EbieelTerfiaufsprels RM 0.15 КдГдшпкпБо^ Verlag und Schriftleitungr: Klagenfurt, Blsmarckrlng 13, Poatfach 116 / Bezuesprele (lin voraus aahlbar) monaUlch RM. 1— frel H»Ui (ilnschlleBllch RM 0.20 ZustcllgebUhr Abbeetellungen der Zeituag fflr den nachfolgenden Monat werden nur echriftllch und nur bls 25. dee laufenden Monata angrenominen Xr. 52. Krainbnrg, den S. Juli 1942. s. JmhrgaBf. IVajvetji knitnrni zločin sveloine zgodowine Zločinski zračni napadi na zaliodnonemšico ozemlje so doseyii svoj viM v gnusnem zaslrašilneni napadu na noiranje mesio, stolno cerliev in lec po vsem svelu sloiečih kuilurnili spomenikov - Povsod krik ogorčenja Beri i n, 2. julija. Prostaški in zločinski zračni napadi na zahodnonemška stanovanjska ozemlja so zopet enkrat na novo dosegli vrhunec v gnusnem zastrašilnem napadu na notranje obmcstje v Kolnu. Stolno cerkev v Kolnu, eden izmed najbolj častitljivih spomenikov Evrope, mojstrovino gotike, slavno po svoji pobožni lepoti, so v noči na 29. junij zadel« bombe. Težke bombe so prebile obok stolne cerkve in eksplodirale v notranjosti cerkve, kjer so povzročile močna opustošenja. Leva prečna cerkvena ladja je bila popolnoma porušena, ravnotako krasne Ofgle, krstna kapelica in večje število dragocenih kipov. Deli oboka so se zrušili. Na zidov ju se pozna močan učinek drobcev nadaljnjih bomb, ki so treščile v bližini in zgrešile cilj. , Rotovž v Kolnu z njegovim bogatim okrasjem podob in nasproti ležečo mestno hišo ter Gurzenich, to iz zgodnjega srednjega veka izhajajočo gradbo dvoran starega hansaškega mesta svetovnega slovesa, je zastrašilni napad popolnoma uničil. Čeprav je gosta plast oblakov Jemala britanskim bombnikom vsak razgled, so metali svoje bombne tovore in na desettisoče zažis;alnih шшт brez kazni. Krivda, ki so jo sčasoma Angliji naprtili britanski zračni zločinci, je postala že tako velika, .da po vsej Nemčiji odmeva krik po povračilu. Prišel bo in mora priti nekoč dan, ko bomo izvršili strašno kazensko sodbo napram onim, ki so se s svojimi nečloveškimi dejanji sami postavili izven vseh zakonov kulture in civilizacije. Ne ve se še, kaj vse se bo razvilo v tej vojni, gotovo nam bo pa razvoj dal nekoč sredstva v roko, da bomo udarili nazaj čisto drugače, kot to sovražnik trenutno tudi le sluti. Večno sovraštvo napram Angliji Toda slišijo se celo glasovi, ki nikakor niso zadovoljni s tem, kar so zračni teroristi porušili v zahodnonemških mestih, in ki zahtevajo še močnejše napade in še večja razdejanja stanovanj in civilnih naprav. Ko bi te zločinske narave samo slutile, koliko sovraštva in nespravljivosti so po svojih za-strašilnih napadih zasejali v Nemčiji in kako zelo hrepeni vos nemški narod v soglasni strnjenosti po dnevu, ko se bo nad zločinskimi Angleži maščeval vsak udarec in vsak požig, bi hitro obmolknili. Vemo, da bo nekega dne prišla osveta za zločine v Kolnu in drugih zahodnonemških mestih. Toda tudi po nemški zmagi ne bomo Angležem .nikoli odpustili . njihovega barbarstva. Ne da se niti pfegledati, kakšne grozne posledice bi nastale, če bi se britanske in ' amerikanške banditske morilce pustilo, da delajo, kar hočejo. Britanskim trditvam, da bo pd teh zastrašilnih napadih za tri petine oslabel nemški oboroževalni potencial, postavimo nasproti dejstvo, da se gangster-jem pač lahko posreči, da se za tri petine zmanjšajo naše stolne cerkve in kulturni spomeniki, nikdar pa ne naš oboroževalni potencial, čegar moč in silo bodo prej ali slej- občutili na najstrašnejši način. Z.d n e-vom nemškega povračila, ki se približuje vsako uro, bomo dokazali nesmiselnost teh smešnih trditev na največjo grozo njih povzročiteljev. . V Sovjetski zvezi in v krogih svetovnega židovstva, ki so prizadevno delali na to, da je prišlo do te vojne in da se je izoblikovala na sedanji način najbolj rafiniranega steklega uničevanja civilnega" prebivalstva, mest in kulturnih spomenikov, so gotovo zelo zadovoljni. Kdor je zasledoval zadnji Кгедетт boji na Vzhodu Uspehi nemške vojne mornarice in zračnega orožja v juniju Oberkommando der Wehrmacht je dne 1. julija objavilo: Od vzhodne fronte poročajo o krajevnih bojih le iz odsekov pri Lisičanskem in Ki-rovu. Zračno orožje je z dobrim uspehom napadlo sovražnikove topniške položaje, letališča in oporišča za nove pošiljke in z bombami pogodilo v polno zbrane čolne severovzhodno od Temrjuka. V črnem morju je neka nemška podmornica potopila en sovjetski spremni čoln. V času od 21. do 30. junija so nemške pomorske bojne sile, krovno in pomorsko protiletalsko topilištvo sestrelile 46 letal. V boju proti britanskim in severnoameriškim pomorskim zvezam smo meseca junija potopili 31 sovražnih' trgovskih ladij s 149.000 brt ter tri prevozne jadrnice, od teh 107.000 brt po podmornicah. Nadaljnjih 51 ladij z 250.000 brt je bilo težko poškodovanih večinoma po bombnih zadetkih. Raču-' nati se mora z zgubo enega dela tudi teh ladij. Nadalje sta vojna mornarica in zračno orožje potopila eno križarko, dva rušilca, eno podmornico in šestnajst vozil za izkrcanje. Tri križarke in osemnajst drugih vojnih vozil ter več čolnov za izkrcanje je bilo poškodovanih. spor med Angleži, Amerilcanci in Sovjeti # Stalinovimi očitajočimi opomini, da naj k*j več store od zahoda sem, ima občutek, da je novi napad na Koln namerni poskus plute-kratov, da bi s posebno gnusnim zločio' stvom izravnali izostanje druge fronte. Cinidna britanska priznanja V poznem, notranjeangleškim svrhain namenjenem opisu zračnih operacij zadnje noči so izjavili na angleški strani glede napada na Кб1п, da so oblaki nAd meetom otežkočili opazovanje točnega učinka odvr? ženih bomb. Ta zelo poučna formulacija še-< le prav osvetljuje zločince napram najvišjim vrednotam zapadnega človeštva. Brez izbire spuščajo bombe nad gosto plastjo oblakov in z najdrznejšim cinizmom izjav, Ijajo sedaj ti zračni gusarji, da niso mo* gli točno opazovati učinkov. Vrhu tega sq britanska poročila sedaj tudi čisto mimo« grede omenjala, da je stolna cerkev tudi »poškodovana«. Čuditi se britanski naročil lodajalci tega ostudnega zločina »uspehu< svoje teroristične akcije niso mogli, ker sqi pač natančno vedeli, da so v gosto naselje« nem obmestju, na katero so metali bombe, združeni najkrasnejši umetniški zakladi nemške srednjeveške kulture. Štiri tedni boja v Sredozemlju Rim, 2. julija. Od 1. do 26. juniji Sta uni-i čiia protiletalsko topništvo in zračno orožje Osi nad Sredozemljem vsega ekupaj 323 anglo-amsrikanskih letal, večinoma večmo«« tornih; 113 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, ostala so bila sestreljena v zfač" nih bojih. Pomorske in zračne bojne - »il«j Osi so od 1. junija uničile ali napravil# neporabne vsega skupaj 50 sovražnih ladij. To je vsega skupaj 333.000 brt sovražnega, ladjevja. Trinajst izmed teh ladij s skupna 110.000 brt je bilo potopljenih, ostalih ЗТ pa težko poškodovanih, tako da se mora ra« čunati s totalno zgubo nadaljnjega števila' ladij. Reidiswirtdiaftsminister Funk je govoril o pomenu hranjenja v vojni in o nemški politiki za srednji sloj Kolnskld om ena Izmed najveHćaetnejSlh etavb nemške visoke gotike. (Atlantik, M) bomb s polnim zastrašilnim namenom v gosto naseljena stanovanjska ozemlja mesta. Iz vsega načrta napada se vidi, da je bilo nameravano uničenje notranjega mesta v Kolnu in kulturnih spomenikov, ki jim je bilo doslej prizanešeno, vštevši stolno cerkev v Kolnu. v noči napada je ležala gosta plast oblakov nad K6lnom, tako da se sploh niso mogli Izslediti kakgni posebni cilji. Britanci teroristi se tudi, očitno po prejetem povelju, sploh dIso trudili, iskati kakšne cilje. Zadostovalo jim je dejstvo, da so se nahajali nad notranjim delom mesta Koln, da se v masah odvrgli svoje razstrelne in za-žigalne bombe. Vsesplošen krik po povračilu Takšno postopanje nima nič skupnega z vojskovanjem, ampak se v njem le izraža sovraštva polna volja teroristov do uničenja, mereča samo na to, moriti žene in otroke in oskruniti kulturne dobrine. Človek si ne more predstavljati, da bi moglo tako nečloveško postopanje trajno oetati Berlin, 2. julija. Za 125 letnico obstoja hranilnice mesta Berlina se je v ponedeljek vršila slovesnost, pri kateri je govoril Reichswirtschaftsminieter Funk o hranjenju v vojni in njegovem pomenu za zagotovitev financiranja vojne in kot podlagi za socialni podvig naroda. Minister je najprej ožigosal neumno govoričenje o »odvišnom denarju« in usodnem mišljenju, da »denar ne igra nobene vloge«. Denar je stopenjsko merilo storitev p o s a -meznikakottudinarodneskup-n o s t i. Denar je edino uporabno splošno merilo za zboljšanje stroškov proizvodnje, za mezdo in ceno in ravno na mezdah in cenah storitev izgrajeno narodno gospodarstvo mora polagati na zdravo denarno politiko odločilno važnost. Ta ima nalogo, da zagotovi vrednost denarja in s tem tudi naložb, da vzdrži kupno moč — no kupna vrednost, temveč uporabnr vrednost denarja se je med vojno omejila — in da obdrži in okrepi storitveno spodbudo do denarnih dohodkov s pomočjo pametne politike mezd, cen in davkov, če bi prenehala storitvena spodbuda, katero nudi višji 'denarni dohodek, bi zgubilo naše gospodarsko življenje' pod nogami tla. Kakor je razumljiva menjava porabnih predmetov in živil v času velikega pomanjkanja blaga, se mora vseeno pobijati menjalno trgovanje, ker se z njim lahko, če nastopi organizirano, odpravijo trdne vrednostne relacije in izpodkop-Ije vera v vrednost denarja. Zato ima država in vsak rojak dolžnost, da nastopi proti menjalnemu trgovanju radi njegovih demo-ralizujočih in škodljivih učinkov. Velike naloge hranilnice Hranilnice imajo poleg denarnogospodar-ske tudi narodnogospodarsko in socialnogo-spodarsko nalogo. Njena dolžnost je, da pritegne narod k hranjenju. Ravno s hranjenjem je možen naraven socialni podvig, ko vsakemu daje možnost, da veča blagostanje in preživljanje ali ono svojih potomcev radi lastne storitve. Tako varčujpči človek služi narodnemu gospodarstvu kot celoti. S stalnim hranjenjem preliva večna reka prihrankov gospodarstvo, lahko živi in raste. Kakor brez dela ne bi mogle nastati nobene dobrine in bi morali brez dela umreti od lakote, tako bi moralo brez hranjenja zamreti naše • moderno gospodarstvo. Zato moramo vedno in vedno opominjati, da se hrani! Ta zahteva se najbolj jasno pokaž^ pri vprašanju financiranja vojne. Večkrat slišimo, da se mora vojna financirati samoi z davki. V praksi pa to ni tako preprosto* Mi smo sicer z ozirom na njene prednosti in na podlagi akušenj v zadnji svetovni voj4 ni polagali posebno važnost na davčno fi^ nanciranje v tej vojni. Ze V mimi dobi sci bili radi močno naraslega narodnega d04 hodka davčni dohodki Reicha tako visoki^ da je zagotovljeno pokritje bistvenega delai vojnih stroškov davčnim potom. S stalnim večanjem narodnega dohodka in uvedbe vojnih prdbitkov k dohodninskemu davku ie na določene trošarine je davčni prihod Reiw cha med tem še dalje močno narasel. N ew kako polovico celokupnih drw žavnih izdatkov bi sedaj lahk* krili z direktnimi dohodki, % glavnem davki, medtem ko je znašal davčni delež v zadnji svetovni vojni sa^ mo 13 odstotkov. Nikdar pa se ne morejo pokriti državni izdatki v vojni samo z davki, če bi poeku-* šali, bi morali tako rigoroimo postopati, di( bi praktično posameraiScu ne oetalo m# stran 2. — 8tev. Si. KARAWANKE!f ВОТИ Sobota, 8. ЈцПја 19«. 