Štev. 46. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14. november 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravnimi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; I|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo, cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1‘50 D., v »Poslanom«2,50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Važna izjava. Predsednik dolnjelendavske nove stranke mil. g. kan. Florian Štrauss so ednomi najugodnejše-mi gospodi naše Slovenske Krajine izjavili, da so odložili Predsedstvo v toj stranki. Tüdi vzroke odpovedi so povedali. Celo reč so si oni prej vse inači zamišla. Njihov namen je bio, da zberejo vse tiste, ki zavolo gvišni predsodkov neščejo iti z Slov. Ljüdskov strankov, v edno Stranko. Ta stranka pa ne bi nasprotüvala katoličanskoj stranki, nego bi vküpno delali ramo ob rami za hasek i pravice ljüdstva. To dobro mišleno stvar pa so mladi gospodje vso pokvarili. Nas ta izjava veseli. Pa ne za to, da te. reči obsodijo delo novi strankarov v Dolnjoj Lendavi, nego za to, ar je v nji priznanje, da je Slov. ljüdska Stranka katoličanska. Njeni program je zozidani ha fundamenti katoličanski verski istin i njeno delo je, da brani pravice svete Materecerkvi. I s tem je potrdjeno tüdi od nasprotne Strani, da So zapisal grobo laž lendavske nó-vine, kda So to stranko ogriza-vale S poganskim, imenom. Sploj je čüdna sodba ljüdi, ki so zagriženi. Demokratje pravijo i pišejo, da je Slov. ljud. stranka preveč verska, preveč papova, da njoj prej vse njeno delo zapovedavajo z Rima, doljnjelendav-ski gospodje, med šterimi so tüdi reverende, pa pravijo, da smo Poganska stranka. Šteri majo istino? Istino ma ljüdstvo. Ljüdstvo vidi delo Stranke, vidi njene voditele, zato obsodi oboje i zavüpa toj Stranki. Velka večina Slovenskoga naroda je v toj Stra-ki i to je za njo najbogši dokaz, da je iz naroda i dela za narod. Pravice naroda i lendavski strankarje. Stranka lendavskih vogrskih gospodov se je spovedala. V 23. številki Svojih novin piše, da So Samo zato blatili Slovence, da so samo zato želeli priti pod hrvatsko oblast, ar so prej nekši trn občütili v svojem teli. Kakši je te trn, to je tüdi povedalo glasilo nove stranke. Naša žela po Slovenskoj autonomiji, to je prej tisti trn, šteri jih je pikao, šteri njim je ne dao mira ne v noči, ne po dne-vt, pa so zato mogli napraviti novo stranko, blatiti slovenski narod, ošpotali vse ka je samo Slovenskoga na sveti, celo tüdi našim bratom Čehom so ne mogli odpüstiti, da so prišli v Ljubljano povedat, da nas Slovence, kak svoje dobre brate in sestre iz čistoga srca lübijo. Teda pač za volo Slovenske autonomije . . . Mi smo že dostakrat povedali kaj pomeni Slovenska autonomija. Bodi povedano ešče ednok, naj naš narod Spozna sramotilce Slovenstva tak kakši so. Slovenska autonomija je boj, je delo za pravice Slovencov. Slovenske autonomija pomeni novi red v slovenskom deli naše države, takši red, šteri dopüsti, da z našimi penezi po zakoni ravnamo po svoje, da v vsej uradaj in po vsej naši šolaj postavimo na prvo mesto in damo nájveč pravic našemi maternomi jeziki. Slovenska autonomija je državni red, šteri pokaže celomi sveti, da je na zemli eden — če tüdi mali narodič, ali itak takši, šteri poštüje jezik in sveto vero svojih očakov in čüti v sebi telko moči, da med svojimi brati Srbi in Hrvati s svojim delom, brezi lücke pomoti postane srečen in zadovoljen. Slovenska autonomija je teda nekaj lepoga in poštenoga. Ar nam, naj pravi Peter ali Paveo, nikdar nede šlo v glavo, da pač mi Slovenci ne bi smeli lübiti slovenski jezik, lübiti našo sveto vero, in delati za to, da bi postao narod v tistom deli naše sküpne domovine, gde Slovenci Živijo srečen in zadovoleu. S te prave poti nas tüdi to ne gene, če je naš boj za pravice slovenskoga naroda trn za vogrske gospode v Dolnji Lendavi. Oni pravijo, ne autonomijo, nego hitro skočiti v vlado! Mi pa pravimo, to prvo je, da se poštüjejo pravice sloven-skoga naroda! Ar s tem, da dobi Slovenska Lüdska stranka dva ministerska Stolca, pravimo, S tem ešče ne bo rešen naš narod. Zato pa pravimo. nam je to prvo i najpotrebnejše, da pride slovenski narod do svoji pravic. In če to mislijo gospodje, da Se vse naše želje lejko spunijo brezi autonomije, brezi toga, da bi zastopniki Slovencov sedeli v vladi, no mi potem privolimo tüdi v takši državni red, ar mi se ne navdüšüjemo ne za ministerske stolčke, ne za ime autonomije. mi bijemo boj za pravice Slovenskoga naroda! In to Vas boli, Slavni lendavski gospodje? To je trn v Vašem teli? Zakaj pa se potem tak strašno, navdüšüjeta za Svoje lüdi, zakaj ščete imeti za vsako ceno