PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 60 (6038)
TRST, petek 12. marca 1965
ZAKLJUČENA SPLOŠNA RAZPRAVA O NEZAUPNICIJCPI
Predsednik vlade odgovori danes na kritiko desne in leve opozicije
Italijanska vlada je sporočila bonski vladi, da nasprotuje zastaranju nacističnih zločinov - Komisija za reformo delniških družb končala svoje delo - Zaključen prvi sestanek med Confindustrio in sindikati
WTM, 11. — V poslanski zbornici se je danes zaključila splošna razprava v zvezi s preosnovo vlade in s komunistično resolucijo o nezaupnici. Jutri ob 18 bo odgovoril predsednik vlade Moro, nato pa bo sledilo glasovanje o nezaupnici.
Pred začetkom razprave se je,----:----—
Ermini <KD> poklonil spominu preosnova pomenila «začasno in
pred tremi dnevi umrlega prof. Cameluttija, slovitega pravnika in penalista, nato pa so posegli v diskusijo o nezaupnici: Ro-mualdi (MSI), Badini Confalo-meri (PLI), Franchi (MSI), Fer-n (PSI), Lauro (PDIUM), Ber-tinelli (PSDI), Malagodi (PLI) in Zaccagnini (KD).
.Ko je Franchi zahteval med drugim, naj vlada «odločno demantira vesti, ki so se razširile glede dokončne vključitve 'cone B’ v jugoslovansko ozemlje«, je predsednik vlade prekinil govornika in ga Pozval, naj pove, kje je dobil dokaze v potrditev tega svojega zatrjevanja. Ker je Franchi vztrajal, in zatrjeval, da so v teku pogajanja za «odstopitev» 'cone B’ v zameno za popravo meje na področju Gorice, je Moro pripomnil, da je že demantiral obstoj takih pogajanj.
Ferri je govoril o pogajanjih za preosnovo vlade in dejal, da so socialisti zelo zadovoljni z vključitvijo Fanfanija v vlado. Zavrnil je ••nekatere protivladne špekulacije ki prihajajo od desnice in levice«. Nato se je zadržal na bližnjih u-krepih proti konjunkturi in zatrdil, da bodo prispevali k ponovnemu ravnotežju gospodarstva na področju kredita, davčnega pritiska in javnih izdatkov. Kar zadeva še nerešena vprašanja med strankami levega centra, pa je pripomnil, da ne gre za ((sporazum v nesporazumu«: «naSli bodo rešitev, ki bo sprejemljiva za vse stranke, tako kar zadeva vprašanje šolstva, kakor tudi glede vprašanj, ki vključujejo spoštovanje temeljnih ustavnih določil«. Ko se je dotaknil tudi vprašanja v zvezi z «zadevo Vi-cario«, je naglasil-, dji se s tem v rvezi postavlja v Konkretni obliki veljavnost določil konkordata glede nekaterih temeljnih določil ustave, ker je tolmačenje, ki ga Vatikan daje o L čl. konkordata «za-trdno preširoko in ekstenzivno«. Izrazil je željo, da bi prišlo med Vatikanom in italijansko državo do revizije tistega dela konkordata, ki je v nasprotju z določili ustave.
Ferri Je potrdil, da so socialisti Proti vsakršni diskriminaciji glede sestave italijanske parlamentarne delegacije v evropskem parlamentu, tudi v perspektivi svobodne izvolitve tega parlamenta. Zaključil le z zatrjevanjem, da komunisti ne nudijo nobene konkretne alternative politiki levega centra, ki bi Pila ((zasidrana v politični in gospodarski stvarnosti dežele«.
Zaccagnini je govoril med drugim o «popolni korektnosti vladne preosnove« in je zanikal, da bi ta
negotovo premostitev latentne krize«, kakor se je zatrjevalo, ampak da je ((konkreten odgovor na pereča vprašanja sedanje italijanske gospodarske, in socialne stvarnosti«. Poudaril je politične meje vladne večine, ki da ni le parlamentarnega značaja. V polemiki z Longom je zatrjeval, da se bo (•taktika KPI, ki teži za razbitjem KD, izjalovila spričo kompaktnosti KD in tistega dela delavskega razreda, ki ga predstavlja v tako obsežni meri«.
Ko je govoril o stanju gospodarstva, je Zaccagnini omenil petletni načrt za razvoj gospodarstva in bližnje ukrepe proti konjunkturi, ki bodo ((postavili vse politične sile, predvsem pa gospodarske in sindikalne kroge pred konkretno odgovornost«.
V zvezi z mednarodno politiko je liričnega stanja, ki sta potrebni Zaccagnini zatrjeval, da je KD t moida prav v tolikšni men, kot
••vedno iskreno zasledovala stvarno politiko miru, toda ta politika se more učinkovito nadaljevati, le če bo temeljila na zvestobi zavezništvu in pogodbam, ki smo jih prostovoljno podpisali, kakor tudi na okrepitvi tistih mednarodnih institucij, kakršna je OZN, ki predstavljajo edino konkretno možnost miroljubne rešitve mednarodnih sporov«.
Glede zahteve KPI po sodelovanju v evropskih organizmih je Zaccagnini zatrjeval, da je edini smoter te zahteve v tem, «da bi se mogli bolj učinkovito od znotraj upirati in izjaloviti vsakršen napor ‘Evropejcev za dosego enotnosti«. Na koncu pa je Zaccagnini posredno kritiziral PSI in pripomnil, da »tako pogoste zahteve po razčiščenju in preverjanju ne morejo koristiti možnosti in sposobnosti akcije. Predvsem pa ne prispevajo k temu, da bi dali deželi tisto gotovost in trdnost po-
DANES
V	rimski poslanski zbornici se nadaljuje debata o resoluciji KPI, ki zahteva nezaupnico vladi.
Kar se tiče mednarodnih dogodkov, imajo velik odmev nove demonstracije črncev in belih in-tegracionistov v Alabami, predvsem v Selmi in Montgomeryju. Veliko senzacijo je vzbudila včerajšnja demonstracija skupine črncev in belcev v sami notranjosti Bele hiše, kamor so prišli v času, ko je dovoljen dostop turistom. Izjavili so, da so želeli govoriti s predsednikom, da protestirajo proti neučinkovitemu stališču zvezne vlade do dogodkov v Selmi.
Kar se tiče Južnega Vietnama, je tajnik OZN B Tant sporočil, da je ameriška vlada odgovorila na njegov nedavni predlog za sklicanje pripravljalnega sestanka sedmih držav. U Tant in ameriški predstavnik v OZN Števen-son sta s tem v zvezi v stalnem stiku. Medtem ko ameriška letala nadaljujejo bombardiranje o-svobojenlh področij, napovedujejo prihod novih ameriških mornarjev v Južni Vietnam. Na drugi strani pa se množijo pozivi na začetek pogajanj.
V	zvezi z zaostritvijo odnosov med Kairom in Bonnom, ker namerava ta priznati Izrael, je prišel včeraj v Kairo maroški kralj Hasan na posvetovanje z Naserjem. V torek pa bo prišel v Kairo na posvetovanje predsednik jordanske vlade. Glede navezave diplomatskih odnosov med Bonnom in Tel Avivom pa postavlja izraelska vlada številne zahteve, o katerih se še pogajajo.
Sovjetski poslanik Vinogradov, ki se poslavlja iz Pariza, je včeraj izjavil, da razvoj francosko-sovjetskih odnosov ustvarja takšne realne pogoje, ki omogočajo obema državama skupne nastope za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja. Poudaril je, da se ti odnosi stalno boljšajo in to na vseh področjih. Izrekel je tudi zadovoljstvo, ker sta Moskva 'n Pariz enakega stališča, kar se tiče Južnega Vietnama.
IZJAVE SOVJETSKEGA POSLANIKA VINOGRADOVfl
Francosko-sovjetski odnosi se stalno boljšajo
Tak razvoj ustvarja realne pogoje za skupne nastope za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja
PARIZ, 11. — Sovjetski poslanik Vinogradov v Parizu, ki se poslavlja, je na kosilu, ki ga je danes priredilo njemu na čast združenje francoskega diplomatskega tiska, govoril o sovjetski politiki v zvezi z raznimi mednarodnimi zadevami.
Govoril je najprej o Vietnamu. Izjavil je, da bo Sovjetska
zveza storila «svojo mednarodno dolžnost do bratske socialistične države«, iti je pripomnil, da opozorila Sovjetske zveze in Severnega Vietnama proti nadaljevanju napada niso zgubila svoje veljave. Vinogradov je poudaril, da se zadeva ne more rešiti z orožjem, in da so pogajanja edina pot. Pri tem je izrazil zadovoljstvo, da se francoska vlada strinja s tem sovjetskim stališčem.
Zatem je Vinogradov poudaril, da nova ženevska konferenca ne bi mogla učinkovito delovati, če ne bi prenehalo bombardiranji Severnega Vietnama. Pohvalil je
•	realizem« de Gaulla pri obravnavanju evropskih problemov, zlasti nemškega na zadnji tiskovni konferenci. »Evropski problemi se tičejo predvsem Evrope, je dejal Vinogradov, rešitev nemškega problema pa mora vsebovati rešitev problema meja in oborožitve ob udeležbi vseh sosednih držav bivšega rajha, bodisi vzhodnih kakor zahodnih.«
Zatem je Vinogradov izjavil, da morajo zadevo evropske varnosti rešiti skupno vse evropske države, vključno obe nemški državi, vprašanje združitve obeh Nemči.i pa morajo rešiti Nemci.
Kar se tiče odnosov med Sovjetsko zvezo in Francijo, je Vinogradov izjavil, da razvoj fran-cosko-sovjetskih odnosov ustvarja takšne realne pogoje, ki omogočajo obema državama skupne nastope za okrepitev miru in mednarodnega sodelovanja.
Na vprašanje, ali je možnost sklenitve nove francosko-nemške pogodbe, je Vinogradov odgovoril, da gre za vprašanje, ki se tiče obeh vlad, ter je pripomnil:
•	Vsekakor lahko rečem, da kar se tiče francosko-sovjetskih odnosov, smo na zelo dobri poti. Imamo odprto pot. Francosko-sovjetski odnosi se stalno boljšajo, in to na vseh področjih.«
Kakor je znano, je bil za novega sovjetskega poslanika v Parizu imenovan pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Valer-jan Zorin.
Kreisky
o Južni Tirolski
DUNAJ, 11. — Na zborovanju, ki ga je organizirala v Gradcu zveza socialističnih akademikov, Je avstrijski zunanji minister Krelsky izjavil, da je smoter pogajanj Avstrije z Italijo za rešitev Južnoti-rolskega vprašanja doseči za južne Tirolce kolikor mogoče večjo samoupravo, da se zagotovi stabilnost etnične skupine. »Avstrija, je nadaljeval govornik, je varuhinja avstrijske manjšine v Italiji, toda rešitve se lahko najdejo samo v skladu z željami in zahtevami zakonitih predstavnikov južnotiroi-ske manjšine. Južni Tirol Je v prvi vrsti socialno vprašanje ip manj narodnostno vprašanje, tako da je v dosedanjih pogajanjih bil glavni argument socialna varnost južno tirolske etnične skupine po-
leg drugih vprašanj, če bodo pogajanja z nadaljnjimi majhnimi koncesijami italijanske vlade pozitivno zaključena, bo moč ta rezultat označiti za drugi najboljši sporazum Evrope za zaščito manjšin«.
«Ker pa vse države tolmačijo mednarodne sporazume zelo ozko, je želeti, da bo ta sporazum tudi izvedljiv. Avstrijski pogajalci so predlagali v ta namen mehanizem, ki predvideva izjavo italijanske in avstrijske vlade, ki naj bi jo odobrila oba parlamenta; izjavo obeh vlad pred OZN, da se objavi rezultat pogajanj; obveznost obeh vlad. da bosta predložili vsa sporna vprašanja arbitražni komisiji, ki jo bosta sestavljala en avstrijski in en Italijanski predstavnik in ki bosta s svoje strani predlagala dva razsodnika tretje države, in ti štirje razsodniki izvolijo mednarodno priznanega strokovnjaka za medna rodno pravo, ki bo peti član arbitražne komisije«.
VVASHINGTON, li. - Predstavnik Bele hiše je danes izjavil, da bo predsednik Johnson zadovoljen sprejeti predsednika britanske vlade Wilsona, ko bo ta prihodnji mesec obiskal ZDA.
zakonodajni ukrepi za razvoj spodarstva«.
Tudi v senatu so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega prof. Carneluttija, nato p.i so o-dobrih .zakonski osnutek o začasnem obdavčenju sprememb, fu?ij in koncentracij trgovskih družb v istem besedilu, kot ga je že o-dobrila poslanska zbornica.
Nato so razpravljali o interpelaciji KPI in treh vprai.iniin Psi UP, PLI in KD o napovedanem zastaranju nacističnih zločinov. Državni podtajnik zunanjega ministrstva Zagari je dejal v odgovoru, da je italijanska vlada že sporočila veleposlaniku bonske vlade svoje stališče, ki nasprotuje zastaranju teh zločinov. Enako stališče imajo tudi vlade ZDA, Francije in Velike 3ritaaije. In' terpelanti (Veronesi, Schiavonc, Schiavetti in Terracini) so izrazili svoje zadovoljstvo nad to pobudo italijanske vlade.
Komisija za reformo delniških družb je končala svoje delo in bo predložila v kratkem pravosodnemu ministru svoje poročilo. Ko ga bo Reale proučil, ga bo dostavil ministru za industrijo Lami Starnutiju.
Danes se je zaključil prvi sestanek med predstavniki Confin-dustrie in predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL; naslednji sestanek bo 8. in 9. aprila. Na njem bodo podrobno proučili vprašanja, ki so jih obravnavali na prvem sestanku. Na tem sestanku so obravnavali na splošno vprašanje kolektivnih in individualnih odpustov in vprašanje tovarniških odborov.
Minister za državni proračun Pieraccini je sprejel ločeno predstavnika CGIL Novellija, predstavniku CISL Stortija, predstavnika UIL Viglianesija, predstavnika CISNAL Robertija ter glavnega tajnika Confindustrie Mat-teija in jih seznanil z glavnimi 'potezami ukrepov mjpti konjunkturi, • ki jih bo vlada sprejela na bližnji seji ministrskega sveta. Minister jim je hkrati sporočil, da so predvideni tristranski razgovori med vlado, delodajalci in sindikati, ki bodo zadobili stalen značaj v zvezi s politiko načrtovanja.
Sporazum o atomih med Kanado in Italijo
OTTAWA, 11. — Predstavnik 1-talijanskega odbora za jedrsko e-nergijo in predstavnik kanadske komisije za atomsko energijo sta podpisala danes sporazum o sodelovanju za mirnodobsko uporabljanje jedrske energije.
V okviru sporazuma si bodo izmenjavali in dobavljali material in zadevno opremo, ali pa ju skupno uporabljali. Priloga k spo-razumu določa uporabljanje informacij, ki spadajo v okvir programa o sodelovanju in ki se tičejo patentiranih iznajdb. Te informacije pa državi pogodbenici lahko uporabita samo zase in jih ne moreta sporočiti tretjim brez poprejšnjega sporazuma.
Posvetovanje U Tanta s elani komisije 33
NEW YORK, 11. - Glavni taj- j nik OZN U Tant in predsednik | glavne skupščine Quaison Sackey sta sprejela danes delegate Japonske, Iraka, Mavretanije, Nizozemske in Italije v okviru posvetovanj glede delovanja komisije 33 Ta komisija, v kateri Je tudi Italija, ima nalogo pregledati možnost rešitve problemov, ki se tičejo operacij OZN za vzdrževanje miru. Ostale delegate skupine bosta U Tant in predsednik skupščine sprejela prihodnje dni.
Kakor je znano, je resolucija skupščine OZN 18. februarja ustanovila komisijo 33 z nalogo, da pripravi predloge za rešitev ((preteklih, sedanjih in prihodnjih« problemov, ki se tičejo operacij varnosti OZN. Komisiji predseduje predsednik skupščine in deluje ob podpori glavnega tajnika. V komisiji ni več Formoza.ki je bila v prejšnji komisiji 21 članov in se je potem povečala na 33 članov.
Pri ustanovitvi komisije so izrazili željo, naj bi komisija vsaj deloma končala svoje delo še pred 24. junijem, ko se bodo začele v San Franciscu proslave ob dvajsetletnici podpisa listine OZN.
Predsednik češkoslovaške vlade Lenart podpisuje v Kairu trgovinsko pogodbo z ZAR skupno s predsednikom egiptovske vlade Ali Sabrijem
IIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllillllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilHIHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllltllllllllilfiiiiiiiiiiiiiia
V POLNEM RAZMAHU PROTESTNA KAMPANJA AMERIŠKIH ČRNCEV
Skupina integracionistov v Beli hiši je zahtevala posredovanje Johnsona
V Selmi se nadaljujejo protestni pohodi integracionistov ■ Pripravlja se nov pohod na Washington? ■ 400.000 pastorjev, duhovnikov in rabinov naj bi korakalo v Selmo
WASHINGTON, 11. — Kampanja za enakopravnost črncev, ki jo vodi Martin Luther King, je dosegla danes višek, ko je skupina integracionistov «mirno zasedla« hodnik Bele hiše. Medtem pa se v Selmi nadaljujejo protestni pohodi, ki jih vodijo pastorji in nune.