'K: 49.000 ion so potopile nemške podmornice etreia^enje,. poeamezniljjt^m bi opešalo in ~ . Potopitev sovietskib voifl г Črnem morju - Pristanišče Bdae bombardirano kouifno' »ampio. N{hč<^ bi ei radi svpje bo-\ dofaoeti blAesar ne pritigal, nihče ne bi skrbel u svoje napredovanje, nih(e se ne bi hotef truditi do skrajnosti, ko bi ga ne vabilo ničj drugega kot^ ^žavna renta, katere bi ЂЦ delelen tudi ,iijegjoy bolj leni dosed. Vojni dobički najbolj obdavčeni Minister je nadaljeval, da se mora vojne dobičke kar najbolj obdavčiti in davki, ki 80 potrebni za žagotovttev Vojnega financiranja in urejenega financiranja države, bi eluŽiir tudi zagotovitvi denarne veljave, da prihranki obdrže svojo vrednost, čimbolj se poviša ^hodi^ denarja, t№ višje mora biti tudi obdavčenje, toda n i h 6 # n e m i # -1 i fco,■ d-a 1)1 se obdavčilo pri-h r a''n ^e" s p o's e bn iin davkom. Ifa drugi strani se bo pritegnilo močneje na uzdo z davčno političnimi ukrepi, ki odtegujejo kljub ponovnim in nujnim pozivom sredstvi; kt jih eedaj ne potrebujejo, regularnemu denarnemu in kapitalnemu trgu in B tem zagotovitvi zdravega finansiranja vojne. Obdržanje stabilnosti denarne veljave Iz hranilničnega položaja pomoči, ki odločilno olajša nalogo finansiraaja, se poda samo ob sebi umevna posledica: >Ce država zahteva prihranke nemškega naroda,* ima tudi dolžnost, da mu obdrži vrednost njegovih prihrankov. Znana vam je pot naše finančne in valutne politike * n e-premakljivim ciljem stabilizl" ranja naše denarne veljave. To pot bomo dosledno in premočrtno nadaljevali v vojni in miru«. Minister je opozoril nato, da so narasle v Nemčiji cene v veletrgovini in stroški preživljanja pd izbruha vojne dalje samo malo, v nasprotju 9 podražitvijo v Angliji in USA, ki znašajo do 54 odstotkov od izbruha vojne dalje in so vedle v zadnjem času do hudih mednih bojev in stavk. Gospodarski izvedenci onih držav posebno radi prikazujejo povečanje našega obtoka bankovcev kot znamenje započete ali že vršeče se Inflacije. Dejansko se Izkaže dobršen del povečanja iz tega, da je zadobila resnična potreba po plačilnih sredstvih precejšnje povgčanjf, kar,sp razvidi že iz tega, da pe je državno ozemlje pomembno povečalo, povečanje obtoka bankovcev so pa povzročili pomnožitev javnih in zasebnih blagajn, podpore ženam v vojni se nahajajočih' mož, po bombah oškodovanim in zaostalim itd., v notranjost nakazane vojaške plače, predvsem pa razširitev kroga prejemnikov mez^ de radi /elike zaposlitve inozemskih delavcev in naših žena. Beseda onim, ki kopičijo bankovce Povečano kopičenje bankovcev, v vojni splošen pojav, ni vznemirljivo raz valutno političnega stališča. Lahko bi ga smatrali naravnpst kot dokaz zaupanja za gotovost našega vodstva. Vsekakor bi tilo bolje, če bi zbiralec bankovcev pokazal ta dokaz zaupanja z vplačilom nakopičenega denarja kot prihranek v denarni zavod. Ne glede na to, da na ta način izbegne nevarnosti, da ga zgubi in ne zgubi obresti svojih prihrankov, bi a tem tudi ravnal pametneje za bodoč-no8ti;^Jtajti lahko bi s#' primerilo, da država posebno оЛЛ) obdavči zbiralca bankovcev, ravno tako kot tudi loVce za stvarnimi dobrinami. Zanimanje pa ne velja v tolikšni ' meri za nepoboljšljivega zunanjika, temveč v prvi vrsta za nemškega rojaka, ki se brez pridržka včlanja v narodno skupnost. Lahko je zagotovljen, da bodo njegovi prihranki obdržali vrednost in bodo nedotaknjeni. V svojem zaupanju ne bo razočaran niti s eamovoljni posegi niti z lahkomiselnim finančnim razpolaganjem. Odgovornosti si svesti srednji sloj Z zavarovanjem naložb prihrankov so bili zagotovljeni delavtu njegovi prihranki in obstoj »rednjemii sloju. Pripadniki srednjega sloja so bili že od nekdaj najbolj pridni varčevalci Svesti si velike odgovornosti napram svoji rodbini so pripravili svojim otrokđmi tla za soćialni podvig in so pospeševali ' s tem važno izbiranje v našem narodu. Nemški obrtniški srednji sloj je bil vedno nosilec narodnega in domačega življenjskega pojmovanja. S svojimi storitvami niso nudili rokodelstvo, trgovina in obrt samo najdovršenejšega znanja, v njih pride do vidnega izraza tudi izredno kulturno snujoče in pospeševajoče poslanstvo nemškega obrtnega srednjega sloja. Po vsem tem je samo ob aebi umevno, da enatra nacioaaleocialistiČDa ylada kot svo« Obtfkommando der Wehrmacht jo dn* 30. junija objavilo:' Na, vzhodni fronti nI bilo nobenih po* membolh bojnih dejanj. V črnem morju so potopile'^nemike рофпот!е« dve ladji • skupno 2000 brt in lAke pomorske bojne в11в|,у teku kratke nočne .bitke en sovjetekl topniški čoln. Zračno orožje je z odvrženimi bombami uničilo neko sovražno atražno vozilo na morju pred Novorosijskom. Močan odred težkih nemških bojnih 1#. tal je v "pretekli noči z dobrim uspehom bombardiral ladijske cilje in pristaniške naprav* T ozemlju Вбпек Nad Sred -T uLup" MhrirUeltertJVMrk^^t^nnj^ Zurselt irt 6ajn»t*g, S. JuH 1943. K A R A W A N K E V BOTE Seltc S. — Nr. 52. Tatsadien klagen an! Lohme Entschuldigungen liber die Zerstorung des K6Iner Doms wlderlegt Bereits 133 Kirchen zerstort, 494 schwer beschiidigt Berlin, 2. Juli. Wic der Londoner Korregpondent von „Svenska Dagbladet" bcrichtet, wQrden in London die dort einlaufenden Neldungen iiber eine schwere Zerstorung des Koiner Doms mit Bcdauern kommentiert. Man betone, so meldct das schwedisdie Blatt weiter, daB die britisdien Piieger sidi iiberall beoiQIiten, cine Besdiadigung von Kirchen zu vermeiden. Cleidizeitig werde In London darauf iiingewiesen, daB der Koiner Dom nadi 117 Angriffen auf die Stadt keinc sdiweren SdiSden davongetragcn habe. Solite er jetzt durdi die letzten Bomben • beschadigt worden eein, so sei das gegen den Willen der britisdien Flleger geschehen. Wir verziditen darauf, uns mit London tiber dieses Thema in Erorterungen einzulassen. Wir lassen Tatsadien spredien und diese Tatsadien sind folgende: Nadi einer von zustindigcr Stelle aufgcstell-tcn Liste waren bis zum 23. Mai 1943 Itn Reichs-gebiet 133 Kirdien zerstort und 494 schwer beschadigt, und xwar sind das folgende Kirchen: In Koln allein sind 31 Klrclicn total verni ch tet worden, daruntcr solche, die auf einc tausendjahrige Gcschidite zuriick-biicken. Wir crwahnen St. Apostcin, St. Nana im Kapitol, eines der hervorragendstcn Denk-maler der Karolingischcn Kunst, GroB-St. Martin. ein Bauwerk der romanischen Zeit, Sankt Pantaloon und St. Severin. In Mainz wurdc die St. Stephans-Kirche, eines der schonstcn Bauwerke gotischer Kunst aus dem 14. Jahrhundert und die aitcste ro-manische Basilika Deutschlands, der M a i n-zer Dom, fast voHig.zerstort. In Essen wiirde die tausendjahrige Miinster-kirche, eine der reichsten Kirchcnschatzkammern Deutschlands und^ eines der altcsten chcistlichen Baudenkmaler, ferner die Geitrudiskirche, die 900jahrige Marktkircbe und die SOOjiihrige Jo-hanniskirche vollig zerstort. In Ouisburg wutden die Salvatorkirche und die Paultiskirche sowie die altehrwiirdige Licbfrauenkirche zerstort. In Qorlmund fielen die Rainoldikirche, ein Bauwerk aus dem 14. Jahrhundert, die aus dcm IS. Jahrhundert stammende Petrikirchc und die Propsteikirche aus dem 17. Jahrhundert den I'crrorangriffen zum Opfer. In MUnchen wurde die Sakristei der be-riihmten Frauenkirche sdiwer beschadigt. In Niirnberg trug die Jakobikirche, ein Bauwerk aus dem Jahre 1209, schwere Sch&den davon. In K a s s e 1 fiel die Klteste friihgotische Kirche Deutschlands, der Martinsdom, der Vernichtung anheim. In Liibeck wurden die drei berflhm-testen Kirchen vollig vernichtet, und y.war der von Heinrich dem Lowen gegriindete Dom, mit dem audi alle die wertvollen Kunst-achiitze verlorenglngen, wie der Hodialtar, die Rochustafel, das JUngste Gericht von Burdiard Wulff. die groBe Orgel, das Levitengestiihl und der Kramerchor. Mit der Petrikirche wurde die Orgetbekleidung und die Kanzel von Heinrich Mathis vernichtet. Durch die Zerstorung der Marlcnkirche gingen unersctzllche Kunstwerte verloren, daruntct der Hochaltar, der Greveraden-Altar, das Triptychon, der Bergenfahrer-Altar, der Lettner und die Kanzel, die groRe Orgel, die Badi-Orgel, die astronomische tlhr, das Schonenfahrergcstiihl, das Bergenfahrergestiihl, das Nowgorodfahrergestiihl. der Senatsstuhl der weltberiihmte Totentanz und die Gregor-messe. In Rostodt liegen alle beriihmten Badtstein-kirchen aus dem 13. Jahrhundert in Schutt und Asche, darunter die Nikolai- und die Petrikirche In Berlin wurde die weltberiihmte Hedwigs-kirche ein Opfer der britischen Luftgangster. Diese Liste 1st ein neuer Beitrag zur britischen Kulturschande. Sie kennzeichnet die Ausfliichte I.ondons als abgrundtiefe Heuchelel und infame Lugrn, die darauf berechnet sind, sich von einer ungcheueriichen Schuld reinzuwaschen. Aber die zerstorten Kirchen und die zahlreichen Kultur-und BaudenkmKler, die Zcugen deutsdien Kul- turwillens und Kunstschaffens, klagcn die Mord-brenncr an, die auf Befeiil ihrer Regierungen ' und der hinter ihncn stehenden jiidischen Ver-brcchcrclique nach eincm bewuBten und vorsStz-iiciicn System die Kulturwerte Europas zerstoren. Wir erinncrn our an die Zuschrift des Vikars S. E. Cottam von Woolton In der Grafschaft Bergshire an die „Daily Mail" vom Oktober 1940, in der es beiBt: „Ich sage, zerstort den KSIner Dom. bombtrđicrt Sankt Peter in Rom I" Und dt will sich London ietzt, wo diese Drohung zu einem Teil wahr-gcmacht worden 1st, damit herausreden, daB die sell we re Beschadijunj des Koiner Doms gcgen den Willen der' britischen Flleger erfolgt sei! fls wird den britischen und nordamerikanischen Kulturschandern nicht gclingen, sich von Ihrer ungeheuerlichcn Schuld frelzusprechen. In das Buch der Geschichte haben sie sich als die Bar-baren und Mordbrenner des 20. Jahrhunderts eingetragen. dercn Schandtaten Ausgeburt der niedersten Instinkte jiidischen Untermenschen-tums sind. Wir warden auch weiterhin alle Unmcnschlichkeiten und Gemeinheiten der feind-lichen Luftplraten gewissenhaft verzeichnen, urn sie am Tage der Abrechnung bereitzuhaben. * Berlin, 2. Juli, Flint Wc'le der EmpSronj ftlit als Folge dca barbtrlschen britischen Terrorangrilifs auf Kdin durdi die Nationen Earopaa tiod dariiber hinaus durch dlejenigcD Lander, die Ansprudi daraaf erhcbcB, als Kuiturstaat angrschen zu werdeo. Zur Zerstorung wcrtvollster Kulturdenknialer wird festge-stellt. daB die europaisdie Kultut acfaltdithin be-troffcn sei. Ertolge der deutschen Kriegsmarine im Juni Nur Srtlidie sampfe an der Ostfront - Luftwaffe griff sowietlsdien Nadisdinb an Aus dem Fuhrerhauptquartier 1. Juli. Das Obcr-kommando der Wehrmacht gibt bekannt; Von der Ostfront werden nor aus dcn Absdinitten von Lissitsdiansk und KI row ortliche KSmpfe g* meidet. Die Luftwaffe griff Artillerlestellungen, Flug-plitzc und Nachsdiubstiitzpunkte di& Feindes mit gutem Erfolg an und ensielte Bombenvoiltreffer in Bootsansammlungen nordostlidi Tcmrjuk. Im Schwarzen Meer versenkte ein deutsches Untersee-boot ein sowjctisches Geleitboot. In der Zeit vom 21. bis 30. Juni eriielten deutsdie Seestreitkrafte, Bord- und Marineflak 46 Flugzcug-abschiisse. Im Kampf gegen die britisdien und nordamerika-nisdien Seeverbindungen wurden Im Monat Juni 31 feindliche HandcLssdiiffc mit :49.000 Brt sowie 3 Transportsegler vcrsenkt, davon 107.000 Brt durdi Untcrseeboote. Weitcre 51 Sdiiffe mit 250.000 Brt wurden zam groBten Teli durdi Bombentreffer schwer besdiadigt. Mit dem Verlust eines Telle* audi dieser Sdiiffe 1st zu redinen. Ferrer versenkten Kriegsmarine und Luftwaffe einei. Kreuzer, RDGOVW marine und Luftwaffe I Kreuzer, 2 ZerstSrer, 1 Un- terseeboot and 16 Landungsfahrzeuge. 3 Kreuier und 18 andere Kriegsfahneuge sowi* mchrere Lam-dungsboote wurden besdiadigt. Ribbentrop beglU&wllnsdit Laval Berlin, 2, Juli. Der Reich.iroinister dej Auswiirti-Sen V. Ribbentrop hat dem Priisldenten Lavil ta scinem 60. Gebnrtstaj seine Gliidiwiinsdi« Ubermit-teln lassen. SA-Standarte „Viktor Lutze" Berlin, Juli. Zur Erinncrung an den am y. Mai 1943 todllch vcrungliickten Stabschet der SA Viktor Lutze verlieh der Fithrer der SA-Standarte 09, Standort Hatcingen, die Be-zeiclmung Standarte 99 „Viktor Lutze". Die Wahrung des Vcrmiichtnijses des ver-storbcnen Stabschefs w\irde hiedurch in be-sonderer Weise der Standarte invertraiit, mit der Viktor Lutze als ehemaliger „Gausturmfiihrer Ruhr" auf* hochste verbunden war, und in deren Reihen die ersten Mitkampfer Viktor Lutze; standen. Auslondereinsatz im Reich - iiber 12 Millionen Ohne die Massen ausiandlsdier Krafte und Krfegsgclangenen Im Operationsgebiet Berlin, 2. Juli. Gauleiter Sauckel und Relchs-ministcr Speet haben kiirzlkb imponiercnde Zahlui Uber das dcutsche Arbeitspotcntial mltgetcilt. Belt Bcjinn dcs Kricges 1st die Zahl der Arbeltskriiftc In Dcutschland itandig gestlegen. V/abrend Deutschland Im ersten Wdtkrlege inmlt-ten eIner reindlichcn Umwelt an Arbeitskriiftcn all-mahlicb ausblutete. stelico heme die Nationen ganz Europae Arbeitskrafte fiir die dcutsche %uitung zur Verfdgung In welchem MaPe Eurrpa auf diesem Goblet teinen Beitrag zum Siege Iclslet. zeigen die Zahl en. die jctzt iiber den Arbeltscinsatz von Aus-iSndern tm Reich bekanntgegeben werden. Wahrend bcl Kriegsbeginn nur 500 000 auslandische Arbeitskrafte la der deutschen Wl'uchaft eingesetzt waren. 