Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 30. marca 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 2 I 23. februar 2022 3 Kupnina in del sredstev za obnovo hotela zagotovljeni v proračunu 8 Veličasten sprejem za skakalnega junaka 16 Največkrat pritegnejo oči, za dolgoročno zvezo pa je najpomembnejše medsebojno spoštovanje 19 Ojstriška gospoda na gradu in v Predsedniški palači Tudi Timi Zajc na olimpijskem vrhu D.N. »Po dveh medaljah, zlati in bronasti, z letnih olimpijskih iger po zaslugi judoistke Urške Žolnir imamo v naši KS zdaj še zlato in srebro po zaslugi skakalca Timija Zajca z aktualnih olimpijskih iger v Pekingu,« je ponosno povedal predsednik KS Galicija Peter Vipavc na sprejemu Timija Zajca prejšnji četrtek v Hramšah. Mala Krajevna skupnost Galicija ima sedaj kar štiri velike, olimpijske medalje. Občina Žalec pa skupaj z bronasto medaljo Lucije Polavder 5 medalj, je preštel župan Občine Žalec Janko Kos v nagovoru ob sprejemu. S Hramšami, kjer so bučno spremljali prav vse tekme, so navijale vsa Občina Žalec, vsa Spodnja Savinjska dolina in vsa Slovenija, saj je bila skakalna pravljica tokrat res velika. Posebej smo se razveselili uspeha našega rojaka Timija Zajca, večkratnega športnika leta v Občini Žalec, ki se je s tokratne olimpijade v Pekingu vrnil z dvema ekipnima medaljama, zlato z mešane ekipne tekme in srebrno z moške ekipne tekme. Svoje odlične nastope je potrdil tudi s 6. mestom v posamični tekmi na veliki skakalnici, kjer mu je le za las ušla še tretja medalja. Ampak kot je ob prihodu domov povedal Timi, mu je tako ostal še kakšen izziv za prihodnje. O tem, kako smo zanj navijali v dolini in kakšen sprejem so mu pripravili v Hramšah, pa več na straneh 7, 8 in 9. B.P. L. K. V pomlad brez PCT LUCIJA KOLAR »Valentinovega ne praznujem, ker je zame celo leto valentinovo,« je med drugim iskreno povedal eden od naključno izbranih Savinjčanov v naši tokratni anketi. In ni edini. A ljudje imajo o tem uvoženem prazniku različno mnenje. Ko pogledamo naokoli, mnogi kupijo kakšen šopek ali bombonjero zaradi »reda«, ker bogvaruj, da bi »moja edina ne dobila valentinovega darila«. Drugi iskreno v vsakem prazniku vidijo priložnost za izkazovanje pozornosti nekomu, ki jim pomeni veliko. In to se sliši lepo. Valentinovo gor ali dol, če je pozornost iskrena, je kadarkoli dobrodošla v naših različno težkih vsakdanjikih. Več na str. 7, 8 in 9. nam bo prineslo veliko podobnih srčkov, rožic in cukrčkov kot valentinovo. Na koncu bomo morda ugotovili, da niso bili ravno iskreni. Upam, da nas ne bo predrago stalo tudi nenadno hitro popuščanje ukrepov, katerih odpustke so še nedavno spuščali skozi šivankino uho. Ne razumite me narobe, neizmerno se veselim, da v običajnem življenju ne bo več karanten niti pogoja PCT, da ne bo treba vsepovsod vlačiti s sabo papirnatega dokaza ali telefona in da ne bo večine omejitev. No, tokrat se ne veselijo samo naši mladci, da bodo končno lahko spet »normalno hodili na žure«, tega se veselimo tudi drugi, ki smo v zadnjih Uživajte v pomladi, v pustnih norčijah končno s pustnimi maskami. Voščite ob dnevu žena, le če mislite iskreno, in nazdravite mučenikom dva dni kasneje v vsakem primeru, saj so mučeniki. Ptički se bodo na gregorjevo oženili z ali brez vas, za materinski dan pa naj vam bo toplo ob brezpogojni materinski ljubezni, tistim, ki jo imate, ali tistim, ki jo dajete. Ostali pa – naberite si regrat, boste vsaj zdravi! V že omenjeni anketi smo sicer ljudi spraševali, kaj jih najprej najbolj pritegne pri potencialnem partnerju in kaj je najpomembneje za trajnejšo zvezo. Najpogosteje pritegnejo oči, najpomembnejše pa se anketirancem zdi medsebojno spoštovanje. Če damo na stran ljubezenske ali prijateljske zveze, je podobno tudi sicer v odnosih. Oči povedo marsikaj, v vseh odnosih pa je pomembno medsebojno spoštovanje. Spomnite se tega, ko bo konec letošnjega supervolilnega leta, ki »Najbolj pogumno dejanje je še vedno razmišljati zase. Na glas.« Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Coco Chanel Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2022-110x60mm-HOR-SL-OP.indd 1 ka www.hormann.si info@hormann.si dveh letih prav podhranjeni tega družabništva. Me pa skrbita hiter obrat in to, kako nekako s preveliko lahkotnostjo gre tole popuščanje. Upam, da niso »krive« samo volitve … Najbrž se nam bo v naslednjem letu pošteno kolcalo po »blagostanju letošnjih priboljškov«, saj bo prišel dan plačila. Še prejšnji teden so nas zaradi prepovedi lovili po sprejemih za žlahtne olimpijske športnike, ki so se vrnili v naše kraje! No, šli smo vseeno – tega praznovanja, ki so nam ga pričarali naši športniki s sedmimi olimpijskimi medaljami, nam pa že ne bo nihče odvzel! Olimpijska evforija s sedmimi slovenskimi žlahtnimi bomboni, dva je v našo dolino prinesel tudi član skakalne eskadrilje Timi Zajc, nam bo pomagala, da bomo za nekaj časa pozabili dvomiti v iskrenost siceršnjega predvolilnega dogajanja. Maske bodo sicer ponekod še vedno obvezne, a vsaj za pusta bodo imele začasno drugačen pomen. Ja, pustovanja tudi pogrešamo! V soboto je na izboru za evrovizijsko popevko zmagala glasbena zasedba LPS (Last Pizza Slice), ki je vsaj malo tudi del naše doline. Dva člana namreč prihajata iz naših logov. Karkoli že komentiramo in komentirajo, LPS so mladi, neobremenjeni, brez odvečne šminke, iskreno presenečeni in veseli priložnosti. Res dober občutek! Naj uživajo, nimajo kaj izgubiti, Slovenija pa jim je dala izziv, ki ga v življenju nima vsakdo. Kruha in iger željne množice so v ponedeljek dobile nazaj druženja, volilne drobtinice in skorjice pa bodo poskrbele vsaj za letošnjo sitost. Uživajte v pomladi in v pustnih norčijah končno s pustnimi maskami. Voščite ob dnevu žena, le če mislite iskreno, in nazdravite mučenikom dva dni kasneje v vsakem primeru, saj so mučeniki. Ptički se bodo na gregorjevo oženili z ali brez vas, za materinski dan pa naj vam bo toplo ob brezpogojni materinski ljubezni, tistim, ki jo imate, ali tistim, ki jo dajete. Ostali pa – naberite si regrat, boste vsaj zdravi! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Naj vas navdihuje pomlad! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 20/01/2022 13:13 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2022 Podelili Savinova priznanja in plakete BINA PLAZNIK Slavnostna govornica na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v Občini Žalec: »Vse bo še dobro, ker bomo naredili vse, da bo res tako.« Župan Občine Žalec Janko Kos, prejemniki Savinovih odličij ter slavnostna govornica Jolanda Železnik V petek, 4. februarja, so v Domu II. slovenskega tabora Žalec pripravili osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2021. To je bila po dveh letih ponovno kulturna proslava v živo, potem ko so lani zaradi covida-19 priznanja podelili v živo brez gledalcev, o vsem skupaj pa pripravili oddajo na Savinjski TV. Kot slavnostna govornica je spregovorila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Med drugim je izrazila veselje, da je veliko takih ljudi, ki jim praznik kulture ne pomeni zgolj dela prostega dneva. Poudarila je, da je kultura stvar srca ter ne obdobij in vlad, ter se zahvalila ustvarjalcem kulture in tistim, ki jo opazijo, radi sprejemajo in si tako dvigujejo kakovost svojega življenja. Omenila je tudi svojo zgroženost in zaskrbljenost nad nestrpnostjo in sovraštvom, ki sta se naselila v družbi v koronskih časih: »Temelj kulture so besede. Izbrati prave besede mora biti vrednota stalnica. Ne smemo se prenagliti z njimi, niti z njimi preveč skopariti. Včasih preplitko sede v našo zavest občutek za pravo besedo. Rane, ki jih povzročijo besede, lahko skelijo in bolijo. Režejo in zarežejo lahko tako globoko, da ostanejo brazgotine, ki nikoli ne izginejo. Lahko pa mehko pobožajo in se ugnezdijo v mehko zavetje naših globin, od koder jih po Plesalska in glasbena zasedba baletne predstave Možiček, ki je preplet klasičnega in sodobnega plesnega izraza na tri Ipavčeve skladbe (Scherzo, Triglavska koračnica in Ave Maria) ter nas uvede v svet njegovega Možička; v toplo, domačo, komično, skorajda arhetipsko ljubezensko intrigo med mladima zaljubljencema z mislijo, da »happy end« ni nujno poročno slavje. Do jeseni štiri nove učilnice L. K. T. T. V Žalcu so že začeli z deli v I. OŠ Žalec, s katerimi bodo poskrbeli za rekonstrukcijo in nadzidavo obstoječega objekta ter pridobili štiri nove učilnice na mestu, kjer sta do sedaj bili dve veliki predavalnici. Izvajalec del Halo mojstri je bil uveden v delo konec lanskega decembra, učilnice pa naj bi bile nared v septembru 2022, torej v prihodnjem šolskem letu. Rekonstrukcija poteka na severni strani objekta I. OŠ Žalec in obsega dve etaži. Zunanji tlorisni gabariti in višina ostajajo enaki. »Za doseganje zahtev požarne varnosti so predvidene zamenjave vseh notranjih vrat za požarna vrata, ki ločujejo požarne sektorje. V pritličju so predvideni dve učilnici za predmetno raven za skupaj 60 učencev in novi evakuacijski izhod v atriju s pripadajočim stopniščem ter nadstreškom. V I. nadstropju sta predvideni prav tako dve učilnici za razredni pouk za 60 učencev. Predvideni pa sta tudi obnova sanitarij za deklice in dečke ter namestitev novih strešnih kupol na območju zbornice. Celotna vrednost investicije po investicijskem načrtu znaša 932.563,30 EUR. Na osnovi uspešne prijave na javni razpis Ministrstva za znanost in šport bo projekt sofinanciran v višini dobrih 342 tisoč evrov s strani državnega proračuna (36,7 odstotka), razliko v višini dobrih 590 tisoč evrov (dobrih 63 odstotkov) pa zagotavlja Občina Žalec. Glede na vremenske pogoje so od decembra že opravili potrebna rušitvena dela, delno zemeljska dela in armiranobetonska dela – talna temeljna plošča, točkovni temelji za nosilno konstrukcijo in izkop za drenaže.« Vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec Nataša Gaber Sivka je ob tem povedala, da želi občina z investicijo, rekonstrukcijo obstoječega objekta in nadzidavo I. OŠ Žalec »zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za osnovnošolske otroke, kar bo pripomoglo k učinkovitejšemu izvajanju programov vzgoje in izobraževanja, zagotoviti ustrezne delovne in prostorske pogoje izvajanja kakovostnega devetletnega osnovnošolskega programa zaposlenih v zavodu, zagotoviti enake možnosti in spodbuditi socialno vključenost za vse otroke, ki prebivajo v občini in gravitirajo na šolski okoliš I. OŠ Žalec, hkrati pa vzpostaviti boljše pogoje za ohranitev poseljenosti v občini.« Slavnostna govornica Jolanda Železnik delčkih jemljemo takrat, ko čutimo, da jih potrebujemo.« Zaključila je z besedami: »Naj neurejeni čas ne lomi in ubija naših sanj. Vse bo še dobro, ker bomo naredili vse, da bo res tako. Bodimo prijazni, kadar je mogoče, vselej je mogoče.« Župan Občine Žalec Janko Kos je podelil Savinova odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2021, med njimi dve priznanji in dve plaketi. Andreja Pušnik, razredna učiteljica na podružnični šoli Ponikva, je prejela Savinovo priznanje za uspešno pedagoško delo pri zborovskem petju v šoli in bogatenju kulturnega utripa v kraju. Mešani pevski zbor Galicija je prejel Savinovo priznanje za dolgoletno uspešno delovanje na področju zborovskega petja in ohranjanje dediščine slovenske pesmi v lokalnem okolju. Andrej Žgank si je prislužil Savinovo plaketo za dolgoletno uspešno pedagoško delo, za vodenje Godbe Liboje ter pomemben prispevek k razvoju in uveljavitvi kulture v Občini Žalec in širše. Peter Napret pa je prejemnik Savinove plakete za večletno uspešno pedagoško delo, uveljavitev citrarske glasbe v lokalnem okolju ter pomemben prispevek k razvoju kulture v Občini Žalec in širše. V kulturnem programu so si gledalci ogledali poustvaritev baletne pantomime Možiček koreografa Aleksandra Saše Ilića in skladatelja Josipa Ipavca, čigar 100. obletnico smrti smo obeležili v letu 2021 v produkciji Festivala Velenje in Hiše kulture Celje. Dogodek je povezovala Nastija Močnik. Iz dveh predavalnic bodo v dveh etažah nastale štiri učilnice. Z Žatcem več kot 50 let T. T. ARHIV O. ŽALEC Delegacija Občine Žalec v sestavi župana Janka Kosa, direktorice občinske uprave dr. Darje Majkovič, direktorja Razvojne agencije Savinja Stojana Praprotnika ter županove pooblaščenke dr. Hane Šuster Erjavec je obiskala pobrateno češko Občino Žatec, s katero sodeluje že več kot petdeset let. Obe občini slovita po hmeljarstvu in pivovarstvu. Žatec je središče hmeljarske proizvodnje na Češkem ter se podobno kot Žalec ponaša s hmeljarskim inštitu- tom in hmeljarskim muzejem, ki je z več kot štiri tisoč kvadratnimi metri površine največji na svetu. Občini trenutno sodelujeta pri projektu Life Biothop, ki v pridelavi hmelja plastične materiale nadomešča z biorazgradljivimi in tako v duhu krožnega gospodarstva omogoča kompostiranje hmeljevine. Na obisku se je žalskim predstavnikom pridružila slovenska veleposlanica v Pragi Tanja Strniša. Po sestanku na magistratu si je delegacija ogledala še hmeljarski muzej ter hmeljarski in pivovarski hram. Župan Janko Kos, direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik ter županova pooblaščenka dr. Hana Šuster Erjavec v družbi slovenske veleposlanice v Pragi Tanje Strniša (prva z leve spodaj) OBČINA ŽALEC ŠT. 2 I februar 2022 3 Z rebalansom zagotovljena sredstva za nakup hotela K. ROZMAN Prejšnjo sredo je žalski občinski svet na 23. redni seji soglasno potrdil rebalans letošnjega proračuna. Svetnice in svetniki so se tudi tokrat zbrali v dvorani Doma II. slovenskega tabora zaradi še vedno veljavnih protikoronskih ukrepov. Med 17 točkami dnevnega reda so najprej potrdili nekaj premoženjsko-pravnih zadev ter v prvi obravnavi program dela Občinskega sveta za leto 2022, nato pa brez razprave v prvi in drugi obravnavi sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. Višji prihodki in odhodki Kot je povedala vodja Urada za javne finance mag. Gabrijela Vodnik, je bilo razlogov za sprejem rebalansa več: višja povprečnina (646 evrov), začetek veljavnosti Zakona o finančni razbremenitvi občin, občinski odloki in sklepi, ki so bili sprejeti po sprejetju proračuna za leto 2022 in imajo finančne posledice za proračun, spremembe na prihodkovni in odhodkovni strani ter stanje sredstev na računu konec leta 2021, ki je znašalo 5.215.939 evrov, kar je za kar 4.784.830 evrov več, kot je znašala ocena pri sprejemu proračuna. Proračunski primanjkljaj iz bilance prihodkov in odhodkov je načrtovan v višini 6.028.300 evrov. Po rebalansu znašajo prihodki skupaj 24.702.899 evrov (indeks 112,9 glede na prvotno veljaven proračun), odhodki pa 30.731.100 evrov (indeks 133,1). Transferni prihodki bodo znašali 2.898.829 evrov, kar je slabih 300 tisoč več kot v prvotno sprejetem proračunu. Z rebalansom je omogočen tudi nakup kompleksa žalskega hotela. Največji investicijski odhodki v proračunu 2022 so: nakup in menjava zemljišč (2.150.000 EUR), širitev Poslovne cone Arnovski gozd (1.291.710 EUR), 1. sklop projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji (1.033.718 EUR), nadzidava I. OŠ Žalec (887.774 EUR), rekonstrukcija mostu čez Savinjo v Kasazah (750.000 EUR), energetska sanacija upravne stavbe (501.500 EUR), transportni vodovod Liboje (239.000 EUR), obnova Centra Golding (231.000 EUR), vodovod Roje (226.300 EUR) in kanalizacija v Zabukovici (225.200 EUR). Več za novorojenčke V nadaljevanju seje so prisotni svetnice in svetniki soglasno podprli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Šempeter ob Strugi, ki je bil v drugi obravnavi, spremembe pravilnika o sofinanciranju programov, projektov, prireditev in aktivnosti s področja turizma ter spremembe odloka o dodelitvi denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka. Višina denarne pomoči se je povišala in za prvega otroka znaša 210 evrov (prej 190), za drugega in vsakega nadaljnjega pa 253 evrov (prej 230). Prav tako so potrdili spremembe odloka o dodelitvi občinske denarne socialne pomoči v Občini Žalec, ki je bil tako kot prej omenjeni predlog odloka v prvi in drugi obravnavi. Spremenjen odlok natančneje določa, kako se dokazuje ogroženost in s tem pridobitev pravice za občinsko denarno pomoč. Poleg izgube zaposlitve, dolgotrajne bolezni, invalidnosti, smrti v družini in elementarne nesreče so dodani še dolgotrajno preživljanje z nizkimi prejemki, neredna izplačila mesečnega dohodka ali druge posebne okoliščine. Tudi poročila nadzornega odbora V nadaljevanju februarske seje so žalski svetniki potrdili letni program športa za leto 2022 (skupaj 711.234 evrov) in v drugi obravnavi odlok o oglaševanju in plakatiranju v Občini Žalec s cenikom. Soglašali so s spre- membami in dopolnitvami statuta JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate (naziv funkcije pomočnika direktorja za zdravstveno nego so spremenili v naziv pomočnik direktorja za zdravstvene dejavnosti) ter se seznanili s poročilom o financiranju mladinskih društev v občini v lanskem letu ter poročilom o izvedbi projekta Prostofer – starejši za starejše v Občini Žalec za leto 2021. Potrdili so dokončna poročila Nadzornega odbora Občine Žalec, ki je pregledal zaključni račun občine za leto 2019 ter porabo javnih sredstev Združenja hmeljarjev Slovenije in Društva savinjskih vinogradnikov za leti 2019 in 2020. Nadzorni odbor je podal tudi poročilo o delu in porabi sredstev v letu 2021 ter svetnike seznanil s programom dela za leto 2022. Pred pobudami in vprašanji svetnic in svetnikov je nekaj aktualnih informacij podala direktorica Občinske uprave dr. Darja Majkovič. Med drugim je povedala, da revizija računskega sodišča na občini poteka od novembra in bo verjetno še kakšen mesec ali dva, sledila pa bosta priprava in usklajevanje poročila. Končuje se tudi notranja revizija za leto 2021, ki je pregledala koncesijska razmerja. Kot so ugotovili, je občinska uprava že v drugi polovici lanskega leta uredila vsa odprta vprašanja, med drugim so zdaj podeljene koncesije za vse obvezne gospodarske javne službe. Ta čas je objavljena koncesija za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali. S plina na olje Ena od aktualnih informacij se je nanašala tudi na stroške toplotnega ogrevanja v Občini Žalec. Dr. Darja Majkovič je povedala, da so se v decembru na občini sestali s Siprom v zvezi z zvišanjem akontacij variabilnega dela cene ogrevanja ter trenutnih dinamičnih in neugodnih razmer na trgu energentov. V januarju je sledila še seja kurilnega odbora. Zaradi neugodnih razmer bodo zamenjali energent in prešli s plina na kurilno olje, saj so stari oljni gorilci še vedno uporabni. Strošek njihove aktivacije