((Simbolična zasedba« Bele hi-
še, ki je bila skrbno pripravljena že preteklo noč, je povsem presenetila varnostne agente, ki so v službi v Beli hiši. Skupina črnih in belih mladeničev, je prišla v Belo hišo, pomešana med turiste in obiskovalce, ki si lahko vsak dan ogledajo nekatere dvorane, ki so odprte javnosti. Takoj ko so prišli v notranjost poslopja, so demonstranti posedli po hodniku med velikim presenečenjem turistov, predvsem pa stražnikov. Izjavili so, da želijo sestanek s predsednikom Johnsonom in zahtevati od njega posredovanje v Selmi. Demonstranti so začeli peti himno integracionistov, načelnik policije pa je začel prositi, naj prostovoljno zapustijo poslopje. Demonstranti so se temu odločno uprli.
Tedaj je policija v Beli hiši prekinila dohod obiskovalcev in zaprla vse vhode, ni pa uporabila sile proti demonstrantom. Kakor rečeno, jc ta demonstracija presenetila vse v Beli hiši: od Johnsona do načelnika tiskovnega urada Reedy. ja, ki je zvedel za to med tiskov no konferenco, ko ga je neki časnikar vprašal, ali ve, kaj se dogaja nekaj korakov od njega. Med tem je predstavnik skupine demonstrantov, ki mu ni uspelo priti v poslopje skupno z ostalimi, izjavii pred vhodom časnikarjem, da je namen demonstracije protestirati, ker ni bil v Selmi sprejet noben ukrep. Tri ure po začetku demonstracije so bili demonstranti še
vedno v poslopju in so sporočili da bodo začeli gladovno stavko.
je, ki bodo odplule iz italijanskih | slovanska delegacija je seznanila
nrictu.nion nrl "H rln	marnn n. Bnuiptsl'P’ Hplptrohp n mOŽnOStl dO*
pristanišč opl £0. do 30. marca, stavile za 24 ur. V teh dneh je določena tudi večja sindikalna akcija na ladjah, ki povezujejo kontinent z otoki. Za akcijo so se odločili, da pospešijo odobritev re-
Baje so se demonstranti okoli 18.; forme pokojnin za italijanske po-ure po krajevnem času umaknili. > morščake in da protestirajo proti Ameriški pravosodni minister Ni- j predlogom za ukinitev prog, ki colas Katzenbach je na tiskovni so vsedržavnega interesa in ki jih
llilliiiliiritiiiifiiiiiiiiiiiiitlllitliiiiiMiliililliimtitiiiiiiiiilltliilliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiMiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiti
NADALJNJI KAZVOJ V JUGOVZHODNI AZIJI
Ameriška vlada je odgovorila na U Tantovpredlog o Vietnamu
U Tant jc v rednih stikih s Stevcnsonom - V Južni Vietnam bodo poslali nove ameriške mornarje . Novi bombni napadi na osvobojena področja
NEW YORK, 11. — Glavni tajnik OZN U Tant je sinoči sporočil, da je ameriška vlada odgovorila na njegov predlog, naj bi sklicali pripravljalni sestanek sedmih držav, da bi rešili vietnamsko krizo. Predstavnik OZN je časnikarjem Izjavil, da sl U Tant ln ameriški delegat Stevenson redno izmenjujeta mnenje o vojni v jugovzhodni Aziji.
V Ženevi je komisija za med-
narodne zadeve svetovnega sveta cerkva, ki združuje nad 200 protestantskih m pravoslavnih cerkva, objavila izjavo, s katero zahteva takojšnji začetek pogajanj, da preneha tragična usoda vietnamskega ljudstva. Izjava dodaja, da so možnosti sporazuma, in poziva vlade jugovzhodne Azije, ki niso vpletene v spopad, naj se zavzemajo za sklenitev miru.
Komisija poudarja, da je zaman iskati rešitev problema z vojaškimi ukrepi, ki lahko samo povečajo nevarnost širše vojne ln povzročajo številne kritične reakcije med svetovno Javnostjo, zlasti v Aziji. Komisija poudarja, da morajo prebivalci Južnega Vietnama imeti možnost osebno odločati o svoji usodi in o načinu rešitve svojih problemov. Pri tem dodaja, da bi se morali obe nasprotni strani odreči namenom «rešitve prestiža« in sprejeti potrebno tveganje brez poprejšnjih jamstev tako da se spor prenese z bojišča na konferenco.
Na koncu poudarja izjava negativne posledice odsotnosti Klta'ske
lljonov ljudi je nevarno in lahko samo prispeva k povečanju nepopustljivosti vlade, ki je na oblasti, kar Je sedaj otežkočalo ln onemogočalo vsako mirno rešitev v Jugovzhodni Aziji«.
Izjavo so poslali številnim predsednikom vlad ln zunanjim ministrom držav med katerimi so Burma, ZDA, Franclja, Indija, Pakistan, Filipini, Velika Britanija, SZ, Severni in Južni Vietnam; poslali so Jo tudi glavnemu tajniku OZN.
Komisija severnovletnamske vojske za povezavo pri mednarodni nadzorstveni komisiji v Indokini je poslala pred dnevi tej komisiji dve pismi, s katerima protestira proti ameriškemu bombardiranju treh področij Južnega Vietnama, Komisija poziva nadzorstveno komisijo, naj odločno posreduje, da prenehajo barbarski napadi na civilno prebivalstvo ln da doseže prenehanje ameriškega napada na Južni Vietnam.
Medtem pa se vedno vztrajneje širijo govorice, da namerava ameriška vlada poslati drugih deset tisoč ameriških mornarjev v Južni Vietnam. Sinoči se Je začelo v Pearl Harbouru na Havajskih otokih vkrcavati
------- ----------- --------,............... na ladje šest tisoč
n Združenih narodov ln priporni- ; mornarjev, ki jih bodo poslali v nja: »Umetno Izoliranje 700 mi-i Oklnawo. Tl bodo nadomestili 35001 riškemu vmešavanju
mornarjev, ki so jih ta teden poslali v Južni Vietnam. Ne izključuje se možnost, da bo del od teh šest tisoč mornarjev pozneje dodeljenih sedmemu brodovju, ki sedaj operira v bližini Južnega Vietnama. Ameriški mornarji, ki so jih pred dnevi Izkrcali na področju Dananga, so se začeli utrjevati na bližnjih gričih.
Danes so ameriška ln južnovlet-namska letala znova bombardirala nekatera osvobojena področja v Južnem Vietnamu. Včeraj je petnajst letal bombardiralo področje ob obali srednjega Vietnama. V pokrajini Blnh Dinh Je protiletalsko topništvo Vletkonga sestrelilo danes ameriško letalo. Južno od Dananga pa so sestrelili ameriški helikopter, pri čemer so bili ranjeni štirje ameriški mornarji. Ameriška In Južnovletnamska letala so v torek bombardirala tudi nekatera področja v Laosu.
Kakor napovedano, je Južnovletnamska vlada objavila seznam 358 oseb. ki so pred nekaj tedni podpisale resolucijo za prenehanje sovražnosti ln poziv na mir, ki ga je propagandni odbor za mir naslovil južnovletnamski vladi in narodnoosvobodilni fronti. , Uradno sporočilo vlade Javlja, da bodo nekatere od teh oseb izgnali v Severni Vietnam, proti drugim na bodo ostro nastopili ln jim odvzeli službo.
V Varšavi Je večja skupina poljskih študentov demonstrirala pred ameriškim poslaništvom proti ame-
konferenci Izjavil, da so krajevne oblasti države Alabame kršile zvezni zakon med nedeljskimi Incidenti v Selmi Dodal je, da bodo proti krivcem jjvedJk.J najkrajšem času sodni postope*. KaUenbach je poudaril, da je vlada »učinkovito nastopila«, da prepreči nove Incidente. Dalje je izjavil, da je predsednik Johnson zelo zaskrbljen zaradi stanja v Selmi in da ga stalno obveščajo o razvoju .dogodkov.
Medtem ko v raznih ameriških mestih. skupine protiraslstov demonstrirajo iz solidarnosti z demonstranti Alabame, se v Selmi in v Montgomeryju nadaljujejo pohodi in sprevodi črncev in belcev, laikov In cerkvenih predstavnikov. Večina od njih je preživela noč na prostem, da s tem poudarijo vztrajnost v začeti kampanji.
V	Montgomeryju je skupina mladih črncev znova skušala korakati do sedeža parlamenta, da bi zahtevala sestanek z rastičnim guvernerjem Wallacejem, ki je po izjavah njegovega predstavnika ves čas demonstracij ostal v svojem uradu «in sl čistil nohte«. Sprevod je policija ustavila ter aretirala dva črnska voditelja pod obtožbo da »prispevajo k zločinstvu mladoletnih«. Protestni pohod je bil tudi v Birminghanu v državi Alabami iz protesta proti napadu rasistov na pastorja Reeba, ki Je v bolnišnici v smrtni nevarnosti. Zvedelo se je, da proučujejo skupine integracionistov možnost, da prihodnji teden organizirajo nov pohod na Washington, kakršen je bil poleti 1963. Ta pohod bodo izvedli, če ne bo predsednik Johnson odredil intervencije zveznih agentov v Selmi.
Pravni zastopniki združenja za napredek temnopoltih , ljudi so predložili danes sodišču zahtevo, naj se guvernerju Alabame in državnim funkcionarjem prepove vmešavanje v mirne demonstracije. To akcijo podpira tudi pravosodni departma v Washingtonu.
V	New Yorku je državni svet protestantskih cerkva pozval, naj bo v petek v Washingtonu množičen sestanek protestansklh pastorjev, da sprejmejo ukrepe v pomoč črncem v Selmi. »Prišel je trenutek, je Izjavil eden od voditeljev, du sprejmemo konstruktivne in praktične pobude, da zagotovimo volilno pravico ter varnost vseh državljanov«.
škof James Pike Je v San Franciscu Izjavil, da če ne bo vlada posegla vmes, bo moralo 400.000 pastorjev, katoliških duhovnikov in rabinov v ZDA korakati na Selmo In proti tamkajšnjim policajem.
V	Torontu, v Kanadi, so številni študentje demonstrirali v notranjosti ameriškega konzulata. Sedli so na tla. Kanadska policija je morala vsakega posebej odnesti Iz poslopja, pred katerim se Je zbralo več sto demonstrantov.
Iz Birminghama poročajo, da Je stanje pastorja Reeba, ki so ga rasisti hudo ranili, še vedno hudo. Iz vseh krajev ZDA dobiva Reeb solidarnostne brzojavke. Tako brzojavko s šopom rož mu je poslal tud) predsednik Johnson.
upravljajo podjetja z državno u-deležbo
Sindikalne organizacije nameščencev v splošnih skladiščih (CGIL, CISL in UIL) so sklenile raž'
glasiti petdnevno vsedržavno stavko teh nameščencev, ki bo še ta mesec. Točen datum in druga navodila za stavko bodo javili pozneje. Za stavko so se odločili, ker so bila prekinjena pogajanja za obnovitev kolektivne delovne pogodbe.
sovjetske' delegate o bave kompletnih naprav n posameznih delov opreme za proizvodnjo nekaterih izdelkov.
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije s SZ
BEOGRAD, 11. — V Beogradu so danes podpisali protokol o napredovanja gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na področju kemijske industrije. V razgovorih, ki so potekali v prisrčnem ozračju In v popolnem razumevanju, so ugotovili, da so pogoji za dolgoletno sodelovanje, in so proučili predloge o medsebojni specializaciji in sodelovanju. U-gotovljeno je bilo, da so tudi ugodni pogoji za razširitev medsebojnih dobav posameznih farmacevtskih in kemijskih izdelkov, jugo-
Francoski dolg v ZDA
NEW VORK, 11. — V bančni komisiji ameriškega senata je finančni minister v sv.ijem poročilu sporočil, da ameriška vlada nima namena in ne vidi možnosti zahtevati od Francije plačilo rih milijard in pol dolarjev, jih Francija dolguje kot posojilo, ki ga je dobila v prvi svetovni vojni.
Zadevo so sprožili številni ameriški parlamentarci zaradi nedavnega de Gaullovega ukrepa, si je odredil dvig velikih količin zlata v ZDA. Neki poslanec je predložil načrt zakona,, ki prepovedo, je ameriškemu zakladu odstop.ti zlato Franciji, dokler ne bo ta po-ravnala svojih dolgov v ZDA.
Poročilo finančnega ministrstva ugotavlja, da so vsi ameriški zavezniki iz prve vojne, z izjemo Fintke, prekinili še pred letom 1930 plačevanje svojih dolgov ZDA m poudarili, da je povračilo nemogoče, ker Nemčija m plačevala reparacij. S praktičnega stališča, dodaja poročilo, se ne zdi, da bi bila možnost sporazuma s Francijo za plačilo teh dolgov, razen če se ne sproži vprašanje nemških reparacij iz prve svetovne vojne, čemur bi sledili razni politični zapletl.iaji.

POSVETOVANJA ARABCEV
Maroški kralj Hasan prispel včeraj v Kairo
V torek prispe predsednik jordanske vlade - Med Bonnom in Tel Avivom ni še sporazuma o diplomatskih odnosih
KAIRO, 11. — Maroški kralj Hasan je prišel danes lz Libije v Kairo. Na letališču so ga čakali Naser, prvi podpredsednik maršal Amer ter druge civilne in vojaške osebnosti.
Predsednik jordanske vlade
pa je sporočil, da bo prišel v torek v Kairo na razgovore o skupni akciji Arabcev proti sklepu Zahodne Nemčije, da naveže diplomatske odnose z Izraelom. Dodal je, da jordanska zunanja politika sloni na vezeh z državami, ki podpirajo arabske države proti Izraelu.
Kancler Erhard je sprejel davi v Bonnu demokristjanskega poslanca Berribacha, ki mu je poro
Bonn odobril takojšnje posojilo petdeset milijonov dolarjev Izraelu kot gospodarsko pomoč.
Kairski list «A1 Ahram« piše. da so pogajanja med Izraelom in bon-sko vlado težavna in da bo moral Bonn dati važne koncesije. Izrael postavlja baje naslednje zahteve:
1.	Repatriacija vseh znanstvenikov, strokovnjakov in tehnikov, ki delajo pri Izvajanju raketnega programa v ZAR 2. Sedež zahodnonem-škega poslaništva mora biti v Je-
čal o svojem obisku v Izraelu. Pod.	„
tajnik von Hase je na tiskovni kon- uzalemu in ne v Tel Avlvu- 3 Ptv ferenci po tem razgovoru ponovil,
Nova stavka pomorščakov
RIM, 11. - Tajništva FILM-CG-l,, FILM-CISL in UIM javljajo, v Vietnamu, d« so sklenila, da se bodo vse Jad-
da bonska vlada ne bo yeč pošiljala orožja «na področja napetosti«, kakor Je Srednji vzhod. Dodal je, da se Bonn še ni sporazumel z Izraelom glede orožja, ki ga Zahodna Nemčija mora še dobaviti Izraelski list «Yedioth Aharo-noth« piše, da je bonska vlada že sprejela večino izraelskih zahtev, toda kar se tiče nadaljnjega dobavljanja orožja, ni bila zadeva še rešena. Verjetno bosta o tem govorila Erhard ln Eškol. Glede nem. ških znanstvenikov, ki delajo v egiptovski industriji, piše list, da bo bonska vlada pripravila zakon, ki prepoveduje zahodnonemškim državljanom delati v tovarnah orožja drugih držav, ki niso članice NATO. Ust objavlja dalje, da je
daljšati je treba za dolgo dobo rok o zastaranju nacističnih vojnih zločinov List dodaja, da bodo morale sporazume med Tel Avivom in Bonnom odobriti vse izraelske stranke.
Moskva zavrnila kitajski protest
MOSKVA, 11. — Predstavnik so vjetskega zunanjega ministrstva je sporočil, da je sovjetska vlada zavrnila kitajske obtožbe proti sovjetski policiji, češ da je brutalno nastopila proti kitajskim štu-dentom, ki so prejšnji teden de-monstrirali pred ameriškim poslaništvom v Moskvi.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.7. najnižja 0.8, ob 19. uri 6.4; zračni tlak 1030,6 stanoviten, vlaga 58 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8.4 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 12. marca
Gregor
Sonce vzide ob 6,24 in zatone ob 18,06. Dolžina dneva 11.42. Luna vzide ob 11.56 in zatone ob 3.19 Jutri, SOBOTA, 13. marca
Kristina
PROTI NEGATIVNEMU STALIŠČU UPRAVNEGA SVETA CRDA
Danes dveurna stavka in povorka delavcev ladjedelnice Sv. Marka
Delavci bodo zapustili ladjedelnico ob 10. uri in se vrnejo po tihi povorki po mestu na delo opoldne
Danes bodo delavci ladjedelnice Sv. Marka odločno odgovorili na negativno stališče upravnega sveta CRDA do vprašanja ladjedelnice in ladjedelstva v državi sploh, Ob 10. uri bodo zapustili delo ter odšli v tihi povorki po mestu. Povorka pojde čez Sveti Jakob na Trg Stare mitnice, Trg Goldoni, po Korzu in čez Trg Unitš, po nabrežju in mimo glavnega ravnateljstva CRDA, po Ulici Carduccl ter nazaj v ladjedelnico, kamor se bodo (Jelavci vrnili opoldne.