1st diescr Einsatz Im Relchsgebiet bis Ende Mai 1943 auf 12.1 Millionen gestlegen einschlleGllch der Krlcgsgefangcnen. Oabel sind die Massen ausliin-discher ArJjeiiskriiftc und Kriegsg«fnngener nlcht be-rlicksiditigt. die aufierhalb dcs Relchsgcbletes. bel-apielswelse Im Operationsgebiet. eingesetzt sind. FOr die eigentliche Riistungswirt.sdiaft warden durch Einsatz von deutsdien and »qslKndischen Ar-beltskraften 1941 rand 1,3 1942 2.8 Ml'Iionen nnd bis April 1943 1.2 Millionen, nisimmeB also 5,3 Millionen Arbeltskriiftc neu gfwonnen, Dazn kommen nocb die Millionen ton neuen Kriften. die im weltcren Sinne ebenfolls Im Dlenit der Rfl-stungswiruchaft stehen beisplelswelse Im Hergbau, In dcn Grundstoffindustrlen, Im Baogewerbe bel der Organisation Todt oder der Legion Speet, Andi ftir die Landwirtschaft wurden tn deatsdion and ins-landisdicn Arbeitskriiften seit 1941 nahezn 4,5 Millionen Kriifte nen gewonnen. Grofikreuz des Adierordens verliehen Berlin, 2. Juli. Der Fuhrer hat dem thailindischen AuUctiminister Wichita Wathakan das Grofikreuz dei Deutschen Adlerordenj verliehen. RDmiinisđie Ehrung Ilir v. RlAthofen Rukarcst, 2. Juli. Der St«atsanzcigcr vcr-offentlicht ein Dekret, mit dem Konig Michael dem Generalfcldmarschall Wolfram Freiherr von Riclithofen das Goldkreuz mit Schwertern und y.wei Spangen zum Orden flir fliegerische Tapfer-keit verlieh, Der gleidie Orden wurde ihm auch im Offiziersgrad verliehen. Die Auszeichnung des dcutschen Generalfcldmarschall: erfolgte, wie es in-dem Verleihungs-dekret heiBt, unter Anerkcnnung der besonderen Verdienste um der beachtlichen Fiihrung der T-uftstreitkrafte an der Siidostfront der UdSSR wahrend des Feldzuges 1942. Rftterkreuz lUr Sgfadien Naditjagdsieger Berlin, 2. Juli, Der Fuhrer verlieh auf Vor-schlag des Oberbefehlshabers der Luftwaffe Reichsmarschall Goring das Ritterkreuz des Eiserhen Kreuzes an Hauptmann Frank, Staffelkapitan in einem Nachtjagdgeschwader. Der Fuhrer verlieh ferner auf Vorschiag des Oberbefehlshabers der Luftwaffe Reichsmarschall Goring das Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes an Major Graf von der Schulenburg, Ba-taillonskommandeur in einem Fallschirmjager-Regiment. Argentinlen und die Neutralltat Brenof Aires, 2. Juli. in der Reihe arjentinisdier Rundfunksendungen „Selen * ir bessere Arjentinier" . wurde kiirzlidi ein bemerkenswerter Vortrag iiber das Thema „Argentinlen nnd d i* Neutralitiit" gchahcn. Der Redner glog davon aus, dafi trotz der klaren Stellungnahme der Regierung welter versucht werde, durdi dunkle Мапбтег die verantwortllchen Manner der Regierung in eine ein«eitlg betonte auBenpoli-tisdie Tialtung zu dringcn. Es mfisse aber darauf hingewiescn werden, daB die Befaauptang, Argentinlen habe sich auf der AuSenmlnlsterkonferenz in Rio de Janeiro dazu verpfliditet, den Abbrudi der Beziehnngen zur Adise cinzaleiten, willkUrlich nod falsch sei. Roosevelt der groAte Interventionist hk. Liuabon, 2, Juli, Im USA-Repriigentant«n-haus richtete die republikcmische Koogrefiabgeord-nete Clare Booth echarfe Angrlffe gegen Roosevelt und erklarte hlerbei. daS Roosevelt seit Miinchen zum groBten Intervcntionisten der nordamerikani-achen Geechlchte geworden sel, Alle nordamerikanischen Troppen «t8nden heute auf nichtamerikanl-schem Boden. namlich In England. Australlen und io Afrika, Roosevelt habe eich fremde Geblete »us-lelheo milssen. um Oberhaapt an den Feind heran-zukommen. Beziigiich der AuBenpoIitik erkUrta die Abgeordnete, weder vor noch nach Pearl Harbour habe das WeiBe Haus eine selbstiindlge Politik ge-habt. eondem «el von Hinterminnern geleitet worden. Stiiweli Oberbefeiiisliaber In Fernost Schanghai, 2. Juli. Unterrichtete Kreiw ver-, folgen aufmerksam Bcsprechungen, die der USA-General Stiiweli nach Seiner Riickkehr aus Washington und London mit hohen Tschungkingbeamten hatte, meidet der Korre-jpandent von „United Prefi" in Tschungking. Obwohl amtltch nichts iiber diese Verhandlungen bekanntgegeben werde, vermutet man, daB Stiiweli fiir den Oberbefehl der Antiachsen-truppen in Ostasien vorgesehen 1st, der nach Er-nennung Wavelli zum Vizekonig von Indien ge-schaffen werden solle. Burma soli dann dem Oberbefehl Tschangkaischeks unterstellt werden. Der USA-Imperialismus will sich offenbar jetzt auch fiir den Fernen Osten die niilitiirische Vor-macht sichern, wie er es durch den Oberbefehl Eisenhowers im Nahcn Osten getan hat. Ueberall also ist das Bestreben Washingtons festzustellen, England zu tiberspielen und moglichst an dl< Wand zu drucken. Dr. F. I. LttkM АамсћпеИсо! Aufbewmhrpnl n)mtS^eJt meUi&diSjeh und ptaktisek 188. STUNDE. Wichtige W6rter in gebrauchlichen Satzverbindungen. 1. Er ging zur Backerei und holte einen Laib Brot. 2. Ich bin in dieser Apgelegenheit voll-kommen Lnie und kann daher kein Ur-teil abgeben. 3. Diese warmen Hausschuhe wurden aus einem Lammfell gemacht. 4. Es ist meist schoner auf dem I^nde žu leben als in der Stadt. 5. Deutsche Pioniere waren die ersten, die dieses Wad rodeten und bebauten. 6. Landengen konnen im Kriege groCe Rollen spielen. 7. Kamten ist der landschaftlich reizvoll-ste Gau des GroBdeutachen Reiches. 8. Kennen sich die beiden Herren? Ja, wir sind sogar Landaleute. 9. Infolge dee starken Windes war die Landung des Flugzeugee mit groUen Schwierigkeiten verbunden. 10. Meine Bekannten batten eine kleine Landwirtschaft und waren Selbstver-Borger. 11. Wie lange ist es her, daB wir uns nicht gesehen haben ? Ich glaube, schon min-destens drei Jahre. 12. Ich finde diese Vase lange nicht so schon wie and^re, die Sie vorhin uns gezeigt haben! 13. Ich bitte Sie, Ihre Mitteilung nicht in die Twinge zu Ziehen, sondem uns den Sachverhalt kurz und klar zu erzahlen. 14. LHngs des Baches bllihten Buschwind-roschen und Schliissclblumen. 15. Wenn ich es Ihnen auch noch nicht er-zahlt habe, so bin ich doch iiberzeugt, daB Sie es langst wissen. 16. Ich hoffe, von Ihnen liingHtens m drei Tagen eine ausfiihrliche Antwort zu er-haltcn. 17. Da ihm wahrend seiner langwierigen Krankheit langueilig war, las er einige wissenschaftliche Biicher, die er sonst bestimmt nicht geleson hatte. 18. Die Larche ist ein Nadelbaum, die Ler-che aber ein Singvogel. 19. Lasse mich dieses Buch schen, es in-teressiert mich sehr! 20. Es laBt sich dcnken, daB er sich eine solche Beleidigung nicht gefallen las-sen konnte. 21. Es war sehr lastig, daB der kleine Bub fortwahrend in das Gcsprach der Er-wachsenen dreinredete. 22. Mein kleiner Bruder hatte eincn Laub-froHch, der bei schonem Wetter auf der Leiter in seinem Glase saB. 23. Dieser Pensionist macht mit seiner Laubsage aus alten Zigarrenschachteln wunderschone Bilderrahmen. 24. Im Laufe der Jahre wird man vemiinf-tiger; man will nicht mehr nut dem Kopfe durch die Wand, eondem laBt den Dingen seinen Laaf. 25. Wenn Sie noch zwei Schritte weiter gehen,laufen Sie Gefahr, ins Waaser zu fallen. 26. Das Geriicht von der baldigen Ankunft des FUhrere verbreitete sich wie ein Lauffeuer durch die ganze Stadt. 27. Dieser Mensch hatte Launen: einmal war er bei guter Laune und fiinf Minuten spater bei schlechter Laune; so launenhafte Menschen sind oft unange-nehm. 28. Lause sind oft Obertr&ger von Krank-heiten. 29. Sprechen Sie nicht so leise; schreien Sie doch iaut, damit ich Sie auch ver-stehe! 30. Laut Ihres Schreibens vom 3. d. M. milBte ich Ihnen noch RM 100.— schul-den. Worter Buschwindroschen (s) — vetrnica langs (entlang) — ob, vzdolž langst — davno, dolgo langstens (spatestens) — najkasnisjr. Larche (w) — macesen lastig — siten, nadležen Laib (m) (Brot) — hleb Laie (m) — laik, nestrokovnjak Lammfell (s) — jančja koža ■ Landenge (w) — zemeljska ožina, med-morje landschaftlich — pokrajinski Landsleute (w) — rojaki Landsmannin (w) ■— rojakinja Landung (w) — pristajanje, izkrcanje Landsmann (m) — rojak Landwirtschaft (w) (Landgut) — posestvo na kmetih langweilig — dolgočasen langwierig — dolgotrajen Laubfrosch (m) — rega, božja žabica Laubs&ge (w) — rezljača Lauffeuer (s) — leteči ogenj Laune (w) — volja, razpoloženje launenhaft — muhast, trmaet Laus (w) — uS Lerche (w) — Skrjanec Sachverhalt (m) — dejanski stan SchlUsselblume (w) — jeglič, trobentica Selbstversorger (m) — samooskrbovalec Ubertrager (m) — prenaševalec Redewendungen auf dem Lande — na kmetih das Land roden — trebiti gozd v neki pokrajini mit Schwierigkeiten verbunden sein — biti združen 8 težavami (zaprekami), wie lange ist es her? — kako dolgo je tega? man findet etwae lange nicht so schon ecc. — ne zdi se mi daleko tako lepo etwas in die Lange ziehen — zatezati, zavlačevati ee laBt sich denken, daB ... — lahko si je misliti im Laufe — v teku den Dingen seinen Lauf lassen — pustiti stvarem, da gredo svojo pot Gefahr laufen — biti v nevarnosti laut Ihree Sehreibene — po Vašem рлши, kakor je rasvidno i* Vašega £i«s3J. ^ Sfilte 4. — Nr. 52. KARAVTANKEN BOTE Samstng, 8. Juli Wie Woshmglon gegrlindet vnirde / Ton M. i. vom Latgendodf Es wsCr Im September 1774. ala In Philadelphia der erste amerlkanieqhe Kontinenta!-Kongrefl tagte, dem spiiter noch mehrere Kon-gresse folfiften, bla endllch der Beschlu0 der Sitzungr vom 4. Jul! 1776. wonach »Jedes poll-tlsche Band zwlschen Amerika und England von nun an g&nzllch gelCst« wurde, die er-sehnte UnabhSnglgkelt einleltete, uad damlt die Blldung der Verelnlgten Staaten vor elch glng. Die Bchweren K&mpfe der Amerlkaner gegen England aetzten allerdlngs jetzt erst rccht eln. Die Kontlnental-Kongrcsse hatten nur an-fangs in Philadelphia etattgefunden und waren dann nach Baltimore verlegt worden, allmKh. lich machte slch dann aber doch das BedUrfnls fUhlbar, die Versammlimgen in ehiem gewlsser-rnaflen neutralen Geblet abzuhalten, d h In elnem Ort, der kelner der damals bestehenden drelzehn Kolonlen untergeordnet war und auch seine elgene Gerlchtsbarkelt beeaS- Nach l&n-geren Beratungen wurde daher eln ewlachen Virginian und Maryland gelegenee Gelttnde dem KongToQ koetenlos Uberlaaeen, worauf George Washington, der erste Prtlsldent der Verelnlgten Staaten, beschloB, dort elne Stadt ais Sltz cier Reglcrung erbauen zu lassen. Nach Ihrem GiUnUer erhielt die Stadt, die im Jahre 1800 7.ur Bundeshauptstadt erklirt wurde, auch ihren Namen. An der 8telle, wo bleher die Tuacarora-Ih-dlaner im PontomacfluB geflscht und vlele in-dianlsche St&mme, deren Oberhaupt die Tue-carora waren, ihren >groQen Rat« abgchalten hatten, wurde nun also eine groSe Stadt ge-baut- Die Grundsfttze, nach denen dleee Metropole angelegt wurde, muten aJlerdlnga etwai cigenartig an, da man zuerst daa KongreB-gcb&ude, das Kapltol, und dann daa Haus dee Pr&aidenten und die Verwaltungageb&ude In Angrlff nahm. Das auf einem HUgel erbaute kapltol war nttmllch ala Mlttelpunkt der Stadt gadacht, von dem aus die StraQen strahlen-fOrmlg nach der Peripherie auslaufen sollten und In ahnllcher Welse wurden auch dae WeiQe Haus sowle andere Pl&tze und Geb&ude als Mlttelpunkt strahlenfOrmlger StraQen be-sUmmt. Nachdem endlich alle Bffentllchen Bauten fertlggestellt waren, kamen auch die Straflen an die Relhe, die mlt Ausnahme der diagonal laufenden sfimtllch genau rechtwln-kellg zuclnander angelegt wurden. Die Hauptsache war nun frellich, die mlt archltektonlscher Prachtentfaltung In der menschenleeren Prftrle entstehende Stadt auch zu bevOIkern. Es dauerte dann auch immerhln noch elne