in prilagoditev na obstoječe kotle se bosta pokrila iz rezervnega sklada. Dvig cen so tako nekoliko ublažili, je pa kurilni odbor potrdil zvišanje mesečne akontacije variabilnega dela cene ogrevanja za 20 odstotkov s 1. februarjem 2022. Hotel naj bi postal stiščišče občanov L. KOLAR, K. R. B. P. Aro za nakup Hotela Žalec so že nakazali, kupnino do končne vrednosti pa bodo v teh dneh. Potem ko so svetniki Občinskega sveta Občine Žalec na decembrski seji Občinskega sveta potrdili namero o nakupu, je Občina Žalec nakazala aro. Znesek kupnine so predvideli v rebalansu proračuna za letošnje leto, ki je bil soglasno sprejet na 23. seji Občinskega sveta, ki je bila minulo sredo, 16. februarja. Po objavi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Žalec za leto 2022 v Uradnem listu, ki bo še v tem tednu, pa bo občina nakazala še preostanek kupnine, ki znaša nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Za namen definiranja vsebin kompleksa (hotel in kazino) so na Občini Žalec formirali konzorcij, ki ga sestavljajo: mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, Stojan Praprotnik, direktor Razvojne agencije Savinja, Tomaž Kozovinc, direktor Mladinskega centra Žalec, in predstavniki Občine Žalec: mag. Nataša Gaber Sivka, vodja Urada za negospodarske javne službe, Branka Đuraš, vodja Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve, mag. Gabrijela Vodnik, vodja Urada za javne finance, in dr. Darja Majkovič, direktorica Občinske uprave. Direktorica žalske občinske uprave nam je povedala: »Konzorcij zastavi koncept delovanja, definira ciljne skupine, mrežo programov in storitev ter umešča delovanje uporabnikov v kompleks. Konzorcij si bo tudi aktivno prizadeval za pridobitev dodatnih finančnih virov za obnovo in delovanje centra.« V skladu s potrditvijo rebalansa proračuna za letošnje leto na seji Občinskega sveta Občine Žalec preteklo sredo, 16. februarja, pa: »V potrjenem proračunu za leto 2022 smo predvideli finančna sredstva za nakup, tekoče vzdrževanje in delno obnovo centra. Poleg zneska kupnine, ki znaša 1,78 milijonov evrov, so v proračunu za leto 2022 predvidena tudi sredstva za vzdrževanje in delno obnovo, in sicer za upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov v višini (varovanje, stroški ogrevanja, elektrika, voda, ostali splošni stroški, NUSZ …) v vrednosti 87 tisoč evrov, za nakup osnovnih sredstev (opreme v hotelu) 79.300 evrov (oz. 65.000 eur brez davka), za tekoče in investicijsko vzdrževanje 281 tisoč evrov, za zavarovalno premijo 4.500 evrov. Na voljo pa je tudi investicijski transfer za obnovo prostorov Mladinskega centra v vrednosti 152.673 evrov, ki so bili že prej načrtovani za začasno ureditev na Aškerčevi.« Pretežni del predvidenih stroškov je bil prvotno predviden pri uporabnikih prostorov, ki so bili doslej na drugih lokacijah. občinskem svetu. Po potrditvi naloge sledi razpis za idejno zasnovo, katere rezultat bo tudi javno predstavljen.« O novi vsebini hotela je direktorica občinske uprave povedala: »Z nakupom kompleksa bomo prvenstveno in postopoma reševali prostorsko stisko Mladinskega centra, ki začasno domuje na Aškerčevi ulici (predvidena je selitev v del prostorov v sedanjem hotelu), in Medobčinske knjižnice Žalec (predvidena je selitev v sedanji objekt Casino), katere velikost ne ustreza obstoječim normativom. V enem nadstropju sedanjega hotela načrtujemo tudi ureditev hostla, s katerim bo upravljal Mladinski center Žalec, ki bo prav tako poskrbel za gostinsko ponudbo v prehodnem obdobju tega leta. Naša želja je, da Mladinski center prične s selitvijo v prostore, takoj ko kompleks preide v last Občine Žalec. V nadaljevanju bomo glede na potrebe in odzive naših občank in občanov dokončno definirali obseg gostinske in prireditvene ponudbe v kompleksu.« Obnova postopna »Obnova bo potekala fazno, skladno s finančnimi zmožnostmi Občine Žalec in skladno z uspešnostjo pridobivanja dodatnih finančnih virov,« je povedala Darja Majkovič. »Trenutno potekata inventarizacija in natančen posnetek stanja ter gabaritov kompleksa, v prihodnjih tednih sledi tudi izdelava projektne naloge za idejno zasnovo. V projektni nalogi bodo opredeljene vsebine kompleksa, ki izhajajo iz potreb občine in njene strategije razvoja. Projektna naloga bo predstavljena na Hotel naj bi se po v prenovljeni vsebini imenoval Center Golding Načrtujejo še selitev Razvojne agencije Savinja, katere vsebine se bodo vklapljale v sam koncept centra. Pogovarjajo pa se tudi s potencialnim najemnikom iz javnega sektorja za najem dela prostorov v kompleksu. »Prizadevali si bomo, da center postane stičišče dela družbeno pomembnih dejavnosti občine in da zaživi kot prostor srečevanja naših občank in občanov,« je še dodala dr. Darja Majkovič. 4 OBČINE ŠT. 2 I februar 2022 Nov vodni vir bo oskrboval 9.604 prebivalcev T. TAVČAR Z investicijo se bosta povečali zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo, ne samo v Občini Vransko, ampak tudi v občinah Braslovče, Polzela in Prebold. V okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji (1. sklop), za katerega so pogodbo podpisali v lanskem septembru, so pričeli z izgradnjo šestkilometrskega vodovoda Zaplanina–Ločica– Vransko. Z njim bodo pridobili nov vodni vir, zajetje Zaplanina, s pripadajočim objektom za pripravo vode od zajetja do vodohrana Vransko. Na javnem razpisu so bila vsa dela na podsklopu 2, Primarni vodovod Zaplanina–Ločica–Vransko, v okviru projekta zaupana podjetju Nivig Šoštanj. Njihova vrednost je skoraj 1,8 milijona evrov brez DDV (skoraj 2,2 milijona evrov z DDV), v vrednosti 73 odstotkov pa jih bosta sofinancirala Evropska unija iz sredstev Kohezijskega sklada in Republika Slovenija Z investicijo se bosta povečali zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo, ne samo v Občini Vransko, ampak tudi v občinah Braslovče, Polzela in Prebold, ki prav tako sodelujejo pri tem sklopu projekta, in v katerih so vodovodni sistemi povezani s tem vodovodom. Nov vodni vir bo oskrboval 9.604 prebivalcev v vseh omenjenih štirih občinah. Zaključek del je predviden v aprilu 2023. Pričetek gradnje vodovoda v Zaplanini Za E-oskrbo 10 evrov mesečno T. TAVČAR Na podlagi Odloka o subvencioniranju socialnega servisa v obliki 24-urne povezave prek telefonskega alarma lahko občani Občine Braslovče, starejši od 65 let, ki izpolnjujejo določene pogoje (bivajo sami, so osebe s težko kronično boleznijo, invalidne osebe itd.), ob sklenitvi naročniškega razmerja za E-oskrbo odslej pridobijo subvencijo v višini 10 evrov mesečno. E-oskrba je storitev Telekoma Slovenije, ki omogoča 24-urno povezavo s svojci in asistenčnim centrom ter pomaga, da lahko starejši kar najdlje varno in samostojno živijo v domačem okolju. Vse več starejših ljudi se namreč odloča za samostojno življenje tudi v poznih letih, ko pomoč ni odveč. Zato je še posebej pomembno, da je starejšim na voljo oblika oskrbe na daljavo, ki jim omogoča dostopnost do zdravstvene pomoči, hkrati pa bolj brezskrbno samostojno bivanje. Za pridobitev subvencije morajo zainteresirani v Občini Braslovče izpolniti vlogo, ki je na razpolago na sedežu Občine Braslovče ali na spletni strani www.braslovce.si. O tem, kako skleniti naročniško razmerje ali kako pridobiti subvencijo, se lahko vsi zainteresirani pozanimajo na Občini Braslovče po tel.: 03 703 84 12 (Renata Marolt). Sprejet prvi akcijski načrt občine po meri invalidov T. TAVČAR Občinski svet Občine Polzela je na januarski seji sprejel prvi akcijski načrt za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v Občini Polzela za obdobje 2022–2025. V akcijskem načrtu so predvideni različni ukrepi, zanje so navedeni odgovorni nosilci za izvedbo, določeni so viri financiranja in časovni okvir za izvedbo ukrepov. Ukrepi so razdeljeni na 16 vsebinskih sklopov. Dejavnosti, ki so navedene v akcijskem načrtu, se bodo nenehno razvijale in dopolnjevale, zato se bo tudi akcijski načrt sčasoma dopolnjeval ter bo zajemal še več področij delovanja. Trenutno je akcijski načrt pripravljen od leta 2022 do leta 2025, vendar pa so nekatere dejavnosti že v izvajanju, nekatere pa se bodo dolgoročno izvajale še naprej. Podpisali letno gasilsko pogodbo D. NARAGLAV Interes mladih zaradi korone tudi v gasilstvu manjši, a v Občini Tabor vseeno dobro delajo. Pogodbo sta najprej podpisala župan Tomaž Žohar in predsednik GZ Žalec Edvard Kugler. V Občini Braslovče letos za zaščito in reševanja 186 tisoč evrov T. TAVČAR Taborski župan s podpisniki letne pogodbe za financiranje lokalne gasilske javne službe. V sredo, 9. februarja, so se v sejni sobi Občine Tabor zbrali predstavniki prostovoljnih gasilskih društev, ki delujejo v občini (Kapla– Pondor, Ojstriška vas–Tabor in Loke), predstavniki Gasilske zveze Žalec in župan Občine Tabor ter slavnostno podpisali letno pogodbo za financiranje lokalne gasilske javne službe za tekoče leto. Osnovo za sklenitev pogodbe predstavljata Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakon o gasilstvu. Prostovoljna gasilska društva in gasilska zveza so v skladu s tem dolžni opravljati naloge gasilske službe na celotnem območju Občine Tabor, lokalna skupnost pa jim bo za samo delovanje, plačilo zavarovalnih premij, nakup gasilskih oblek in opreme zagotovila proračunska sredstva v višini približno 28.200 evrov. Prisotni so