vogrske šole, zakaj so Vam potem tak jako »svete“ pravice lüdi, šteri so po krvi in jeziki vaši pravi bratje? Mi tak znam?, da 14,000 je menje kak pa 72,000. No in itak: ví slobodno zagovárjate pravice 14.000 Madjarov, mi pa postanemo trn v Vašem teli, če se borimo za pravice 72.000 Slovencov v našoj SL Krajini? Bodite Pravični in spoznajte, da pošteni lüdje ne bodo imeli meši liter za prijatele in vekši liter za Svojega brata. Liter pravičnosti more biti pač liter. ednaki za vse lüdi! Da, bodite Pravični, to je ta prva reč, štero smo mogli nasloviti na vas. Drügo pa, ne delajte tak, da bi za svoje delo samo Smeh želi za plačilo. Pišete najmre: »Te obstane tüdi naša ostra borba (Sie !) proti tej autonomiji i proti tej stranki, — v šterom boji smo se mogli slüžiti tüdi z takšimi sredstvami, ka je že izgledalo tak kak boj proti bratom Slovencom. Do zdaj smo mogli tak delati — kakšteč nam je bilo Žao, da so nešterni kratkovidni to istinsko tako mislili. Ne gospoda, „cekerašje“ nikdar ne bodo vervati, da ste se »borili* proti autonomiji. „Ž!aj-farje“ ne bodo tak »kratkovidni" — da bi Vervali tistim, šteri agrarne interesente ščejo tabulerati — vsakoga za 50 dinarov. Posebno pa ne vörjemo vam zdaj da vidimo, kak Iepo mečete vaše politično blato na drügoga prekmurskoga poslanca, na gospoda Hrupiča, Šteri pa je venda — radičovce in po vaši dozdajšnji pisavi vaš politični bratec . . . Kak pa : pri gospodi Radiči ste že tüdi zafurali poštenje ? Dva dobrotnika. Pred dvesto letí je bila navada, ka so dijaki, ki so se včili za dühovnike, mogli pokazati kak do znali predgati Ta proba je navadno bila v kakšoj dvorani ne v cerkvi. V Parizi na Francoskom je bio takši dijak, po imeni Fenelon. .Meo je komaj 15 let gda je dobo reverendo. Bio je Pobožen kak angel, prijazen, ponižen, delaven i moder, predvsem pa jako jako smilenoga srca do trpečih. Njegov oča, grof Fenelon, je določo prostor za Sinovo predgo „ Hotel de Boufflers". Dobro je poznao svojega sina. Znao je, ka njemi sin s Svojim modrim nastopom spravi velko čast pred vsemi. Tak pride določeni den. Vse najvekše osebnosfi s celoga mesta so se zbrale v dvorani. Grof Fenelon hodi od ednoga k drugomi, se prijazno klanja, pozdrávla, nagovarja. Vsi so nestrpno čakali, gda stopi notrí mladi predgar. Toga pa ti dugo ne- ga. Nazadnje pride. Njegovo be-lordeče lice, prignjeni a veseli obraz je na vse napravo najbou-ši vtis. Nastane grobna tišina. Mladi popič stopi na določeni prostor i začne: »Gospodje i gospe, prosim odpüščenja zato, ka ste me tak dugo mogli čakati. Nego, či bi bilo potrebno, bi vas püsto ešče edno vöro duše čakati, tüdi te či bi sam král bio med vami. Gda sam šo se, sam eti ne daleč od palače najšeo ednoga dečkeca. Ležao je na zemli pri zidi. Sneg, šteri zdaj ravno gosti kaple, je že do polovice pokrio skoro nagoga siroteka. V srce mi je segnola njegova nevola, zato sam šo bliže, pa ga pitao : Ka delaš tű, moj dragi prijatel ? Sirotek začne jokati na ves glas i na zadnje med globokim kučenjom pravi: — Rad bi mro." — Dragi moj prijatel, ti bi rad mro? Te si pa resan tak nesrečen ? Pa nemaš nikoga, što bí te lübo i pomagao ? — „0 moj dober gospod, jaz sem velki sir-maček. Zgübo sam se pa zdaj nemrem več nazaj k materi. Najraj bi mro.“ Pitao sam ga kak se zove, kelko je star, Odked je prišeo pa zakaj je tak nesrečen. Potem mi je povedao svojo žalostno zgodovino. „Zovem se Pierrot, star sem 12 let. Pet let je že, kak sam zapüsto rojstni kraj pa mater. Delao sam kak sam mogeo. Pomagao sam rore zmetati! Ka sam zaslüžo sam skrbno vküp devao, da bi šo domo pa dao materi. Svoje groše sam meo skrite pod ciglom, na šterom sam spao. Včera pa zdignem cigeo, da bi vzeo peneze i Šo domo z dvema človekoma pa joj groza, nikak mi je vse vkradno . . . Zdaj mi je za mreti . , . Spoštüvani gospodje i gospe, takša je zgodovina maloga Pierrota, šteri mi jo je med bridkim jočom i trepetom od zime sam komaj povedao. Prijeo sam ga i skoro neseo tű notri pa ga zročo vratari. Ar mi je boža previdnost dala priliko, da pomagani trpečemi dečkeci, sam to včino. Nadele, te dečkec je. zdaj ravno pod tov strehov kaki ví, ki ste prišli Poslüšat mojo predgo, zato se mi vidi, ka včinim dobro delo, či vam namesto tiste predge gučim od njega. Zato vas prosim, v imeni Kristuša, očeta siromakov, tolažnika žalostnih, da odprete svoje denar-nice i date kaj za* toga mojega siromačeka. Par falačkov srebra ali zlata je malo za vas, za njega je pa dosta: je veselje, sréča, živlenje. Zato pa, spoštüvani 2. NOVINE 14. november 1926. gospodje i gospe, dajte in Bog vam vse stoterno poplača. Nepopisno močno je ta predga genola v srce vse, bole bi ne mogla