Z enotno stavko bodo delavci ptedvsem protestirali proti načrtom za ukinitev ali preusmeritev delovanja ladjedelnice in proti ravnanju upravnega sveta CRDA Z njo bodo nadalje zahtevali od krajevnih oblasti, naj odločno intervenirajo v Rimu. da se ladjedelnica ohrani in obnovi. Končno bodo tudi zahtevali, da se spremeni sestava upravnega sveta CRDA. v katerem ni dovolj zastopan Trst. medtem ko so v njem ljudje, ki nimajo nobene zveze s tržaškim gospodarstvom in niti z interesi ladjedelstva. Oba sindikata pozivata delavce, naj mirno a hkrati odločno manifestirajo svojo voljo za ohranitev-delovnih mest, za obrambo ladjedelnice in s tem tudi za razvoj tržaškega gospodarstva, za katero Je ladjedelnica pravi'steber.
Davčne prijave «Vanoni»
31. marca zapade rok za prijavo fetnih dohodkov za plačevanje taco imenovanega davka «Vanoni». Davčna uprava pošilja vsem davkoplačevalcem zadevne vzorce za prijave na dom. Kdor pa teh vzorcev iz enega ali drugega vzroka ne dobi na dom, si jih mora sam poskrbeti in jih dobi v prodaji v vsaki tabakarni. Ker se te prijave vrstijo že toliko let, bi bilo odveč objavljati navodila, kdo mora napraviti davčno prijavo in kako se davčna prijava izpolni. Kljub temu pa je dobro, da opozorimo davkoplačevalce na nekatera obvestila finančne intendance v zvezi z letošnjo davčno prijavo:
1.	Tudi letos delojemalec ni obvezan priložiti poli o prijavi dohodkov potrdilo o dohodkih, ki mu ja je svoj čas izdal delodajalec. Namesto tega potrdila pa je delojemalec obvezan, da pod svojo odgovornostjo točno prijavi lanskoletne dohodke ter točno vsoto plačanega dodatnega davka in davka RM, ki sta mu bila odtrgana na vse dohodke C/2 v letu. Zaradi tega morajo delodajalci sporočiti delojemalcem točno vsoto odtrgano v letu za omenjeno davčno obremenitev plače.
Hkrati pa ima davčna uprava pravico, da kadar se ji zdi potrebno zahteva od delodajalca potrdilo o dohodkih posameznih uslužbencev ter da lahko nadzoruje pri delodajalcu letne dohodke posa meznih uslužbencev.
2.	Z letošnjem letom ne velja več stalni odtegljaj 240.000 lir tudi za ženo, katere dohodki se zraču-najo skupno z dohodki mota. Zato ostane samo odbitek 50.000 lir za ženo, kot članico družine. Ta omejitev bo prišla v poštev šele pri Dri ja vi in obdavčenju dohodkov za leto 1965. Zato bodo davčni uradi
za lanskoletne dohodke, ki se prijavijo letos, upoštevali omenjeni odtegljaj. Za vse drugo pa veljajo dosedanji zakonski predpisi. Za podrobne informacije pa se davkoplačevalci lahko obrnejo na urad za stike z javnostjo pri finančni intendanci, ki daje glede davčne prijave vsa potrebna pojasnila.
Proslava 8. marca na sedežu PSI
Na sedežu tržaške federacije PSI so članice ženske sekcije PSI v sredo popoldne proslavljale praznik žena. Zbranim sta spregovorili v italijanščini Sabina Benedet-ti in v slovenščini Nadja Pahor, nato pa so se navzoče zadržale v prijateljskem razgovoru. Ob zaključku proslave so vse žene soglasno odobrile resolucijo, ki pravi: »Socialistične ženske, z,brane na proslavi 8. marca, praznika vseh naprednih žena, izražamo našo zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu in Laosu po napadih
vojaških sil ZDA ter pozivamo i-talijansko vlado, da se zavzame, da bi prišlo do rešitve problema na osnovi pogajanj, ki naj bi zagotovila tam živečemu prebivalstvu, ki želi živeti v miru, svobodi in demokraciji, nacionalno neodvisnost ter pravico do samood-ločanja.
Izgubljeno - najdeno
Pri občinskem oddelku za eko-nomat v sobi 128-III. so zakonitim lastnikom na razpolago ria-slednji predmeti, ki so bili v februarju najdeni na javnih prostorih: ure, dežniki, rokavice, denarnice za drobiž, denar bencinski rezervoar za motor, ženske torbice, aktovke, fotoaparat, otroška zapestnica, ovratno krzno.
* 2- t.m. so izžrebali vstopni listek tržaške umetnostne galerije št. 03134, katerega lastnik prejme v dar sliko (tempero) slikarja Zammattia. Slika je izžrebancu na razpolago v sobi št. 124 občinske palače.
Nabiranje prispevkov za delavec tovarne ORION
V podjetju ORION stavkajo In, branijo svojo deloyno mesto delav-: ci že od 27. febrliarja, saj ‘hoče ravnateljstvo skrčiti ■ njih število od 600 na 60, kar pomeni dejansko ukinitev tovarne. To pa bi pomenilo tudi hud udarec tržaškemu gospodarstvu. Da bi lahko vzdržali v borbi do kraja, se delavci tovarne ORION obračajo na vse prebivalstvo, na.) njihovo borbo moralno in gmotno podpre. Pozjvu sta se prh družila oba sindikata kovinarjev, ki sta pozvala vse delavce, naj prispevajo po svoji moči v nabiralni akciji za pomoč delavcem tovarne ORION.
Včeraj bi moralo tržaško sodišče Imenovati sodnega upravnika za podjetje ORION, a je stvar odložilo na jutri.	.
Koprski sindikalisti so odpotovali v Modeno
Včeraj zjutraj je odpotovala v Modeno sindikalna delegacija koprskega okraja pod Vodstvom predsednika okrajnega sindikalnega sveta Marijana Rožiča. Delegacija se bo udeležila' pokrajinskega zasedanja italijanske generalne konfederacije dela. Kakor je znano, obstajajo med sindikalnimi organizacijami Modene in Kopra že dalj časa prisrčni stiki in prišlo je že do številnih medsebojnih o-biskov, na katerih so izmenjali mnenja o raznih vprašanjih sodelovanja med sindikalnimi organizacijami obeh mest, kakor tudi o raznih problemih v mednarodnem delavskem gibanju.
lllllllllllllilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIiniimilllllMMIIIIIMIIMIIIIIIMIIIimillMIMIIIIIIMIIIIIIMIIIIIMMlIllMIIIIIIIIIIIMIIIMMlMimnillllltllllllllMIMMIMMIlllMllltllMmimilll
VELIČASTEN POGREBNI SPHKVOI)
Ogromna množica se je poslovila od pokojnega Davida Pescatorija
V sprevodu nad 70 vencev - Sožalno pismo SKGZ Številni poslovilni govori na Trgu Peslalozzi
Ogromna množica se je včeraj v , Kako je bil pokojnik vsesplošno tihem, pa prav za to toliko bolj I priljubljen, se je izkazalo že pre-veličastnem in presunljivem žalnem I cej časa pred pričetkom pogreba,
sprevodu poslovila od tragično preminulega tovariša Davida Pescato-rija. 2e v dopoldanskih urah so pričeli prihajati številni ljudje, ki so se poklonili pokojnikovemu truplu, ki je bilo na žalnem odru na sedežu KPI. Na častni straži so se zvrstili predstavniki tržaške federacije in drugih federacij, mladinci, občinski' svetovalci, študenti, predstavniki ACEGAT, županj predstavnika koprskega okraja Remec m Ratil "šFkovič, prddštavhikf ANPI in ANPPIA, sindikalnih organizacij, PSI in PSIUP.
Slovenska kulturno gospodarska zveza je poslala tržaški federaciji KPI daljše sožalno pismo,, v katerem obžaluje prerano in tragično smrt njenega vodilnega tovariia. V pismu se nato ugotavlja, da je celotno tržaško napredno gibanje z Davidom Pescatorijem izgubilo vztrajnega borca za pravice delovnega človeka, pridnega skromnega in vestnega delavca, ki se je poglabljal in ki je osvajal razvoj napredne misli v delavskem gibanju. V sožalnem pismu se nato podčrtuje, da se je poglobil v proučevanje narodnostnega vprašanja in da se je trudil za pravilno reševanje perečih vprašani Slovencev v Italiji. V drugem pismu pa SKGZ izraža iskreno sožalje globoko pri zadeti vdovi.
MiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiMiiimitifimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiMiiiHiiiiimi
SEJA ODBORA TRŽAŠKE TRGOVINSKE ZBORNICE
Študijski odbor naj prouči razloge upadanja prodaj
Tak odbor naj bi se ustanovil v okviru zbornice - Dr. Sommarivo novi predstavnik zbornice v it.-jug. trgovinski zbornici v Milanu
Na zadnji seji ožjega odbora tržaške trgovinske zbornice je predsednik dr. Caidassi poročal o nedavnem zasedanju odbora za prevoze po kopnem in po zraku pri pokrajinski gospodarski kouzulti, na kateri so razpravljali o poglavju petletnega gospodarskega načrta, ki govori o bodočem razvoju prevozov v državi. O tem vprašanju bodo razpravljali še na sestanku predstavnikov italijanskih trgovinskih zibornic, ki bo v Rimu 17. t.m.
Odbornik dr. Gabrielli je poročal, da so na zadnji seji združenja tržaških trgovcev ugotovili, da so prodaje na drobno v našem mestu v zadnjem času nevarno upadle. Glede na to, da so tudi druga področja tržaškega gospodarskega življenja v zadnjih mesecih zašla v podobne težave, je dr. Gabrielli predlagal, naj bi v okviru -zbornice ustanovili poseben študijski odbor, ki naj bi proučeval razloge, ki so dovedli do tega nazadovanja, ter pripravljal vrsto predlogov za rešitev iz sedanje stiske. Dr- Chiria-co je povedal, da je davčna komisija trgovinske zbornice pred kratkim začela proučevati vprašanje odmerjanja občinskega davka za odnašanje smeti. Dr. Caidassi je nato poročal, da je zbornica prejela predlog za vzpostavitev tehnično-industrijskega sodelovanja z nekim hrvatskim podjetjem; z.bornica bo opozorila tržaške poslovne kroge na to novo možnost sodelovanja z jugoslovanskimi gospodarskimi kirogi.
Zbornični odbor je imenoval dr. Sommarivo za novega predstavnika zbornice v italijansko-jugoslo-vanski trgovinski zbornici iz Milana. Pred zaključkom seje so še imenovali člane novega odbora, ki urejuje spisek uvoznikov in izvoznikov sadja in zelenjave na tržaškem trgu.
Odbor zbornice je še sporočil, 1 da je bila študijska podpora »O- 1 scar Cosulich* podeljena dijaku j Radoslavu Nabergoju, ki obisku- I
je tehnični zavod A. Volta v Trstu.
Po sklepu ožjega odbora bo zbornica dala potrebno jamstvo za posojilo, ki ga je podjetje Au-tovie Venete zaprosilo za kritje stroškov pri gradnji nove avto ceste Trst-Benetke.
Na koncu je odbor določil vrsto prispevkov, ki jih bo zbornica priznala raznim organizacijam, tako odboru za razvoj prometa, konzorciju za tehnično izobrazbo, državnemu zavodu za umetnost ter drugim šolskim zavodom iz Trsta.
ko so se pred sedežem tržaške federacije zgrnile užaloščene množice. Na prostoru pred žalno dvorano so postavili vence, bilo jih je nekaj čez sedemdeset in preko šti7 rideset zastav raznih organizacij. Množico je zlasti presunil prihod vdove Marice, in drugih družinskih članov ter sorodnikov. Pokojniku so se v žalnem sprevodu poklonili predsednik pokrajine .Sanojia, pred. štavnik občft* 'Spsfocini, predsednik ACEGAT Stasi, ravnatelj ACEGAT Spangaro, predstavniki PSI Pittoni in Laurent.i, predstavnika PSDI Cesare in Pierandrei, predsednik SKGZ Race, predsednik PZ Vrabec, tajnik MI Kosmina in številni drugi.
Člani vodstva tržaške federacije KPI so krsto s posmrtnimi ostanki pokojnika prenesli iz žalhe dvorane, ko se je pričel odvijati sprevod proti Trgu Vico in nato proti Sv. Jakobu na Trg Pestalozzi. Sprevod je postajal vedno večji, razširil se je čez vso širino ulic in v njega so vstopali pristaniški delavci, delavci ACEGAT, mladinci PGCI in drugih naprednih mladinskih organizacij.
Na Trgu Pestalozzi so krsto s posmrtnimi ostanki Davida Pesca-torija obkrožile rdeče zastave z žalnimi črnimi trakovi. V imenu deželnega odbora KPI se je od pokojnika prvi poslovil deželni tajnik Bacicchi, ki je ori.sal pokojnikovo delo v deželnem okviru. Presunljiv govor je nato imel predstavnik vsedržavnega vodstva KPI Cossutta, ki je dejal, da je v dvajsetih letih dela Pescatori dal vse za cilje partije in da je umrl na Sardiniji, kjer se je boril za pravice tamkajšnjega zatiranega ljudstva. Sen. Polano, je spregovoril v imenu sardinske federacije KPI ter dejal, da je Pescatori v izredno kratkem času doumel njih probleme, pa čeprav izhaja iz povsem drugačnega okolja. To dokazuje o njegovi pripravljenosti, o poglabljanju in o velikih sposobnostih. Prinesel je iskreno sožalje žene in družine Pollija, ki je skupaj s Pe-scatorijem pričel delati za ' volilno kampanjo in ki ju je skupaj iztrgala tragična smrt. V imenu tržaške federacije PSI se je poslovil od preminulega tajnik Pittoni, ki je orisal velike človeške kvalitete pokojnika. Za PSIUP Je spregovoril Luches, v slovenščini pa je nato Dolfi Wilhelm govoril o pomembnem delu Pescatorija za u-veljavljanje pravic slovenskega prebivalstva. Zadnji je spregovoril tajnik federacije prof. Šema, ki je
orisal pokojnikovo življenje, njegovo veliko predanost partiji in njegove sposobnosti.
Po žalni svečanosti se je množica užaloščenih ljudi razšla in so pokojnika pospremili na pokopališče samo najožji sorodniki in sodelavci.
PO SPOROČILU 0 VRNITVI PROGE PROTI DALJNEMU VZHODU
Genovski gospodarski krogi nasprotujejo premestitvi «Asie» in «Victorie» v Trst
Genovski špediterji pravijo, da ta sklep ruši gospodarski interes države Proge pretežne državne važnosti, katerih ladje se ustavljajo v Trstu
Industrijski trikotnik Milan-Tu-, Afrika - Kongo - Angola (Tržaški rln-Oenova je že večkrat pokazal, Lloyd), ladje «Rosandra», «Aqui-
Iz maščevanja je z dletom pokvaril karoserijo
Mehanik Livio Poldini, Star 30 let ir- Istrske uliee, se -je- pred nekaj tedni. ..vračal pozno /.večer domov. Ker je lilo kot iz škafa, se je zelo začudil, ko je opazil nekega svojega starega znanca, skoraj prijatelja, ki je mirno stal na pločniku. Slo je za 44-!etnega Francesca Rodrigueza :z Ul. Tris-sino JI. Približal se mu je ter ga vprašal, zakaj postaja na cesti ob takem dežju. Rodriguez mu je-odvrnil, da pričakuje nekega prijatelja, Poldiniju se pa odgovor m zdel prepričljiv, posebno še zato ne, ker je opazil, da ima , moški v rokah dleto.
Neka.i minut pozneje je Poldini uvidel, zaka.i se je Rodriguez zadrževal na dežju. Opazil je namreč, da mu je znanec pokvaril z dletom razne dele karoserije avtomobila, ki ga je parkiral blizu bencinske črpalke.
Na policiji je Rodriguez priznal krivdo ter pripomnil, da se je hotel maščevati nad Poldini-jem zaradi nekega spora.
da ne vidi rad, da bi se tržaško področje kakorkoli razvijalo s tem, da bi mu druge italijanske pokrajine odstopile vsa) delček tega, kar so si v preteklih letih nabrale, medtem ko je gospodarstvo na Tržaškem stalo. Prav tako so poslovni krogi v omenjenem trikotniku pokazali, da bi radi odvzeli Trstu še tudi tiste male iniciative, ki jih je naše {pristanišče v teh letih vendarle s težavo uresničilo.
Tudi vest o nameri ministra za trgovinsko mornarico Spagnollija, da dodeli Trstu, odnosno Jadranskemu morju, ekspresno pomorsko progo Italija — Daljni vzhod, je zbudila v Genovi val protestov. Predsedstvo tamkajšnjega združenja špediterjev Je namreč takoj poslalo predsedniku avtonomnega konzorcija, za pristanišče dr. F. Manzittiju in v vednost ministrstvu za trgovinsko mornarico, ministrstvu za državne udeležbe, zakladnemu ministrstvu, ministrstvu za zunanjo trgovino in predsedstvu državnega holdinga Finmare brzojavko, v kateri »izraža začudenje in zaskrbljenost genovskih poslovnih krogov spričo nameravane premestitve izhodišča ekspresne proge Italija-Indija-Pakistan-Daljni vzhod, ki jo vzdržujeta ladji Tržaškega Lloyda «Asia» ln «Victoria», na Jadransko morje, oanosno v Trst. Predsedstvo združenja špediterjev prosi vodstvo pristaniškega konzorcija, naj nastopi skupno z ostalimi poslovnimi krogi ln genovskimi parlamentarci, naj Finmare prekliče svoj sklep, ki ruši gospodarski interes države na vseh področjih, a še posebej na valutnem področju, kajti po premestitvi izhodišča ekspresne proge na Jadransko morje, bodo tuje pomorske linije popolnoma prevladale na relaciji Genova-Daljni vzhodu.