geraume Zelt, bis die vielen StraQen und HSuser alle bewohnt waren. In den Tagen (Јег poUtiBchea ZusammenkUnfte war Washington zwar Immer voller Men«chen imd dadurch der Handelsverkehr gehoben; aber аИев das beschriinkte slch jeweila nur auf die Zelt der Sesslonen. Waren ele zu Ende, so waren auch die StraBen glelch wieder leer, und Handel und Wandel stocKten wieder wle zuvor. Noch Jahr-zehntelang war die Mchrzahl der Einwohner Waehlngtons Regienmgebeamte- Und ver-h<nlBmABIg lange bot die Stadt tamer noch elnen seltiBinen Anblick; In Ihrer Mltte pracht-volle Marmorbauten und brelte Straflen, aber, unmittelbar daran grenzend, wild weldende Rlnderherden und G«treldefelder, dazwischen Farmerhftueer und IndianerhUtten. Als die Eng. lander Bpttterhln wieder In den Verelnlgten Staaten einfielen, besetzten sie, und zwar im September 1814, Ubrlgens auch Washington und rlchteten durch Brftnde groBen Schaden an. Wieviel wiegt der Kopi eines Flahs / Vom Hebel xut modemen Mikrowoage _In dem alten Zollernschlofi zu Ballngen In WUrttemberg wurde das erste und bl«-her einzlge Museum fUr Waagen und Ge-wichte auf der ganzen Welt seiner Be-stlnunung Ubergehen. Man »telle" slch elnmel vor, daS die Apo-theHer bder Chemlker pieuslleh Blcht mehr wllQten, wleylel etwa eln MHUgramm Gift, die Bauem, wle echwer ein Sack Getrelde oder Kartoffeln und die Kaufleute, was eln Pfund Mehl Oder Zucker lit- Dleser Zuetand wUrde elntreten, wenn es kelne Waagen und Ge-wlchte mehr g&be. Auch dleae MeBgertlte ha-ben Ihre Entwicklungsgeschlchte, die In einem kUrzUch zu Ballngen in Wtlrttemberg erOffne-ten Museum veVanschaullclit wlrd. Es 1st in elnem alten ZollemschloB untergebracht und stent die erste und bisher einzlge Schauat&tte dleser Art auf der ganzen Welt dar. In der Gegend um Ballngen liegen die b*. Zwei liistige Soldatengeschichten / Yon Ernst HoTda Platz frcl fUr eln sckiincs Madchcn! Eln Urlauberzug aue dem Oeten. Br let voll bla unter die Decke und dies Im wahrsten Slnne des Wortee, denn die wasehebeutel und Pappkartone tllrmen slch liber den Netzen. Unterwege halt der Zug nur an wenigen Stationen, Soldatcn steigen aus, andere zu, aber der Zug blelbt genau eo voll wle an der Grenzstatlon, ja manch einer muB an den Stationen auf den nšchaten Zug warten- In KottbuB wlrd die Stinunung lebhafter, Berlin und fUr sehr viele das Urlaubeziel 1st In »grelfbare Ntthe« gerUckt- Elne ganze Welle halt der Zug. Wlr haben die AbteiltUi-e aufge-macht, um frlsche Luft hereinzuiasaen. Da erschelnt plOtzllch vor der TUr eln M&dchen mlt elnem klelnen Koffer, ein sehr schOnes Mftdchen Ubrlgens. >Noch was frel?«' fragt sle ttbcrftllsslger-welse, denn es let wlrklich nlchts mehr frel, wlr haben una schon wie die Heringe zusam-mengequetscht. »NatUrllch 1st was frel!« brlillen wlr Im Chor, »wlr rUcken eben noch ein blBchen zu-sammen!« Und es geht, wlr machen noch ein Pl&tzchen frel, denn wlr slnd doch Kavallere und fUr eln schSnes Madchen hatten wlr eben alles getan. Sle lachelt holdsellg, dreht slch herum und ruft: »Karl, Karl, hler ist noch was frel«. Wir haben uns erst wieder erholt, als der Zug schon Im Pahren war und ein Oberge-frelter schmunzelnd zwlschen uns saB. Der sohwache Feind Die Kompanle halt im Geiande die erste Ge-fechtsUbung ab. Der Hauptmann tellt Unter- offizler Schmidt und SchUtze Mullicb aU »Felnd« eln. Die belden mlissen voraiue, um dann bei Annftherung elnee Sptthtruppe der Kompanle zu BchlleQen. Der Hauptmann etellt elnen SpHhtrupp zu-aammen. Dazu gehdrt der SchUtze PlOttke, eln bauemschlauer Kamerad. Der Sp&htrupp zleht Ids, die ganze Kompanle beobachtet. Plff-Paff, knallen bald die Platzpatronen lo# bei »BYeund« und »Felnd«. Zum SchluQ hat slch der SpKhtrupp an den »Felnd« herange-arbeitet. Die Spilher mUssen nun zurUckkom-meq- und dem Hftuptmana Meldung Uber Ihre Beobaohtungen machen. - Mit Srstauneu stellt die Kompanle fest,' d&B SchUtze Piettke den »felndllchen« SchUtzon Munich am Rockkragen gefafit hat und mlt-brlngt. Alle grlnaen, der Hauptmann auch. SchUtze Piattke meldet: »Der Felnd 1st aehr schwach, Herr Hauptmann, und elnen brlnge Ich als Gefangenen mlt«. Der Haupthiafth staunt: »Woher wisaen Sle denn, daQ der »Felnd« schwach let?« Darauf Piettke: *Herr Hauptmann, Ich hab doch gesehen, wle der »Felnd« loszog, und elnen habe Ich als Gefangenen mltgebracht-An den Herrn Unteroffizler habe Ich mich nicht so herangetraunt!« Durchschaut Professor Billroth prUfte elnmal elnen Stu-denten, der von alien Dlngen, nach denen er gefragtwtirde, nur den Namen wuBte und glaubte, das mUsse gemUgen. Billroth guckte Ihn scharf an und melnte; »Sle kennen wohl das Aktenzeichen, aber den Inhalt dor Akte kennen Sie nicht!« deutendaten und greuten Waagenfabrlken Eu-ropaa. Elnee dleser Werke felert 1943 eeln 78-j&hrlgea Bestehen. 8e)n Inhaber hat aua die-sera AnlaB seine umfangrelche private Samm-lung an Waagen und Gewlchten oder Offent-llchkelt In Form eInes Museums zug^ngllcb gemacht An zaWrelchen OrlglnalstUcken, Nachblldungen und Fotografleri калл man dort die Entwlcklung der Waage vom elnfachen Hebelairm bis zur modernaten* Mlkrowaage atudlereu- Schon die alten Agypter, Babylo-nler, Ohlneaen, Grlechen und RBmer vollbrach-ten Lelstungen auf dlesem Geblet, die fUr Ihre Zwecke vollauf genligten. Das ftlteste, uns be-kannte Qewlcht war das babylonlache Talent, durch welches das Gewlcht clner beatlmmten Menge Waaaer augedrUckt wurde, die aue einem besonderen GefAQ in eincr gewissen Zelt abfloB. In dlesem System war berelts das MaB des Raumes mlt dem der Masse und Zelt unmittelbar verknUpft' Die L&nge einer Kante dieses >UrgeffiQee»> dlente ale LttngenmaB, aua dem sp&ter die Elle und der FuB hevorglngen. SchlleBllch blldete das Talent als Gewlchtselnheit zuglelch die Grundlage fUr das Geld- und MUnzwesen des Altertuma- Es wUrde zu welt fUhren, hier alle die Fortschritte zu erw&hnen, die das JillUelalter und die Neuzeit an Waagen und Gewlchten hervorbrachten. Vlele Jahrhunderte herrschte ein groBes Durcheinander auch auf dieaem Geblet, bis endlich daa Kllogramm als Gewlchtselnheit den Sleg davontrug. Sein Ur-bild aus PlHtin-Iridium, von dem die Physi-kalisch-Teclmische Relchsanatalt in Berlin wle auch vom Urmeter als L&ngenmaB elnen natio-nalen »Ableger« bealtzt, wlrd in Breteull bei Paris aufbewahrt. Namentllch In der Chemikalien-, GlUhlam-pcn-, Papier- und Textillcn-Fabrlkation warden heutzutage aogenannte Mlkrowaagen be-niitigt, bel deren Anwendung ea oft auf Bruch-telle elnea Mllllgramma ankommt- Die deut-sche PrKzlalonatechnik hat zu djiesem Zweck wahre Wunderlnstrumente antwickelt, mit denen noch Gewl chtsbestim mun gen von 0,1—0,000005 MHUgramm m6glich slnd- Man kann slch kaum vorstellen, was dies in der Praxis bedeutet- Ob es slch nun um eine Augenwlmper, Bettfeder, den Kopj eines Floha Oder einer Milbe, die Belne oder FlUgel irgend-welcher anderer Inaekten, eine hauchdUnne Gesplnatfaser, elnen ganz kurzen Blelstlft-strich, den kaum sichtbaren Faden aua elnem Splnnennetz oder gar den — D ruck Sonnen-llchts auf 1 Quadratzentimeter Fl&che han-delt, die neue Mlkrowaage ermOgllcht sogar Maaaenw&gungen bla zU 1,200.000 Mlllgramm herab. Dieae und noch vlele andere Elnzelhelten verr&t uns das neue Museum zu Ballngen, daa mit s elnen wertvollen SchauetUcken die gewal-tlge Zeltapanne von fast drelelnhalb Jahr-tausenden umfaflt. M'sleu, dort'« und er deutete mit selnem lan-gen Arm In das unendliche einechiafernde WeIC der Schneelandschaft hinaue- »Was ist denn?« LindstrCm hob mUhsam selne elsbewlmperten Augen, die Brsch6pfung hatte Ihn etumpf gemacht. »Dort, M'sleu, die HUttel Die Jagd-hUtte!« Ein Aufatmen glng durch LlndstrOm. Endlich! Er folgte dem Arm dee Jftgers- Ja, dort, der dunkle Strlch In ali' dom WelB. So hatte der SpUrsinn des Jttgers doch recht behalten! Auch auf die Hunde sprang dieser belebende Funke Uber, hdlbverhungert und erschOpft, legten sle slch lebhafter In die Slelen Und In kurzer Zelt war man am Zlel. Ea war elne nledrlge klelne HUtte, von Ir-gendelnem alasklschen JH.ger und Fallensteller gebaut. Immerhln war man geborgen, man konnte slch in die Felle verkrlechen, bis die argste K&ite gebrochen war. Der Jttger machte zuerst die Hunde frel und telite Ihnen ihre kSlrgliche Ration vor. Es war wenig, die ersten hatten es schon verschlungen und leckten slch das Maul, kaum dafi er slch zu den andem waadto. Sie folgten Ihm win-selnd und jaulend- »Nlchts da!« sagte Francois und schloB die TUre vor Ihnen. Dann wandte er slch an die Bereltung ihree elgenen Tees »Die (irmen Teuf el slnd mit Ihrer Bchelnmahl-zelt nicht zufrleden«, aagte LlndstrSm. »Nun, M'sleu, wenn die Kftlte gebrochen Isi, vlellelcht kUnnen wlr endlich zu SchuB kom-men«. >Ach, Franfiols, mlr schelnt, aiUee Wild 1st vom Erdboden verschwunden!« Sie aBen schweigend. Die Hunde begannen slch In den Schnee elnzugraben. Auch Fran-QolB legte die Felle auf und sle wollten schon In die Pelasfick« krlechen. Da hbrten ale noch elnmal eln Winseln vor der TUre, dlesmal von einem eluzelnen Hund und so elgenertlg, daB LlndmtrBm deo Kopf bob- Auch der Jlger On Husdeschicksal in Alaska. Yon Mode Bach l&usckite hlnaus. Dann erhob er sich noch elnmal und ttffnete die HUttentUre. Eln groBea welBea Etwas wollte zwlschen seinen Belnen hinein. »Parbleu«, hOrte Und-strCm Ihn murmelnd. »Was i?t denn, Francois?« Da sah er, es war Blanc, einer der st&rk-sten und fahigsten Leithunde, der da zltternd, winseind und mlt tlefeingezogenem Schweif zwlschen don Belnen der M&aner In die HUtte strebte. »Parbleu!« fluchte der JSger noch elnmal. LlndstrOm folgte seinen Bllcken- Die Hunde drauBen lagen In Ihren Schneegruben, aber sle hatten sloh nicht elngerollt, sondern lagen lauernd, die Obren angelegt und Ihre grUndllch funkelnden Llchter waren starr auf Blanc und die MKnner gerlchtet. Der Jfiger fluchte noch elnmal, dann nahm er Blanc In die HUtte und schloB aorgfaitlg die TUre. »Armer Teufel!« aagte er auf Blanc hin. Lindstr&m verstand noch Immer nicht. Der Hund hatte slch zu seinen FUBen geschmiegt, sein Schwanz war noch immer elngezogen, und von Zelt zu Zelt flog ein Zlttern Uber seine Flanken. In seinen schOnen Augen lag eln Ausdruck unnennbarer Qual- »M'sleu«,' erkia'rte der JtLger; »sle haben ihn zum Tode verurteilt!« »Wer?« »Die Hunde!"« »Die Koppelhunde?« »Ja!... Ea let nicht das erstemal, daB Ich das erlebe. Wenn sie lange hungern, verur-teilen sie elnen der Ihren zum Tode. loh welB nicht, wle sle es zuwego bringen, slch unter-elnander zu verstandigen. Aber der, dem es gilt, spUrt es sofort. Sle haben es Ja gesehen, M'sleu!« LindstrOm knlete sofort .nieder und unter-suchte das Tier. »Er ist nicht verietzt«, sagte er. »Nein, sonst wUrde er nicht mehr leben! Sie haben ihm noch nlchts getan, o non! Aber sle wlssen alle, daB er schon gezeicbnet ist, und er welB es auch « Ja, er wuBte es, LindstrBm sah es mlt el-genartlgem Mltleld. Ea war eln starkes Tier und eln schOnes. Und dennoch! Aber wag tat auch eln starker Elnzelner gegen so viele. Sein Fell war noch welch und gl&nzend, und er hatte grazlOse Bewegungen. Der jager fluchte wieder. ' »Gerade Blanc, unser bester Leithund!« »Aber wenn wir ihn schUtzeri?« Der jager machte eine Handbewegung. >Sie werden ihn ja doch erwlachen!« »Nun, BO lange er bel mir ist, aollen aie ihn nicht haben!