niedna drüga. Mladi predgar je zdaj sam šo od ednoga do drügoga pa Zbirao. Medtem pa gospa Bouíflers da prizvati maloga Pierotta v dvorano. Vse oči so obrnjeoe na njega. Gospa sama tüdi vsem zbranim ešče ednok priporoča siroteka, pravi, ka de sama Šla okoli nabirat, liki drügo ne vzeme kak zlat. Da bi dala lep zgled, vzeme s šinjeka zlati lanček, z vüh zlate ringline, z roke zlato zapestnice pa vse vrže v staro Pierrotovo kapo, s šterov je po-biraia. Nabralo se je do 3 jezero frankov. Dečkec je vse to gledao kak da bi se njemi Senjalo. Za dva dni je preoblečeni i ves Srečen prišeo domo. To je bila prva predga Ferenca Fenelona iz Saiignac. Postao je duhovnik, nadškof v Cambray i eden od najvekših vučenjakov pa predgarov na Francoskom. Bio je dobrotnik. * Pred jezero šeststo leti je po tom našem kraji hodo jaki, črstev, veseli i Pobožen vojak Martin. Tüdi njegov oča je bio vojak, oficei rimske armade. Kak pa inači ? Vojak oča, vojak mora biti tüdi sin. Tak si je mislo pa poslao 18 let staroga Martina na Francosko v Oficersko šolo. Težko je bilo Martini pri srci. Najraj bi ostao v tom kraji, pa se je vdao, misleč, ka što šče, lejko Vseširom Bogi slüži i bližnjemi pomaga. Strašna zima je bila. Vojak Martin vzeme svoj topeo, velki brnski plašč, se zavije skoči na konja pa hajd na Špancer. Konj poka z ostrimi kopiti. Ljüdje Martina globoko pozdravlajo. Konj henja. Ka je ? Poleg na cesti stoji Človik, skoro napol nagi. Groza! V toj zimi! Ne, to nesmi biti ... Pa kak njem’ pomagati? Smileno srce hitro najde pomoč trpečemi, čiravno s tem sebi kaj odtrga. Martin potegne z ram svoj plašč, ga preseka s sablov i da polovico go-lomi človeki. Polovico svojega je dao v dober namen. Bog ga je blagos’ovo. Za par let je Martin postao duhovnik, škof i velki svetnik. To je sv. Martin, šteroga god smo obhajali 11. novembra. — Bio je tüdi dobrotnik. * Tomi Svetniki v čast si ščemo postaviti lepi spomenek, to je ..Martinišče. (Martin-Marti-nišče). NEDELA. po risalaj 25. Evangelij je Spisao sv. Mataj v 13. poglávji od 31. do 35. vrste. ,,Nebesko kraljestvo je podobno kvasi, šteroga je ženska vzela i ga zamesila v 3 merice mele, dokeč se je ne vse prekvasilo". Kristus je postavo kvas na te svet, kda si je zebrao 12 apostolov. Apostole je včio i pripravo, da so potom z vsov gorečnostjov šli po sveti i prekvašali svet. Nje je posebno včio, je meo vsikdar pri sebi, njim s čüdami pokazao svoje bože poslanstvo, je s Svetim Dühom presvéto, da so potom meli telko moči, ka so se ne zbojali nikši trüdov. Gorečnost za zveličanje nemrtelni düš i za bože kraljestvo na ozemli ji je gnala, da so v par letaj postavili kvas krščanskoga düha med narode. Gorčičino zrno dvanajsti apostolov se je naskori razraslo v mogočno drevo svete Matere cerkvi. Isti vzgojni namen i pomen majo tüdi verske bratovščine i drüštva. Vsikdar so se Znajšli v krogi svete Matere cerkvi nešterni ljüdje, ki so se poglobili v krščanskom življenji. To so predvsem svetniki ; poleg njih pa ešče tüdi drüge düše. Versko življenje pa je jako razločno i vnogostransko. zato Cerkev takše pobožne ljüdi zdrüži i s posebnim vodstvőrn vodi do njihovoga cilja. Tak so nastanola razločna drüštva i bratovščine. Njihovi nameni so razloča!, a vsako opravla gvišen deo verskoga življenja. So drüštva i bratovščine, štere so svoje delo posvetne krščanskoj ljübezni do bližnjega, i skrbijo za betežne i sirote, so drüštva, štera so se posebno posvetila molitvi, drüga znanosti itd. Vsako je kvas, šteri naj prekvaša ljüdi v verskom dühi. I što, ki se zanima i trüdi za zveličanje svoje i svojega bližnjega düšo, ne bi iskao edno ali drügo drüštvo ali bratovščino, štera je njegovim močam i njegovim düševnim potreb-činam najbole primerna, i si v njoj prizadevao se spopuniti ? Zgodovina nas vči, da vsakokrat, kda se je v cekvi pokazala med verniki mlačnost so nastopile razločne bratovščine i drüštva i redovniki, ki so prinašale novoga düha gorečnosti i pobožnosti v življenje vernikov. 