Ekspresna proga Italija-Indija-Pakistan-Daljni vzhod seveda prav tako lahko ustvarja devizna sredstva za državne blagajne na Jadranu kakor na Tlrenskem morju, kjer morajo ladje včasih čakati tudi po več dni, da lahko pristanejo ob operativnih obalah genovskega pristanišča. V Trstu pa zaenkrat m strahu, da bi bilo preveč ladij hkrati v pristanišču. Ekspresna proga proti deželam na Daljnem vzhodu pa je še posebej potrebna takšnemu pristanišču, kakor je tržaško, ki v Sredozemlju še vedno slovi kot «hltro» pristanišče, . kljub uv mu. da bo njegove naprave dane« v dobri meri..zastarele in nič več tako hitre, kakor bi današnji tempo pristaniškega dela zahteval.
Danes se v Trstu ustavljajo ladje. ki plovejo skupno na 83 rednih linijah. Med temi je 8 sezonskih, to Je poletnih prog, 9 prog pripada zasebnim brodarjem, 26 prog uživa državno podporo, med' temi pa je 19 prog tako Imenovane pretežne državne važnosti, tujih prog pa je 48.
Proge pretežne državne vatnosli, katerih ladje se ustavljajo v našem pristanišču, so naslednje:
Področje Kalija — Afrika — Azija — Avstralija
1. Proga Trst-Južna Afrika. (Tržaški Lloyd), potniški ladji «Euro-pa» In «Africa». Mešečna. 2. Proga. Genova-Južna Afrika (Tržaški Llo.vd) ladje «A. Vespucci«, «S. Ca-boto», «A Usodimare«, «U. Vivaldi«, »Marco Polo«; odhodi vsakih 25 dni. 3. Proga Italija - zahodna
leia«, »Plave«, «Isonzo». Odhodi vsakih 24 dni. 4. Proga Italija-Bom-baj - Pakistan - zahodna Indija (Tržaški Lloyd), ladje: iste kakor pod točko 6. Mesečna. 5. Proga Jadransko morje - Daljni vzhod - Japonska - event. Avstralija (Tržaški Lloyd), ladje «Esquilino», «Quiri-nale«, «Palatino», «Viminale». Mesečna. 6.. Proga Italija - Pakistan • vzhodna Indija (Tržaški Lloyd), ladje «Isarco», «Cellina», «Liven-za», «Adige». Mesečna. 7. Proga Italija - Jadran - vzhodna Afrika (Tržaški Lloyd), ladji «Indiana» in «Ut Prosperatis«. Odhodi vsakih 40 dni.
Področje Severna — srednja in
Južna Amerika
1. Proga Jadransko morje - Severna Amerika (družba Italia), ladji «Saturnia», »Vulcania«. Mesečna. 2. Proga Jadransko morje -srednja Amerika - severni Pacifik (družba Italia), ladje «A. Pacinot-ti», »G. Ferrarls«, «P. Toscanelli«, «A, Volta«. Mesečna. 3. Proga Jadransko morje - Južna Amerika (družba Italia), ladje «Tritone», «Nereide», »Stromboli«, »Vesuvfo«. Mesečna.
Področje vzhodno Sredozemlje
1. Proga Jadran - Dalmacija - Grčija (družba Adriatica), potniška ladja «Illlrla», 14-dnevna, poletna.
2.	Proga Jadran - Aleksandrija -Bejrut (družba Adriatica), potniška ladja »Ausonia« ali «Esperia», 14-dnevna. 3. Proga Jadran - Grčija - Turčija (družba Adriatica), potniška ladja «San Marco« ali «S. Giorgio«, 14-dnevna. 4. Proga Jadran - Egipt - Anatolija - Tiren-sko morje (družba Adriatica), potniške ladje «Bernina», «Brennero», «Stelvio», 14-dnevna. 5. Proga Jadran - Grčija - Turčija - črno morje (družba Adrlatico), ladje «Chlog-gia«, «Vlcenza», «Palladio», 14-dnevna. 6. Proga Jadran - Ciper - Izrael (družba Adriatica), potniška ladja »Enotrla« ali «Messapia», 14-dnevna.
Področje zahodno Sredozemlje
in severna Evropa
1. Proga Jadran - zahodno Sredozemlje (družba TIrrenia), ladje »Celio«, »Cittži dl Messina«, «Citta dl Siracusa«, 14-dnevna. 2. Proga Jadran - obseg Italije (družba Tir-renia). ladje «Marechiaro», «Citta dl Catania«, «Belluno», 14-dnevna.
3.	Proga Jadran - severna Evropa (družba TIrrenia), ladji «Giosue Borsl«, «Cagliari». Mesečna.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiimHiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHitiHiummiimi
NA POBUDO TRGOVINSKE ZBOKNICE
Gospodarska delegacija iz Peruja bo dopotovala v nedeljo v Trst
Delegacija si bo ogledala industrijske naprave v Trstu, Tržiču in v Vidmu ter se raztovarjala s trgovskimi operaterji
V nedeljo zvečer bo dopotovalo govinski zbornici srečanje peruj-v Trst odposlanstvo perujskih go- skih gostov s predstavniki tržaške-
spodarstvenikov, v katerem bodo ing. A. Labarthe, glavni ravnatelj za industrijo pri perujski vladi, dr. J. Elespuru, svetnik na ministrstvu za industrijo in finance, M. Kaiafatovich, glavni ravnatelj uprave za pristanišča, dr. J. Rey De Castro, predsednik družbe Em-preša Petrolera Flscal, dr. M. Labarthe, ravnatelj podjetja Corpo-radon Peruana de Vapores, A. Rui-loba Catanzaro in A. Kahan.
Peiujsko odposlanstvo si bo v spremstvu predstavnika tržaške trgovinske zborntče dr. Vascotta o-gledalo ladjedelnico CRDA v Tržiču ter tržaške obrate Združenih jadranskih ladjedelnic (ladjedelnico Sv. Marka in Tovarrlo strojev pri Sv. Andreju), naslednjega dne pa si bo skupina strokovnjakov ogledala nekaj obratov v žavelj-skem industrijskem pristanišču, medtem ko bo druga skupina odpotovala v Videm, da si ogleda industrijske objekte v Furlaniji. V torek zvečer ob 17. uri bo na tr-
Danes praznuje svoj petdeseti rojstni dan Rudolf Križ-mančič, «Lajtov.. Ob tej priliki mu kličejo še na mnoga leta člani pevskega društva • Lipa. iz Bazovice z željo, da bi še dolgo let sodeloval v pevskem zboru čil in zdrav ter z veseljem pel svoj drugi tenor kakor do sedaj!
iiiiiiiiiimiiiiMiiiiMiiininiiiiii 111 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiitiiiiiii milili iiiiiiiiiiiiniiiiii 1111111111111111111111111111,111111 jiimii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Lastnik knjigarne «Zigiotti» je vodil kar trojno knjigovodstvo
Pričevanje skrbnika stečaja družbe dr. Silvestrisa ■ Razprava se nadaljuje
Značilnost včerajšnje razprave bolj živčen ln se razburja, ker ho- tehtni in Zigiottl sam ni mogel
1	c Ir o m cnHIččn nvntl nhln. čo rlnlfnvotl H o la nnnullna	I 1	„_t_»	_ .	. .	...	.
na kazenskem sodišču proti obtožencema Zigiottiju ln Doplicherju, je bila dolgoveznost. Sicer ni mogoče pričakovati razburljivih dogodkov pri kazenskih razpravah, pri katerih gre za stečaj katere kol! družbe. Cela gora številk, ponarejenih blagajniških in knjigovodskih knjig ter obtoženca, v tem primeru samo glavni obtoženec Zl-giotti, ki postaja vsak trenutek
če dokazati, da je pravilno ravnal. | osporavati lažnih postavk, ki jih je O, Zigiottiju pa ni moč reči, da je bi! pisal na tisočerih listkih, da se
Zadnje slovo od pok. Davida 1‘escatorija (Ribariča) na Trgu Pestalozzi
po vseh pravilih vodil knjigarno družbe »Zigiottl«. Tu ne bomo 0-menili Doplicherja, ki o upravnin poslih ni imel pojma in se ni niti toliko pobrigal, da bi pregledal finančno stanje družbe, preden je pdstal njen soupravitelj.
Na včerajšnji razpravi, ki je trajala ves dan, Je pričal samo dr. Silvestris kot skrbnik stečaja družbe, V glavnem je povedal, da je Zigiottl, ki je bil praktično sam gospodar družbe, zelo pomanjkljivo upravljal in vodil knjigovodstvo. Prišlo je celo na dan, da Je Zigiot-t! imel kar tri vrste knjigovodstva. Prvo, ki ni pričalo o resničnem stanju poslov, je bilo namenjeno davkariji, to je, uporabljal ga je le tedaj, ko je bilo treba lz-pdlnitl davčne prijave — teh pa sploh ni Izpolnjeval v zadnjih letih. Drugo knjigovodstvo, ki je bilo'dokaj različno od prvega, je Zi-glpttl vodil, da ga je kazal svojima družabnikoma, to Je ženi in Doplicherju. Tretje, skrito v zaboju na Zigiottijevem domu, pa naj bi bilo knjigovodstvo, ki naj bi prikazalo resnično, finančno stanje družbe. Vendar se tudi iz teh knjig ni dalo razbrati, kakšno je bilo to stanje.
To še ni dovolj. Zigiottl je Imel navado, da Je Iz blagajne Jemal raizne vsote ln odvzem zaznamoval na listku, na katerega je napisal vsoto. Denarja potem ni vračal, ker ga je sam uporabljal, kljub temu se je zdelo, da je v blagajhl vse v redu. Praktično je blagajna bila v redu, vendar namesto denarja so bili v blagajni brezpomembni dokazi o ležečem denarju.
Takih samovoljnih odvzemov Je bilo več. Nekatere Je Zigiottl vpisal v blagajniško knjigo kot prevzem denarja za kupovanje potrebščin, drugih pa sploh ni vpisoval, ali Je celo uporabljal denar za svoje lastne potrebe.
Dokazi skrbnika stečaja so bili
dandanes ne spominja več, kako je to delal. Njegov položaj obtoženca se je včeraj še poslabšal po pričevanju skrbnika stečaja dr. Silvestrisa.
V začetku popoldanskega dela razprave je sodišče poslušalo še pričo odv. Grisogona, ki ga predvčerajšnjim ni utegnilo poslušati. Odv. Grisogono je bil Zigiottijev pravni zastopnik in je ščitil njegove Interese pri nekaterih civilnih razpravah. Toda ko je zvedel za dolgove, v katere je zabredel njegov varovanec, mu je svetoval, kako naj se izmaže iz težavnega položaja. Zigiottl je še vedno upal prodati del svojih deležev in končno Je dobil Doplicherja.
Doplicher je postal soupravitelj in izdal določeno vsoto, vendar s tem niso biti kriti dolgovi, če bi bil tedaj Doplicher Izdal denar, da bi izplačal vse upnike, to kar Je storil po stečaju, bi bila družba rešena in ne bi prišlo do stečaja Pri vsej stvari pa Je odv. Grisogono imel svoj delež pri tem, da je pripravil pogodbo med Zigiotti-jem in Doplicherjem, na podlagi katere sta postala soupravitelja družbe.
Z lestve je padel
Včeraj popoldne ob 16.15. so prepeljali na ortopedski oddelek 25-letnega Edvarda Bernhardta lz Boršta 8, ki se je ponesrečil pri delu v Ul. dell’Agro.
Bernhardt je uslužben pri podjetju Serqueni Iz Ul. Piccardi ter opravlja inštalaterska dela. Včeraj popoldne je v nekem poslopju postavljal cevi za ogrevanje stoječ na lestvi 3 metre od tal. Iz neznanih razlogov je Izgubil ravnotežje ter padel na tla. Pri padcu se je poškodoval po spodnjem delu hrbta ter sl zlomil levo zapestje V bolnišnici se bo moral zdraviti okoil 50 dni.
ga poslovnega sveta, nakar bo sledil krajši pomenek z zasebnimi operaterji, ki bi želeli navezati stike s perujsko industrijo odnosno trgovino. Se isti večer bodo perujski strokovnjaki odpotovali v Genovo, odkoder jih bo pot v naslednjih dneh vodila dalje po vsej Italiji. Perujska delegacija, ki bo gost ministrstva za zunanjo trgovino ,si bo med svojim bivanjem v Italiji ogledala več industrijskih podjetij in pristaniške naprave v Genovi, Neaplju, Benetkah ter v nekaj drugih lukah. '**
Vlom v stenski aparat za prodajanje cigaret
Znano je, da se policijskim organom redkokdaj posreči pojasniti kak dogodek, kjer je prišlo do kršenja zakona in ki se je pripetil v starem mestu. Izkušnje zadnjih let neizpodbitno potrjujejo to dejstvo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi včeraj zgodaj zjutraj. Bilo je okoli 2.30, ko je lastnik bara »Cavana* zaprl vrata lokala ter se podal domov. Ko pa je šel mimo trafike, ki je v bližini, je opazil, da so neznani tatovi skoraj popolnoma izrili iz zida avtomatski aparat za prodajanje cigaret. Poleg tega so neznani zlikovci raztrgali mrežo in razbili šipo ter odnesli s seboj določeno količino cigaret (na tleh je še ležalo nekaj zavojčkov).
Moški se je takoj vrnil v svoj lokal in telefoniral na kvesturo. Kmalu nato so se pripeljali agenti ter uvedli preiskavo. Včeraj so zaslišali več oseb, toda nihče ni opazil ničesar in niti ni slišal kakega sumljivega ropota. Vsi so trdno spali, čeprav je popolnoma razumljivo, da zlikovci niso opravili svojega dela neslišno.
Lastnik tobakarne je prijavil zadevo policijskim oblastem. Izjavil je ,da so mu ukradli več zavojčkov cigaret v vrednosti kakih 3000 lir.
S prstanom si je skoraj popolnoma odrezal prst
Nevsakdanja nezgoda se je pripetila 36-letnemu šoferju Attiliu Stanzaniju iz Alteda pri Bologni. Stanzani je prišel v naše mesto s težko avtocisterno, da bi v, čistilnici «Esso» natovoril gorivo ter ga odpeljal v Bologno.
Včeraj zjutraj okoli 9. ure je na dvorišču čistilnice čistil šipe svojega vozila. Iz neznanih razlogov se mu je poročni prstan, ki ga je nosil na desnem prstancu, zataknil ob jekleni nosilec malega vzvratnega ogledala. Ker je v tistem trenutku sunkoma premaknil roko, mu je prtan delno odrezal prst ter povzročil globoko rano na vsem ostalem delu. Ponesrečenca so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 20 dni zdravljenja.
Vlomilec Bignami prijavljen sodišču
Policijski organi so prijavili sodišču 31-letnega Antonia Bignami-ja, ki je prejšnji teden skušal o-krašti zlatarno Iviani na Borznem trgu. Zlikovca so obtožili številnih prekrškov: poskusa ropa, poškodb na izložbenem oknu, telesnih poškodb, ki jih je prizadejal dvema osebama ter številnih tatvin.
Slovensko gledališče v Trstu
PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU
UGO BETTI
USAD
NA SEVERNI POSTAJI
Režija: BRANKO GOMBAČ Prevod: MAJ Scena: Avgust Lavrenčič Kostumi: Alenka Bartlova PREMIERA:
DANES 12. marca ob 20.30 uri (Premierski abonma) PONOVITVE:
V soboto, 13. marca 1965 ob 20.30 uri (abonma I. ponovitev) — v ponedeljek, 15. marca ob 20.30 url (abonma red A) — v sredo, 17. marca ob 20.30 uri (abonma red B) — v torek, 23. marca ob 20.30 url abonma red C) — v sredo, 24. marca (abonma red D) — v četrtek, 25. marca ob 20.30 — v nedeljo, 28. marca ob 16. uri abonma I. in II. popoldanski)
V nedeljo, 14. marca ob 16. uri MARCEL ACHARD
LIPE ZA LUNO
(abonma I. in II. popoldanski)
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <8. 3. - 14. 3.)
AH'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo Ul. Ginnastlca 44: Nicoll, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj); Alla BasIMca, Ul. S. Glusto 1; Busolinl, Ul. P. Revol-tella 41: INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
Služba od 13. do 16. ure Alla Basilica, Ul. S. Glusto 1; Busolinl, Ul. P. Revoltella 41: INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzonl, Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN AH'Angelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Marchlo, Ul. Ginnastlca 44; Nicoll. Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
Gledališča
VEHDI
Danes ob 20.30 za red B v parterju ln ložah ter za red C na galerijah In balkonih tretja predstava o-pere «Deklica z zapada« z istimi nastopajočimi kot pri prejšnjih predstavah.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za prvo predstavo Verdijeve o-pere «La Traviata«, ki bo v soboto ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red B na galerijah m balkonih Opero bo dirigiral Ferdt-nando Guarnieri, v glavni vlogi bo nastopila Virginia Zeani (Violetta), v ostalih pa tenorist Micliele Mole-se (Alfredo), bariton Giulio Fiora. vante (Germont), Diana Garlatti Kirschner, Bruna Ronchinl, Ralmon-do Boteghelli, Lucio Rolli, Giorgio Santi in Vito Susca. Plesalka-solist-ka Ariella Menetto. Orkester, balet in zbor gledališča Verdi, zborovodja Giorgio Kirschner, koreograf En-rico Sportiello, režiser Renzo Fra-sca.