podpis pogodbe izkoristili tudi za kratek delovni sestanek, na katerem so povzeli uspešno delo in sodelovanje preteklega leta ter se ob tem dotaknili tudi teme »gasilskega podmladka«. Predsednik GZ Edvard Kugler je izpostavil upad interesa mladih za gasilstvo zaradi situacije, povezane s korono, ki že dlje časa onemogoča kvalitetno vadbo in izobraževanje. Župan Marko Semprimožnik je ob tem povedal, da v njihovi lokalni skupnosti kljub obstoječim razmeram delo z mladimi še vedno poteka zelo uspešno in intenzivno, ter pohvalil njihove mentorje. Ob koncu se je v imenu občine in vseh občanov zahvalil gasilcem za 24-urno pripravljenost, da priskočijo na pomoč, za njihovo požrtvovalno delo in hitra ter strokovna posredovanja pri preteklih intervencijah. V Občini Braslovče so pogodbo o opravljanju javne gasilske službe na območju Občine Braslovče za letos podpisali v sredo, 16. februarja. Lani so člani sedmih PGD opravili 24 posredovanj, kar je več kot dvakrat manj kot predlani, ko so posredovali 57-krat. Občina Braslovče bo v letošnjem letu za sistem zaščite, reševanja in pomoči iz proračuna namenila 186.190 evrov, sicer pa je v tem mandatu od leta 2019 do leta 2022 za namen zaščite in reševanja skupaj namenila kar 790.814 evrov oziroma 96 odstotkov več kot v mandatu let 2014 do 2018. Župan Tomaž Žohar je ob podpisu pogodbe povedal, da vseh sedem gasilskih društev v Gasilskem poveljstvu Občine Braslovče predstavlja osrednji in glavni steber zaščite in reševanja ter da je na njih izredno ponosen in jim hvaležen za vso energijo, prosti čas in delo, ki ga nesebično namenijo v korist in varnost vseh občanov. Ne samo, da rešujejo življenja in premoženja, ampak tudi izobražujejo, vzgajajo mlade ter povezujejo ljudi. Vse to je še posebej izjemnega pomena v teh epidemioloških časih, zato si bo tudi v bodoče prizadeval za vso podporo gasilcem in vsem prostovoljcem, ki kakorkoli delujejo v okviru zaščite in reševanja oziroma v korist ljudi. Pred podpisom pogodbe, ki jo je v imenu Občine Braslovče podpisal župan Tomaž Žohar, za GZ Žalec predsednik Edvard Kugler in predsedniki sedmih PGD, so zbrane pozdravili še poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič, njegov namestnik Aleksander Jelen in poveljnik Civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen. OBČINE ŠT. 2 I februar 2022 »Za kulturo ni nikoli prepozno« D. NARAGLAV Plaketo dr. Antona Schwaba, ki jo podeljuje Občina Prebold, je za glasbeno delovanje na področju ljubiteljske kulture prejel Zvone Babič. Letošnjo plaketo dr. Antona Schwaba je prejel Zvone Babič. Letošnji kulturni praznik so v Občini Prebold obeležili v Občinski knjižnici Prebold ter epidemiološkim razmeram primerno – brez širšega občinstva, le z dobitniki kulturnih priznanj in plakete, z županom Vinkom Debelakom in voditeljem mag. Markom Repnikom. Ta je po podelitvi imel še pogovor z letošnjim dobitnikom plakete dr. Antona Schwaba, kulturnikom in vodjo skupine ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še Zvonetom Babičem. Dogodek je posnela Savinjska televizija in je tako sedaj na ogled širši javnosti tudi na Youtubu. »Za kulturo ni nikoli prepozno in za kulturo nisi nikoli prestar. Vsak dar ali talent, ki ga človek premore, je vreden, da ga delimo z drugimi. Tukaj pa seveda nastopi moment poguma in odločnosti vsakega posameznika. Večkrat prevlada samokritičnost in kulturno izražanje ne doseže želene ciljne publike. Veliko pa je ljudi, ki to oviro preprosto obidejo in na kulturni piedestal postavijo svoj izdelek v ogled in kritiko vsem nam s Prešernovo mislijo: ‘Le čevlje sodi naj Kopitar!’ In tako je seveda tudi prav,« je uvodoma dejal podžupan Občine Prebold mag. Marko Repnik. Župan Občine Prebold Vinko Debelak je nato čestital in se zahvalil mladim kulturnicam in kulturnikom Osnovne šole Prebold, ki so kljub trenutnim razmeram ohranili trdno voljo do ustvarjanja in delovanja na različnih kulturnih področjih. Za odlične rezultate na glasbenem področju so priznanja prejeli Matevž Hrboka, Ajda Križnik, Raja Lucija Kumer, Urh Štrakl in Hana Vahčič 5 OŠ Braslovče ima novega ravnatelja T. TAVČAR Za petletno obdobje je bil izvoljen Boštjan Bradeško. S 1. marcem bo mesto ravnatelja Zavoda OŠ Braslovče prevzel Boštjan Bradeško, po izobrazbi profesor telesne vzgoje, doma iz Pariželj, ki je bil izbran med sedmimi kandidati. Dosedanja ravnateljica Marija Arh se na razpis ni prijavila. Svet zavoda OŠ Braslovče je pričel s postopkom imenovanja ravnatelja OŠ Braslovče za mandatno obdobje 2022–2027 konec septembra lani. Predsednica Sveta zavoda OŠ Braslovče Suzana Vombek je o tem povedala: »Razpis je bil 15. oktobra 2021 objavljen v Uradnem listu RS ter na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje RS. Prijavilo se je sedem kandidatov. Skladno z zakonodajo so bili izpeljani vmesni postopki v zvezi z imenovanjem ravnatelja. Po končanih postopkih se je v prostorih OŠ Braslovče 15. decembra lani predstavilo pet kandidatov, ki so izpolnjevali vse zakonsko predpisane pogoje za ravnatelja. Po predstavitvi so bila pridobljena mnenja učiteljskega in vzgojiteljskega zbora, Sveta staršev šole in Sveta staršev vrtca ter lokalne skupnosti. Predstavljena so bila na tretji izredni seji Sveta zavoda, ki se je odločil za javno glasovanje o opre- Boštjan Bradeško delitvi kandidatov.« Večino je najbolj prepričal Boštjan Bradeško. Ob imenovanju je bodoči ravnatelj, ki bo vodenje šole prevzel od Marije Arh, povedal: »Tega izziva se zelo veselim. Vodenje zavoda OŠ Braslovče bo svojstven zalogaj, predvsem zaradi njegove raznolikosti in velikosti. Glede na podporo v pedagoško-vzgojiteljskem kadru verjamem, da bomo lahko realizirali mandatni program. Zaupanje v občino in dobro presojo staršev me pomirja, da bomo vsi najbolje opravili svojo nalogo za dobrobit otrok in učencev, ki se šolajo v zavodu.« Jutri 27. seja preboldskega občinskega sveta D. NARAGLAV Dobitniki letošnjih priznanj in plakete z županom in podžupanom, zaradi virusa pa manjkajo Matevž Hrboka, Ajda Križnik in Lucija Kumer. Zvone Babič je aktiven kulturni delavec, zbiratelj pevskega izročila in ljubitelj ljudske pesmi. Na njegovo pobudo je bilo skozi leta osnovanih več prireditev, npr. Večer na vasi, ki je bila podkrepljena z ljudskim prepevanjem in običaji ter je v januarjih novega leta postala tradicionalna pod imenom Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Je ustanovitelj skupine ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še, s katero so nanizali zavidljivo število nastopov v domačem kraju in drugje po Sloveniji. Leta 2004 je zaživela prireditev Ljudska pesem v Preboldu, ki pa so ji pridružili še Mednarodni simpozij o ljudskem izročilu. Leta 2007 so ustanovili samostojno Društvo ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še. »Zelo sem vesel letošnjega priznanja, ki ni samo moje, ampak bi ga z veseljem podelil z vsemi, s katerimi smo skupaj delovali in ustvarjali. S kulturo sem povezan že od otroških let, položena mi je bila že v zibelko, saj izhajam iz takšne družine, ki ji je kultura veliko pomenila,« je povedal ob prejemu plakete in še, da je na delo, ki ga je opravil s svojimi prijatelji v 6 Še, zelo ponosen. Do sedaj so skupaj posneli sedem zgoščenk, kar precej kompilacij, preko 20 videospotov in drugih sorodnih materialov. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO Miyazaki, priznanje za odličen literarni dosežek na Šinkovčevem dnevu poezije na Vojskem pa je za svojo pesem Čebelji haiku prejel Domen Borinc. Osrednje kulturno priznanje, plaketo dr. Antona Schwaba, ki se ob kulturnem prazniku podeljuje za glasbeno delovanje na področju ljubiteljske kulture, je župan tokrat izročil Zvonetu Babiču, ki ima za sabo bogato ustvarjalno pot zlasti s skupino ljudskih pevcev Prijatelji 6 Še. Po podelitvi je sledil še pogovor z njim, ki je razkril njegovo bogato kulturno in pevsko ustvarjalnost. Svetniki Občine Prebold se bodo jutri zbrali na svoji 27. redni seji. Dnevni red obsega 18 točk, med drugim pa se bodo seznanili s Poročilom o opravljeni redni notranji reviziji poslovanja Občine Prebold v letu 2020. Predstavljen bo tudi Lokalni energetski koncept občine. Obravnavali bodo publikacijo Strateški razvoj naselja Prebold, pa tudi Pravilnik o protokolarnih obveznostih Občine Prebold. Svetniki bodo odločali tudi o sprejemu Pravilnika o upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti Občine Prebold in o predlogu ukinitve javnega dobrega na parceli v Matkah. Obravnavali bodo Letni program kulture in Letni program športa za leto 2022. Odločali bodo tudi o prerazporeditvi proračunskih sredstev v Načrtu razvojnih programov za projekt Planinski dom Marija Reka za leto 2022 in za investicijo v OŠ Prebold za leto 2022. Poleg tega tudi o prerazporeditvi proračunskih sredstev za kanalizacijo Prečna pot, za rekonstrukcijo Gaj-R2 in za komunalno infrastrukturo Latkova vas 1 in 2. Prešernov cekin Jolandi Železnik T. TAVČAR Občina Polzela ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto podeljuje Prešernov cekin, posebno priznanje za izjemen prispevek k ugledu in razvoju občine na kulturnem področju. Letos ga je prejela Jolanda Železnik. Jolanda Železnik že od leta 2006, ko je prevzela funkcijo poslovne in programske direktorice Medobčinske splošne knjižnice Žalec, uspešno sodeluje in