« sagte Lindstrom zornig. Die folgenden Tage war ea noch kaiter ge-worden. Die Hunde bekamen ihre Ration, und Blanc bekam daa Doppelte. LindstrOm teilte auch seine Konaerven mlt ihm. Dennoch ma-gerte er aichtlich ab, aeln Fell wurde glanz-ioa und in aeinen Augen war dieae ateincrne Trauer. Wenn Lindatriim ihn vor die TUr fUhrte, dann hoben sich sofort eln Dutzend liundekepfe aua den Schneegruben und folgten auBerat aufmcrkaam jeder Bewegung Blancs- Und Blanc zitterte dabei wie Espen-laub und war nicht dazu zu bewegen, sich elnen Schrltt welter von der HUtt« zu entfernen. Am nachsten Tag achien die Sozme, und der jager wollte elnen Versuch mit der Jagd machen. Er kam mit einem armaellgen Schnee-huhn zurUck. Den folgenden Tag wollte Llnd-atrOm ihn begleiten. Sle achloaaen Blanc in die HUtte ein. Aber kaum waren sie auBer Sehweite, so hčrten sie daa entsetzte Winseln Blancs urid fanden umkehrend die HUtte von den librigen Hunden umstellt. Lindatrbm ver-trieb'aie zomig und beschloB, daheim zu blel-ben. Aber der Tag war lang, die Sonne achien schdH, am Nachmittag trieb ea ihn mit der Fllnte hlnaus. Er wollte in der Nahe herum-streifen und Blanc zur Vorsicht mltnehmen. Kr band ihn fin einen Lederriemen und zog Ihn mit Sofort waren die anderen Hunde In gehd-ligem Abstand hinter her LlndstrOm drohte Ihnen mlt der Peitache, gaib elnen Schreck-schuQ ab. Aber ale blieben, ihre Bllcke auf-merksara auf Blanc gerlchtet- Blanc zitterte wie Espenlaub, er lielS slch jchleppen- LindstrBm klopfte Ihm armutlgend den RUcken. »Aloer geb, alter Bursche, wer wird denn so eln HasenfuB sein! Sle dUrfen di» nlchts tun, Ich bin ja bei dir!« Aber dann — ja dann kam es dochi Llnd-»trflm h&ttei epater nicht zu sagen vermocht, wie es eigentlich geschah. Er hatte die Leine Blancs fest in Sa.nden. Aber war ee,' daS Blatne das drohende Entsetzen in selnem RUcken nicht mehr l&nger zu tragen vermocht« — wle ein Schwimmer warf er sich plOtzlich rettungsuchend In daa off ene Meer! Llnd-str6m spUrte elnen Ruck an der Lelne, und Bchon sauate Blanc wle der Blitz dahln! Im nachsten AugenbUck knapp neben Ihm ein Aufstauben von Schnee, und wle die wllde Jagđ brauste die ganze Meute hinter Blanc her! Der Auegang war nicht echwer zu erraten. Fern am Waldrand das Jammervolle Aufheu-len Blancs und das wUtende Gekiaff der anderen. Dann unheimllche Stllle ■.. Nach einiger Zelt kamen sle zurUck und leckten slch noch immer die Mauler und legten slch behagllch und satt In die Gruben. Б« war alles vorUber ... Wufiten Sie schon... ... daB die berUhmte Cheops-Pyramlde, die elnst von etwa 100.000 Sklaven limerhalb zwan-zlg Jahren gebaut wurde, heute unter Anwendung aller neuzeltllchen Hllfsmittel von nur fUnfhundert Arbeltern In kaum zehn Monateq fertiggestellt werden kBnnte? ... daB die Insel' Manhattan, daa Geechaft#. zentrum der Stadt New York, nach dem Br-gebnls neuerer Messungen langsam ins Meer verslnken soil? ... daB in Braslllen die EisenbahnzUge durch Maesenwanderungen von Prozessioneeplnnenv die slch auch Uber die Schlenen dahlnwftlzen^ oft stundeolang aufgehalten werden? ... daB erfaihrene Untersuchungarlchter Ul den Kolonlen Eingeborene, die unwahre Au*. sagen machen, oft schon an Ihrem aufgeregtem Zehensplel erkennen? ...daB es to Agypten echon 1100 y. IStw. heizerne Kfokodlle mlt bewegllchem Kief eg ale Klndersplelzeug gab T ■SuboU> jail K 1943. K A R A A N K E N П O T B Slran i>. — Slcv. 5?. Preskrba i zgodn|im |edllnlm krompiriem V 31. dodelllveni periodi v dopolnitev late anovl v zadnji številki podajamo te Bledeče: Na podlagi lanake Jeseni Izdanih nakaznic '0(ln. Izkazov za vakladlščenje jedilnega krompirja 80 SI prehranjevalni upravičenci lahko svojo potrebo krlU vprvlč z vskladlSčenjem do 23- julija 1943, v drugič pa al le deloma krili jojtrebo, Če niso Imeli pripravnih skladišč, za nai'.aj dodelltvenlh period in oatanek tedensko pokrili 8 atalnlm kupovanjem okllcanlh uujjžln. Ker bodo že v tekočI 51. dodelltvenl periodi v raznih krajih že pridelali zgodnji krompir, jj treba po načrtu urediti potrošnjo, da se s pridelanimi količinami zadosti kolikor mogoče velikemu številu potrošnikov. V tej zvezi je posebno važno opozorilo, da pridelane količine nikakor ne zadostujejo za popolno preskrbo vsega prebivalstva v okviru sedanje najvišje postavke 3 kg, temveč je smatrati samo za cl?lne količine te obročne postavke poleg stal-Kpga nakupa starega krompirja odn. za dopolnitev še obstoječih vskladiščenih zalog. >.tožno8t oddaje po Izmeri razpoložljivih, o-ТЛ. Jenih količin bo nadalje imela za posledico, ■c'a se bo izvršila v področjih, kjer zgodaj za-i icjo kopati krompir, oddaja zgodnjega jedil-iie;ra krompirja tudi preje in po možnosti v ■\ оОј1 množini kot v ozemljih, ki niso za priči jI ovan je ugodna. Ureditev oddaje zgodnjega jedilnega krom-piija v 51. dodelltvenl periodi predvideva sle-<}e"e: Trcskrbovalnl upravičenci dobivajo stalno k t )mplr po izmeri pridelka s tem, da odloči eu pcsameznl odrezek rožnate živilske nakaz- Rrab Hrainhuni Krulnburg. (Predhodno naznanilo KdF.j Pod geslom »Immer helter und so welter« (Vedno veseli In tako naprej) priredi NSO »Kraft durch Freude« prihodnjo nedeljo v strankinem domu v Krainburgu ob 19. url varleteko zabavo- Ples, petje, akrobatika, humor In glasba bodo dali obeležje temu večeru, pri katerem bodo, kakor oznanjajo lepaki, nastopili znani vttrictojskl umetniki. Wessnltz. (Apeli.) V nedeljo, dne 27- в. 3843 se je vršil v tukajšnji Ortsgruppl apel NSDAP, pri katerem je govoril Kreielelter Pg K u s s iz Kralnburga. Prebivalstvo se je udeležilo apela v zelo velikem številu In je hvaležno sprejelo njegova Izbrana izvajanja. Hiifieln. (Izid cestne zbirke za DRK)-Pri zbirki za DRK dne 26- In 2T Junija so nabrali 2790.78 RM. Cestna zbirka je dala lepi znesek 1135.94 RM, razne prireditve pa 1654 84 RM Izidu ustreza kvota na oaebo RM 1 42 in na gospodinjstvo 6 55 RM. №Qis Radmannulorl ABIlng. (Pogreb progovnega mojstra K a m p I a.) Dne 22. junija so pokopali predstojnika progovnega urada Felstritz-Wo-chelnersee, progovnega mostra Johanna K a m-p 1 a, ob veliki udeležbi gorejskih železničarjev in ostalega prebivalstva na pokopališču mestne občine ASUng-Sawe- Predsednik državnega železniškega ravnateljstva Vlllach, Pg-dr. Zechmann, Krelsleiter Radmannsdorfa, Landrat In StandartenfUhrer SA Standarte Krainburg in obilo drugih častnih gostov in vodij oddelkov in pododdelkov se' je udeležilo pogreba. Ob grobu se je poslovil Krelsleiter Pg. dr- Hochatelner kot Hoheltstrftger od umrlega. Veldes. (Veiele ure v N8F.) Žene Orte-gruppe Veldea so se zbrale na lepo skupno po- nice trgovec odn- v prometu pridelovalcev — potrošnikov poljedelski pridelovalec- Posebej bo še okllcana Številka za nazaj predvidenega posameznega odrezka In vlSlna tedenskega oklica- Veliki potrošniki lahko dobe na prošnjo od pristojnega Ernšhrungsamta odd- B nakaznico B, če izkažejo glede potrebne množine stanje prehranjevanih In tedenski oklic- V glavnem deželnem mestu Klagenfurtu In mestu Vlllachu, kot zaključenih ozemljih potrošnikov, prodajajo krompir potrošnikom Izključno trgovci- Z Izjemo Imenovanih mest je dovoljeno še nadalje krajevno prodajanje na i^owtni porožri'atcc trgu v onih krajih, kjer je bilo do sedaj v navadi, dočim ame pridelovalec prodati krompir naravnost potrošniku eamo v Izrazitih kmet-Bkih občinah. Veliki potrošniki vaph vrst smejo dobivati krompir samo od veletrgovca a krompirjem na podlagi nakaznice B. V onih posebnih primerih, v katerih bivata veliki potrošnik In pridelovalec v isti all sosednji občini In bi pomenilo vključenje veletrgovine zamudno prevažanje, se lahko izvede preskrba tako, da veletrgovec (prejemni raz-deljevalec) prevzame po Emill^rungsamtu odd B Izdano nakaznico B velikega potrošnika In izstavi sklepni Ust. Pridelovalec odda v tem primeru krompir naravnost velikemu potrošniku, obračun pa se Izvrši po veietrgovcu. Preskrba s krompirjem od začetka 52. dode-lltvcne periode bo pravočasno objavljena. Btabsleiter dipl. Ing. Oraeffe Tekme v namiznem lenim 26. in 27. innlja v ABiingn o pottku prvenstva Gaua in povabilu za tekme v namiznem tenisu smo že na kratko poročali. Z velikim zanimanjem afillnških ljubiteljev športa se je borilo 27 udeležencev za naaiove. Poleg afiUnške garde se je udeležilo 5 Igralcev KAC, ki so pokazali lepe sposobnosti. Povabilo na tekme je bilo zvezano z vrsto najlepših iger radi udeležbe nemških mojstrov Wunscha in Bednarja, pokrajinskega mojstra Knifitza, najboljših Wienerjev Ing. Enzesfel-derja, Ruzicka in Dworaczka kot tudi ABlln-gerjev Strumbla, Lacknerja, Sawerschnika In Payerja, ki so dosegle svoj višek v igrah med nemškimi mojstri In aCllnškiml najboljšimi Igralci. poidansko ajjjedltev. Ortafrauenschaftslelterin gospa Raunacher je pozdravila žene In Kreisfrau Pgn. Kronthaler je govorila o snovi »Veliki čas potrebuje velikih ljudi«. Nato BO pokazali film Veldesa In okolice. Nato so prebile žene nekaj prijetnih ur v neprisiljeni zabavi. Neuntiarktl. (Naša dekleta so na prve m m e s t u). Ko so pred kratkim tekmovale Spielscharen v Vlllachu, je bila izmed gorenjskih Mšdelsingschar Neumarktl najboljša. Sedaj so dekleta Iz Neumarktla zopet Imele lep uspeh- Ob nastopu treh najboljših gorenjskih skupin k tekmi za najboljšo delo o priliki obiska r.l strani BDM-Reichsreferentln dr. Jut ta R U d i g e r, sta se odlikovali tako Mtt-delgruppe kakor tudi Jungmtldelgruppe Neumarktl kot najboljši na vsej Gorenjski. Rrait ItQin stein- (Večerno Šolanje.) Dne 25 junija se je vrSilo zelo dobro obiskano večerno Šolanje Ortsgruppe Steln NSDAP- Ortsgrup-penlelter Pg Strasser je otvorll Solanjc-Schulungslelter Pg. dr- Doujak je nadaljeval svoje že začeto predavanje o enovU »Nastoj stranke«- MannHburg- (Delo v Ortsgruppl ) Pred kratkim go se razgovarjali v prostorih strankinega doma vsi Amtslelterji NSDAP in KVB o tekočih zadevah- Krelsleiter Pilz je dal smernice in navodila za delo v Ortsgruppl. Mannsburg. (Kinska predstava) Zopet je bil v Mannjsburgu voz z zvočnim filmom in je predvajal film >Der verkaufte GroBvater« in tedenski prfegled. Prebivalstvo se je zelo zanimalo za predstave. Mannsburg (Zbirka za DRK ) Prva državna cestna zbirka za DRK, ki lo jo dne 26. in 27- junija opravili obratovodje in na€elnlkl naše Ortsgruppe, je znesla RM 658.17- Zbiralci so svoje delo opravljali z veliko vnemo- izidi 80 sledeči: v igri posameznikov je postal med 19 tekmovalci Kari Knlfltz proti Aloisu Strumblu mojster Gaua v treh nastavkih (12:21, 21:18, 21:17), Lackner In Sawer-schnik sta zasedla sledeči mesti (vsi TuS AB-ling). V igri moških dvojic za prvenstvo GauA, sta bila med 0 pari Knifitz-Strumbl (TuS ABUng>, ki sta zmagala v dveh nastavkih (21:10, 21:15) nad dvojico Gertschar-Thuma (TuS ABling), daleko nadmočna- V igri mešanih dvojic sta zasedla pri Štirih imenovanih oba аВ-linška para Strumbl-Urbar proti Knlfitz-Me-sar prva mesta s končno igro 21:18, 21:18- V tekmi z gosti je zmagal v igri posameznikov med 22 udeleženci Bednar (Wien), med tem ko 80 zasedli mesta Strumbl, Knlfltz In Lackner (vel TuS ABling). Bednar je premagal Knifitza z 2:0 (21:18, 21:10) In Strumbla v končni Igri z 2:0 (21:15, 21:18). V tekmi moštev sta nastopili po dve moštvi Postsportgem. Wien, KAC in TuS ABling. Prvo moštvo Wiena v postavi Wunsch, Bednar, Ruzicka je zmagalo nad ABlingom I 8 Knl-fitzom, Strumblom in Lacknerjem- Izidi posameznikov so sledeči: Bednar-Knlfitz 2:1, Ru-zlcka-Strumbl 0:2, Wunech-LAokner 2:1, Bednar- Strumbl 2:0, Wunsch-Knifltz 2:1, Ru-zicka-Lackner 0:2, Wunsch-Strumbl 0:2, Bednar- Lackner 2:0, Ru*lcka-Knlfitz 0:2 Wlenerji 80 si priborili s svojo zmago lep pokal- Prireditev sta vzorno vodila tovariša dipl. Ing- Ahlfeld in dipl- Ing- Hubalek, ki je dokazala z gladkim potekom neoporečno organizacijo. Tekmam ja prisostvovalo okoli 100 gledalcev. Kralnburški obrat odlikovan Gaubei ufsvvaller VV u 11 e je laročll na apelu nekemu krainburSkemu veleobratu priznalno listino za izredno delovanje na področju notranje obratne poklicne vzgoje, Pg- Wutte je z zadovoljstvom ugotovil, da je to pryl gorenjski obrat, kateremu se je posrečilo dobiti odlikovanje v bitki nemških obratov za najboljši uspeh. Obratno vodstvo je vpoStevalo vzpodbude DAF 8 pravilno zaposlitvijo, vzglednlml delavnicami za vajence in izvrstno poklicno šolo kot tudi Se s povečan? proizvodnjo, čeprav obstoji obrat šele od leta 1941. Večina gorenjskih sodelavcev je iz drugih poklicev- Posebej je sporočil Pg. Wutte zahvalo Sellv- Gaulei-terja T h i m 1 a za mišljenje in uspehe Betriebs-fUhrerja in vseh uslužbencev- Končno je spregovoril uslužbencem BctriebsfUhrer nekaj besedi o sedanjem položaju- Po