1 ravno iz znotrašnjega prenovlenja düš bo prišlo za človečanstvo novo prerojenje zvünešnjega življenja. Ustanovitev Marijine drüžbe na Tišini. Či si zadnje dni minočega tjedna hodo na Tišioi, si zlehka opazo, da se pripravlajo na nekaj posebnoga. Od vsej strani so prihajale mladenke z rožami v cerkev, na njihovi obrazaj si opazo nekšo veselo nemirovščino i skrb. Zadnja nedele je pokazala, za kaj se je pripravila. Ustanovili so Marijino drüžbo. V nedelo pred velkov mešov je Šlo 113. belo oblečeni mladenk v lepoj procesiji v cerkev, kde je bio sprejem. Vso slovesnost so vodili mil. g. kanonik Časi iz Maribora. Najprle je bila lepa predga, v šteroj so mil. g. razložili, da je lepo krščansko življenje najvekša sréča za mladenke. Nato je bio sprejem. Genlivo je bilo poslüšati kak so mladenke z gorečnostjov izvolilo pred celov farov Marijo za svojo gospo, zavetnico i mater i njoj oblübilo verno nasledüvanje. Po slovesnoj sv, meši, štero so darüvali mil. g. kanonik, se je novoustanovlena Mar. drüžba zbrala v prostoraj, kde majo svoje sestanke. Prišli so poleg domačega g. plivanoša tüdi mil. g. kanonik. G. plivanoš, voditeo mlade Mar. drüžbe so se zahvalili mil. g. kanoniki za trüde i oni so odgovorili, da ji bo veselilo, či bodo ešče kda mogli priti med to Iepo drüžbo i bodo vidili, da se mladenke ravnajo po tom, ka so dnes oblüle. Zadvečara je bio navuk pred večernicam!, v šterom so veleč. g. Radoha, ravnateo Martinišča v M. Soboti navdüšüvali mladino za lepo, jakostno živlenje. Ešče par posebnosti iz celoga stavlja. Jako lepo je bilo gledati kelko sreče je naednok oživelo v mladenke], štere so bile sprijete. Najbole srečni nad svojimi ovčicami, štere so se zročile posebnomi Marijinomi varstva, pa so bili domači g. plivanoš. Na obrazi smo vidili, ka je čütila njihova düša, kda so med mešov pri prečkaj klečali i molili, molili gvišno za tiste, štere šo pripelali k Mariji. * Tišina je pač Tišina, tak smo pravili, kda smo poslüšali lepo popevanje. Posebno lepa je bila latinska pesem : „Adoro Te ■ . . .“ G. kantor Antauer, se resan potrüdijo za lepoto slüžbe bože. Sodelovali so pri petji z igranjom na gosli g. vučiteo i vučitelice. Kelko požrtvovalnosti more biti v pevcaj i pevkaj, ki med dnevom težko delajo, večer pa se vadijo v popevanja. Na Tišini je resan veselo biti pri meši. V cerkvi je. bio med vsem opravim najlepši red. Red so zdržavali domači mladenci. Za Mar. driižbenica-mi so stopili prek po cerkvi ’;i zadržavati, da so se vnožine ne ; sijnolo Romanje v Rim. — IVAN JERIČ. — Prva noč na vlaki je bila preci neprijetna. Bili smo natišnjeni kak ribe v škatli. Nikam se ne nasloniti, spali smo sedečki. To bi ešče šlo, samo glave da ne bi meo Človik , ri sedežem spanjej. Glava ti leži na prsa, jo zravnaš, ti spadne v enkraj, zdaj se, zdaj ta. Tak smo se mantrali celo noč. Potrpežlivost je mela delo, da je premgala vse to. Zajtra so nas vse boleli šinjeki, od pretegüvanja v noči. Večkrat sam se nagno vö nad okno, da dobim črstev zrak i v lepoj mese-čini sam lehko opazo, da se vozimo med zelenimi goricami posejanimi z gostimi kmetskimi hišam. Tü pa tam se zdigavlojo med njimi tűdi vekši hrami, to so tovarne za svilo i hiše, kde gojijo sviloprejke (gosence, štere svilo predejo). V gornjem deli Italije, v takzvanoj Lombardiji je pridelavanje i obdelavanje svile eden glavni dohodkov ljüdstva. Vlak, ar nas je vozo samo romare, pa Orle na mednarodne tekme, se je stavlao sarnő na vekši postajaj i vozo z nagloščov brzovlaka. Hitro smo prevozili mimo Padove, Ferrare, Bo-ogae, Pistoje i ravno je sunce zsžare- lo ober Apenninski planin, kda smo privolili v Firenco, kde smo se stavili do zadvečara. Firenca je znamenito Zgodovinsko mesto, posebno pa y umetnostnom pogledi, zato, smo se že na pistoj-skoj postaji vsi opravili, da bi v Fi-renci meli več časa. Komaj se je vlak stavo, že smo razdeljeni na menše i vekše skupine šli v varaš. Dühovniki smo si iskali cerkvi, da bi mešüvali. Včasi pri postaji je cerkev Santa Maria Novella, štero oskrbavlejo baratje sv. Dominika. Midva z g. poslancom sva tű mešüvalo. Cerkev je zozidana v gotskom slogi (kak tišin-ska pri nas). Prečna ladja v Šteroj je tüdi krasen glavni oltar, zidani z mar-rnora, je lepa, ovači pa so stene Srednje ladje preci prazne i püste. V preč-noj ladji na desnoj strani je znamenita podoba Matere bože, stara že več kak 600 let, štero okoliško ljüdstvo jako časti. Opomenoti maram tüdi zajlrk. Pirenca je mesto, kde se je začela malarska i podobarske Umetnost. Dosta tühincov hodi se občüdivat lepoto razloči stik i stebrov, zato pa je vse jako drago. Zajfrk, navadna kava z žemlov 12 Din. Po zajtrki sva se podala gledat znamenitosti mesta. Prva je na vrsti bila stolna (püšpekova) cerkev. Najti jo je ne žmetno, ar se z vsakšega vekšega prostora vidi njeni tören i kupola. Nekaj minut po vulicaj i pred nama je stala velikanska i čüdovito lepa cerkev. Odzvüna je zidana iz samoga marmora v Vnogi farbaj. Nekam vse migeče pred očmi i ne veš na čem naj bi ti počivao pogled, ka bi najbole Občüdüvao, ali farbo i svetlobo brüšenoga kamna, ali pa vnogovrst-nost, štera se tak čüdovito zlevle v ednok, i kaže proti nebi i zove vsakomi: gori srce. Hitro sva nekaj zboga-njega poglednola, na tenko se nemre preglednoti, ar bi za to trbelo eden celi den, i Šla v cerkev, da počastiva Najsvetejše. Ravuo