utira kulturno pot Občini Polzela. V lokalnem okolju je znana kot stalna sodelavka kulturnih društev, organizacij, ustanov in svetov. Nekaj let je bila članica uredniškega odbora Polzelana, glasila Občine Polzela, še vedno je njegova zunanja sodelavka. Pri dejavnostih je sodelovala od začetka, ko so se snovale ideje, do izida publikacij in knjig: Občina Polzela skozi čas, ki z razglednicami kot pomembnimi zgodovinskimi viri sporoča duh časa, Kako so nekoč živeli na območju današnje Občine Polzela, v kateri so zbrani spomini na življenje, kot je bilo nekoč, in Dvajset let Občine Polzela (1998–2018), Občina smo ljudje, v kateri je pregled 20-letnega dogajanja in dejavnosti v občini. Podelitev Prešernovega cekina s spremljajočim programom bo letos na ogled v virtualni obliki na spletni strani Občine Polzela na www. polzela.si, Facebook strani Občine Polzela, Savinjski TV in tudi na Youtube kanalu. Za glasbeno popestritev v njej sta poskrbeli Kristina Anžič, violina, in prof. Irena Kralj, klavir, iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. PO DOLINI 6 ŠT. 2 I februar 2022 Z anketo Mlad, kaj bi rad, zbirajo pobude mladih L. KOLAR Mladi lahko s sodelovanjem v anketi in tudi prek drugih aktivnosti sodelujejo pri oblikovanju programa za mlade v Občini Žalec. Mladinski center Žalec je pristopil k oblikovanju lokalnega programa za mlade, ki bo veljal za obdobje petih let. Gre za temeljni programski dokument, ki bo določil prednostne naloge in ukrepe Občine Žalec za uresničevanje javnega interesa v mladinskem sektorju na ravni lokalne skupnosti, je povedal direktor Mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc. V mladinskem centru so februarja začeli s posebnimi aktivnostmi, da bi k sodelovanju pri oblikovanju programa pritegnili mlade, ki jim bo program namenjen. Občinski svet Občine Žalec je že novembra 2012 sprejel Odlok o mladini v Občini Žalec (Ur. l. RS, št. 94/12), ki je osnova za pripravo programa. Direktor Mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc je o tem povedal: »Sprejeti akt omogoča ciljno usmerjeno in bolj sistematično delo na področju mladine, hkrati pa zagotavlja sodelovanje mladih in njihovih predstavnikov z lokalno skupnostjo. Ena izmed pomembnejših prednosti sprejetega Odloka o mladini v Občini Žalec je priprava lokalnega programa mladih, ki je opredeljen od 14. do 18. člena tega odloka.« Po tem odloku se program za mlade sprejema za obdobje pet let, vsebuje pa izhodišča in usmeritve razvoja mladinskega sektorja v občini, vsebino in obseg ukrepov občine za razvoj mladinskega sektorja, ki se financirajo ali sofinancirajo Mladinski center v nove prostore v hotel K. R. Mladinski center Žalec bo, kot kaže, dobil nove prostore, ki jih skupaj z Občino Žalec iščejo že vse od ustanovitve, v okviru kompleksa Hotela Žalec. Med rešitvami, ki so jih z občino iskali, je bila med drugim gradnja prizidka s knjižnico na Aškerčevi, za kar bi po oceni bilo treba zagotoviti 4,8 milijona evrov. Narejen je bil tudi DIIP za ureditev prostorov (500 kvadratnih metrov) na lokaciji, kjer je zdaj mladinski center. Vrednost je bila ocenjena na 1,7 milijona evrov, vendar je lani prišlo do skokovite rasti cen. »Z nakupom hotelskega kompleksa vemo, da so te številke neprimerno večje,« je povedala direktorica Občinske uprave dr. Darja Majkovič na 23. seji žalskega občinskega sveta prejšnjo sredo. Direktor Mladinskega centra Žalec Tomaž Kozovinc pa je izrazil upanje, da se bodo lahko že v kratkem preselili v prostore hotela, kajti trenutno organizirajo prireditve predvsem v najetih prostorih, hkrati pa bi bilo dobro, da hotel po prevzemu občine čim prej oživi. »Upamo tudi, da bo čim več inventarja ostalo in ga bomo lahko v skladu s strategijo ‘zero waste’ uporabili, namesto zavrgli«. Tomaž Kozovinc je na omenjeni seji zagotovil, da bo center dostopen za vse občane. »Ta hotel mora postati eno stičišče občanov, kjer bo čim več takšnih dejavnosti, da ga bodo začutili kot svojega.« Mladinski center bo očitno prvi »novi stanovalec hotela«, zato bodo vsebine za mlade gotovo lahko na novo zaživele. Lani denar štirim mladinskim društvom K. ROZMAN V letu 2021 je bilo v proračunu Občine Žalec za financiranje mladinskih društev namenjenih 12 tisoč evrov. Na osnovi razpisa so sredstva prejela štiri društva. Na februarski seji se je občinski svet seznanil tudi s poročilom o financiranju mladinskih društev v občini za leto 2021. Na osnovi javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec je bilo razdeljenih štiri cente manj kot 12 tisoč evrov. Klub mladih KS Galicija je prejel nekaj več kot 3.200 evrov, Športno društvo Body solution in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline vsak po nekaj več kot 2.700 evrov, Študentski klub Žalec pa nekaj manj kot 3.300 evrov. Mladinski svet Občine Žalec ni predložil programa dela za leto 2021, zato z njim občina ni sklenila pogodbe o financiranju. iz občinskega proračuna, razvojne in strokovne naloge za razvoj mladinskega sektorja v občini ter postopke vsakoletnega poročanja in vrednotenja uresničevanja programa Do programa drugače Priprave novega programa za mlade so se tokrat lotili nekoliko drugače, pove Tomaž Kozovinc: »Ker se je trenutno sprejeti lokalni program iztekel v letu 2020, smo lani kontaktirali Urad za negospodarske javne službe Občine Žalec in prevzeli pobudo, da se priprave novega lotimo nekoliko drugače. Tako smo si zamislili večjo vključenost mladih pri oblikovanju slednjega. Pripravili smo anketo, ki je od tega meseca dostopna vsem občanom, po celotni občini smo izobesili plakate Mlad, kaj bi rad, na katerih lahko mladi zapišejo svoje predloge za projekte, aktivnosti, pobude in akcije. Prav tako sodelujemo z osnovnimi in srednjimi šolami, na katerih bodo v mesecu marcu izvedene delavnice z učenci in dijaki. Nekako računamo, da bi dokument lahko dokončali do letošnjega poletja.« Cilj je konkretizirati probleme mladih, njihove potrebe in želje. »Na osnovi rezultatov splošne ankete, delavnic z učenci in dijaki ter predlogov, zapisanih na plakatih, bomo oblikovali delovne skupine za posamezna področja. Te bodo oblikovale konkretne rešitve izpostavljenih problematik, potrebne ukrepe, merilnike in cilje, ki jih bomo zajeli v novem Lokalnem programu mladih Občine Žalec.« Mlade so z namenom, da bi jih spodbudili k sodelovanju v anketi, nagovorili: »Zaupaj, kaj si želiš v Žalcu s področja prostočasnih dejavnosti, mobilnosti, izobraževanja, Tomaž Kozovinc zaposlitve, zdravja, participiranja mladih, možnosti za mlade družine in informiranja.« Kakšen pa je bil odziv mladih na anketo do sedaj? »Z akcijo smo šele dobro začeli. Anketa je objavljena na spletni strani, plakati visijo po Žalcu, delavnice z učenci zadnje triade osnovne šole in dijaki srednjih šol pa bomo začeli izvajati v marcu. Na plakatnih mestih smo dobili že nekaj zanimivih predlogov, prav tako je bilo izpolnjenih že nekaj anket, sigurno pa bo do neke kritične mase potrebnih še kar nekaj odzivov. Mi bomo nadaljevali s promocijskimi aktivnostmi še vsaj do konca marca, nato pa, kot že omenjeno, pričeli z delom po fokusnih skupinah. Možnosti za mlade v občini O tem, kakšne možnosti sploh lahko občina in Mladinski center Žalec ponudita mladim, je Tomaž Kozovinc povedal: »Možnosti je ogromno tako z ene kot z druge strani. Pri tem lahko mladinski center skrbi predvsem za neke mehke vsebine, na primer povečanje števila koncertov ali pa likovnih delavnic, organizira mednarodne izmenjave, pripravi delavnice za povečanje zaposljivosti mladih, karierni sejem, povezuje mlade in potencialne delodajalce ter še kaj. Občina pa lahko po mojem mnenju pomaga predvsem z investicijami v infrastrukturo, ki bi jo mladi na primer pogrešali. Že večkrat smo tako dobili pobude za izgradnjo ‘pumptrack’ poligona in večnamenske dvorane, kjer bi se lahko odvijali dogodki alternativne kulture. Pomaga se lahko tudi z ugodnostmi za mlade pri reševanju stanovanjske problematike. V nekaterih občinah to že rešujejo z delno oprostitvijo komunalnega prispevka ali pa s sofinanciranjem kreditov mladim družinam, pri čemer občine pokrivajo stroške obresti, mladi pa plačujejo le glavnico. Možnosti je ogromno in nobena ideja ni napačna, sploh če prinaša ugodne rešitve. Zato vabljeni, da oddate svoje predloge in sooblikujete nadaljnji razvoj naše občine.« PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2022 7 Timi z dvema, vsi skakalci skupaj s štirimi medaljami navdušili D. NARAGLAV, L. K. Po vsej Sloveniji, v naši dolini, v Občini Žalec in še posebej v Hramšah v KS Galicija je v dneh, ko so bili na olimpijskih igrah v Pekingu na sporedu smučarski skoki, vladalo nepozabno navijaško vzdušje, ki se je stopnjevalo z žlahtnimi uspehi. Zlata mešana ekipa Po zlati še srebrna medalja na veliki skakalnici Na valentinovo v naših krajih verjetno ni bilo hiše ali lokala, kjer na televizijskem zaslonu niso spremljali zgodovinskega boja za še eno olimpijsko medaljo naših skakalnih orlov. Tudi v Hramšah je bilo znova vse na trnih in v velikem pričakovanju. Zaradi delovnega dne je tekmo skupaj tokrat spremljalo nekoliko manj Zajčevih prijateljev, jih je pa bilo precej več, ko je že bilo jasno, da so nam fantje priskakali srebrno medaljo. Z malo več sreče pri vetrni loteriji, kjer je prav Timi imel največ smole, pa bi postali tudi olimpijski prvaki. »Šlo je za las, a srebrna medalja je za nas kot zlata. Kapo dol, četverica naših fantov ni poskrbela samo za letošnje sedmo olimpijsko odličje za Slovenijo, ampak so s tem postali tudi najuspešnejša zasedba med orli na daljave na tokratnih OI,« Srebrna moška ekipa Najprej so nas razveselile skakalke Urša Bogataj, Nika Križnar, Ema Klinec in Špela Rogelj z zlato in bronasto medaljo, nato fanta in dekleti Peter Prevc, Timi Zajc, Urša Bogataj in Nika Križnar, ki so postali olimpijski ekipni prvaki. Zatem je sledil uspeh fantov na posamični tekmi velike skakalnice, kjer bi v seštevku točk osvojili zlato medaljo, če bi bila to ekipna tekma. Najboljšemu Timiju je bron ušel le za las, a je dosegel odlično 6. mesto. Valentinovo pa nam je prineslo še eno medaljo. Slovenski orli Peter in Cene Prevc, Lovro Kos ter Timi Zajc so postali ekipni podprvaki, čeravno se nam je nasmihalo tudi zlato. Je pa ta srebrna kolajna za Slovence vredna zlata. Potrdili smo, da smo smučarska skakalna velesila. Skakalna velesila pa je tako tudi naša dolina, posebej pa zaselek v Občini Žalec Hramše, od koder prihaja naš Timi Zajc. Prva zlata medalja na tekmi mešanih ekip Pri spremljanju tekme v domači hiši Timija Zajca so se zbrali prijatel- je po koncu tekme dejal Timijev oče Boštjan Zajc, ki je glasno komentiral dogajanje na ekranu tudi med samo tekmo in ob tem izrazil bojazen, da ga skrbi zaradi vetra, ki je pihal že v poskusni seriji. Napoved se je uresničila, a se je na koncu vseeno izšlo za srebrno medaljo. »Ob takšnih dosežkih našega krajana, ki nas je že razveseljeval tudi v preteklosti, je lepo biti predsednik krajevne skupnosti. Timi se domov vrača z dvema olimpijskima medaljama, nadvse smo ponosni nanj in mu pripravljamo lep sprejem,« nam je po osvojeni srebrni medalji po telefonu zaupal Peter Vipavc, ki tekme – tako kot pri prvi ekipni kolajni – ni spremljal pri Zajčevih, ampak v službi kot tudi številni drugi Slovenci. S Timijevima dvema kolajnama, najprej zlato in kasneje še srebrno, se KS Galicija zdaj lahko pohvali tudi z žlahtnimi medaljami z zimskih olimpijskih iger, s poletnih namreč že »imajo« zlato in bron Urške Žolnir, je še povedal. ji Timijevega očeta Boštjana Zajca in njegovih starih staršev ter uživali ob skokih, bučno pa so z vriskanjem in aplavzom pozdravili vsak skok naših deklet in fantov, ki so tokrat res delovali nepremagljivo in bili kot eden. K temu vzdušju je svoje prispevala tudi glasba članov ansambla Slovenski zvoki, v katerem je do lani igral Timijev oče Boštjan. Družina Zajc je glasbena, saj na klarinet igra tudi Timijev dedi Feliks, za harmoniko pa v prostem času rad poprime tudi Timi. K vzdušju, ki je vladalo med in po tekmi, so svoje dodale še domače kulinarične dobrote in razne pijače vključno s penino, s katero so nazdravili velikemu uspehu ekipe in svojemu Timiju. Vzdušje so s kratkim videom poslali tudi na daljno Kitajsko. Na veliki skakalnici posamično najboljši v ekipi Z nestrpnostjo so v Hramšah spremljali tudi posamično tekmo na veliki skakalnici, še zlasti drugo serijo, saj je po prvi Timi zasedal odlično tretje mesto in se mu je nasmihala medalja tudi na tej tekmi. Med snemanjem videa, ki so ga zatem poslali Timiju, med navijaškim vzdušjem na Timijevem domu Opremljena zvesta navijaška ekipa Pred njim sta v prvi seriji bila le Japonec Rjoju Kobajaši in Norvežan Marius Lindvik, ki sta tudi v drugo skočila izjemno, tako da Timijevih 130,5 m ni zadoščalo za kolajno in je pristal na 6. mestu, od koder je na tretjega v finalni seriji skočil vodilni v svetovnem pokalu Nemec Karl Geiger. Po tekmi je Timi izjavil: »Imel sem veliko priložnost, a se mi žal ni izšlo. Naredil sem manjšo napako. Zadovoljen sem s svojim prvim skokom, bil je sproščen in neslo me je res daleč. A celotna ekipa je močna, zato gremo lahko mirno spat in brez skrbi na ponedeljkovo tekmo.« Na njegovem domu v Hramšah je ob finalnem skoku bilo najprej prisotne malo žalosti, a so se vsi strinjali s Timijevo izjavo, da še ni rekel zadnje besede, saj je pred njim in ekipo še ena priložnost za osvojitev medalje, tudi zlate. Če bi upoštevali rezultate posamične tekme, kjer so naši letalci osvojili 6. (Timi), 10. (P. Prevc), 11. (L. Kos) in 12. mesto (C. Prevc), bi bili olimpijski prvaki. Timijeva soba z vsemi njegovimi medaljami in pokali. Med njimi je 22 zlatih medalj z državnih prvenstev posamezno in osem zlatih z ekipnih tekem. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2022 Veličasten sprejem za skakalnega junaka D. NARAGLAV Minuli četrtek popoldne so na domu Timija Zajca v Hramšah množično pozdravili zlatega in srebrnega nosilca medalj iz Olimpijskih iger v Pekingu. Domači, sosedje, krajani in mnogi drugi so mu pripravili veličasten in nepozaben sprejem, ki je bil poleg številnih daril, nagovorov in čestitk kronan tudi z veliko nagrado sponzorja – novim avtom. Že od 14. ure so na prizorišče sprejema, ki je potekal ob domači hiši v velikem šotoru pod skakalnico, od vsepovsod prihajali njegovi sokrajani, mnogi, ki so tako ali drugače povezani s Timijem, njegovo družino, krajem in občino, ter mnogi drugi, ki so želeli v živo videti savinjskega skakalnega orla in mu čestitati ter se po možnosti z njim tudi fotografirati. Okrog 16. ure so se oglasile sirene dveh gasilskih avtomobilov, ki so naznanile, da se za njimi vozi skakalni junak. Do doma se je pripeljal z zastavo v rokah v priko- Z nasmehom za volan novega avtomobila bilo pravega, bila sem napeta in tudi utrujena, a se je splačalo. Ko so v ekipni tekmi skupaj z dekleti osvojili zlato medaljo, sem norela od veselja, bilo je fenomenalno in nepopisno. Trepetala sem ob tekmi posamezno, Timi Zajc je ponosno pokazal obe medalji. kjer se mu je nasmihala bronasta medalja. Bila sem žalostna, ko sem videla, kako se je Timi prijel za glavo, ker mu ni uspelo, znova pa vriskala ob osvojeni ekipni srebrni medalji. To je res takšna ekipa deklet in fantov, Timi je z govorci nazdravil na odru pod šotorom. lici starodobnega motorja, ki ga je vozil Matjaž Lesjak. Timijev prihod sta naznanila tudi dva gromozanska poka, ki sta simbolizirala osvojeni medalji. Skozi veličasten slavolok iz dveh mlajev in špalir množice ljudi, ki ga je pozdravljala s slovenskimi zastavicami, se je pripeljal pred slavnostni oder v šotoru. Slovesnost se je začela s čestitko in pozdravom domačega povezovalca – soseda Andreja Lešnika. Timija so na odru pozdravili župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Galicija Peter Vipavc, predsednik uprave BTC Ljubljana Jože Mermal, predsednik Smučarsko-skakalnega kluba BTC Ljubno ob Savinji, Timijevega kluba, Alojz Murko, župan Ljubnega Franjo Naraločnik in direktor avto hiše Cerar Igor Jeretina, ki je Timija presenetil s ključi novega avtomobila. Vsi govorniki so Timiju čestitali in mu izrekli veliko lepih besed ob njegovem sanjskem uspehu ter mu zaželeli uspešno nadaljevanje kariere in osvojitve še novih medalj, ki jih glede na njegovo mladost in izjemno zagnanost nedvomno lahko pričakujemo. Proslavljanje se je nato nadaljevalo ob glasbi Slovenskih zvokov in Okajenih muzikantov ter raznovrstni kulinarični in pivski ponudbi. Z obiskom pa so Timija počastili tudi Timijevi medalji sta ponosno nosili folkloristki. Gabrijela Sedminek kurenti iz Velenja, ki so naredili tudi pristno pustno vzdušje, ki je sicer že pred vrati. Pred uradnim sprejemom in po njem smo se pogovarjali o Timiju in njegovem uspehu z njegovo mamo Klavdijo Zajc, dedijem Feliksom Zajcem, županom Jankom Kosom, predsednico TD Galicija Gabrielo Sedminek ter bratoma Janezom in Matjažem Debelakom. Slednji je nosilec prvih dveh slovenskih skakalnih medalj izpred 34 let, dobljenih na OI v Calgaryju leta 1988, kjer je osvojil bron na posamični tekmi in srebro na ekipni tekmi skupaj s Primožem Ulago, Miranom Tepešem in Matjažem Zupanom. Mama Klavdija Zajc nam je povedala, da je neizmerno srečna, da je Timi uresničil svoje mladostne sanje in želje ter sebi in drugim ponovno dokazal, da je iz pravega testa: »Moram reči, da sem OI, še zlasti skakalne tekme, spremljala tako rekoč noč in dan. Spanja ni Pricakala sta ga dva mlaja s transparentom Timi naš ponos Timijevo ime in vsebine povezane z junakom so se zrcalili tudi na kozarcih in pekovskih izdelkih. OSREDNJE TEME ŠT. 2 I februar 2022 ki se jim lahko le priklonimo. S temi medaljami je poplačan ves trud, ki so ga vložili tekmovalci v ta šport. Timi pa je lahko še toliko bolj ponosen, saj je po grenkih izkušnjah po svetovnem prvenstvu v Planici uspel premagati tudi to močno psihično obremenitev in se kot feniks dvigniti nazaj med najboljše skakalce.« Podobno je povedal tudi dedi Feliks Zajc in dodal, da je zelo vesel, da je lahko Timiju pomagal že ob njegovih prvih skokih na domačem hribu ob hiši: »Kot mlad upokojenec, bil sem namreč rudar v Velenju, sem imel čas in sem Timija vozil na treninge in tekme po celi Slovenji. Kamor sva šla, je zmagal, in bilo mi je res lepo spremljati njegove mladostne uspehe, ki so se nenehno stopnjevali. Sedaj se bosta številnim medaljam, pokalom in zlatim snežinkam v vitrinah pridružili še ti dve medalji.« Tudi dobitnik prve skakalne in fantje vsem nam v velik ponos in verjamem, da nas bodo navduševali tudi v prihodnje.