega neba, ker nekteri gospodje niso izvrševali svojega posla tako, kakor bi moralo biti. Zato je g. Bachman prestavljen v Gradec, g. Bayer v Hrudim, g. Pajku je vzeto vse drugo delo in se mu pustilo le administrativno področje, za tehničnega referenta pride nek visi nadzornik iz Prage. — (Zavarovalne banke »Slovenije") gospodarski sv&t je 11. dne t. m. imel v Ljubljani prvo ustanovlja-jočo sejo. Obsegala bode ta banka, na akcije (delnice) osnovana, o kteri bodemo še večkrat govorili, zavarovanje škode, ki se godi po ognju, po toči, pri vožnji blaga po vodi ali kopnem, in pa zavarovanje človeškega življenja. Gospodarskega sveta dvanajsteri udje so: knez. Leopold Salm-Reifferscheid (predsednik), dr. E. Costa (podpredsednik), Andrej Pirnat, Vekoslav Pesarič, Mihael Herman, ,dr. Jož. Ulaga, dr. Val. Zarnik, Jožef Hauswirt, dr. Stef. Kočevar, dr. Alojzi Valenta, Janez Stuhec, Karol Ahčin, Florijan Konšek, dr. Franjo Radej (gospodarstva svetovalci), Jak. Kureš, Fr. Sentak, Fr. Rapoc, A. Zvanut pa namestniki. 25. dne u. m. je mi-nisterstvo, kakor so „Novice" že povedale, napravo te banke dovolilo. Kmalu bode tedaj se začelo podpisovanje akcij (delnic), kterih se bode izdalo 300J, ena akcija po 200 gold., za ktero pa se bode vplačalo le 40 odstotkov po kursu z 85 odstotki, tedaj za eno akcijo le 68 gold. 40 kr. Obresti (činža) dobijo akcijo-narji po 6 gold. in pol od 100, vrh tega pa še nad-delilo (naddividenda), ki bode banki došlo iz čistega dobička. Ker tudi slišimo, da za vse razdelke zavarovanja bode banka,,Slovenija" stavila kar mogoče nizko tarifa, se po takem sme nadejati dobrega pospeha. — (nVrteca11) 2. list, zakasnjen po dolgi in nevarni bolezni gosp. izdatelja in vrednika, je prišel včeraj na svitlo. Radujemo se njegovega prihoda temveč, ker nam je ob enem zdravniško spričalo, da je gosp. Tomšič spet na trdnih nogah, kteremu po takem iz srca kličemo: najzdravje! — (Čitalnični odbor) je v svoji poslednji seji sklenil zahvalna pisma poslati vsem gospodom in gospčrn^ ki so sodelovali pri besedi Vodniku na spomin in pri tej priliki pa je enoglasno grajal tisto hudobno kritiko v „S1. Nar."., ktera utegne pri divjakih na svojem mestu biti, a nikjer drugje. Po mnozih gospodarskih obravnavah se je sklenilo, da čitalnica o postu napravi dve besedi: eno 25. dne t. m., drugo 17. dne marca. Na velikonočni pondeljek namerava čitalnica v deželnem gledališču napraviti veliko besedo siromakom dolenskim in notranjskim na pomoč in za združeno delovanje naprositi dramatično društvo in društvo „Sokola". — (Devetnajsta predstava dram. društva) v deželnem gledališči bo v nedeljo 18. t. m. Predstavljala se bode prvikrat burka »Prvikrat v gledališči" in se ponavljala mična opereta „Pot po nevesto", ktera je pri prvem predstavljanji tako dopadla, da je bila enoglasna želja, naj se kmalu ponavlja. Pričakovati je, da bode gledališče prav dobro obiskovano, ker ravno ta opereta je prizadela pri prvi predstavi društvu obilno stroškov. — (Pobirki iz časnikov,) „Brencelj" je v zadnjem svojem listu jako dobro brenčal pred ušesi mnozih velikih in malih gospodov. Posebno dobro je načrtal „po-stavo, po kterih se odpravijo vsa semenišča in na njihovo mesto napravijo k o s a r n e", — dvogovor: „Hrvat pred ogerskim ministrom", pogovor dveh gospodinj" itd. „Pogovor dveh gospodinj", posnet nekoliko po Vodnikovi ideji: „nemški in kranjski konj", kaže šaljivo sliko k urnik a, razdeljenega na dva razdelka, v enem (z napisom „za Nemce") se vidi pitano, v drugem (z napisom „za Slovane") pa sloka kuretina. Pred kurni-kom stoji „Avstrija", na strani pa „Rusija", s ktero se pogovarja tako-le: Rusija (praša „Avstrijo"): Kako to, da je v Tvojem kurnjaku na eni strani kuretina tako debela, na drugi pa tako „kumerna"? Avstrija. Ne vem, kako je to! Saj dam na obe strani obilo piče. Prva stran se mi lepo redi, a druga vedno godrnja in se ne redi nikakor. Je že menda slabšega plemena. Rusija. Menda se motiš! Vzrok bo piča sama. Daj obojim enake piče, pa boš videla, da Ti kuretina na drugi strani ne bo godrnjala, marveč se ti redila, kakor na prvi strani. Dokler boš pitala nemško kure-tino z „groši", slovansko pa le z „obljubami", ne bo bolje. Potlej sosedje pač lahko pravijo, da ne umeš vse kuretine dobro rediti. — — „Slov. Nar." je v svojem poslednjem listu za {>otrebno spoznal razjasniti podlago, na kteri je neko-iko zagrebških Slovencev dr. Razlagu zaupnico poslalo „za odvažno postopanje nasproti nakanam politi-karjev kranjskega domačinstva". Nemškutarski časniki j,Tagbl.", „Tagespošta", „D. Ztg.", „Presse" i tutti ?uanti so to zaupnico obračali kot vodo na svoj mlin. ) tem pa se huduje „Slov. Nar." — al po naši natančni vednosti prav po krivici. Nemškutarski časniki so pravo trdili, samo to so preveč rekli, da je bila pravda za „deutsche Aerzte" (nemške zdravnike), kajti šlo je samo za dr. Keesbacher-ja, kterega je dr. Razlag pod svojo brambo vzel. Zagrebškim Slovencem nihče ne more braniti, da zaupnice pošiljajo komur koli jim je drago; al svetovati bi jim bilo, da bi se bili popolnoma informovali, predno govorijo, ko ie le za Keesbacherja šlo, ,,o nakanah politikarjev kranjskega domačinstva". — O tem se nam je potrebno zdelo pojasniti razjasnilo „Slov. Nar.", mislč, da nam ne bode treba obširnejšega razkladanja, kterega smo se do zdaj v miroljubji svojem ogibali, dokler ni „Slov. Nar." prinesel neoportunega glasila zagrebških Slovencev. 58