so püšpek skončali slovesno mešo. Po meši sva preglednola znotranjščino te stavbe i kak sva se vöni čüdivala nad njenov lepotov, tak sva notri bila razočaraaiva nad zapüščenostjov. Tmična, stene prazne pa tüdi niedne čistoče ne bilo v njoj ! Cerkev je odznotra duga 169 metrov, šörka 104, kupola na sredini pa je visika 107 metrov. Poleg cerkvi Ščista pozoseb je zozidani törem. Krasno delo, štero je zvršo umetnik Giotto. Kda gledaš le marmornate okraske, se ti vidi, kak da bi delo bilo napravleno iz samoga voska i cukra. Kda sva Šla okoli cerkve sva pri hiši na južnoj strani naletela na dve velikivi kamenivi podobi. Edna gleda gor proti cerkvi, edna pa dol. Ljüdje pravijo, da sta fo podobi dva moža, šteriva sta nájveč pripomogla pri postavili cerkvi. Umetnik, ki je delao plane gleda gor v cerkev, ki pa je Zbirao peneze za Zidanje, pa dol. Znamenit! je tüdi pred Stolicov baptisterij, ali kapelica, v Šteroj so nekda krstili, lada so meli za krst poleg glavni cerkev posebne kapelice. V Ljutomeri i pri Sv. Križi na Štájer! so se ešče obvarvala do dnesdén. Te baptisterij je na 6 voglov i Odzvüna iz pisanoga marmora. Lepe so dveri, napravlene iz bronza z lepimi relief-nitni podobami. Odznotra se ešče vidi v podi kde je bila velka kamena posoda za krstno vodo. Odzgora je baptisterij poslikani (zmalani) z razločoi-mi slikami iz svetopisemski zgodb. Nasproti dveram je naslikana Slednja sodba. Na sredini med pogübljenimi sedi na žerečem tronuši Šatan i poži-ra Judaša. Drügi najvekši hüdodelci v človeškoj zgodovini pa okoli stojijo i čakajo, da tüdi oni pridejo za Juda-šom na vrsto. (Dale.) 14. november 1926. NOVINE 3. naprej i bi nastanola stiska. Kak pečina so stali tej krepki mladenci i čuvali mladenke. Vaše so te mladenke i bože, čuvajte je tüdi v düševnom pogledi, da ostanejo bože, da ostanejo čiste i nedužne. Da bo to tem ležej i tembole gvišno, zato vsi, ki smo gledali to lepo slavnost, Čakamo, da nam isto veselje naskori pripravijo tüdi mladenci tišinske fare i tüdi nastavijo Mar. drüžbo za mladence. Daj Bog 1 Mi Cankovčar je. Protiverske novine »Domovinac so se tüdi z nas spomenole. Pred kratkim se nekak obregüje v tom listi, da smo prej dugo meli mir. Pri tom krvi našega č. g. kaplana, da so prej vzrok nemirovčini. Mi proti toj laži Protestiramo i Pitamo, ali zdaj nega v fari mirü ? O je ; mir je med sosidi pa tüdi v drüžinaj nakelko bogatno ravno našega č. g. kaplana, ki nam mir i ljübezen predgajo. Što je že v našoj fari telko nasprotnikov pomiro kak naš gospod. Zato samo zamazana düša zmore kaj takšega od nji pisati. Mir motijo samo tisti, ki ščejo širiti protiverske liste i z božnov peldov (ar je nikdar v cerkvi ne vidimo) ljüdi obračati od verskoga življenja. Tem pa je že Kristus pravo, da je za nje ne mirü prineso nego meč, Domovina skažlivo pravi, da so se te gospodje prej bole za cerkev i Boga brigali. Pitamo dopisnika, ali se zdaj ne brigajo ? Ali se sploj mogoče bole brigati ? Či ne vidi on sprevidimo mi, da g. kaplan že cele vöre spovidavlejo, kda ešče tisti gospod spi. 1 što se je skrbo za cerkev, da je lepa i Povekšana. Takše pisanje proti g. kaplani ostro obsodimo 1 O. kaplana pa prosimo, naj ji takša grda nezahvalnost ne odvrne od njihovoga dela I Vej itak poznajo tej par sovražnikov sv. vere, šteri nikdar ne hodijo k božoj slüžbi. Mi drügi pa Vam povemo, da kem bole do Vas brezvero ošpotavali, tembole bomo Vas - mi lübili i bogali. Naslednje ešče to Povemo, da je ista Domovina, štera ravno s tem pisanjom kaže, da je proti veri, pri nas ne razširjena. Majo jo samo tisti( ki so od indri prišli. Tem pa Želemo pri čtenje] takši budalosti dober apetit. Tisti »Prekmurec* pa, ki v Domovino piše, naj svoje reči malo bole po naše zaobrača, ar smo prehitro spoznali, da nema v Slov. Krajini svoje porodne babice. Cankovski farniki. GLASI- Slovenska Kraj ina. — Kalendari presvetoga Srca Jezusovogá so dotiskani i je te dni začnemo razpošilati, Kalendar je preci velki i cena ednomi je 8 Din. Dobijo se pri upravništvi »Novin« na Tajništvi SLS. v Murski Sobofi i vsej knjigarna]. Vsaka hiša si ga mora spraviti i naj nede hiže, štera ne bi meIa kalendara, knjigo z domačimi zgodbami i za naše domače ljüdstvo. — j- Mrli so Meserič Matjaš daleč na okoli spoštüvani Človik. Bili so stara naša korenika, ki so znali pri-povisti i zgodb, da si morao občüdivali njihov špomin. Živeli so Iepo krščansko živlenje. Kak so bili pri-lüblem, je pokazao njihov velki sprevod. Rodbini i domačim izražamo svoje sožalje, pokojnomi pa Bog dáj vežni mir i svetlost! — Bitka v M. Soboti. Naša Sobota pleše i se bije. Ples je bio v naši oštarij celo na Vsesvece večer. To je škandal