TEATRO STABILE
Danes ob 21. uri v Avditoriju «11 dlavolo® Paola Pollja. Cene: parter
21)00 ,iir, za abonente 1200 lir, balkon. 500 lir.
Nazionale 15,30 «Questo pazzo, paz-zo, pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy.
Arcobaleno 16.00 «Fantomas 70» — Eastmancolor, Jean Marais.
Excelsior 16.00 «La fuga« Giovanna Ralli, Anouk Aimče, Enrico Maria Salerno. Prepovedano mladini pod 18, letom.
Fenice 15.30 «11 fillbustiere della Costa d'Oro» Technicolor. Robert Mi-tchum Carroll Baker
Grattaclelo 16.00 «11 baro« Eastman-color. Robert Hossein, Renato Salva,tori, Anouk Aimče Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 16.00 « 5000 dollari sull'as. so« Technicolor. Robert Wood, Fer. nando Saneh,o.
Drugi teden.
Filodrammatico 16.00 «Crisanteml per iin delitto« Alain Delon, Jane Fon. da. Prepovedano mladini pod 14. letom
Aurora'16.00 18,30 21.30 «L'uomo che non sapeva amare«.
Cristallo 16.30 «La conqulsta del West» Metrocolor.
Capitol 16.00 «Le bambole« Virna Lisi, Monica Vitti, Gina Lollobrigi-da. Nino Manfredi Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «L’uomo della Valle Maledetta« Technicolor.
Impero 16.00 «Destlno in agguato«,
Vittorio Venelo 16,15 «Contratto per uccldere« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 15,30 »Intrigo a Stoccolma« Technicolor. Paul Nevvman, Elke Sommer.
Astra 16.30 «Le tardone«
Astoria 16.30 «Amante di guerra« — Robert VVagner.
Abbazia 16.00 »Mondo dl notte N3» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «1 giganti dl Roma« — Technicolor. — Richard Harrison, VVandisa Guida.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 11. marca 1965 se Je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo Je 18 oseb.
UMRLI SO: 76.1etnl Giuseppe Gol-daoi, 75-letna Ida Brun Rizza por. Pariš, 53-letna Vittoria Pero por. Da-pretto, 79-lelna Francesca Gherghich por. Sossi, 84-letna Antonija Muggia por. Smilovich, 67-letni Vittorio Žiberna, 88-letna Maria Kukanja pol-. Arnerl, 84-letni Attilio MaJutta, 54. letni Marcello Zanninl, 77-letna Antonia Covrich vd. Giuresich, 63-letnl Vlncenzo Visintin, 79-letna Glustina Macor, 92-letna Emma Dlchl vd. Bechtinger, 79-letna Giuseppina Se-menclch vd Liparl, 88-letna Maria Baldinl vd. Bernetti, 56-letnl Bortolo Grassi, 69-letna Vittoria Amorl, 85-letna Giovanna Gambardella vd. Ra-divo.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob i»-gubi našega dragega
Rudolfa Franze
Žalujoča žena in sinova
Kolonkovec, 11.3.1965.
V ZDA SENATOR MORSE KRITIZIRA
Nameni vietnamskih «jastrebov vojne»
Represalije, ki naj bi ustvarile pogoje za bombardiranje. jedrskih instalacij v LR Kitajski - Predsednik Johnson pod pritiskom voditeljev Pentagona
VVASHINGTON, marca — Znani senator iz Oregona, Wayne Morse, je pred kratkim brez pomislekov izrekel svoje mnenje o ameriški politiki in ameriških vojaških akcijah v Vietnamu. Dejal je, da tu ne gre za obrambo svobode, marveč za nadaljevanje linije, ki jo je svoj čas začrtal John Foster Dulles, t.j. za politiko na robu vojne. Združene ameriške države, pravi, so ustvarile lutkovno saj-gonsko vlado in ji ves čas nudile svojo pomoč. Zatem so v Vietnamu tudi prve intervenirale, vtem ko ženevskih sporazumov iz 1. 1954 niso nikoli podpisale. Washington ni pristal na volitve, ker je bilo očitno, da bi Hočiminh zmagal tako na severu kot na jugu. Podane izjave pa, kako da ZDA v Vietnamu nimajo trdnih pozicij, pa se spričo tega ne morejo pogajati, a tudi ne — zaradi ugleda Umakniti se, po mnenju oregonskega senatorja, ne drže najbolj trdno. Nisem vedel, pravi le-ta, da je reševanje ugleda ameriški fenomen.
Represalije, za temi spet in spet represalije in vse to je preračunano samo na to, da se »jastrebom vojne« nudi ugodna priložnost za bombardiranje jedrskih instalacij v LR Kitajski. Sele tedaj bo — po besedah Morseja — ((predstava zaključena«.
Ni to prvič, da senator iz Oregona kritizira ameriško zunanjo politiko, predvsem ono v zvezi z Vietnamom. Toda javna kritika s senatne tribune je to pot bila iztečena vsega dan ali dva pred objavo tako imenovane «bele knjige« o vietnamski vojni. To knjigo pa je Morse, spričo številnih praznin, oziroma lukenj v njej, imenoval «švicarski sir«, pri čemer tudi dokazuje neutemeljenost njene osnovne teze, češ da gre v Vietnamu za «napad s severa», ne pa za državljansko vojno. Morse poudarja, da so prejšnje izjave predstavnikov državne administracije na tajnih diskusijah pred senatnim zunanjepolitičnim odborom bile povsem drugačne, da pa je zdaj očitno, da si administracija skuša ustvariti »alibi«.
A vse to se je dogajalo pred »ajnovejšim, najmočnejšim in z ničemer ne izzvanim napadom a-meriških vojaških letal 'proti ozemlju Severnega Vietnama. Vtem, tor nej^pred in po objavi »bele knjige«,' pa so napori državne admb ' nistracije in še posebno predsednika Johnsona strepjeli za tem,,, da bi si zagotovili najširšo podporo ter pripravili javno mriehje na novo, nevarno razširitev vojne na področju jugovzhodne Azije. Predsednik Johnson — so pisali tukajšnji komentatorji — je zelo vznemirjen in nezadovoljen z debato v senatu, kjer so nekateri senatorji povedali svoja stališča o vojni v Vietnamu, ki' se ne skladajo z nameni ter ocenami administracije. To se je nanašalo predvsem na senatorje, ki so predlagali pogajanja in pa, da se v zvezi z vietnamsko krizo poišče Politična rešitev. V Beli hiši so tudi opazili, da so prejšnji predsedniki ZDA vselej bili deležni popolne podpore od strani odgovornih političnih osebnosti in teles kadarkoli je šlo za sprejetje važnih zunanjepolitičnih ukrepov. Predsednik Johnson je v nekem svojem govoru celo omenil nekakšne «sovražnike v hiši«, katerih stališča da niso v skladu z ameriškimi napori. In tako je sam Eisenhower, ki je na volitvah v Polni meri podpiral Goldwaterja, postal zaskrbljen glede enotnosti nacije ter postavil zahtevo, da se Beli hiši glede na njeno akcijo v Vietnamu nudi popolna podpora.
Senator Wayne Morse pa je s skupino njemu podobnih v senatu svoje mnenje o ameriški intervenciji v Vietnamu ohranil, se Pravi, da ga ni spremenil. Poleg posameznih pisem čitateljev, ki jih objavljajo nekateri vodilni časopisi, zatem pisem senatorjev pa Protestov številnih univerz in drugih akcij, so Morsejev glas s senatne tribune čuje kot glas vesti ameriškega ljudstva v težkih trenutkih, ko se zdi, da se je brutalna vojaška sila dokončno uveljavila,
V Washingtonu je danes moč čuti glasove, da se ZDA v resnici nahajajo v pravi vojni proti DR Vietnamu, čeprav do napovedi takšne vojne ni prišlo. State De-partement, Bela hiša in Pentagon Pa zatrjujejo, da v ameriški politiki sploh ni prišlo do nobenih sprememb. Bombardiranje ozemlja DR Vietnama je moč — po njihovem mnenju — smatrati za redno akcijo, ki opozarja, da imajo ZDA popolnoma svobodne roke za nadaljnje korake in nova bombardiranja. Bela knjiga — poudarjajo tu — pa je ustvarila osnovo in opravičilo za razširitev akcije, a pobuda je zdaj v rokah Wa-shingtona. In tako so se ZDA v zelo kratkem času silno nevarno angažirale, če upoštevamo, da se je sistem njihovih represalij v prav kratkem času razvil od »povračilnih« do «rednih» akcij.
Predsednik ZDA — zatrjujejo dobro obveščene osebe — se nahaja pod težkim pritiskom svojih vojaških svetovalcev, predvsem voditeljev Pentagona. Po drugi strani pa so vsi ukrepi v zvezi z razširitvijo vietnamske vojne porojeni za predsedniško mizo. V Wa-shingtonu zatrjujejo, da že obstajajo natančno izdelani načrti za nove akcije, od predsednika Johnsona pa je odvisno, katere variante bodo sprejete. Vojaški voditelji:
ki jih senator Morse imenuje »jastrebe vojne«, imajo že vrsto let izdelane načrte, ki se tičejo razširitve vojne v jugovzhodni Aziji, vsaj tako zatrjujejo dobro obveščeni poznavalci tukajšnjih razmer. In tako se spričo tega ne črtajo prav nič rožnate perspektive glede možnosti, da bi ameriška vojaška dejavnost v Vietnamu bila kmalu zaustavljena. Washing-tonska koncepcija, da bi nova vojaška uničenja mogla predstavljati najustreznejšo osnovo za bodoča pogajanja, pa je v najboljšem primeru naivna, politično in di-plomatično povsem zgrešena, ker niti najmanj ne upošteva izkušenj, da namreč doslej še ni bilo osvobodilnega gibanja, ki bi ga kdo s podobnimi sredstvi in metodami bil uničil. Nasprotno, vsa so svojo odporno moč, poleg drugega, črpala tudi iz povečanega pritiska, se oboroževala s sovražnikovim orožjem in širila svoje' osnove med lastnim ljudstvom.
D. CULIC
Danes zvečer ob 20.30 bo v Kulturnem domu premiera Bettijevega «Usada na severni postaji«. Na sliki vidimo prizor na sodišču iz prvega dejanja. Od leve proti desni so R. Nakrst, Glavko in Danilo Turk.
Hrvatski pesnik in esejist Tin Ujevič in njegov pomen
S prijateljskim spremnim p is-1 mom mi je direktor zagrebške , »Matice hrvatske« Vlatko Pavletu poslal kritične eseje Tina Uje-vica, ki tvorijo osmo izmed desetih knjig dragocene zbirke «Hr-vatska književna kritika«, ki jo ureja Jakša Ravlif. Da gre za pomembno publikacijo, dokazujejo knjige, ki so v tej zbirki izšle pred Ujevičevo in sicer «od Vraza do Markoviča«, «Obdobje realizma«, «Kritična dela Milana Marjanoviča«, «Kritična dela Antuna Gustava Matoša«, ((Nehajev in sodobniki«, Kritična dela Miroslava Krleže« in «Kritična dela Antuna Baraca«. Izšla je tudi deseta knjiga eSodobna kritika«, v tem ko je v pripravi deveta knjiga z naslovom «Kritika med dvema vojnama«.
Knjigo, ki obsega 450 strani in vsebuje eseje Tina Ujeviča z biografskimi in bibliografskimi pripombami ter z avtorjevim profilom, je pripravil Miroslav Vaupotič, ki je zbral članke in kritične eseje Ujeviča iz obdobij 1911 do 1914, 1922 do 1940 in 1952 do 1955 tn prt tem za vsako delo navedel, časopis datum in mesto publikacije. Manjši del člankov, esejev in študij, ki so bili objavljeni že v dnevnem ali periodičnem tisku, je objavil sam Ujevič
■liniilitlliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaillinllliiiiiliiiiiiiiiiiiiotiiiiiiiiiniiiliiiiliiiiinniitiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiniiitmititiiiiitiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiititllliiniiiiiiimniifillllliiiiiiiiiiiiintitiiiiiiliimiiiiiiiiHiimiiiiiiiimiiiiiiimuilitniilliiiiiia
ZANIMIVO IN KORISTNO ODKRITJE RUSKEGA UČENJAKA
Človek črpa svoje življenjske energije
Južnoafriški rasisti so proti črncem zdaj začeli oboroževati še svoje dame. Omislili so si zanje tudi posebno torbico za revolver, ki naj bi jo imele pritrjeno pod pazduho. Bele gospe bodo s tem gotovo pridobile tudi v svoji ljubkosti
že stari modrijani so pravili: «Zrak je pašnik življenja«. Atmosfera, t.j. naše ozračje, deluje na živa bitja na različne načine. V zatohli sobi človeka boli glava. Morski zrak osvežuje, planinski krepi in zdravi, ali pa tudi nasprotno. To je odvisno od posameznih primerov. Na vsak način pa obstajata «dober» in «slab» zrak. Stoletja so učenjaki skušali odkriti, zakaj je tako. V raznih predelih zemeljske krogle so merili vlažnost, temperaturo, kemično sestavo zraka, toda zagonetke niso rešili.
Leta 1915 se je za vprašanje
zraka začel zanimati tudi mladi ruski učenjak Aleksander Cižev-ski.
Človek je v teku svojega življenja — razmišljal — ves čas povezan, oziroma življenjsko odvisen od atmosfere. Ta pa je dobesedno nasičena od električno-sti. Ip nikakor ne more biti, da bi ta velikanska sila ne vplivala na žive organizme.
Takoj je bila postavljena hipoteza: živa bitja dobivajo energijo iz ozračja, iz atmosfere.
Ciževski je napravil poizkus z «vatnim filtrom«. V prostoren steklen zaboj je postavil nekaj be-
iz zemeljske atmosfere
Vprašanje «dobrega» in «slabega» zraku - Poizkus profesorja Ciževskega in kaj je bilo z njim dokazano - Kaj so aeroioni, oziroma, zakaj so ti potrebni živim bitjem Kraji z visoko ionizacijo zraka ali elektro - toplice
lih miši, kjer jih je pustil nekaj mesecev. Toda v cev, ki je v zaboj dovajala zrak, je vtaknil kepico vate. Ustrezni aparati so zatem pokazali naslednje: v zaboju se nič ni spremenilo, v njem je bila tudi zadostna količina zraka, ki ga sleherni dan vdihujejo milijarde ljudi in živali. Potekel je en fed«i, zatem "drtlgi. Nenadoma so miši začele izgubljati apetit, postale so potrte in utrujene, kmalu nato pa so poginile. Hipoteza je bila potemtakem pravilna. Skozi mali košček vate so sicer prihajali kisik, dušik, vlaga, tdrej vse, razen negativnih električnih nabojev.
V zračnem oceanu se premikajo elektroni, ki se usmerjajo proti pozitivno nabiti Zemlji. Po-nekikrat kak elektron zadene ob molekulo katerega od plinov, ki sestavljajo zrak. Običajno pri tem ne pride do «škode» in elektron nadaljuje svojo pot. Vendar pa elektron, če se sreča z molekulo kisika, postane njen «plen». Nabita molekula kisika — imenujejo jo aeroion — je podobna mikroskopsko drobni zračni kroglici, v katere notranjosti se nahaja elektron. Skupno s stotinami milijard svojih nevtralnih sester, pride tako v človeška pljuča tudi nabita molekula. Od tu pa naprej v kri, kjer rdeča krv-pa telesca nekako «izsrkajo» dragoceni tovor. Tako pridobljena Količina energije gre zatem skozi številne krvne žilice v eno od ifekaj stotin trilijonov celic, in sicer tja, kjer je potreba po elek-tričnostl največja.
Električni naboji kisikovih mo-

g v////////,
2 '//////Ml
/a t/srssss
Radio Trst A
7.00	Koledar: 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slov. motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Ameriški odmevi; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 13.30 Instrumentalni solisti; 17.00 Ansambel F. Vallisneri; 17.25 Radio za šole-17.45 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Pianist M. Lipovšek; 18.50 Trobentač Nicoli; 19.00 Italija in južni Slovani; 19.15 Ansambel «The Three Suns«; 19.30 Postni govori; 19.45 Domači in tuji motivi; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Pesmi brez besed; 21.00 Verski motivi;
21.30	Socialne vede; 21.45 Ciganski motivi; 22.00 Enesco: Orkestralna suita; 22.20 Jazz; 23.00 Nežno in tiho.
12.25 Tretja stran; 13.15 Popevke za najmlajše; 13.30 Zbor «Sot la nape«; 13.50 Slikarstvo v Furlaniji; 14.00 »Assmann Quartet»;
14.30	Knjižne novosti; 14.40 Harmonikarji «Miramafe».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 3.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 15.00 Melodije; 15.45 Domači ansambli;
16.00	Lahka glasba; 16.35 Orkestri;
17.00	Današnje teme; 17.10 Operetna glasba; 17.40 Glasbeni ka-leidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester Hampton; 22.40 Massene-tove «Alzaške scene«.