« Njegov brat Janez Debelak pa je dodal, da je ta ekipa, ki je osvojila medalje, z izjemo Petra Prevca in Urše Bogataj, še mlada in lahko še dolgo skače: »Veseli pa me tudi, da imamo veliko drugih mladih, ki se vzpenjajo. Tudi v naših koncih jih ne manjka, recimo v SK Vizore, kjer je treniral in dosegal prve velike uspehe tudi Timi, pa na Ljubnem, v Velenju in še kje.« Tako na odru kot tudi v izjavi pred kamerami je svoje navdušenje nad medaljama in Timijem z veseljem izrazil tudi župan Janko Kos. »S tema medaljama se je bera olimpijskih medalj v Občini Žalec še povečala. Timi je prinesel v zaselek Hramše in občino dve medalji, prej dve medalji v judu v sosednjo vas Urška Žolnir, v Griže pa Lucija Polavder. Tako se lahko v naši občini Kurenti so tokrat počastili zlatega in srebrnega junaka, a naznanili so tudi prihod pomladi. Timi s svojimi nasledniki iz SK Vizore, ki tudi že nizajo odlične rezultate, med njimi so tudi predstavniki naše doline. medalje na OI v Kanadi Matjaž Debelak ni mogel skriti navdušenja nad uspehi tokratnih udeležencev OI v Pekingu: »Nadvse sem vesel, da nas razveseljuje s svojimi uspehi tudi fant iz naših krajev. Vsekakor so dekleta sedaj pohvalimo s petimi olimpijskimi medaljami. Jaz danes čestitam Timiju in vsem tistim, ki so mu pomagali na njegovi poti, hkrati bi se vsem opravičil v imenu neučakanih navijačev, v imenu kvazi strokovn- Timi z mamo Klavdijo jakov, da smo včasih na trenutke pričakovali preveč. Od naših športnikov in od Timija smo dobili več, kot smo smeli pričakovati, in lahko smo izjemno ponosni. Z veseljem bomo šport podpirali v naši občini tudi v bodoče, takšni rezultati pa so pika na i in kapo dol, Timi Zajc. Hramše so hram za medalje in nedvomno se kakšne od Timija lahko še nadejamo …« Nadvse ponosna na uspehe sokrajana pa je nedvomno tudi predsednica Turističnega društva Galicija Gabrijela Sedminek, ki je to svoje navdušenje izražala tudi vizualno z ogrnjeno slovensko zastavo. »Timiju iskrene čestitke, enako tudi vsem ostalim našim športnikom. Lahko rečem, da smo tako ponosni, da smo se danes morali pridružiti temu slavju, da se mu poklonimo, zahvalimo in ga spodbudimo za uspešno nadaljevanje njegove športne kariere. Danes je res poseben in nepozaben dan, ki ga ni mogoče ponoviti. Timi je z osvojenima medaljama našo krajevno skupnost Galicijo, svojo vas Hramše, Občino Žalec, Savinjsko dolino in Slovenijo skupaj z ostalimi dobitniki medalj postavil na svetovni zemljevid in se zapisal v športno zgodovino. Bravo, Timi!« In kaj je ob tako izjemnem sprejemu povedal Timi Zajc? »Moram reči, da sem izjemno presenečen nad pozornostjo, ki mi jo danes izkazujejo vsi krajani, klubski in drugi prijatelji, sponzorji, župana in številni drugi udeleženci. Pričakoval sem, da bo Timijev dedi Feliks veselo, ampak da bo tako, pa nikakor ne. Če sem iskren, še vedno nimam povsem strnjenih vtisov o OI, a medalji in današnji sprejem povesta, da se je zgodilo nekaj velikega in nepozabnega. Še posebno sem vesel, da se je po vseh neprijetnih in težkih trenutkih zame in za moje skoke po svetovnem prvenstvu v Planici znova vse sestavilo, da smo izjemna ekipa s trenerjem, ki nam zaupa, in da dosegamo takšne rezultate. Vsekakor pa bi si želel še kakšne olimpijske medalje posamično in mislim, da imam tudi za to dobre možnosti, saj v skokih uživam, rad treniram in mi ni nič težko. Dokler bo tako, tudi uspehi ne bi smeli izostati.« Z motorjem do odra VABIM K VPISU SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA : Aranžerski tehnik Foto rafski tehnik Hortikulturni tehnik Cvetličar Vrtnar VIŠJA STROKOVNA ŠOLA : www.hvu.si 9 Hortikultura Snovanje vizualnih komunikacij in trženja 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2022 »Zavedati se moramo, da smo tukaj zaradi naših odjemalcev« LUCIJA KOLAR TONE TAVČAR Vodenje JKP Žalec je 1. januarja letos prevzel mag. Janez Primožič. Novega direktorja JKP Žalec je med osmimi kandidati potrdil Svet ustanoviteljev, ki ga sestavlja vseh šest županov občin Spodnje Savinjske doline. Mag. Janez Primožič je po izobrazbi magister znanosti s področja elektrotehnike. Večino, kar 26 let svojih delovnih izkušenj, je pridobival v gospodarstvu, v dveh podjetjih, ki se ukvarjata s hladilnimi sistemi. »Začel sem kot projektant programer, potem nadaljeval z vodenjem manjših skupin, nato večjih skupin in naposled bil v pomoč pri vodenju podjetja. Tam sem prvič prišel v stik z vodstvenimi veščinami in nalogami. Zadnja leta sem delal tudi na področju komerciale, sklepal pogodbe in vodil posle s kupci v 15 državah,« je o svojih izkušnjah povedal mag. Primožič, sicer pooblaščeni inženir, vpisan v imenik Inženirske zbornice, ki danes živi v Preboldu, po rodu pa je iz Šempetra. O njegovi poti do direktorja JKP Žalec, prvih nalogah in izzivih boste v naslednjih vrsticah izvedeli več. Kako to, da ste se odločili za ta izziv, ste namreč iz elektro stroke? »Na tem položaju so najbolj pomembne kompetence na področju vodenja, organizacije, dela z zaposlenimi in odjemalci. Na neki točki svoje kariere sem ugotovil, da si želim delati na tem področju. Ko sem videl razpis in ko sem preučil poslovna poročila podjetja, sem ugotovil, da je v tem podjetju še dovolj potenciala za razvoj. Glede stroke pa takole: tudi v tem podjetju poleg funkcije vodenja nastopajo in se multidisciplinarno prepletajo različne stroke – gradbena, strojna in elektro stroka. Ne gre za to, da bi ena prevladovala po tehnični plati, vse so pomembne. V podjetjih, kjer sem bil in se ukvarjajo s hladilnimi sistemi, je ista kombinacija strok na tehničnem nivoju. Pri hladilnih sistemih prav tako nastopajo cevovodi, v njih je sicer hladilni medij, na nek način podobno kot tukaj pri vodovodih voda, tlaki so drugačni, podobna je avtomatika, pri gradnji je treba upoštevati gradbeni zakon. Prav tako je podobna skupna točka način projektiranja. Tako da je veliko sorodnih področij, s katerimi sem se že ukvarjal na prejšnjem delovnem mestu. Toda to je drugotnega pomena, najpomembnejše je področje vodenja. Na položaju direktorja so pomembni vodenje, organizacija, menedžment, delo z ljudmi, z odjemalci in zaposlenimi.« Ali drži, da ste bili na mesto direktorja JKP Žalec imenovani soglasno s strani županov šestih občin Spodnje Savinjske doline? S kakšno popotnico so vas pospremili v vodenje za dolino tako pomembnega podjetja? »Takoj so me seznanili, da me čaka precej dela, to se je že v prvih dneh pokazalo za resnično. Hkrati so izrazili velika pričakovanja o realizaciji ciljev, ki sem jih predstavil v svojem planu razvoja. Očitno sem s tem planom kar dobro zadel pričakovanja županov občin. Iz medijev sem izvedel, da sem bil izbran soglasno. Mi je pa to zelo pomembno, saj je velik potencial in neko zagotovilo, da se bo dalo z lastniki, občinami in vsemi župani dobro delati. Med pomembnimi točkami popotnice je tudi ureditev odnosov z Mlekarno Celeia, ki je eden naših večjih odjemalcev. Mlekarna pomeni pomemben delež obremenitve naše čistilne naprave in odnos z njo je bil definiran že ob investiciji v čistilno napravo. Zato smo eden od drugega odvisni. Velikost čistilne naprave je bila zgrajena tudi na podlagi tega velikega odjemalca, ki predstavlja 20 do 25 odstotkov. Uredba o odvajanju in čiščenju voda ter pogodbena obveznost z velikimi odjemalci definirata tudi dovoljeno obremenitev naše čistilne naprave. Če je ta presežena, dobimo nedovoljene vplive na okolje, ki jih mi kot podjetje za upravljanje s čistilno napravo lahko samo omilimo, ne pa odpravimo. S pogodbo je meja definirana. Veliki odjemalci morajo sami poskrbeti, da ne bo prihajalo Z optimizacijo stroškov poslovnih procesov pa bi želeli tudi, da podjetje vendarle ustvarja nek ekonomski potencial za bodočnost, ki nas čaka in je negotova, predvsem v smislu podnebnih sprememb. Hitro se lahko zgodi, da se lahko določeni vodni viri zmanjšajo, celo usahnejo. Tudi čas snežnih odej, ki je za nas zelo pomemben pri vodnih virih, ki niso vrtine, je čedalje krajši, in mi moramo biti pripravljeni na to. Vlagati moramo v neko rezervo, da jih bomo lahko nadomestili. do prekoračitev, ki so tudi zanje velik strošek. Mi jim lahko pomagamo s svetovanjem, s stalnimi analizami, glavnina pa je na njih, na predčiščenju, tehnologiji, organizaciji dela itd. Z njimi smo se že sestali, razgovori tečejo. Sem optimist in ne vidim razloga, da teh težav v prihodnje ne bi rešili.« V JKP Žalec ste prevzeli vodenje 1. januarja. Kakšni so prvi vtisi o ekipi, o interni organizaciji? »V podjetju je 71 zaposlenih in prvi vtisi so zelo dobri. Zavedam se, da sam brez strokovne, delovne in motivirane ekipe ne morem doseči zastavljenih ciljev. Ugotavljam pa, da ima JKP Žalec takšne zaposlene, ki bodo kos izzivom, ki nas čakajo. Gotovo bo treba na tem še delati, gotovo bodo potrebne kakšne korekcije, vendar vse v luči boljše organizacije dela, izboljšanja poslovnih procesov in odnosov v podjetju.« Katere so bile prve aktivnosti, ki ste jih naredili? »Prioriteta so bili novi elaborati cen gospodarskih javnih storitev, poslovni načrt, letno poročilo. To je sedaj v sklepni fazi. To so bile nujne naloge, ker se sicer poslovni načrt za leto naprej pripravi ob zaključku prejšnjega leta, prav tako tudi elaborati. Zdaj pa je vse to čakalo na novega direktorja. Prav tako je bilo v zadnjih nekaj mesecih prejšnjega leta več drugih stvari, ki so čakale na odločitev novega direktorja. Med prvimi aktivnostmi so bili tudi razgovori z vsemi dobavitelji in večjimi odjemalci, tako da je bil januar izjemno natrpan.