od vsej škandalov i kaže na velko pohüjšanje, da nešterne ljudi niti špomin na pokojne nemro odvrnoti od veseljačenja i razvüzdanosti. — V nedelo, kak je že to navada, so tüdi plesali po sobočki oštarijaj. Naednok se samo vküp zgrabijo bakoski »pojgje« z rakičan-skimi i eden rakičanec je pri tom preci vneseo. S kamenjom so ga na-lupali. Ves krvavi je šo k zdravniki, kde je dobo obveze. No, pa vroča krv loga junaka se je ne svadila. Kda je šo od zdravnika je nečloveško kričao. Na vse to se merodajne oblasti nikaj ne genejo, da bi omejüvale pijančüvanje, nego bodo ešče naprej davali dovoljenja za plese, kde se nájveč mladine pokvari. — Ves čas toga bitja, je ne bilo niednoga policaja blüzi. — Vsem naročnikom. Naročniki, ki so ešče ne plačali naročnine, naj se z istov popaščijo. Tiskarna je draga i delavci nemrejo čakali na plačo. Što redno plačüje dobre liste, ravno s tem najbole podpira katoličanske štarnpo. Trbelo de Počasi misliti na nove naročnike. — Beltinci. Od tam nam javijo, da zadnji čas tam jako küpüjejo Srečka. Največ so spoküpili mladenci i mladenke. Nešterni so pravili. »Raj kak bi šo v krčmo dam na dobre namene, pa ešče me pri tom mogoče sréča dosegne.* To je plemenito mišlenje. — Turnišče. Pred kratkim so pri nas meli Udruženje vojnih invalidov z Böltinec veselico ali bole povedano vinsko bratvo. Pa se je nekaj šujsterskih detičov, še zmes en mladi moški, malo preveč nasrko fe sladke vinske kaplice. Kak je pač navada pri varašancih, ka nesme prifi nieden tüjince v naš varaš, kak sigdar tak zdaj je ne smela minoti veselica bez bitja. Se siromaškim invalidom so ne prizanesli, kak tüdi drugim starešim poštenim mojstrom ne, med šterimi so ednoga na cesti s Šujsfers-kim nožom napadnoli i do krvavoga zbili, tak da si je siromak morao pri zdravniki pomoči iskafi. Ob ednem pa so si omenjeni invalidi odnesli lepi špomin na varaško kulturo i bodo prav dobro potunili, gda so prišli v Törnišče na bratvo. — Drügoč kaj več novoga z našega varaša. Varašanec. — Lepa prilika za vse. V trgovini pri Brumeni v M. Soboti dobiš blago po nizkoj ceni. Či pa küpiš kaj več, dobiš k šenki edno srečko loterije za Martinišče. S tov srečkov pa dosta zadeneš i tak maš dvojni dobiček. — Srečen dečko. Dne Bl. oktobra so v Ptüji meli tombola (lote-terijo), na štero je prišlo jako dosta lüstva. Glavni dobitek je bio biciklin. Eden dečko si je küpo srečko pa zadeo biciklin. V Ptuj je prišeo peški deleč iz vesi Spuhlje, nazaj pa kak blisk z biciklinom. Tak bo na den naše loterije za Martinišča. Oda bo to ? Za par mesecov smo Podugšali čas, zato, ka mamo ešče dosta srečk k odaji. Či je vse prle odamo, te ne bomo čakali tistoga dneva nego včasi bo žrebanje (špilanje). Zato se pa naj vsakši popašči po srečke, tak de vsakši prle znao, ka zadene. Dobitkov je jako dosta pa velki. — »Novice v slikati" smo položili k toj številki. Či što ne bi dobo, naj nam to hitro naznani. — Strašen Umor v Gorici. V Gorici pri zadnjoj hiši proti pücon-skim ciglenicam je bila Vertinja sama doma. Njeni mož pa hodi delat v ciglenice i je bio tüdi te nesrečen den na deli. Kda je opodne domo prišeo, je zagledno skoz nad okno, da žena leži v mlaki krvi. Pozvao je drűge, šli so notri i pred njimi se je odpro strašen pogled. Žena je mela šinjek popunoma presekani, samo koša je ešče držala glavo k šinjeki. Što jo je bujo i za kakšega zroka volo, se ešče ne ve. Država. Kmetska zveza v Ljubljani je izdala kak vsakše drügo leto svoj kolendár, ki obsega vse puno hasno-viti i potrebni stvari za vsakoga kmetskoga človeka. Koledar se lehko nosi v žepi i je trdo Vezani. Vsakomi ga prav toplo priporočamo. Što ga žele naročiti naj piše na uredništvo „Novin“. — Katoličanske dnevne novina v Hrvatskom jeziki. Hrvatski katoličani dozdáj ešče neso meli svojega dnevnika. To njim je jako škodilo, ar so ne meli lista, kde bi lehko svoje pravice branili kak bi bilo to potrebno. Najodličnejši voditelje hrvatskoga katoliškega gibanja so zadnje dni pozvali s proglasom vse hrvatske katolike naj pomagajo pri deli za katoliški dnevnih V tom proglasi pravijo, da izide prva številka toga novoga dnevnoga lista že za Vüzem prišestno leto. Dozdaj so v te namen že nabrali okoli pol miljona dinarov. — Nesreča pri mlini, V Teharji je prišla edna ženska k mlini. Tam jo je zgrabila nekša Železna nared, štera se. na minuto 74 krat zavrti i jo vlačila s sebov. Pri slikanji njoj je nogo potrto i jo z glavov miatilo po cementanom podi. Kda je mlinar stavo mlin, si je že glavo vse spremla i v par minutaj zdejnola düšo. Domača politika. Vlada je po novom preosnovati ravno tak na prhkoj podlagi kak prle. Zrok te nestalnost! pa je ae to, da vláda