PETEK, 12. MARCA 1965 Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Beethoven in Hayden; 9.45 Popevke;	.».j.—.. .......... .......
10.00 Operna antologija; 10.30 So- prednosti!; 12.15 Domači pčle-me la; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 le; 12.30 Iz oper hrvaških av Melodije; 11.45 Skladbe za go- torjev; 13.30 Priporočajo vam... dala: 13.25 Dva glasova — en mi- 14.05 Šola; 14.35 Schubert štiri krofon; 14.55 Vreme na morjih; ročno; 15.25 Napotki za turiste
Pionirski tednik; 9.25 Ameriški simf. orkester; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana; 10.35 Novo na knjižni polici; 11.00 Nimaš
15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika;
16.00	Spored za najmlajše; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.25 V zasebnih diskotekah; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 F. Jovine: «Michele
15.30	Lužiško-srbske pesmi; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavna glasba; 18.45 Kulturna kronika; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zvoč-
a Guadalajara«; 19.10 Oddaja za ni mozaik; 20.30 Zunanjepolitični delavce; 20.25 Vohunske zgodbe:
«Cic(ero»; 21.00 Simf. koncert;
22.35 Plesna glasba.
II. program
7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 15.00
Ital. narodni plesi; 15.35 Budim- ____ ________, _____ ________
peštanski kvartet; 16.00 Rapsodi- Ferraresi in pianist E. Galdieri; ja; 16.38 Operetni program; 17.35	19.35 Oddaja za delavce; 19.55
Ljudska enciklopedija; 18.35 O člo- šport in kronike; 20.30 Dnevnik; veškem organizmu; 18.50 Vaši iz- 21.00 Shakespeare:	«Antonij in
branci; 20.00 Pisan glasbeni pro- Kleopatra«; 23.30 Dnevnik, gram; 21.00 Z avtomobilom pod
pregled; 20.40 Slov. klavirska glasba; 21.15 O morju in pomorščakih; 22.10 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Stara glasba.
Ital. televizija
8.30	šola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno;
19.00	Dnevnik; 19.15 Violinist A.
o "*****>	avtuiuuuuuui
Mount Blancom; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Sodobna zgodovina; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Wagner, Strauss, Bartok; 20.40 Mozartov »Vojaški divertimento«; 21.20 T. S. Eliot: «Zaupni tajnik«.
Slovenija
8.05 Orkestralna glasba; 8.35 Orkester bolgarskega radia; 8.55
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 železna doba; 22.15 Pisana glasba; 23.00 športne vesti.
Jug. televizija
17.10 Učimo se angleščine; 17.40 TV šola; 18.10 Trstika in kovač — slikanica; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Retrospektiva slov. filma: Tri zgodbe; 22.30 Po svetovnih galerijah; 23.00 Obzornik.
lekul so »prisotni« v tisočih na videz med sabo absolutno nepovezanih pojavih. Ali je morda v kinematografski dvorani zatohlo? Izraz ni točen, bolj bo odgovarjalo, če bomo rekli, da v dvorani ni dovolj električnih nabojev. Ali so se revmatične bolečine pri pnem ali drugem bolniku morda povečale 1 zaradi spremembe vremena? Nilcakor ne, pač pa je za to krivo dejstvo, da je v zraku manj nevidnih koristnih količin energije.
Mnogi ljudje so mnenja, da so za ustvarjalno delo najkoristnejše zgodnje jutranje ure. Razumljivo, saj je ugotovljeno, da Je v tem času ozračje izpolnjeno z največjo količino aeroionov.
In kaj naj rečemo v zvezi z razpoloženjem? V deževnih in meglenih dneh so ljudje nagnjeni k potrtosti in melanholiji. Kaj se v podobnih dneh dogaja v ozračju? Močno se je zmanjšalo število negativnih ionov.
V	prostorih, kjer sodobni člo-
vek prebije devetdeset odstotkov svojega življenja, pa domala sploh ni njemu tako potrebnih aeroionov. Spričo tega tudi občuti stalno potrebo po električnosti. Na zemlji obstajajo številni kraji z izredno visoko ionizacijo zraka. Ljudje so kmalu zaslutili njihovo koristnost ter jih imenovali zračne toplice. Po odkritju profesorja Ciževskega je ta naziv bil še natančneje preciziran:	elektro-
toplice.
Profesor, Ciževski je s pomočjo posebnih poizkusov dokazal, da pomanjkanje električnosti uničuje organizem, slabi odpornost proti boleznim in povzroča vrsto obolenj.
Kje je izhod? V povratku k naravi? Kaj pa, če bi na umeten način izboljšali zrak v prostorih, kjer delamo in živimo? Ce bi ustvarili ozračje, ki bi po svojih električnih lastnostih bilo celo boljše od najboljših elektro-top-lic na svetu?
Tako se je bil pojavil {(Ciževskega lestenec«, ki je podoben velikemu jeklenemu ježu. «Jež» visi s stropa z «glavo navzdol«. Vključi se nato tok stalne visoke napetosti in na pozitivno nabiti pod pada s stropa- ((elektronska prha«. Del kisikovih molekul, ki pridejo pod njo, se pri tem nabije in v sobi je tako bila ustvarjena atmosfera elektro-toplic.
V	času vojne, a še posebno potem, ko je ta bila končana, so se ((Ciževskega lestenci« pojavili v vseh velikih mestih SZ. In danes »vitaminizirani zrak« vdihuje že nad. 25.000 bolnikov. Revmatizem, naduha, gripa, migrena in na desetine'drugih bolezni je moč danes nadvse uspešno zdraviti s pomočjo čarobnih ionov.
Izgradnja
mesinskega
mostu
.	••	• TAfW.-V.
V časopisju je tudi v preteklosti že mnogokrat bilo postavljeno in obravnavano vprašanje izgradnje mostu čez morsko ožino prj Messini. Pri tem so imeli besedo zelo znani in mednarodno uveljavljeni inženirji ter arhitekti. Od časa do časa se je že zdelo, da bodo načrti postali stvarnost, a so zatem spet bili potisnjeni v pozabo, oziroma pisarniške predale. Vsakokrat se je namreč stvar najhuje zataknila v zvezi z vprašanjem finančnih sredstev, ker bi pač uresničitev podobnega načrta, razumljivo, bila silno draga.
Zdaj poročajo iz Catanie, da je bilo prav to vprašanje v zvezi z izgraditvijo mesinskega mosta na nekem sestanku «Rotary» kluba natančno proučene in obenem pojasnjeno od strani poslanca Francesca Costarellija. Med drugim je ta omenil, da znaša trenutno količina blaga, ki gre v obeh smereh čez mesinski preliv, letno okrog 3 milijone 800 tisoč ton, ki jih prepeljejo z železniškimi vagoni, pa še 600 tisoč ton s tovornjaki. Zatem je tu še 240 osebnih avtov in 4 milijone oseb. Na osnovi najmanj optimističnih predvidevanj, se bo železniški promet za kakih deset let, ko naj bi most že bil izgrajen — povečal za 35 odstotkov, tovorni z avtomobili za 18, število prehodov z osebnimi avtomobili tudi za 35, a osebni promet za 7 odst. Znaten prispevek k temu bo omogočilo tudi dejstvo, da bodo v tem času na obeh obalah že obstajale nove avtostrade.
Dohodek, ki bi ga dajala mostnina, pa bi — na osnovi poročila poslanca Costarellija — na koncu petintridesetletnega poslovanja zagbtovil okrog 150 milijard, torej toliko, kolikor po predvidevanjih bi stala izgraditev mostu. Ce bi pa stroški presegli omenjeno vsoto, bi razliko morala kriti država, v kolikor sodi to delo med ona, ki- običajno v celoti gredo na račun javnih izdatkov. Tembolj, ker' bi državg, po preteku 35 let postala lastnica objekta, ki bi bil v najboljšem stanju in bi še vrsto let državi omogočal dokajšen in stalno naraščajoč dohodek.
v dveh knjigah in sicer v knjigi »Ljudi za vratima gostionice« leta 1938. v Zagrebu ter knjigi ((Skalpel kaosa«, ki je prav tako izšla leta 1938 v Zagrebu pri založbi «Hrvatska književna naklada«.
V poglavju «Novi ,izmi’ Croati« obsežne knjige (iStoria della let-teratura Serbo-croata. (izdala itNuova accademia editrice« v Milanu leta 1956), je prof. Artnro Cronia s padovskega vseučilišča prikazal močnega in življenjskega Miroslava Krležo pesnika zbirke «Ljubav ptica« Gustava Kr-kleca, prevajalca Goetheja, Puškina in Rilkeja Dobrišo Cesariča, pesnika zbirke »Sunce nad ora-mcama« Dragutina Tadijanoviča ter še nekatere druge, da bi nato zatrdil, da je še pred vsemi temi Tin Ujevič, najbolj značilni pesnik in morda najbolj značilni mož tega obdobja. Cronia omenja tudi posebnosti žalostnega, potepuškega življenja pesnika, delo, ki v svojem kaotičnem poslanstvu lahko pripelje tudi do najbolj protislovnih sklepov in ki poleg omenjenih esejev obsega tudi več zbirk pesmi od «Lelek srebra« iz leta 1920. do zbirke «Ze-dan kamen na studencu« iz leta 1954.
Posebno zbirka (lOjadjeno zvo-no» iz leta 1933 da Cronii občutiti glasove skepticizma in optimizma, idealizma in materializma, frančiškanske vernosti in bogoskrunskega brezbtoštva. Toda v celoti je osnova tolikšnim protislovjem — kot je čudovito povedal Vlatko Pavletič — gotska duša, ki se izraža v moderni govorici. Sime Vučetič, ki je za "Matico hrvatsko« leta 1956 pripravljal zbirko poezij, je Tina Ujeviča označil kot ((največjega klasika našega modernizma«.
Prostor mi ne dopušča, da bi prikazal toliko lepih stvari, ki bi jih hotel povedati o pesniku, tudi kot čakovskem pesniku, ki je pel slavospeve splitskemu humanistu Marku Maruliču «u lipom jaztku, gdi «ča» sla je zvon i» (v lepem jeziku, kjer «ča» bolj sladko zveni).
Tin Ujevič se je rodil 5. julija 1891 v vasi Vrborac v Dalmaciji. Leta 1909 je končal klasično gimnazijo v Splitu in nato nadaljeval študije v Zagrebu, Beogradu in Parizu, da bi se po petih letih in pol, maja 1919, vrnil v Zagreb. Ko je prebil več let v Beogradu, Sarajevu in Splitu, se je 1940 za stalno naselil v Zagrebu, kjer je po kratki bolezni umrl 12. novembra 1955. Zbirka «Auto na Korzu« je izšla 1932. v Nikšiču. Od ostalih šestih pesniških zbirk
. ,'«f	tff v
Zagrebu. Tin Ujevič pa je prevajal poezije in prozo iz francoščine, italijanščine, angleščine, nemščine in ruščine. Njegova dela pa so bila prevedena v več jezikov in zastopan je tudi v tujih enciklopedijah.
Zbirka esejev, ki smo jo s tolikšnim užitkom prebirali, se začenja s stranmi iz "Hrvatske knjige«, v kateri bohem Tin Ujevič s čudovito ljubeznijo piše o drugem velikem bohemu Antunu Gustavu Matošu in o njegovi knjigi «Naši ljudi i krajevi«, knjigi hr-vatske slave in svobode, o lepoti in ljubezni«. V prvem delu esejev je tudi nekrolog Matošu "Em, smo Hrvati«, ki ga je Ujevič bil poslal v Pariz in ki ga je zagrebški ((Savremenik« objavil v svoji 5. številki leta 1914. Tragično življenje Matoša je obudil Vladimir Jurčič v knjigi «Kako so umirali hrvatski književniki in umetniki, v dobi med 1846 in 1936», ki je bila tiskana 1936 v Zagrebu. Kar je Matoš pisal iz Pariza za ((Jadran« in kar je dr. Ante Tresič Pavičič objavil 1903 v Trstu, sta odkrila akademik Gustav Krklec in pisec tega članka v tržaški Biblioteca Civica, podpisani pa je vse to prepisal za kritično izdajo zbranih del Matoša, ki jo pripravlja pesnik Dra-gutin Tadijanovič.
Pustimo ob strani ocene, ki jih je dal Ujevič o romanu Ivana Kozarca «Djuka Begovič, o "U-topljenih dušah« pesnika Vladislava Petkoviča — Disa, a «Pjes-mah« Alekse Santiča, o eVrelu« Milana Begoviča, ki, podobno kot njegov italijanski vzor D‘Annun-zio — kakor piše kritik — «bolj ljubi izraz kot misel«. V Parizu je Tin napisal tudi esej "Muza ironije in sožalja«, posvečen Ana-tolu Francu. Nič manj izvirni niso njegovi zapiski o Dostojen-skem, «Q sotnraku poezije«, «0 pomanjkanju jasnosti v poeziji«, o ((Tagoreju, kronanem pesniku Indije«, o Nobelovem nagrajencu Thomasu Mannu, o splitskem-pesniku Luki Botiču, o predsovjel-skem in, o sovjetskem slovstvu med 1900 in 1925, o pesniku «Prvih ljudi« in «Poslednjega Adama« Silvi ju Strahimiru Kranjčeviču ob 25-letnici njegove smrti ter o 50. jubileju francoskega simbolizma.
Esej, ki nosi naslov "Arhandjeo navjesnik savijo je krila« in pod-
« n -1 m. .. H ... 1. 1 m J	nkvloln t t * A m
štor pa nam ne dopušča, da bi mogli navesti cel niz esejev iz tretjega obdobja (1952 — 1955), med katerimi so članki o Andreu Gidu, Jeanu Arthuru Rimbaudu, o stoletnici Emila Verhairena, ki so ga slavili v Bruslju in Parizu in pogosto prevajali v Jugoslaviji pred 1914. letobi. in leta 1951 sam Ujevič, ki meni, da ni veliko pogrešil, ko je naslov »La mul-tiple splendeur« prevedel v »Sunce u čovjeku«.
Esej o D'Annunziu se začenja z besedami: «Pompozno ime. Del zgodovine Italije, Evrope, sveta ne more brez njega. V nekaterih letih pred vojno. Upoštevati je treba, koliko je bistveno za italijansko gledališče. D’Annunzio, človek italijanskega gledališča v najširšem smislu besede, umre v sijaju, v blišču, vendar umre brez slave, Ta se nanj ne ozre. Gledajo ga uradne časti, dnevni red fašistične milice, italijansko gledališče, toda ne pogleda ga slava Italije in sveta...«
«Literarna in pesniška slava D’Annunzia —- pripominja še Ujevič — je prišla do vrhunca v dobi med 1909 in 1914. Nato se j« zrušila v prah in izginila. Med slavo in smrt D’Annunzia se je v Italiji vrinil uspeh Pirandella in Papinija, v Franciji uspeh Marcela Prousta...« Na mestu je tudi namig na italijansko sirite-
naslov ((Pokojni Gabriele D'An-nunzio« obsega kar 22 strani. Pro-
delovna zmogljivost danes manjša. Ne kažite prevelikega zanimanja za
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprememba mnenja bo odpravila tudi neki star spor. Ne objokujte samega sebe.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Storite svojo dolžnost v zvezi z nekim dolgom. Najmlajši vas bodo izpolnili z velikim zadoščenjem.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekatera vaša upanja so šla po vodi, vendar se svojemu načrtu ne odpovejte. Skušajte si lepše urediti svoj dom.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V zvezi z nekim delikatnim vprašanjem, držite jezik za "zobmi. Ce bo- v vas prevladala treznost, vam ne bo težko rešiti neko nevšečno zadevo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Hladnokrvno se postavite po robu dogod-
HOROSKOP
kom, ki bodo prišli. Zavrnite z ironijo neko neslano šalo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Storite vse, da bi med sodelavci prišlo do pomirjenja. Ne obsodite zlahka nekega prijatelja.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ce se hočete uspešno spoprijeti s tekmeci, uporabite solidne argumente. Vaše razpoloženje ne bo najboljše.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Zaradi živčne utrujenosti, bo vaša
vprašanja drugih.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prejeli boste ugodno ponudbo, ki jo brez pomisleka sprejmite. Deležni boste Javnega napada.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V jutranjih urah ne boste dosegli nobenega uspeha, pač pa popoldne. Zvečer se boste sestali z nekaterimi starimi prijatelji.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo bo skušal okrniti vaš poklicni ugled. Privoščite si nekaj počitka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Konstruktivno vzdušje, v katerem se bo rodila neka odlična zamisel. Ne opirajte se preveč na svojo domišljijo.
ligenco«, ki je dajala diktaturi le formalna priznanja, za katerimi pa se je skrivala tožba zaradi tesnih življenjskih razmer.
Tin Ujevič si ne more zamisliti, da bi francoski, nemški, ruski literat pred ali po vojni mogel zavzeti tisto obliko pomembnosti, ki jo je D'Annunzio dosegel v Italiji. Balkanski pesnik pa, pa naj gre za samega Jovana Duči-ča, tolikšnega nacionalnega malikovanja sploh ne more doumeti. Kdo je ustvaril apokrifno slavo D’Annuzia? Založniki? Duše? R u-bmsteinovd? Grofica Golubeva? Ostalo si je morda sam pesnik izmislil, ker je še živ hotel postati mit in priti v legendo.