apelu, katerega se je udeležit tudi Kreisobmann Remschnig, 80 8l ogledali obrat, posebno pa na novo opremljeno obratno kuhinjo In važne naprave obrata- (l^ronnpunkt deh "TagcA _(/ гагЈИн dneva. Zuckerbezug in besonderen Fallen Prejemanj« »indkorja v posebnih primerih Wahrend grundsatzlidi đer Zucker In der 51. bis 54. Zutellungsperlode bel~dcm Klelnvertcilcr zu bezlehen ist. der dcn Vorbcstcllabschnlti iibcr ein Kllogramm Zucker Sonderzuteilung entgegeii-genommcn hat, gilt In besonderen Fallen folgcn-des Vcrfahren: Belin Umzug des Versorgungs-berechtlgten an einen anderen Wohnort kann der Zucker bel jedem Kleinhandler bezogcn werden. Das glcldie gilt fUr Personcn. die niclit vorbestellen konnen, wle Schlffcr. Wander-gcwerbetrcibende usw., oder nlcht vorbestellea durften, wle Ostarbciter, Zlvilpolen und Judcn. Audi wer Im Laufe der 51. bis 54. Zutellungsperlode aus elner Sammelverpflegung entlassen wlrd, let nlcht an elnen bestimmten Klelnver-tciler gebunden. Die Sonderzuteilung von elnrm Kilogramm Zucker steht ihm zu, wenn sle fiir Ihn vorher niđit bezogen wurde. Zuckerkrankc. die krankenzulage bezlchcn, erhalten vom Kr-niihrunggamt auf Antrag als Ausgleich fUr die Sonderzuteilung von einem Kilogramm Zucker Lebensmittel und Reisemarken liber andere Lebensmlttel. Warnung vor GenuB tecluiisclier Oele Hvarllr) pred vtlgenjom t«hnlčnlh olj Berlin, 80. Juni. Es besteht Veranlassung tu dem Hinwcls, dafi technische Die in keiner Form zur Herstellunj; von Lebensmittcln odcr zum Zubereitcn von Speiien verwendet werden diirfen, d* sonst die Gefahr ichwerer Ge-sundheitsschiidigungen besteht. Solche Foli;cn konnen ichon nach dem Genufi geringer Mengen von Fcitmischungen, die technische Die ent-halten, auftreten. Es muB daher dringend davor gewarnt werden, technische Die zur Zubereitung von Lebentmittein oder »uch aur zum Einiettcn von Kuchenblechen zu verwenden. (lorenjska dekleta v laburi&ta Tudi letos obstoji bistveno vzgojno delo BDM na Gorenjskem v tem, da se zbere kar največje število deklet v taboriščih. To leto so je že okoli 600 deklet pripravilo v Športnih In šolskih taboriščih za svojo službo kot Sport-wartlnnen ali FHlhreranwiirterinnen. ftele pred kratkim ee je zaključilo taborenje a 152 FUh-reranwUrterlnnen, ki je bilo Izvedeno pod osebnim vodstvom pristojnih Bannmadelftihre-rinnen v GebletsfUhrerschule 3 ozemlja K&rn-ten v Molzblchlu pri Splttalu- 14 dni so tu gostovala dekleta 3 gorenjskih Bnnnov. V veliko veselje vseh je bilo v načrtu mnogo Športa, — ki ga je vodila Gebletsgymnastlklehre-rln — In uspeh se je končno pokazal v tem, da je položil del deklet že pogoje za BDM-Lelstungsabzelchen. Poleg tega so se dnevno razveseljevale s petjem, Igrami In narodnimi plesi- V nedeljo so šle po jutranjem slavju v svečano okrašenem dnevnem prostoru na sprehod k Mlllst&tterseeu- QebletsfUhrer In zastopnica Gebletsmftdel-fUhrerlne sta obiskala za kratko dobo taborišče in sta se v pogovoru z dekleti prepričala, da je vse dobro Izpadlo In da je tudi šolanje dobro napredovalo. Diplom. OpMke* C> KRONFUSS Klogenfurf, lahnliofsfral^« IS bit mat «rei(*r«f smMii V«rmiHae qcsctiloMtn Rolf Liennar: 9 LS yi ttPVOfftj HOMORISTICEJN R OMAN Werner odbije nazaj. Žoga preleti progo. Ali je bila žoga »aus«? Progovnl sodnik odločL In razsodnik oznanja; »Tik nad črto. Gospodična Soltmannova - doktor Hellwlg: zmagovalca!« ■ Presrečen steče Werner k Aniti In ji skoro strga roko, in oba tečeta k mreži ter se zahvalita nasprotniku. Tudi razsodnika milostno nagradita, vtem ko buči morje odobravanja okrog njiju. Se ure In ure obletavajo zmagovalca dame in gospodje kluba in mnogi častilci. Oziroma častilk, kar se tiče Wemerja. Kajti lepi spol zelo razvaja doktorja Hell-wlga. Četudi se prav za prav ne vede nič kaj vljudno. Napram dru^m ženam. Za Anito to ne velja. Oj, Se nasprotno. Tu je takoj vnet in vedno kavalir. * Werner je torej uresničil svoj mladostni men. Kako je že bil rekel takrat? Da jo bo spoznal. In res Jo je spoznal, malo Anito Soltman-novo, takratno vratarico pri hokeju. Znal je izkoristiti svoja tri leta. Postal je v resnici prav sposoben in izredno priljub-, Ijen ter nadarjen mlad odvetnik z dobro prakso in spada med goste, ki Imajo prednost v Soltmannovi hiši. Na igrišču je večinoma Anitin soigralec. Njen »favorit«! kakor pravijo T lall, Aniti je simpatičen. Ali ga ljub.--o tem ne razmišlja. Werner seveda ima druge misli. »Ona« je »hčerka edinica« in dobi reci in piši »triato-tisoč« mark v gotovini kot doto. To je nekje »pozvedel«. Zanj ne pride kot soproga nobena druga v poštev. Seveda o tem ne govori. To ne bi bilo modro. Niti z Anlty, niti s kom drugim. Anito je treba snubiti. Na žalost je stvarni položaj tak, da tudi dru&i snubijo Anito. Kjer se Anita pojavi, jo obdaja truma častilcev. Kakor nadležen roj lačnih muh. Gospa konzulova bi rada videla, da bi se Anita poročila z nekim mladim poročnikom. To dejstvo je Wemerju znano. Poročnik izhaja Iz prastarega kmečkega plemstva. To mu je Anita povedala, čemur je Werner ugovarjal, da dandanes le plemstvo »dela« kaj velja. Na to pa Anita ni ničesar odgovorila. Werner je smatral to za pritrjevanje. Več pa tudi ni dosegel. Werner čaka torej še rešitve velikega problema. 2e več dni se bavi z neko mislijo. Toda še čaka. Treba je preiati na ugodno priliko. Ugodna prilika je danes prišla. Zvečer je družabni sestanek kluba. Zmago »rdeče-bellh« dostojno praznujejo. Najboljši sekt rdeč In bel, se toči v dragocene čaše. O stroki govore In napljajo pozno v noč. Pač pa se Soltmannova že ob^ desetih odpravljata. Toda Anita Se noče ž njima. Kuja se. Danes je tako dobre volje. »In spati bi Itak ne mogla, papa«, moleduje. Tajtoj ji stavijo Dykersovi na razpolago mesto v svojem vozu. Oni nameravajo ostati še eno uro ali dve. »Ampak to se razume samo ob sebi, gospod konzul. Mi pripeljemo Anito s seboj. Tega pač sploh ni treba omenjati, kaj šele se zahvaljevati za. to. Saj smo malodane sosedje in imamo popolnoma isto pot.« Čas mine naglo, posebno pri penečem se vinu. Ura na stolpu bije enajst. Čeprav je — točno vzeto — Se ena minuta pred enajsto. Ampak pri zahodniku ta ura navadno prehiteva. Tu se žal ne da pomagati. Veter si marsikaj ne da prepovedati. Neke svoboščine je vzel v zakup. Ob enajstih jih mnogo prekine slavje in se odpravi. Mali krožek pa še vztraja in ostane. Zato ne vzbuja nobene pozornosti, da Werner za nekaj trenutkov zgine. Stoji zunaj v temi. Pri svojem avtomobilu. Toda pri svojem vozu ne namerava ničesar. Pač pa pri Dykersovem vozu. Namreč vliti vodo v bencin, čaka samo, da je »zrak čist«. Zrak je čist. Torej vlije vodo v bencin. Voda in bencin se zlagata nekako tako ko jež in riba kambala. Namreč čisto nič. Recimo vsaj, da je tako, ker zoološkega proti-eksperimenta še niso preskusili. Voda je potem na vsak način nepripravna. Kar pa seveda v našem primeru ni važno. Mal poseg v življenjsko kolo sreče. Dykersovi se morajo pač s taksijem peljati domov. Eden mora vedno trpeti, če hoče drugi^biti na boljšem. In v ostalem pa stvar niti malo ni tako huda. Za Wemerja pa j« izredno veliko odvisno od tega, in Dykersovi bodo pač enkrat kakšne tričetrt ure pozneje prišli v postelj. Sreča se redkokdaj prikaže sama od sebe. Z nekoliko fantazije pa se ji da pomagati. Opolnoči vstopijo Dykersovi in Anita v avtomobil. Werner se poslovi in gre k svojemu. Dykersov voz brni. To stori svojemu gospodarju na ljubo. Bmi kot mAček, ki živi v ugodju s samim seboj in z okolico. Brni ce-16 nekoliko iz škodoželjnosti. Ker ve, da ga bodo naposled enkrat pozno v noči pustili na miru, ker mu je bilo gorivo razredčeno. Začne cel6 voziti. S tem hoče dokazati svojo dobro voljo. Takoj nato pa sunkoma obstane. Dykers se čudi. Jezi ga. Toda ne eno ne drugo ne spravi voza s mesta. Ukvarja ee i vozom. Toda očitno se razume na v olje vložene sardine daleko bolj ko na avtomobile. Kajti končno si tudi ne bi bil zaslužil premoženja pri oljnih sardinah. Med tem se pripelje Werner s svojim dvo-sedežnim avtom DKW. In pomoli glavo skozi okno: »No, kaj pa je?« In se ustavi naravnost pri Dykersovih ter reče: »Kaj ne vozi?« »Se čisto navadno noče odpeljati«, pravi Dykers Jezno. Pomagljivo skoči Werner iz svojega voza. Preskuša sveče, zaiigalmk, tečaje, kabel, vzvod — saano izvor da, mešanico v tanku za bencin, nalaSč prezre. ^Diilje i»ihoda.ii6.)' štren в. •— Stev. 52. K A В A W Л \ K F, V B C T E Sobot«, 3. julija 1913. kulnaiii Primoiic na Gorenjskem Fronlm iw,ak je ijovuril <|orcniskeiiin prebivahivii Po obisku v Klagenfurlu se je podal v Reichsgauu Karmen pretekli petek najprlsrč-neje sprejet imetnik Kichenlauba Lcutnant Primožič na Gorenjsko, da govori tam ta teden v raznih mestih gorenjskemu preblval-■tvu in nemškim zaposlenim močem o svojih vojnih doživljajih, posebno na Vzhodu- Za tega hrabrega častnika doživetij polna vožnja preko ljubeljskega prelaza v spremstvu vodilnega gorenjskega Kreislciterja, dr. Hochsteinerja je pokazala Loutnantu Primožiču in njegovi soprogi vso lepoto Kftrn-tnerske dežele. Dobrodošlica Landrata Rad-mannsdorfa, dr. Hintereggerja v navzočnosti gospodov Oberstlcutnanta T d 11 n e r-j a, župana iz St. Anna, S ch u b er t a, kot tudi nadom župana Neumarktla, dr. Elbe r-t a, na Ljubelju je bila začetek svečanega sprejema, katerega je priredila Gorenjska svojemu gostu. Kot smo že pOiočall, so bili oče In predniki Imetnika Elchenlauba doma v Neumaktlu. Za Neumarktl je bilo to dejstvo povod, da smatra Leutnanta Primožiča vse dni njegovega obiska na Gorenjskem za svojega gosta in mu je priredilo preteklo nedeljo dopoldne sprejem, kot nI mogel biti lepši. Glavna cesta je bila vsa v zEstavah, Številno zbrano -prebivalstvo, postrojeni oddelki, navdušujoče koračnice, petje, ranjenci in dekleta BDM, ki so poklonile rože, vse to je bilo odraz veselja vsega mesta nad obiskom tako hrabrega in pogumnega odlikovanega vojaka, čegar oče je nekoč živel v tem mestu, opravil kot avstrijski vojak vaje in se nato izselil, da spozna poleg svoje čudovito lepe domovine veliki nemški Reich in ki je žrtvoval svoje življenje za obstanek svojih Gorenjcev in svoje širše nemške domovine leta 1918. v Franciji. Danes stoji njegov sin, potomec Primožiča iz Neumarktla, kot eden izmed najboFj hrabrih vojakov velikonemške oborožene sile na kraju svojih prednikov in podaja v kratkem, vznešenem vojaškem jeziku boj, ki se vodi sedaj za veličino nemškega Relcha in s tem tudi za bodočnost Gorenske in njenih prebivalcev kot svobodnih ljudi na lastni zemlji. Z balkona mestne hiše v Neumaktlu je iz-mr.il po prisrčnem sprejemu po županu Pg ing. pl. Kurzu, katerega se je med drugim udeležil tudi Gaupropagandaleiter, Reichsamts-lelter, Pg. dr. Lap per, pozdravu svojih so- Primožič one vojne dogodke, ki jih je doživel na Vzhodni fronti in ki so vedli do podelitve Ritterkreuza, in Elchenlauba- V ospredje pa ne stopa Izključno njegova oseba- Ne, kar pove, je visoka pesem hrabrosti njegovih mož, vsega oddelka napadnega topa, ki je poslušal njegovo povelje in katerih uspehe je FUhrer uva-žoval s tem, da jim je podelil Deutsches Kreuz In Gold- Slovcsno je bilo . poslušati opis njegovega obiska v FUhrcrhauptquartieru in sprejema Kichenlauba iz rok FUhrerja- Bilo je dokaz za enotnost vodstva in moštva- F4ihrer v svoji veličini in dobroti, v svojem znanju za potrebe svojih vojakov In svojevrstnosti njihovega orožja, generalnost, ki brez sleherne stare meščanske starokopitnostl ne govori samo jezika vojaka, temveč z njim deli s poštenim srcem veselje radi njegovih dejanj, so zrasle pred -očmi poslušalcev- Zato je upravičeno opozoril Lcutnant Primožič na to, da bo radi te edi-nostiprlšel vsak sovražnik v sramoto- Za častnika In moža tam zunaj na fronti je samo en cilj: zhiaga- Premoč nemškega vojaka v . boju z vsemi njegovimi sovražniki In sedaj napravljenih novih orožij, kot tudi duh, ki preveva neniško oboroženo silo, so poroki za zmago vellkonemškega Relcha in njegovih zaveznikov nad boljševizmom ravnotako kot nad Anglijo in Ameriko. Zupan