nebi meIa večine, nego to, da je v radikalnoj stranki, štera je najmočnejša vladna stranka, velka razdrapanosf. Tri nasprotüvajoče skupine so v toj stranki: Pašičova, Uzu-novičova i Jovanovičova. Vse delo vlade ide skoro za tem, da, napravi med radikali močen položaj, šteroga pa slabi Pašič i njegc ví bližanji prijatelje, Predlog, da se naj da železnič-nomi ministri ešče 100 miljonov potrošov, je Vlada skoro mlela celi tjeden. S tem so zavlačüvali, ka bi se vidlo, dá je Vlada delala, v istini pa nemajo nikšega pravoga programa za delo. — Poslanec Jugoslovanskoga kluba je govorio proti tomi predlogi i isti klub je glasovao proti. Govornik je povedao, da bo klub glasao proti zato, ar je železniční minister po nepotrebnom premeščavao železničare, ar želéznični Penzionisti ne dobijo toga, ka njim ide i ar nega vüpanja, da bi se tej IGO miljonov porabilo 'za istinske potrebčine pri železnici. Jugoslovanski klub je predložo zakon, za hitro pomoč poplavlencom v Sloveniji. Vse opozicionalne stranke so podpirale te predlog. Vlada pa, v šteroj sedijo hrvatski i slovenski, »seljačke radičevci pa je te predlog odbila. Tüdi v naši krajej je letos Povoden napravila dosta kvara i bí trbelo pomoč. Zato si prav dobro zapomnimo zadržanje radičovcov pri tom predlogi. Proračun ali državni potroši za prišestno Ieto so že bili na ministrs-koj seji. Te proračun de prej znašao U miljard. Ministri so se med sebov ne mogli zediniti. Od uprave pri minisfrstvaj so tüdi govorili na seji. Po tom novom zakoni bi bilo samo 12 ministrsfev. Drüga ministrstva bi se z nešternimi zdrüžila, nešterna pa celo odpravila. Državni tajniki bi prej ostali, čiravno nemajo določenoga posla. Kremžar, poslanec Jugoslov. kluba je predložo tüdi zakon, da se uradnikom stalno določijo plače. Pri toj priliki je bio füdi guč od tisti penez, štere jemle Vlada od plače uradnikom za poplavlence. Govornik je pravo, da se tej penezi ne porabijo v tiste namene, v štere se je pobiralo. Svetovna politika. Grško. Tam so meli volitve. Velko zanimanje je bilo za te volitve zato, ar so politični krogí radoved-ni bili, ali zmaga stranka republikancov, ali tisti, ki so za kraljevino. Zmagali so republikanci ; pa samo tak, ka so štüki čakali ober glavnoga varaša Atene. Znamenje, da so naši vredni sosidje. Špansko. V Kataloniji, ednoj pokrajini na Španskom se je zbüdo puot proti zdajšnjemi ravnanji v toj državi. Puntare so lovili tüdi na Francoskom. Čehoslovaška. Novi velki dogodek v politiki te države je, da bo kat. Slovaška stranka, štero vodi Hlinka, Šla v vlado. Hlinka je za svojo stranko zahtevao dvoje ministerstvo i več drügi ugodnosti za Slovake. Italija. Vsi politični dogodki so ešče pod vtisom toga, da je nekak na voditela vlade Mussoilnija strelao.. Fašisti so delali Velke demonstracije i razbijali stanüvanja vsej, šteri so ne njihovoga mišlenja. V Gorici tüdi Slovencom razbijali njihove naprave, tak kak da bi Slovenci bili krivi, da so na Mussoilnija strelali. Ministri so meli sejo, na šteroj so sklenoli dati več zapovedi, med drugim tüdi smrtno Obsodbo, za tiste, ki bi vüpali strelati na Mussoilnija, krala, ali kralevske bližnjo rodbino, Več odredb je proti vsakoj sloboščini ljudstva i naravnoč samo za to, da se z njimi zdrži fašis-tična stranka. Amerika. V Zedinjeni državaj so bile volitve. Pridobila je demokratska stranka, zgübila pa republikanska, v šteroj je tüdi president. To je prej znamenje, da pri Prišestni volitvaj ne zmaga on. Pri agitaciji se je šlo tüdi za to, ali naj Prepoved vpijanlivi pijač ešče nadale ostane tak ostra, ali se naj spremeni. Tista stranka je pridobila, štera je za spremembo. SPREJMEM 2 krojaškiva, dobro izurjeniva pomočnika. ŠTEFAN PUHAN, Bogojina. - ŠOŠTARSKI MAŠIN za štepanje i 1 harmonike ma k odaji KÜZMA JOŽEFA vdovica v Gederovci h. št. 28. 4 NOVINE 14 november 1926. GOSPODARSTVO. Jesensko Prašenje. Pregovor pravi . Što v jesen globoko praši, te že na polojno pognoji. Te pregovor je istinski. Či je le mogoče v jesen poprašiti i pognojiti. Jesensko gnojenje ma dosta prednosti pred sprotolešnjim. Že to je na sprotoletje jako navao, či je gnoj že zvekšega v jesen navožen, da nega telko dela, štero se na sprotoletje naravnoč grmadi pred polodelavcom-V jesen podorani gnoj v zimi, ar je preci vlažen, dobro sprhne. Zemla ga vzeme na sebe i tak že prvoj posejanoj rastlini hasni. Poleg toga pa ešče zemlo preci naraši, da vsa razkipi. Prí sprotolešnjem gnojenji pa ostane zemla ličnata i trda. Gnoj ma tüdi to na sebi, da segrevle zemlo. Tak pre-segreta zemla je na sprotoletje dosta prle za delo kak nepognojena. Praha naj bo preci globoko zorana. Zemla je dosta rodovitnejša, či je