Za Tina Ujeviča je, na koncu, D’Annunzio: velik asimilator, ima mnogo širši register od ostalih pisateljev, njegovi sižeji i majo kozmopolitski pomen in bolj oddaljene cilje. To so njegove prednosti. Kaj pa napake? Pogosto ni izviren, filozofsko m globok, z moralnega vidika pa vse kaj drugega kot soliden.
Velikega napora, da bi zbrali vse to, kar je Tim Ujevič napisal v raznih obdobjih svojega zemeljskega potovanja od Pariza do Beograda, Zagreba, Sarajeva in Splita, so se skozi vrsto let lotili z veliko ljubeznijo Miroslav Vaupotič, Nedjelko Mihanovič in Dubravko Jelčič pod vodstvom Dragutina Tadijanoviča, ki je skupno s Šimom Vucetičem leta 1956 pri ((Matici hrvatski« objavil ((Izbrane pjesme« največjega klasika hrvatskega modernizma.
Založba ((Znanje« v Zagrebu je štiri zbirke pesmi Tina Ujeviča že objavila, utem ko bo peta knjiga vsebovala njegovo pesniško prozo in slovite predelave Whit-mana, Verhaerena m drugih. Edini knjigi, ki sta izšli, ko je bil Ujevič še živ, in sicer »Ljudi za vratima gostionice« ter ((Skalpel kaosa«, bosta sestavljali šesto knjigo, v tem, ko Ijodo ostal i spisi, eseji, kritike in članki obsegali še nadaljnjih devet knjig. Sedemnajsta in zadnja knjiga pa bo posvečena pesnikovemu življenjepisu in bibliografiji.
Zagrebški sVjesnik« od 23. januarja letos prau gotovo ni ' pretiraval, ko je zapisal, da bo veliko delo Tina Ujeviča v čudoviti izdaji založbe "Znanje« obogatilo knjižnice in predstavljalo epohalen dogodek za hrvatsko kulturo in slovstvo.
UMBERTO URBANI
Trgovina z belim blagom
BRUSELJ, 11. — Belgijsko časopisje je te dni poročalo, da so policijski organi pokrajine Essen na osnovi določenih informacij začeli s preiskavo, v kolikor bi se na osnovi teh med Belgijo in Holandsko razvijala trgovina z belim blagom. V holandskih časopisih so se namreč že dalj časa pojavljali oglasi, v katerih so se mladim dekletom ponujale dobro plačane službe. Več deklet, med njimi tudi nekatere mladoletnice, so tem oglasom nasedle ter odpotovale Iz Holandske. Za njimi pa se je kasneje izgubila sleherna sled. Zdi se, da so končale v Ant-werpnu in Bruslju. Policija je s tem v zvezi aretirala neko žensko holandske narodnosti, ki je bila lastnica neke javne hiše. Ni izključeno, da je za omenjena dekleta v tej hiši bila nekakšna prehodna postaja. Organi javne varnosti so prepričani, da gre za prt-1 mer dokajšnjega obsega.
4 —
12. marca 1965
Gorlško-1	icn	tes	ki	P* p P P-
JUTRI DOPOLDNE NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU
Sestanek predstavnikov deželnega odbora s predstavniki vlade SR Slovenije
Med gosti so predsedniki in podpredsedniki obeh dežel Razpravljali bodo o avto cesti in drugih skupnih problemih
Kot nam sporoča goričko županstvo, bo jutri dopoldne srečanje predstavnikov deželnega odbora in vlade republike Slovenije. Sestanek bo v beli dvorani goričkega županstva. Udeležilo se ga bo tudi zastopstvo goričke občine in pokrajinske uprave ter trgovinske zbornice in zastopstvo občinske uprave iz Nove Gorice.
Ko so gorički upravitelji obiskali lani 26. novembra svet republike Slovenije, je bila izražena želja, da bi pričlo med obema deželama do medsebojnega sporazumevanja v problemih skupnih koristi državlja. l»ov ob meji. Gorički upravniki so sporočili to željo predsedstvu deželnega odbora v Trstu ter tako omogočili jutričnje srečanje, ki bo v Gorici, kjer so najbolj aktualni in najnujnejči problemi, pri katerih rečitvi je potrebno tako sodelovanje. V tem smislu so Goričani že lani začeli tako sodelovanje s ■osedi.
Jutrišnji sestanek bo lahko pomenil začetek sodelovanja med upravitelji obeh dežel na gospodarskem in kulturnem področju, kar bo v veliko korist prebivalstva. Takoj so na vrsti tudi konkretni problemi za tako sodelovanje, kot Je vprašanje avto ceste Villesse -Gorica z njenim podaljškom na drugi strani do Ljubljane. Na italijanski strani je v izdelavi dokončen načrt in potrebno je, da se tudi na jugoslovanski strani izdela tak načrt. Skupna želja obeh uprav bo v veliko pomoč, da se ta načrt v resnici izvede tn v tistem mednarodnem obsegu, kot ga lahko določita vladi obeh držav. Drugi problemi za sodelovanje bodo prav tako gotovo predmet jutrišnjih razgovorov.
S slovenske strani se bodo udeležili sestanka: podpredsednika republiškega sveta Smole in Zupančič, sekretarja Kadunec in Kotnik, tajnik izvršnega sveta Gorjan, generalni konzul iz Trsta Jan-huba, predsednik občine Nova Gorica dr. Štrukelj, poslanec Vižintin ter predsednik koprskega okraja Eržen.
Za deželo Furlanijo - Jul. krajino
pa bodo prisotni: predsednik dr. Berzanti, podpredsednik Dulci, odborniki Tripani, Marpillero, Vica-rio, Masutto, Cocianni, Nardini, podpredsednik deželnega sveta dr. Devetag, kabinetni načelnik Paparo in dr. Rinaldi. Prisoten bo tudi dr. Gerin od urada zunanjega ministrstva v Trstu.
Popoldne bodo visoki gostje obiskali dom onemoglih v Gorici, nato pa bodo odšli v Videm, kjer jih bo na tamkajšnjem gradu sprejel župan prof. Cadetto. Zvečer pa bo v Novi Gorici svečana večerja.
rollija in 12-letnega Stefana, ki jima je oče umrl pred dvema dnevoma. Oče je bil mizar, stanovali pa so v Ul. Ascoli. Mater pa so pred kratkim sprejeli v civilno bolnišnico na zdravljenje. Tako ni bilo nikogar, ki bi lahko skrbel za mladoletna otroka.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Zaradi nemoralnih fotografij je razbila poštne nabiralnike
Tudi mati pred sodiščem zaradi motenja nočnega miru
Pred goričkim okrajnim sodni- nik državne knjižnice, zaradi več-
Siroti so spravili v zavod
Zenski oddelek policije v Gorici je poskrbel da so sprejeli v zavod S. Luigi v Ul. Don Bosco v Gorici dva brata 16-letnega Giovannija Pi-
Predavanje o prijavi dohodkov za davke
Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da bo v ponedeljek 15. t. m. ob 18.30 na njenem sedežu v Ul. Crispi dr. Guido Nassiguer-ra iz Trsta govoril o pravilih in navodilih za prijavo dohodkov za 1965. Predavanju bo sledila disku sija. Ker je argument važen m aktualen, vabijo na predavanje zlasti gospodarstvenike.
kom se je morala včeraj dopoldne zagovurjati 21-letna delavka Giovan na Montico iz Gorice, Ul. Pasuvio 4 pod kaj nenavadno obtožbo, da je poškodovala poštne nabiralnike drugih strank, ki stanujejo v isti hiši.
Obtoženka je dejanja priznala in dodala v svojo obrambo, da je v svojem nabiralniku često našla nemoralne in žaljive slike ter dru ge predmete, ki so bili očitno naperjeni proti njej. To jo je tako razjezilo, da je dne 20. aprila lani začela razbijati druge nabiralnike v veži, ker je domnevala, da so sosedje iz hiše vtikali take stvari v njen nabiralnik.
Sodnik je zaslišal druge stanovalce v hiši, ki so imeli poškodovane nabiralnike, ter nato Obsodil Monticovo na plačilo globe 10.000 lir pogojno. Branil jo je odv. Pa-scoli.
Pri naslednji razpravi je prišla
na zatožno mati prejšnje obtoženke 41-letna Rosa Capasso por. Montico, ki stanuje v isti hiši. Tožil jo je Giovanni Marchesan, urad-
iiiiiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiihiiiimiiinunHummmmiHmmimiiMummmnmnnmnMniiHiinnfHHiiHnHnHinnHuniniiiininnnnininnnijunuig
VČERAJ Nfl SEDEŽU TRGOVINSKE ZBORNICE
Na zborovanju vinogradnikov so postavili prve temelje za gradnjo zadružne kleti
Klet za 20 tisoč stotov grozdja bi stala okrog 120 milijonov lir - Od tega bo prispevala polovico država • K pobudi so pristopili tudi slovenski vinogradniki
VERDI. 17.15: «Le bambole«, Gina Lollobrigida, E. Sommer in Monica Vitti, italijanski črnobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan: zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 17.00: «Strani compagni di letto», R. Hudson in G. Lollobrigida, ameriški barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «...e poi ti sposerO«, G. P. Cassel, I. Demich in S. Mi lo. Črnobeli film.
MODERNISSIMO. Ob 16, zadnja predstava ob 22.30: «La tomba in-sanguinata«, H. Leipniz in G. Domys. Nemški kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.15:	«Un giorno di
terrore«, Olivia de Havilland in A. Soehem. Ameriški črnobeli film; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 16.30: «Sexy magicon. Filmska revija v barvah. Mladini pod 18 letom vstop prepovedan
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna «AL CORSO«, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 10,4 stopinje ob 14. uri, najnižjo 5 stopinj pod ničlo ob 6.50; povprečne dnev-1 članarino, ne vlage je bilo 57 odstotkov.	Dejansko se bo klet odplačeva-
Včeraj je bil v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici sestanek goričkih vinogradnikov in predstavnikov ustanov in organizacij, ki imajo opravka s kmetijstvom. Sestanek je bil važen, ker je imel namen, da se na njen postavijo prvi temelji za konzorcialno vinsko klet, ki naj bi bila namenjena predvsem briškim vinom in nadaljnjemu razvoju vinske proizvodnje na tem področju.
Glavno besedo je imel prof. Mar-sano, ki je ugotovil, da se že od leta 1947 mnogo govori in piše o tem problemu, da pa še vedno niso prišli od besed k dejanjem. Omenil je svoj članek o tem problemu, ki ga jt- pred časom objavil v vestniku trgovinske zbornice ter prišel do zaključka, da je sedaj končno to vprašanje toliko dozorelo, da je nujno potrebno in brez odlašanja preiti h konkretnim dejanjem za uresničenje te zamisli.
Navedel je številne primere takih kleti po drugih pokrajinah, v videmski Jih imajo kar 12, ki predelajo nad pol milijona stotov grozdja letno ter so se vse dobro izplačale. Na Goriškem bi lahko s pomočjo take kleti tipizirali izbrane sorte vina, še izboljšali njegovo kvaliteto in zmanjšali proizvodne stroške.
Prof. Marsano je nato prešel na konkretne številke o tem, koliko bi taka klet stala. Za najnižjo kapaciteto od 20 tisoč stotov grozdja b' stala klet okrog 120 milijonov lir. Od tega bi dobili od države v okviru zelenega načrta polovico, se pravi 60 milijonov, drugo polovico pa bi dobili kot prispevek od raznih ustanov in krajevnih ter deželnih organov ali kot dolgoročno posojilo po 3-odst. obrestih. Članarina naj bi služila za obratne stroške in bi bila zmerna, da bi jo lahko vsi zmogli. Pri odplačevanju po 4,5 milijona lir letno se bo klet z vsemi napravami v 20 letih izplačala in bo last članov, ne da bi jim bilo treba plačati drugega kot
la s prihranki, ki jih bo nudila svojim članom. Tako Je govornik navedel, da bodo v njej pridobili po 70 do 72 odst. vina ali okrog 7 odst. več kot pa sedaj po majhnih zasebnih kleteh. Tudi bodo bolje izkoristili tropine ter Imeli manjši kalo na vinu. Vse to bo prineslo večjo korist okrog 775 lir pri hi vina. Po drugi strani pa bodo predvidoma znašali obratni stroški in od-plačevalnl obroki po 1225 lir na hi, ki se bodo po izplačilu dolga znižali na 225 lir na hi vina.
Govornik je poudaril nadalje, da bodo začeli s konkretnim delom šelč, ko bo dalo svoj pristanek toliko vinogradnikov, da bo znašal njihov delež grozdja vsaj 20 tisoč stotov. Tudi sl bodo morali prej zagotoviti državni ter druge prispevke, da bi ne obremenili članov.
Po ekstJozeju prof. Marsana se je razvila diskusija v katero je poseglo več govornikov. Vsi so se strinjali s potrebo in koristnostjo take kleti ter so prispevali le še svoje pripombe in vprašali za nekatera pojasnila. Nato so začeli vpisovati imena tistih prisotnih vinogradnikov, ki se strinjajo z načrtom za takojšnjo gradnjo take kleti. Priglasilo se je nad 30 vinogradnikov, med katerimi je tudi precej slovenskih posestnikov z Oslavja, iz števerjana, Knnina in drugih krajev. Ti bodo določili pripravljalni odbor in na prihodnjem občnem zboru bodo začeli obravnavati osnutek statuta konzorcija za klet ter vse ukrepe, ki bodo potrebni za njeno uresničenje.
Med prisotnimi, ki Jih Je bilo več kot 100, naj omenimo tudi načelnika kmetijskega nadzorništva dr. Vlanella, tajnika trgovinske zbornice dr. Pote),-zla, predstavnike kmečke zveze, Julijskih posestnikov, predstavnike raznih organizacij in ustanov, ki imajo opravka s kmetijstvom ter precej slovenskih vinogradnikov z briškega področja, ki so, kot rečeno, tudi pristopili k realizaciji te koristne pobude za razvoj vinogradništva in vinarstva tega področja.
Zaplemba nekaterih revij
Po nalogu višjih oblasti je gori-ška policija včeraj zaplenila po raznih prodajalnicah in kioskih kakih 500 izvodov raznih revij zaradi nemoralne ali prepovedane vsebine. Med temi so ABC št. 10, Alta ten-sione št. 31, Mascottte nuova št. 10, dalje Criminal, Diabolic, Vampe itd.
Nezgoda čistilke v šoli
Z avtom Zelenega križa so včeraj popoldne pripeljali v civilno bolnišnico 56-letno Argio Visintin iz Gorice, Ul. Don Bosco 1, ki se je malo prej ponesrečila v šoli «Italo Svevo«, kjer je pri čiščenju oken padla s stola. Ker si je pri tem zlomila desno roko v zapestju, so jo pridržali za deset dni na zdravljenju.
Zaletel se je v prikolico
Ob 12.35 so sprejeli na zdravljenje v goriško bolnišnico 23-letne-ga Giampiera Leporija iz Gorice, Ul. Avellino 41, ki se je malo prej s svojim motociklom, ko se je iz Ločnika peljal proti Gorici, zaletel v prikolico tovornika podjetja «Ca-prara« v Ul. Della Barca. Ker si je pri tem zlomil levo nogo in dobil še druge poškodbe, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Na poti iz šole je padel s kolesom
Nekaj pred 14. uro se Je vračal s kolesom iz šole 14-letni Fabio Batti iz Gorice, Ul. Cossettino 24. V Ul. Cadorna je iz neznanih vzrokov padel ter si pri tem zlomil desno roko v zapestju. Ob 16. uri so ga prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za deset dni na zdravljenju.
kratnega nadlegovanja njegove družine, ki stanuje v nadstropju nad njegovim stanovanjem. V obtožnici je rečeno med drugim, da je Montico imela v vseh nočnih urah močno odprt radijski sprejemnik, da je s svojimi osmimi otroki delala «kraval», da je ob vseh urah iztepala prah in tolkla z nogami po podu ter na splošno motila nočni mir.
Tudi drugi sosedje so kot priče potrdili navedene obtožnice. Sodnik je potem zadevo odložil do prihodnjega zasedanja.
PRIJATELJSKI TROBOJ NA STADIONU «PRVI MAJ>
Razburljive in lepe tekme med Borom, Izolo in Audazom
Gostje iz Istre premagali Tržačane in Goričane
Nezgoda na delu v SAF0G
Včeraj zjutraj ob 7.20 so sprejeli za sedem dni na zdravljenje v goriško bolnišnico 31-letnega Ivana Lorenzona iz Gradiške, ki se je malo prej ponesrečil na delu v SAFOG, kjer je porival neki kovinski voziček ter si pri nagli kretnji pretegnil kite.
Zaradi neprevidnosti ženska prišla pod vespo
Sinoči okrog 18. ure je 54-letna Gisella Plahuti iz Gorice, Ul. Ca-sale 55 prečkala cesto v Ul. Silvio Pellico od leve proti desni. V tem je privozil na vespi od Turna proti tej ulici 26-letni Giorgio Gisma-no iz Gorice, Ul. Zorutti 13. Ve-spist je prepozno opazil žensko, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce, ter sta oba padla. Z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ženski ugotovili udarec na glavi s pretresom možgan ter udarec na desni nogi in stegnu in jo pridržali za osem dni na zdravljenju; vespist pa se je odrgnil na desnem zapestju in levem kolenu. Nudili so mu prvo pomoč, okreval bo v sedmih dneh.