pl Kurz je izvajal po prisrčni zahvali iz Izvajanja Leutnanta Primožiča končni sklep za prebivalstvo Neumarktla In vse Gorenjske. V ponedeljek je obiskal imetnik Elchenlauba Ll. Primožič .Krainburg. Popoldne se je vpisal imetnik Elchenlauba po prisrčnem pozdravu po Kreisleltetju Pg Leo Kussu, ki ga je pripeljal iz Neumarktla in po dobrodošlici župana Pg- Friedricha M o r t h a v mestni hiši v knjigo gostov mesta Krainburg- Nato je pozdravil visoki gost padle nemške zaposlene moči Gorenjske na pokopališču junakov- Po ogledu taborišča RAD v HOflelnu je govoril imetnik Elchenlauba ob 19- url v strankinem domu vsem nemškim zaposlenim močem In nemško mislečim Gorenjcem- Burno so pozdravili gosta, ko je stopil na govorniški oder V prvi prsti se je zahvalil za prisrčen sprejem v Krainburgu. Temperamentno, toda vkljub humorističnemu načinu govora zelo resno je opisoval govornik svoja doživetja, svoja svojstvena dejanja, ki so bila priznana s tem. da je najprej dobil Ritterkreuz, nato - pa Elchen-laub- Nad vse zanimivo in zgrabljivo je znal pripovedovati o svoji bojih na razmeroma ozkem, omejenem odseku fronte boje, kot se niso vršili bolj krvavo niti v najhujšem razdobju največje zimske bitke- Po opisu groznega stanja, ki ga prinaša s seboj boljševizem, je opozoril pozorne poslušalce posebno' tu na Gorenjskem, da razmeroma ostro nastopijo proti besedičenju in neumnemu čaru sovražne propagande, ki skuša kovati ka|)ltal radi nenaravnega miru na vzhodni fronti, s katerim hoče prikazati nemško nemoč in vse ostale razširjene bajke sovražne propagande, ki daje upanje protinemško usmerjenim elementom- V bližnjih dneh bo nemško težko orožje uničujoče zlomilo ponavljajoči se teror s nasprotnim terorjem- N1 daleč ura zadoščenja za nemški narod-. Vsem onim pa, ki mislijo, da lahko pričakujejo vso srečo od zaveznikov Rusije, partizanov, ki se Izdajajo za borce svobode, svetuje, naj si ogledajo bo!jševlške £ iS Spre jem Imetnika Elchenlauba Lt Primožiča v svečano z zastavami okraAenem Neuniarkthi kraje, židovski raj, pa bodo takoj ozdravljeni od svoje zaverovane Ideje. \ , Nad vse zanimiva Izvajanja govornika, ki so bila ponovnokrat prekinjena z bučnim pritrjevanjem, in so držala poslušalce v vedni napetosti, so napravila na vse udeležence globok vtis in so jim dala največje jamstvo Izvrstnega razpoloženja in zaupanja v zmago, ki vladata na fronti. In neumorne pripravljenosti frontnih borcev, da se bodo borili do zmagoslavnega konca. Leiitnant Primožič je bil nato gost mesta In okrožja Stein in je tudi tam imel priliko poročati 6 svojih vojnih doživljajih- »Mati ni nikdar kuhala« Angleži o razmerah v revnih londonskih četrtih Imetnik Kichciilaiiba Vrl m o 7. Ic M razgovarja z blvftliul bojevniki, med dniiclm % Imetnikom zlate svetinje wi hrabrost rodnikov, kot tudi predstavnikov stranke, oborožene sile In dižave, imetnik Elchenlauba Primožič vsemu prebivalstvu Neumarktla svoje občutke, ki ga prevevajo pri prvem prihodu na Gorenjsko in s tem v svoj domaČi kraj. To je ena sama velika zahvala županu in njegovemu zastopniku, Reichs- und Propaganda-amtu K&rnten, kot tudi Hoheitstriigerju, na katerih pobudo je bil omogočen ta obisk. »Zmerom sem si želel«, tako je poudaril Leutnant Primožič, »spoznati domovino mojega očeta Sedaj jo poznam, in prisrčni sprejem je dokaz, da se lahko dobro počutim in se tudi bom dobro počutil v Neumaiktiu In na Gorenjskem«. Izročitev nadaljnjih rož v sobi župana in vpis v zlato knjigo mesta sta zaključila oficielni sprejem. V krogu povabljenih gostov, v katerem so se nahajali tudi njegovi sorodniki In en Imetnik avstrijske zlato svetinje za hrabrost Iz mesta Neumarktla (kot zastopnik gorenjskih bivših bojevnikov, katerih četo je imetnik Elchenlauba Primožič pri svojem prihodu v Neumarktl obšel s posebnim veseljem In zadovoljstvom), je kar najboljše pogostilo nato mesto Neumarktl svojega gosta In njegovo soprogo. Zvečer je govoril Leutnant Primožič občinstvu v dvorani »Na skatcl«. Radi prenapolnje-nosti mnogi niso mogli dobiti prostora Dr. Hochstelnerje otvorll v svojstvu Hohclts-trftgerja Krelsa Radmannsdbrf s pozdravom zasluženega gosta zborovanje- Zborovalcl so navdušeno pozdravljali Leutnanta Piimozica-Kar 80 stotine nato slišale Iz ust po FUhrerju z Elchenlaubom z um Ritterkreuz des Elser-nen Kreuzes odlikovanega vojaka In hrabrega častnika, je bil en sam velik, resničen dokaz Udarne moči veliko nemške oborožene sile, telesne In duševne veličine nemškega vojaka in neprekosljivosti vseh orožij, ki jih daje vod-■(•tvo v roke svojim i vojakom. S presenetljivim in notranjim zanosom opisoval Leutnant >Ti ljudje so bili le malo višje kot živali. Otroci 30 sličili v svojem obnašanju mladim psom ali mačkam«. S temi besedan»i je ka-rakteriziral lord Geddes v nekem dojmlji-vem govoru, ki se sedaj objavlja v londonskem »News Chronicle« v nasprotju z ostalim angleškim časopisjem v izčrpnem poro-' čilu, socialni nivo družin, ki so jih evakuirali iz revnih mestnih četrti angleških velemest radi zračnih napadov. Njegova izvajanja so tako strašna obtožba zamud angleškega družabnega sistema, da kliče cel6 v Angliji na ves glas po odpomoči z drastičnimi, ukrepi. »Spominjajo se pa na to«, se ' ' M W:: ♦ v ^ r .4 : i,- ' .' ^ J u- - glasi v nevtralnem poročilu, »da je že; sredi 19. stoletja vedla Diokeneova olmtoAWm do popolnoma sličnih, izbruhov groze in klica po reformah, da pa je ostalo vse pri starem«. Anglija ne izgleda 1. 1943. mnogo bolje kot '. 1843. V posameznem je izjavil lord Geddes^ da večina evakuiranih angleških delavskih žena ni bila zmožna storiti karkoli iz lastna iniciative. Niti najmanj niso znale kuhati^ »Nek deček mi je pripovedoval, da doma; ni nikdar dobil kuhanega jedila. Jedila в(Ј dobivali že kuhana iz kake kuhinje, кјеч kuhajo ribe. Otroci niso znali, kako bi dri žali hišo snažno. Opravljali so svojo potrga bo brez izbire v kakem kotu kateregakoli prostora. Niti na misel jim ni prišlo, da. j« kje kako stranišče ali kraj, kjer se opravi potreba«. 2ene niso niti najmanj pozma*# javnega življenja svoje lastne države. Na^ sprotno so pa bile zelo dobro poučene. e| španski državljanski vojni in o razmerah •« Sovjetski zvezi. Iz delavske stranke se povzpeli lord LaN ham je opozoril na to, da so popolnoma za-t man vsi takozvani »vzgojni ukrepi«, в katerimi so hoteli zboljšati socialni nivo teh ljudi. Zlo je treba zgrabiti pri koreninah in pomesti z groznimi stanovanjskimi razmerami v angleških industrijskih mestih. Toda temu so dosedaj nasprotovali zelo važni privatni interesi. Če se na primer razburjamo nad nečednostjo spodnjih plasti Anglije, moramo vprašati, kako naj se nauče čednosti v hišah, ki so človeka naravnost nevredne; in če se pritožujemo nad pom^mj-kanjem toplih jedi in prevladovanjem kuhinj z ribami, moramo predočiti, da v številnih angleških hišah sploh ni kuhinj. svetu u t n a n t Primožič v r a г. g o \ o r « s s v o j 1 nil s o r o d n I k 1 (Bllder; Gdubildsteli-Illk, (3) Kliesche: NS Gauvcrlag^ Klageblurt.) v Španiji sta napravila dva brata, po Imenu Pujol, prevratne Iznajdbe novih fotografskih emulzij. Da se lahko nove preparate študira, je bil olvorjen v Таггадош doslej neobsto« ječ fototehničnl laboratorij, katerega eelo pod« pira vrhovni svet za znanstvena raziskovailjau Kot prvo podporo so. dosWj darovali zavodi! mestna in pokrajinska uprava kot tudi znan« stvenl in zasebni krogi 25000 pezet. Danski bakterlologl so že dolgo Iskali bafcll meningitisa (vnetja možganske opne in hrbte« njaSklh mren). Zdaj se je posrečilo dr. TempiU odkriti bacil te bolezni. Dr. Tempi je. delal fO-skuse v farmacevtiCnem. laboratoriju v Kod»4 nju in je zdaj prepričan, da je z najdbo mikroba napravljen važen korak za zatiranje nevarne boleenli , i .' etrsB 7. — iter. m. BANK FOR KKRNTEN Die Bank ftlr Kttrnten, AktiensMellflchtft. Klwenfurt, hielt km 29. Juni 1043 in thren KKiimen die It. ordentliche Haoptvenammlunc jintcr Leltunir Ihres AufeichteratevoraitEeri, Herra Jakob HaB-laciier, ab. Der OeBdiUftsumfanir erfuhr neuerlich eine Brweit«runf. die In (ler KrliftliunK dep Bilaiuaumme von KM 20,138.000^— aiif JtM i!2.14ft.000,— und einer btelserunar der Kontenrahl von 8054 auf 6J51 zum Ausdruclt kommt . . Der JnlireeabRchlai] zeiet Im weeentlichen eine Steiseranir der eisBiien Wertpapiere um RM 2,292.000,— und der Gljublyer und SimretnlnKen um RM 8.705.000.—; die aueeeliehenen Kredite *ei-gen unwesentliclie Vorlinderunfen. lOs wurde beachlowRD, den _ erzlelten ReinortMif топ R.M 1411.145.8(1, wobei entsnrcchende RUcketellungen fUr Deoitoren. eine Auf1>eurllcklage von RM 4О.О00,— und welter* RUekatellungen itir Steueni und Kureverlnate v or we* abgeaetzt wurden, wie foist zu verwendon; RM 4(1000,— fUr 4prozentiere Divldende; RM 3.500,— Mr RatEuncaeem&fle Vergtttunc аж dea Aaf-alclitsrat; RM 50.000,— fUr UnteratUtaranKaverein der Gefoleaehtft: RM 3,000,— ftlr Kelseuntemttttinngekaase der Gefolgachaft: ___im K.m.m fOr vortrag pro ims. RM 119.146,68. Die Divldende fUr dai Jahr IMS gelangt ab 1. Juli 1948 mlt KM 4,— pro Nominal* KM 100,— der Aktiuu an don Sclialtern der Hank ziir Anszalilumr. Der Bericht dee VorKtandes betont, daB dip m o KI a 1 e n L e i-s t u n f e n wie bielier crfUilt und Im R&hmen der Isriegsbedingten MO^icnkeiten enveitert wurden. Die HauptverMmmlune Kenehmlste weiterhin die rorliegenden AntrJUrc hinsichtlicb der ZusnmmenlcsunR der Niederlaseungen der Creaitanstalt — Banlrverein in Klagenfurt und Villach mlt den Sitzen der Bank ftlr Karnten. AktienKeaeil-Rchaft, wobei in beiden Orten die bltlierigpn GesdiHftsriluma der Creditanstalt—Bankverein naeh erfoljtter ZusaramenlngunK beibe-haiten werden: anch die Filiale K r a i n b n r R der Oreditanstalt —Bankverein eowie deren FJxpositur in Veides werden in die Bank tUr KSmten. Aktienpeaellaciiaft. einjebraclit. __Es wurde fernorhin _b«schIos«en. das Grundkapital топ RM 1,000.000,— auf RM 8,000.000/— eu erhiiben und die diesbczUg-lieh notwendigen Satzungnilnderunifen vorzuneiimen. Der Aufsichterat wurde dtireh Znwahl der Herren Dipl.-lng, GusUt H e i n 1» c h. Generaldirektor der Bleiberger Bergwerki-Union, Klagenfart, und Dr. PrltB Kern. Pr&eident der Ga uwlrtechaftmkammer In Klagenfurt. auf T Mitgileder erglnet. and setct tich nunmehr aua folgenđen Harren zumammen: Jakob Нав1аек*Г| Faletrit« im Draiital. ale VonttMr: Dr. .^ef Joham. Wi«n, «1« Vorelteer-RteUrertr^ter; Dr. Carl K r a e m e r, MUnohen, al* Vornitzer-StellTertreter: Ing' Gustav II e i n i • C h. Klaitenfurt; Dr. Fritz K e r Klajfeiuurt: Walter'v. Kleinmiyr. Klnsrenfurt, đenelt Im Feld*; Dr. Hans N e u n e r, Jvlajtenfurt. Die GBSchiiftsleitanK des Inetitul« wurde entsprcchend *rw#i-tort und bestelit nunmehr aue foljrendcn Ilerren: Willielm K a u b e r, Mitelied des Vorstandee; Leopold F a i Q, Mitirlied des Vontandus: Carl Pflttger, stellv. Mitglieđ dee Voretande«; Walter S t re i t. stellv Mitorlied dee Vorstandee (mit der Lei- tnn(t der Filiale in Kralnbiirg hetraut); Dr. Fritz Svoboda, stellv. Mitglied des Voretandee (derz»it im Wehrdienst): Frit* Burirstaller, Direktor des Geeamtinstituta (mit der Leitunc der Filiale Villach betraut); Hermann S t r u g e r, Diroktor-Stellvertreter der Gesamtbtnk. Der blsheriste Direktor der Filiale Villach, Herr Kari K u n z, wird die Иинатшеп1вкипк der Niederlaesuniren der Oreditanatalt— Bankverein und der Bank fUr KSmten in Villach mit Herrn Direktor Fritz Burnetaller durchfUtiren^nnd nach Beendisrunsr dieser eter der erweiter- Arbeiten feiner Berufune ale Direktor - Stellvertreter der Creditaiuitalt—Bankvprein. Filiale Graa, bei wesentlich erw tem Wlrkuneekreie Folge leistcn. Kltcenfart. 29. Juni 1943. (М.Ш) Aktiv« •ПЛИХ ZUM )t. DIZIMBER 1942 p« I lira 1. BarrtMrvai a) Kaiianbaitand (dautioha mad auiltadiieh* Zahluaga-txilttelf Gold) •••»•••••••••••• b) Guthaben auf Raichibankfflro- uad Poitiehackkonto 2. FKIUgt Zlni- uad Dlvidaadtaaohtia* « ■ • ■ ■ ■ ■ . 