globoko zrašena, Tisti, ki plitvo orjejo, bodo morali prle ali sledkar globše pritikati svoje plüge. Najbogše je to napraviti v jesen, da pri globokoj rali pride mrtva zemla odzgora i se prek zime pripravi. Globoka praha v jesen ma te hasek, da se zemla globoko zrüši, ar jo sren nategne i raz-vrže. Hasni pa tüdi to, da jo zrak dobro prehodi. Prerečena zemla je vsikdar rodovitnejša kak zaprta, vržena . Z istim namenom kak prašiti, je jako hasnovito v jesen travnike vlačili. Da se zemla nekelko prezrači, da se nepotreben meh i drüge škodlivé travine prepravijo. Istina, da pri tom nekelko tüdi zgenemo potrebne trave, i ravno za to je travnike najbogše v jesen vlačiti, kda je zemla vlažna i se potrebne trave ne posüšijo, nego do sprotoletja pali vkoreninijo. Tüdi jesensko gnojenje travnikov je najbogše. Pri polevanji z gnojšnicov, či je močna, navadno nekelko travo požari. Na sprotoletje to nekelko zadrži travo v rasti. Pri jesenskom polevanji pa se to ne pozna nikaj. Dežč rad ide večkrat. gnojšnico v zemli razreči i na sprotoletje nam na v jesen pognoje-nom travniki hitro zraste najlepša trava. Od gnojenja z umetnimi gnoji : z gipsom, kalijom, vapnom i Tomažo* vov žlindrov nemo nikaj pisali, ar naše ljüdstvo je ešče ne k tomi na-vajeno i so ta gnojila prí zdajšnjoj penezno] vrednosti nekelko predraga. Prle ali pa sledkar pa bomo morali tüdi to pitanje načnofi. Naša agrarna reforma, je ne samo to, kem več zemle, nego tüdi to kak mo jo najbole gnoji!]*. Süšenje setve. Letos je bila jesen preci dežčevna. Nameštaj je bilo na njivaj tak vlažno, da niti v pravom časi neso mogli ljüdje strašnoga sejati. Ta prevelka vlaga je jako nevarna za setvo, posebno za žito. Pre-vlažna zemla rada v led vdari, žito prejde i na sprotoletje vidimo velke prazne lise na takši mestaj. S tem ne samo, da dobimo menje zrnja, nego na Prostori kde prejde žito se navadno zaperi Vsefele škodliv! plevel i Ščetalje, štero spravi dosta škodlivoga semenja med dobro, Čisto zrnje. Toga se nekelko obranimo, či vodo splavi-vimo i premokri dnik. Či nemremo vode spüstili kama dol z njive, pa skopajmo na kraji njive globšo jamo, kama napelamo jarke, po šteroj se odceja voda. Tak bomo na škodi samo za jarke i grebo, ovači pa bi dosta vekši falat prejšeo. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 290 Din., žita 215 Din, ovsa 155 Din. kukarice 160 Din, ječmena 190 Din., hajdine 250 Din., prosa 270 Din., Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7‘50—8 Din., teoci 8-50 Din., svinje 14—15 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 1 D. 85 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 240 D. NAZNANILO Naznanjam cenjenomi občinstvi, da s 15. novembrom premestim svojo krojaško delavnico v hišo g. fiškališa Olajoša. S spoštüvanjom. KU K E L KAROL krojač Murska Sobota. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavariije se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-coln, Št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članka dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so ; predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Pojs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arlhington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki ; John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Št. Majcen Podpirajte, Širite i Čtite »NOVINE"! Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik. Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar. Ivan Černjavič. Za 1927. leto slovenski, vogrski i nemški ka-lendariji so prišli - v trgovino - I. HAHN MURSKA SOBOTA. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za .Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. Mali oglasi. Sühe gobe, jajca: kupuje vedno po najvišji dnevn' ceni trgovina FRANC SENČAR Ljutomer. Velika izbira raznega blaga za jesen in zimo. LAKATOSOK, KOVÁCSOK, BÁDOGOSOK, MECHANIKUSOK részére megjelent az első magyar nyelvű képes árjegyzék, mely az összes szerszámokat tartalmazza. Az ára csak 10.- dinár bélyegekben vagy készpénzben. Rendeljék mig a készlet tart. INŽENIR ZD. OSVALD szerszám különlegességek áruháza ZAGREB, Bakačeva ul. 3 Imam za prodati mlin z valeki (hengeri), žago prešo za olje delati, edno mlatilnico. Na mlini je sploj voda. 14 oralov zemle, poslopjom, 2 konja, 8 glav govenske živine, 20 svinj. Poceni odam za volo družin-: skih, razmer. .—. ANTON FASCHING, ŽEPOVCI Štev. 52. Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročiiu. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8 1/2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Za PREKMURSKO "TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik. IVAN JERIČ