Vodstvo Bora, ki nikoli' ne zamudi priložnosti, da bi nudilo prijateljem in navijačem športnega združenja kak zanimiv športni večer, Je sinoči priredilo prijateljski odbojkarski troboj moških ekip Bora, Izole in goriškega Audaxa.
Kdor je prišel v dvorano se ni dolgočasil, ker je prisostvoval izredno zanimivim, zagrizenim in razburljivim tekmam. Najbolj so seveda navdušili gostje iz Izole, Ki imajo zelo vlgrano ekipo s številnimi odličnimi tolkači in zelo dobro obrambo. Največ odobravanja je žel odlični Kržišnik, ki je s svojim tolčenjem le redkokdaj prizanesel nasprotni obrambi. Prvi so okusili moč izolskih igralcev borovci. žal je bil njihov trud zaman, ker so istrski igralci brez usmiljenja prisilili tako v prvem kot v drugem setu Bor na kolena.
V tretjem pa so «piavi» napeli vse sile in se požrtvovalno vrgli v borbo in tako osvojili vsaj častno točko. Zadnji set je namreč tudi postal plen Izolčanov, ki so tokrat pustili borovce na 5.
Z Audaxom iz Gorice Je Izola še hitreje pometla. Prva dva seta sta potekala v absolutni premoči belordečih iz Istre. Sele v tretjem so prišli Goričani do besede, ker so gostje nadomestili najboljše z rezervnimi igralci. To pa je trajalo dokler se titularci niso neko-
liko odpočili. Ko so oni ponovno stopili na igrišče, je bila usoda Igralcev v rdečih dresih zapečatena.
V tretji igri večera sta se spoprijela Bor in Audax. Borovci tokrat niso pokazali vseh vrlin, vendar pa je treba medlo igro pripisati odsotnosti nekaterih igralcev. Povedati pa je treba tudi, da so se Goričani zelo požrtvovalno borili in da so bili v obrambi še kar dobri. Manjkal pa Jim je napad, zaradi česar so se morali predati, pa čeprav so osvojili en set, tržaškim tekmecem.
Izidi:
IZOLA — BOR 3:1
(15:9. 15:11, 13:15, 15:5)
IZOLA — AUDAX 3:0
(15:5, 15:4, 15:11)
BOR — AUDAX 3:1
(15:13, 11:15, 15:3, 15:10)
Postave:
IZOLA — Jakomin, Kržišnik, Stubelj, Torkar, V. Udovič, Gašperšič, P. Udovič, Tomačič in Kraljič.
AUDAX — Pagotto, Zavertani, Gergolet, Crassini, Trampuš, Bogataj, Severo in D'Alto.
111111111111111111111 it   im im n iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimmimiii lini in umni iiiiIiiiiiiI,iii,iiI„
ZAHVALA IN OBVESTILO SPDT
Primož Možina prvi v slalomu
BOR — Jurkič, Starec, Uršič, Spacal, Drasič, Plesničar, W. Veljak, Orel, Mijot in Fučka.
TAMPERE, 11. — Današnji izidi tekem svetovnega prvenstva v hokeju na ledu so naslednji:
A skupina
švedska Norveška 10:0 (1:0, 6:0, 3:0)
SZ — ZDA 9:2 (2:0, 5:0, 2:3) CSSR - Kanada 8:0 (1:0, 2:0, 5:0) Lestvica: CSSR in SZ 10 točk, Kanada 8, švedska 7, Finska 3, V. Nemčija 2, ZDA in Norveška 0.
B skupina
Madžarska — Avstrija 5:3 (1:2, 0:0, 4:1)
Švica — Velika Britanija 7:4 (0:3, 4:0, 3:1)
Z. Nemčija — Poljska 3:3
(0:1, 2:1, 1:1)
Lestvica: Poljska 9 točk, Zahodna Nemčija 8, Švica 7, Madžarska 5. Avstrija 4, Jugoslavija 2, Velika Britanija X.
KOLESARSTVO
iiiiimiiHfiiiiiiMimmiiimiimitmimmmiiuriimiiimiiiHiiiimimmmimiMiimiHHiiiiiiiiitmmmHiiiii
Tekmovanje v nordijskih panogah v Holmcnkollcnu
Skjemstad v teku Thoma v skokih
Italijan drugi na 15 km dolgi progi
OSLO, 11. — Danes se je začelo v Holmenkollenu tekmovanje v smučarskih tekih in v skokih za alpsko kombinacijo. Na 15 km dolgi progi je zmagal Norvežan Lorens -Skjemstad, na drugo mesto pa se je presenetljivo uvrstil Italijan Glanfranco Stella, ki je pustil za seboj bolj zveneča Imena kot so Finec Maentyranta itd. Ostali Italijani so se uvrstili bolj slabo: G. De Flo-rian je bil 26., Manfroi 29., Steiner
38., italijanski prvak Franco Nones pa celo 41. Jugoslovan Cvetko Pavčič se je uvrstil na 76. mesto.
V skokih je zmaga pripadla bivšemu olimpijskemu prvaku Nemcu Georgeju Thomi pred Cehom Krau-som. V soboto bo tekmovanje v teku za nordijsko kombinacijo.
Izidi si naslednji:
TEK NA 15 KM
1 LORENS SKJEMSTAD (Norv.) 50’52”3
2. Glanfranco Stella (It.) 50”54"3 3 K jeli Lidh (Šved.) 50’58”1
4.	GJermund Eggen (Norv.)
51’12”5
5.	Janne Stefansson (Šved.) 51T9”5
6.	Eero Maentyranta (Fin.) 51’22"8
7.	Erling Steineidet (Norv.) 51’28"8
8.	Bjame Anderson [Šved.) 51’30’'7
9.	Harald Groennlngen (Norv.) 51’31”4
10. Per Erik Eriksson (Šved.) 51’32”7
SKOKI
1 GEORGE THOMA (Nem.) 242 točk (74, 76.5, 69.5 m)
2.	Jožef Kraus (CSSR) 241	(75,
76, 67) '
3.	Mikkel Bobloug (Norv.) 228,2
(70.5, 74.5, 67.5)
4.	Willi Koestlnger (Av.) 222,9
(71, 72, 67.5)
5. Roland WeisspfIog (Nem.) 218,9 (70, 73, 67)
6 Waldemar Heigenhauser (Av.) 218,3 (72, 67, 68.5)
SPDT se najlepše zahvaljuje Planinskemu društvu Livek, posebno pa proj. Ivanu Rutarju, predsedniku turističnega društva tov. Mateliču in traserjem proge Franju Medvedu, Stanku Dreščku, Alfredu Pe-ratu in ostalim livškim fantom, ki so pomagali pri organizaciji smučarskih tekem na Livku. Posebna zahvala gre tudi tržaškim udeležencem, ki so pripomogli k uspehu tekem, predvsem pa članom žirije In še posebno Jožetu Cesarju, ki je kar dvakrat — v Črnem vrhu in 'na iivku —- zelo aktivno sodeloval pri sodniškem delu.
SPDT
POPRAVEK
Pri objavi rezultata zmagovalca v slalomu je prišlo do neljube pomote, za kar prosimo prizadete, da nam oproste.
Popravljena lestvica tekmovanja v slalomu je naslednja:
1. Primož Možina 44”6 <23”2, 21”4) 2 Vojko Cesar 45”7 (20”4, 25”3)
SPDT
MONTCEAU LES MINEŠ, 11. — Holandec Janssen je zmagal v prvi današnji poletapi dirke Pa-riz-Niea na 103 km dolgi progi od Chateau Chinon do Montceau les Mineš. Italijan Zilioli, ki je bil drugi, je prevzel vodstvo v splošni lestvici. Druga poletapa pa je bila ekipno na kronometer. Zmagala je ekipa Televizier pred Pel-forth Sauvage Lejeune. Po tej poletapi je prvo mesto v lestvici prevzel Fjancoz Anquetil pred Zi-liolijem in Rudjem Altigom.
HAMBURG, 11. — Danes je prispela v Hamburg italijanska nogometna reprezentanca, ki bo v soboto nastopila v prijateljskem dvoboju z Zahodno Nemčijo. Fab-bri_ bo najavil postavo šele po jutrišnjem treningu, vendar predvidevajo, da bo italijanska reprezentanca nastopila kakor sledi: Negri, Malatrasi, Burgnich, Pic-chi, Guarneri, Rosato, Bulgarelli, Mazžola, Orlando, Rivera in Pa-scutti. Za rezerve pa ima še Al-bertosija, Bercellina, Foglija, Tra-pattonija, Moro, Lodettija in Cor-sa
Zmagovalec slaloma na Livku Možina
Snežne razmere v Sloveniji
Triglav - Kredarica 380 cm; Komna 350 cm; Dom Planica 130 cm; Rateče - Planica 130 cm; žičnica Vltranc spodaj 120, sredina 250, vrh 350 cm; Vršič . Erjavčeva k. 130 cm; Pokljuka 20 cm novega, 100 cm pršiča — dostop onemogočen; Bled 55 cm novega, 20 cm srenj; Radovljica 37 cm osrenica; Dom na Kofcah 160 cm; Dom na Zelenici 180 cm — žičnica obratuje; Dom pod Storžičem 110 cm; žičnica Španov vrh 180 cm — cesta neprevozna; Loška koča na Starem vrhu 110 cm, suh; Kamniška Bistrica 20 cm; žičnica na Vel. planino 70 cm novega, 50 cm starega, žičn. obratuje; Jezersko 43 cm; Krvavec - Žičnica 50 cm pršič, 130 podlage (žič.-vleč. obratuje); žičnica na Vogel 260 cm starega, 190 pršiča (žič.-vleč. obratuje); Slo-venjgradec 13 cm; Črna ' na Koroškem 25 cm; Koča pod Uršljo goro 100 cm; Ribniška koča 140 cm: Pohorska vzpenjača 70 cm (vse obratuje); Rakitna 48 cm srenj, vlečnica obratuje; Kurešček 20 cm starega, 25 cm novega; Travna gora 30 cm srež; Črni vrh nad Idrijo 55 cm srenj; Lokve 75 cm sreni (vlečnica obratuje); Bovec 80 cm sreni; Log pod Mangartom 145 cm sreni; Livek 70 cm srenj (vlečnica obratuje); Vojsko 110 cm sreni: Kobarid 30 cm srenj; Idrija 25 cm srenj.
M. ŠAJINOV	J
^	-J
Cvetočih lic.
»
Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti
Podoba je bila, da smo takrat imeli ponovne težave in da so bili sestanki zelo neredni. Bržčas zato je Dougan poročal o tem šele na XVI. društvenem sestanku 22. 6. Javil je, da so Svetoivančani’ postali prvaki II. divizije in da so nogometaši prejeli srebrne svetinje. Hkrati pa je tudi javil, da smo se prijavili k poletnemu tekmovanju za kupo «Našega Glasa«.
Toda računi med nami in ROCOLOM niso mogli biti čisti. Na vsak način je morala biti zadeva huda, zakaj v EDINOSTI z dne 3. 7. 27 beremo v športni rubriki:
«S.U. — uradna poročila
Izstop članice; sprejme se na znanje izstop iz S.U. MD ROCOL-Trst. Razglasitev prvaka: MD SV. IVAN se uradno proglaša prvakom II. divizije za leto 1927.»
Zelo verjetno je, da Rocolčani niso bili z ravnanjem SU prav nič zadovoljni in iz protesta proti njegovi odločbi, so rajši izstopili iz športne zveze, kakor da bi se razsodbi uklonili. Torej, kakor vidimo, športne afere, ki so razburjale duhove, so bile v modi že tedaj in niso danes prav nobena novost.
IX.
Kakor že omenjeno, je postajalo društveno delo od nekako 15. 5. dalje vedno nerednejše. Iz redkih zapisnikov je opaziti, da je ženski odsek kot odsek izhiral zaradi pomanjkanja
Hiša Cok-Palkovi v Potllonjcrju. Tu je imelo mladinsko društvo Sv. Ivan zadnje tri mesece pred oblastvenim razpustom svoj sedež. Na dvorišču pred hišo pa so člani imeli sestanke s predavanji
prostorov, poročil o knjižnici skoro ne opazimo več, a o društvenih sestankih s predavanji, ki so se verjetno redno sklicevali kar naprej, ni zapisnikov, ali pa so zelo neredni in redki. Podoba je, da nam je gospodinja iz strahu in pod pritiskom fašističnih groženj nekako v polovici junija odpovedala prostore, in od takrat dalje se je začela naša druga doba romantike, ki pa se je končala za društvo kar tragično.
če smo hoteli imeti mir, smo se morali vedno bolj oddaljevati proti Lonjerju. In tako smo se tudi to pot preselili više, . in sicer na dvorišče Čokove hiše, ki je samevala pod Lonjerjem in kateri so Lonjerci pravili po domače pri Palkih. Včasih je bila ta Čokova družina številna. Bili so štirje sinovi in dve hčeri, v tistem času, ko smo se preselili k njim, kjer smo zasedli prostor okrog vodnjaka na dvorišču pod košatim orehom t?r nizko podstrešje, na katero smo zlezli s poti za hišo skozi nevisoko okno, pa je bila doma samo še mati z obema hčerkama, in sicer 16-letno Slavo, ki je bila zadnje mesece društvena tajnica, ter 14-letno Mileno. Brata Mirko in Janko sta se pod pritiskom fašističnega preganjanja preselila že prej v Jugoslavijo, brat Bruno je šel s trebuhom za kruhom v Argentino, a brat Stanko je tudi šel v Jugoslavijo, da se izogne neprestanim šikanam in aretacijam; nastanil se je na Sušaku.
Lonjer Je nedvomno dal mnogo žrtev v borbi za narodni obstanek Slovencev na Tržaškem. A prav gotovo je bil Stanko Cok-Palkov eden najsvetlejših likov borca za narodne pravice ne samo v Lonjerju, temveč na Tržaškem sploh, že februarja leta 1920 je bil aretiran in obsojen na pet let pogojnega zapora, ker Je ob neki priložnosti nesel iz Jugoslavije letnike 1918 in 1919 «Ljubljanskega Zvona« ter «Doma in Sveta« ter tisoč letakov z Gradnikovo pesmijo «Minerji». Istega leta je bil spet
aretiran in pridržan 14 dni v koprskih zaporih, ne da bi bil zaslišan.
Zaradi nenehnih šikan se je leta 1923 odločil zbežati v Jugoslavijo, od koder pa se je često vračal domov v Lonjer na obisk k materi in sestri. Ob enem takih obiskov decembra 1927 so ga aretirali v Trstu. Obtožili so ga prevratnega delovanja in protifašistične propagande ter ga postavili pred posebno sodišče za zaščito države, ki ga je 25. 2. 1929 obsodilo na deset let strogega zapora, trajno izgubo državljanskih pravic ter po prestani kazni na tri leta policijskega nadzorstva. Stanko Cok je del svoje kazni odsedel v rimskih zaporih Regina Coeli, a večji del kazni je odsedel v samotni celici jetnišnice v Fossambrone. Leta 1934 je bil amnestiran, a namesto domov so ga odvedli v konfinacijo na zloglasni otok Ponzo. Jeseni leta 1938 so ga osvobodili in ga kot jugoslovanskega državljana predali jugoslovanskim oblastem. Ves čas zapora in konfinacije je vzdrževal zelo tesne stike zlasti s pokojnim Romanom Pahorjem, Tončko Čokovo in z mnogimi drugimi borci iz Lonjerja in iz Trsta. Posebno tesni stiki pa so bili s pokojnim Romanom Pahorjem, ki je takrat bil v konfinaciji na otoku Ponzi. V pismih je Roman obveščal Stanka o vseh, ki' so bili takrat obsojeni ali konfinirani, ga je bodril, hkrati pa mu je večkrat ponudil gmotno pomoč, kakor da bi sam živel v izobilju. Roman Pahor je bil pač tak. Imel je velikansko srce in čutečo dušo.
Ko je prišel iz zapora, je Stanko napisal svoje spomine, ki so ganljiv in občuten dokaz trpljenja, ki ga je prestal v faši stičnih ječah, hkrati pa tudi dokaz njegove velike domovinske ljubezni, zvestobe do svojih ljudi in vztrajnosti v borbi za narodni obstanek. Iz teh njegovih nadvse zanimivih beležk naj navedem le nekatere, ki utegnejo zanimati zlasti Svetoivanča-ne, Lonjerce in Katinarce.
(Se nadaljuje)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL. MONTECCH1 6 - II TELEFON «3-808 ln »4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica SUvio Pellloo 1 II Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338 - naročnini-	kihi	,,
“r' P°J‘etnB ««°0 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ v tednu 30 din, mesečno 600 din - Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965	- PoStn. tekoči račun' Založn štvo tržaškega -,L Prst 1 6374	,	,	' VnapreJ: tetrt
t*leion 22-207. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14.603 88 - OGLASI:	One oglasov:	Za vsak mm v širini enega stolpca:	trgovski 150 f.nančno upravi 25(l osmrmicP ^0 ilr	, 'JI o , ? ,	’ Ljubljana Slan trg 3/1
naročajo prt upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclett Pubbllcitk Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo r.rž” keg*" Uska. Trst d “	k® ta e°riSke P0*™!*0« sf
J