3. fohacki ......... ■ • • I I I I I • . %. Weehfcl In der Caaamtsumm« 4 mind •nthaltaa: Waehiel, dlt dem i 13, Abe. 1, Nr. 1 das Gcaatzai fiber die Deutsche Reichsbank entiprechen (Handeliweohiel nach ( 16, Abs. 2, KWC.) . . . . RM 367.540.12 5. Sohaixweehiel uad uaverxlaalloh# SehntMBweUttagea de> Kelolia mad der Liader In 5 mind enthalteni Schatswecheel mad Ichatz-anweliungen, die die Relehibank belelhen dar! RM 1,982.151.11 6. ligeae Wertpapiere a) Anlelhen und verzlniliche Sohatianweliuagea dea Relchs upd der Liader b) sonitlge verzlniliche Wertpapiere c) lonstlge Wertpapiere ............ In der GMamtsumme 6 ilad enthaltea: Wertpapiere, die die Relohmbamk belelhea darf RM 10,210.831.75 7. KurzfilUige Forderoagea maiwellelhaiter B«altlt mad Liquidltit gegea Kredttiaatitute......... Đavoa alnd tigllch lllllg (Noitroguthabea) RM 1,302.615.56 8. lehuldaer In der Geiamtaumme t alnd eathalteai a) gedeekt durch bOraenginglge Wertpapiere ^ RM 30.974.50 b) gedeekt duroh aoniHge Slcherheltea RM 4,207.132.71 9. HTpothekea, Ormad- mad ReBteaaehmldea i ■ . i . 10. BetrlA#. mad OeicklHaamaaUttmag 11. Posten, die der Rechnungzabgreaxuag dltnea . . . . RM 341.521.17 383.449.47 9,51X950.60 1,043.920.54 52.031. &м т.тм «40.7« 49.45 367.548.12 *.4*4*3.75 10^90114 * 1,502.615.16 14в9.373.84 114.518.52 1.— 7.723.40 1. Gliubiger •) i»lteni der Kundichaft bel Drltten benutzte Kredite b) lonstige Im In- und Auiland aulgenommene Gelder uxid Kredite c) Einlagen deutscher Kredltlnitltute d) lonstige GlAubiger............. Von der Summe Buchit. o und d entfallen auf v aa) Jederzelt fAllige Gelder . . . RM 13,301.100.02 bb) feite Gelder und Gelder auf Ktlndigung RM 1,191.264.— Von bb wkrden durch Kttndigung oder mind ftlllg 1. innerhalb 7 Tagen .... RM — 2. daraber hlnaui bit zu 3 Monaten RM 784.476.— 3. daraber hinau* bli zu 12 Monaten RM 406.788,- 3. Sparelnlagen a) mlt geaetzlicher KOndigungifrlit b) mlt beaonderi Tcreinbarter Kandlgungsiriat , , « . 3. Ontnd* od«r Itammkapilal zerlegt in 300 Stack Aktlen * Nom. RM 1000.— und 7000 Stack Aktlen 4 Nom. RM 100.—) 4. Kttcklagen nach (11 KWC. * a) geietzllche Rttcklage . .............. b) sonitlge ROcklagen nach (11 KWC. ■■■■■■. I. lonstige Rficklagen 6. Unbehobtae .............. • ■ • ■ ■ ■ 7. Postea, die der Kechauagsabgreaznag dieaea , ■ ■ » K«ing*wlaB Gewlnnvortrag aui d«m Vorjahr Gewlnn 1942........ RM 2,722.807.60 11.769.336.42 4,508.766.62 1.564.366.82 100.000.— 120.000__ 39.748.26 109.397.40 EM 14,492464.02 6,073.333.44 1,000.000,— mooo,— 130.000,— 40.80 80,740.98 149.145.66 Summ« der Aktiv« 22,145.624.90 Summe der Pesiiv« 22,143.624.90 *1 In den Aktiven und In dtn Panlvta 9 ilsd rathalteBi џ) Forderimgen an Konzernunternehmen b) FordMbngen an Mitgileder des Vorstands, an GeschiftsUhrer an andere im ф 14, Abs. 1 und 3, KWC., genannte Personen so-wie an Unternehmen, bel denen #ln Inhaber oder persdnlloh heftender Cesellschaiter dem Kredit Institut als Geschaitslelter oder Mitglied eines Verwaltungstr&gers angeh6rt ..... e) Aniagen nach i 17, Abs. 1, KWG.......... • • . . RM 1,036.334.85 9. V*rbindIiehk«ltMi mu« SUrgich«it«B, Wechael- und Schcckbttrgschmften lowim ani emwXhrUiitangavartrM-g«B ({ 131, Aha. 7, d## Aktitngaaatzat)....... RM RM 78.723.M 1.279,433.23 Nach dem abschlleBenden Ergebnic unserer pfllehtmteigen Prttfung auf Grund der Bd-cher und der Schrlften der Ceiellschait lovMe der vom Vorstand ertellten Auiklirun* gen-und Nachwelie entiprechen die Buchiahrung, der JahresabichluD und der G# ■chaitsbericht, lovrelt er den Jahreiabschlufl erUutert dea gesetzlichen Vorichrliten. Man Chen, 2. ApfU 1943. SODDEtrrSCHE TREUHAND-OESELLSCHAFT A. O. (Wlrtichaftipraluagigeiellsehait) Dr. Sohmltt, Wirtichaftiprafer. Dr. lehwm, Wirtiehaitiprltfer. ti* Ui d#m r>ulvM Bind tathalteai *) Vcrblndlichkaiten gegenUbcr Konzarnuntaraahmtn (ainichlialS-llch der Verblndllcnkelten unter Pasilva 9] ....... . . b) Cesamtverpflichtungen nach ( 11, Abs 1, KWG. (Passiva 1 und 2) c) Casamtvarpilichtungen nach g 16 KWG. (Pasilva 1) » . » . . 11. Gesmmias h«lt«nd«s EigtnkaplUl nach ( 11, Abs. % KWO. . . » . Dar Vorstand: WILHELM RAUBER 418.840.07 Aufwendungen OBWINN- UND ▼IKLVtTMCHNVNe ГОК DAI MMI 19%% RM — RM 20,565.697.46 RM 14,492.364.02 RM 1,350.000.— Ertrig« Zinien gegen ElnlagcbQchtr . • • Geh<er. Lfihn« und lozial« Abgabi Sachausgaben...... . ■ • Steuern und ahnllch* Abgabta ■ ■ Retngewlnn 1942 RM 119.103.24 203.449.99 78.914.49 321.469.06 149.145.66 769.104.34 Vortrag aus 1941..................... Ertrag aui K.-Kt. und Escomptegesch&ft i ■■■■•■ » Kurcgtwlnn* aui Sortan, Effaktan, Davliaa RM 39.746.26 713.396.52 19.939.36 769.104.34 Wirttanlen lanlend am liaRhweltllchem Prtrat-beliti gut erbaltme Uniformen Jeaweder Art, MSntel. WetterkrHgen. Вшнеп. Hosen. Uniformkappen. PelsmHntel. PeliHtcke. PeliWMtcn. Leder-«■. filtetiefel. modeme SchoB-weffen. Kontrollnhren tamt ZubehUr Pahrrlidar. Uiohta • MotorrSder. SUdostdeutRcher Wachdienst, Haufhaus HeRBST HCagmfuxi Kinderbellen ZAHVALA Za mnoge dokaze prisrčnega »©Čustvovanja, katerega smo bili deležni ob smrti našega dragega, lekreno ljubljenega In nepozabnega Franza» Be tem potom iz vsegA srca zahvaljujemo-Posebno se zahvaljujemo tudi vsem, ki so okrasili poslednje bivališče umrlega • toliko venci in, lepimi ovetUcami. Valkeadorf, Ж в. IMS- Bodbta* OblaJc KAFFEE ERUT2 f a b r i k c.w«na«r KlaoMiiuri Nadits wadil k dtr SUisMeilsAe WaMI«ul Klannfui rcIdmanehall-Omrad-Plata I. Farnrnf 10-10 Ubtr thr Oeichtft und Iber Ibr Htua, ob allee In Ordnung lat. ob BLogangetttrcn, Au»-lagen und renitar, Magtatn'-und Laser Tei*perrt. rerdvin k«U Hahn« and Scballar' gp ■ptn-t und dla SehlOssal abge aogan alnd. — D«r Waehdianat kamm Jadaraatt baatallt warden, fallwaba adar Im Datiar abonnement. „Awtno v fkoeilh" vagooike dobove nudt Apncnic« FRIEDRICH WEINBERGER Edilngen (Unfemetemiark) Durch abwechteliidtn Ge-brauch der Schneldcn wird dit KUngt voU ansgmuixt Pftr dincn Zwtdc tragtn m»> sere Kllngen MerkzaWen.. SENF rabrfk C.W«ne«r Klawnhiri ESSIG fabrlk €.Weiifl«r UioNtwl DAJnCSAOUNO FUr die aufriehtig« Tailnahm« aowi« die Kraiu- und Blumenependen anlKBUoh des To« dei der Frau Marie Hočevar Arztecsgattin daoken wir herzlfbh. Donućiialč, Oru, Paril, Villach, tm JuailMS, FaoilUca № Шоскпл, МимИмг, CiMRtar. R. — *tVv. KZ, K ?_ B A W A V K 15 BOTE Sobota. 3. Julija 1943. Xiclktfspiele АНдетеЈпе fllmireuhand G.m.b.H.'žwelg8iclle VeMts AssUng 2. Vil. um 20 Uhr 3. VII. um 16 und 20 Uhr 4. VII. um 14.30, 17 und 20 Uhr 5. VII. um 20 Uhr Das groBe Spiel FUr JugendllQhe zugela::en! 6. Vil. um 20 Uhr 7. VII. um 20 Uhr e: VII. um 20 Uhr D«r Favorit der Kaiserin FUr Jugendliche zugelassen! Domschale 3. VII. um 19.30 Uhr 4. VII. um 17 und 19.30 Uhr LifbfNifomodie FUr Jugendliche nkht zugelassen! 7. VII. um 19.30 Uhr Alarmstufe 5 FUr Jugendliche nlcht zugelaaien! Krainburg 2. VII. um 19 Uhr 3. VII. um 16.30 und 19 Uhr 4. Vil, um 16.30 und 19 Uhr 5. VII. um 19 Uhr Wen die Gotter lieben Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelawen! 6. VII. um 19 Uhr 7. VII. um 16.30 und 19 Uhr 8. VII. um 19 Uhr Dir gejliort mcin Herz FUr Jugendliche nlcht zugelamn! 1мак 3. VII. um 19.15 Uhr 4. VII. um 14, 16.30 und 19.15 Uhr 5. VII. um 19.15 Uhr Wiener Blut Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelaaaen! • 6. VII. um 19.15 Uhr * 7. VII. um 19.15 Uhr 8. VII. um 19.15 Uhr . . . Alles Schwindel FUr Jugendliche nk Л. . Littai 3. VII. um 19 Uhr 4. VII. um 15.30 und 19 Uhr ' • • Die Landstreicher FUr Jugendl'.che zugelassen! 7. VII. um 19 Uhr 8. VII. um 19 Uhr Der Favorit der Kaieeriai FUr Jugendliche zugelasien? Schwarzenbach 3. VII. um 20 Uhr 4. VII. um 16 und 20 Uhr Anuschka FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Neumarktl 2. VII. um 19 Uhr 3. VII. um 19 Uhr 4. VII. um 14, 16.30 und 19 Uhr • . 5. VII. um 19 Uhr Llebesgeschichten FUr Jugcndlichc nlcht zugelassen! 7. VII. um 19 Uhr 8 VII. um 19 Uhr Friedenianu Bach FUr Jugendliche zugelassen! Rađmannsđorf Samitag, 3. VII, Sonntag, 4. VII. Frasquita FUr Jugcddllche nlcht zugelassen! Mittwoch, 7. VII. Donneritag, 8. VII. Hoffmanns ErzahluQgen FUr Jugendliche zugelassen! Stein 3. VII. um 18 und 20.30 Uhr 4. VII. um 15.30, 18 und 20.30 Uhr 5. VII. um 20.30 Uhr Andreas SchlUter Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen! 7. VII. um 20 Uhr • 8. VII. um 20 Uhr Alarm auf Station III FUr Jugendliche nlcht zugelassen! St. Veit 3. VII. um 20 Uhr 4. VII. um 14, 17 und 20 Uhr Meine Frau Theresa FUr Jugendliche nlcht lugelassen! Velđes 2. VII. um 19.15 Uhr 3. VII. um 16.45 und 19.15 Uhr 4. VII. um 14.30, 16.45 und 19.15 Uhr 5. VII. um 19.15 Uhr Der Postillion im HochzeitNroclc FUr Jugendliche zugelassen! 6. VII. um 19.15 Uhr 7. VII. um 19.15 Uhr 8. VII. 19.15 Uhr Lauter juiebe FUr Jugendliche nicht zugelassen! Wart . 3. VII. um 16.30 und 19 Uhr ■4. ЛШ. um 14, 16.30 und 19 Uhr Die heiniliche Grafin Jugendliche unter 14 Jahren nlcht zugelassen! 10. VII. um 16.30 und 19 Uhr 11. VII. um 14, 16.30 und 19 Uhr Die schwedische Nachtigall FUr Jugendliche nlcht zugelassen! Arztildier Sonntagsdienst Kratnburg: Ал1 4 Jul! 1043: Dr. KtaiiNlaiiH Skill, Kralnburgr, FrObelgasse. Dt. Staoislau« Skul, Kriin-burj, ordlnlert nlcht von 1. Jul! bU 15. juli 1943. Sprejmem pod najboljšimi pogo-pošteno dekle pošteno dekle k otrokom ' mestu. Dopise na B. Krainburg pod „Ljubiteljica otrok" 675-1. SE IT 3 5 JAHREN (HEWPHARMWERKE DniUlSCHMIDCALl Prvovrstno in poheno pU£ilno natakarico ^akoj (prejmem! sc na K. Krainburg 1)50-1. V Q^f-U*tcC Wochemer Tal 3. VII. nm 13,30 und 19 Ul^r 4. VII. um 15.30 Uhr Die Lanđstreicher FUr Jugendliche zugelassen! Zu Jedem FIlm die Deutsche Wochenechau! FETTFBIte Mac KEN Noe za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove- iV . cm, pararelno^ali konično, iz iage ali trgovine »seh kakovostnih zredih. Visoka >a lesa, lU, 5J4 in mm, 8 do 17 Kuhinjsko kredenco, mizo zamenjam za žim-nico ali dobro raoSko kolo. Krsto Vojvodič Afiling, Adolt-Hitler StraGe 13. Krojaškega vajenca takoj sprcj-Lj '!u'' ■i^'T^opnja nujnosti vak, 5сЊпе.&ге.јр^;;^^у, g, Hans Kramburg, HoU- terhausgasse ia..^rofShandel, Kla genturt, Vaiker- 707-1 Prodam Globok otroški voziček jjrodam za 100.' RMi Slpkan, Laiba-dierslr. 7. Na ogled dnevno od 9 — 12 ure . 706-0 mtrkter StraKe, Sahniibersetzang. 1одал Г-Ч "rodtm ' dobro ohranjen gepclj za Ril 600,— in 100 kg semenske rdeče detelje po RM .2.50. Poizve se Hiilberi, B6 711-6 Kateri mlad inteligentni spod od SiO do 81ата pošta«. Ob.sega: Save-Vorstadt, Am Strand, Goldenfeld, Fel-aendorf, Grubendorf, VeldesevstraSe, Frtibelgaese, Am Wether in Valvasorplatz. Prijavno inosto II. Nova ljudska šola v Vogelweidegaaa«. Obsega: str.ro mestno občinsko ozemlje Krainburga ж izjeme Vel^leserstralie, FrObelgasse, Am Welher in Valvasorplati- Prijavno mesto III- Ljudska Sola Falkendorf. OSeege.; Falkendorf (Sperberg^sse, l^ablchtgasse) Am Hang, Seeland-strafl« od KokrškegB. mottu proti Falkendorfu. Prijavno moeto IV Ljudska Sola v Wartu. Obsega; Wart IB St Margaretenberg. Prliav^ i^e morajo Izvriitl edino le na prijavnih mestih v času od 8 do 12. ure in od 14. do 18. ure in eicer Ob spod*} navedenih dnevih- Radi gladke izvršitve tega popisnega dela odreJaB>> da oecbe ali zastopniki z začetnimi črkami A do vključno C v ponedeljek dne 28- junije 1043 D do vključno F v torek, dne 28- junija 1943 G do vključno J v sredo, dne 30- junija 1943 K do vključno L v četrtek, dne 1 julija 1943 M do vključno N v petek, dne 2- julija 1943 O do vključno R v soboto, dne 3. julija 1943 S do vključno T v ponedeljek, dne 5- julija 1943 U do vključno Z (Z) v torek, dne 6- julija 1943, podajo svoje prijave na pristojnih prijavnih mestih. Opozarja .46 na zgoraj inienovani razglas. Iz katerega so razvidna vea važnejSa določila in listine, katere je a seboj prinesti. Izvršena prijava se bo zabeležila na karti za obleko. Te je torej tudi s seboj prinesti. Pri prihodnji izdaji Mvilskih kart sc mora pokazati tudi karta za obleko Krainburg. dne 24- junija 1943. Otipan me#a KraMharK \