« Kakšen je status nekdanjega v. d. direktorja Igorja Glušiča, ki je bil pred tem tehnični direktor v JKP Žalec? Ali vaša ekipa ostaja enaka? »Status nekdanjega v. d. direktorja bo dokončno dorečen v naslednjem mesecu. Sicer pa ostala ekipa zaenkrat ostaja enaka, še naprej je treba delati dobro, kot tudi doslej, in predvsem realizirati cilje, ki sem jih določil v predstavljenem načrtu. Gotovo pa bo treba kaj postoriti na področju organizacije. Nekaj sodelavcev bo v prihodnjih letih izpolnilo pogoje za upokojitev, in če se bodo odločili oditi, bo treba pravočasno razmišljati o njihovem nadomeščanju.« Kakšna je vaša vizija dela v JKP Žalec, kakšni so cilji? »Treba je optimizirati poslovne procese, da bomo našim odjemalcev nudili čim boljši servis. Prav tako moramo optimizirati stroške, in to tako, da kakovost ne trpi. Zakaj? Vidimo, da cene rastejo, cene elektrike, goriva, odvoza blata … Želimo, da ta povišanja ne bi bistveno vplivala na cene naših storitev. Nekaj gotovo bodo, vendar skušamo to obdržati na minimalnem nivoju. Z optimizacijo stroškov poslovnih procesov pa bi želeli tudi, da podjetje vendarle ustvarja nek ekonomski potencial za bodočnost, ki nas čaka in je negotova, predvsem v smislu podnebnih sprememb. Hitro se lahko zgodi, da se lahko določeni vodni viri zmanjšajo, celo usahnejo. Tudi čas snežnih odej, ki je za nas zelo pomemben pri vodnih virih, ki niso vrtine, je čedalje krajši, in mi moramo biti pripravljeni na to. Vlagati moramo v neko rezervo, da jih bomo lahko nadomestili. Težko namreč to rešuješ čez noč. Moramo se tudi konstruktivno dogovarjati z velikimi odjemalci, kot je denimo Mlekarna Celeia, da bomo skupaj našli način, kako čim manj obremenjevati okolje, in tako, da bo tudi naša čistilna naprava delovala optimalno. Oživeti je treba tudi plan prenov vodovodnih omrežij. Ta je bil narejen v letu 2018, delno se realizira, generalno pa je treba v obnove vložiti še več. Moramo vedeti, da je na našem območju še vedno 35 km salonitnih cevi. Nekatere so stare tudi več kot štirideset let in to nam povzroča velike vodne izgube. Te pa Mag. Janez Primožič se zaveda, da brez dobrega sodelovanja, stalnega komuniciranja in iskanja rešitev ne gre. so problematične iz dveh vidikov. Eden je, da je to velik strošek, saj dajemo veliko za vodna povračila državi, hkrati pa porabljamo več energije, kar je spet strošek.« Kakovostna oskrba s pitno vodo v dolini s približno 36 tisoč prebivalci je ena izmed obeh osnovnih dejavnosti. V zadnjih letih so se pokazale težave predvsem v občinah Braslovče in Polzela ter Vransko. Z novimi vodnimi viri in obnovo starih naj bi v nekaj letih celoviteje rešili tudi ta problem. V okviru aktualnega projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji – 1. sklop bodo obnovili nekaj vodovodov, pa tudi zgradili tri nove. Ali ste zadovoljni s potekom del v okviru tega projekta? »To je obsežen projekt, ki se deli na tri sklope. Na vodovodu Tabor– Braslovče–Prebold je bilo lani narejenih od Gomilskega do Rezane 500 metrov vodovoda, do Dolenje vasi 300 metrov. Letos nadaljujemo z izvedbo vodohrana Tabor II in 400 metrov vodovoda v Lokah. V okviru sklopa 2, vodovoda Vransko–Polzela, je bil narejen vodovod Šmatevž– Glinje in opravljeno podvrtavanje pod Savinjo. Zdaj čakamo le še priključke. Letos je aktivna tudi izgradnja vodovoda Zaplanina in 6 km novega vodovoda do Vranskega. Tretji sklop pa je vodovod Hramše, kjer je bilo lani zgrajenega okrog 5 kilometrov vodovoda, ki bo letos dokončan. Prav tako vodohran ter obnova treh črpališč. Vodovod Hramše, ki je sedaj priklopljen na lokalni vodovod, bo priklopljen na javni vodovod. To velja tudi za področje Zavrha. Da, ta projekt v celoti bo bistveno povečal kakovost vodooskrbe na področju vključenih občin. V planu je, da se letos naredi še avtomatizacija vodohranov na Vranskem ter jaškov Šmatevž in Poljče, kar je tudi pomembno za stabilno regulacijo pretokov vode. Na območju Občine Braslovče pa je predvideno, da bomo povezali tri vodovodne sisteme in naredili nekakšno vodovodno zanko, ki bi nadomestila en nov vodni vir. Zanka bo pomenila tudi stabilnejšo vodooskrbo za občini Polzela in Braslovče. Res pa moramo najprej narediti hidravlično študijo, s katero bomo ugotovili, če je to tako, kot smo si zamislili, res izvedljivo. Če to ne bo izvedljivo, bo treba narediti novo vrtino v Letušu. Toda že z Zaplanino bomo zaenkrat v zadostni meri rešili oskrbo z vodo na Polzeli. Celoten projekt pa bo zaključen v začetku leta 2023. Letos pa se občine prijavljajo na nov razpis s projektom (za del Polzele, ki se napaja iz Šempetra), pri katerem sta v Matkah predvidena nov vodohran in obnovitev približno 7 km cevovoda čez Savinjo, ki napaja ta del proti Polzeli in proti Žalcu. Tukaj bo polovica evropskih sredstev, polovica pa sredstev občin. Zdaj se bo začel projektirati tudi vodovodni sistem Griže, in sicer zaselek Zabukovica – vas, ki je sedaj priklopljen na lokalni vodovod in se bo potem priključil na javni vodovod. Prav tako je v Pongracu predvidena nova vrtina. Res je pomembno, da obudimo plane iz leta 2018, da potem pripravimo projekte in jih imamo pravočasno pripravljene, ko bodo pravi razpisi. Tudi to je naloga našega podjetja.« Katere so naloge na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter vzdrževanja teh sistemov in prioritete v tem letu? »Generalno gledano je kanalizacija v večjih naseljih dokončana. Ostaja še kanalizacija v manjših naseljih, za katero lahko črpamo tudi evropska sredstva. Pri tem pa moramo biti pozorni, saj je pogoj 98-odstotna priključitev v treh mesecih po izgrad- PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 2 I februar 2022 nji. Uredba nam nalaga, da kanalizacijo dokončamo do konca leta 2027. Razpisi so se nekoliko spremenili v smislu aglomeracij oz. področij glede na populacijske enote, saj so poprejšnje manjše aglomeracije zdaj združene z večjimi, za te pa ni na voljo sredstev, saj trenutno ni tovrstnih razpisov za evropska sredstva. Tu imamo nekaj težav. Ampak vendarle. V letu 2022 se nadaljuje izgradnja kanalizacije v Ojstriški vasi, na Vranskem se dograjuje čistilna naprava za dodatnih 700 populacijskih enot, v Občini Žalec je v planu izgradnja kanalizacije Šempeter – vzhod s črpališčem. Potem se gradi infrastruktura v Arnovskem gozdu in v delu Migojnic. Projektira se kanalizacija Kasaze, projektira se kanalizacija za del Migojnic, Griž in Pongraca. Predvidena je obnova meteornih in fekalnih vodov v Triglavski ulici v Žalcu.« JKP Žalec izvaja tudi nekaj storitev izključno za Občino Žalec, in sicer urejanje javnih površin, V tem podjetju poleg funkcije vodenja nastopajo in se multidisciplinarno prepletajo različne stroke – gradbena, strojna in elektro stroka,« je povedal mag. Janez Primožič. parkirišč, plakatiranje ter pokopališko in pogrebno dejavnost (šest pokopališč). Ali so načrtovane tudi kakšne spremembe na tem področju? Če so, kakšne? »Delovna enota urejanja javnih površin pokriva vsa omenjena področja, vendar pa med našimi dejavnostmi ni več urejanja parkirišč. Ta dela opravljamo izključno za Občino Žalec, zato mora biti poslovanje enote zelo transparentno tudi z vidika odnosov z ostalimi občinami. Enota deluje samostojno in se tudi samostojno pokriva, financirana je izključno iz sredstev Občine Žalec. Na vsebinskem področju dela enote ni predvidenih sprememb. To delo si želimo maksimalno dobro opraviti.« V komunalnem podjetju je zelo pomembno tudi komuniciranje z različnimi javnostmi, predvsem z zasebnimi in poslovnimi odjemalci. Ali boste kaj prevetrili tudi to področje, načrtujete kakšne spremembe, dopolnitve? »Gotovo nas na področju komunikacije z odjemalci čaka nekaj dela. Ne rečem, da to področje sedaj ni urejeno dobro, je pa vsekakor živa stvar, ki se mora stalno izboljševati. Zavedati se moramo, da smo tukaj zaradi svojih odjemalcev, zato moramo delati in komunicirati tako, da so zadovoljni odjemalci, lastniki in zaposleni. Naši zaposleni vedo – na to pa jih je seveda treba tudi ves čas opozarjati –, da je njihov pristop do odjemalcev, s katerimi so tako rekoč vsak dan v stiku, zelo pomemben, ne le v smislu stroke, tega, da jim na primer popišemo števce, odpravimo napako in podobno, ampak da tudi gojimo korekten in prijazen odnos do njih. Pomen tega je velik. Eno je odnos operative na terenu, prav tako pa je pomemben odnos vodij projektov do ostalih odjemalcev ali deležnikov v projektih. Povsod je prostor za izboljšave, ki so seveda stalen proces. Pomembna pa je tudi moja vloga v odnosu do županov, saj je velik del usklajevanja z njimi; od tega, kaj se bo delalo, kako se bo delalo, do stalnega dogovarjanja. Brez dobrega sodelovanja, stalnega komuniciranja in iskanja rešitev ne gre. To je največji izziv. Tega sem se zavedal že, ko sem se odločil sprejeti to delovno mesto.« Dolgoročno so pomembne tudi manjše izboljšave v podjetju, ki jih načrtujete … »Med pomembnimi cilji so večja hitrost odkrivanja okvar, sledljivost odvoza dehidriranega blata (kje konča), hitrost obveščanja. Do leta 2026 bomo zaključili tudi menjave števcev za daljinsko odčitavanje porabe vode (70 % je že zamenjanih) in potem dokončno uvedli avtomatsko popisovanje števcev. Odčitavanje bo potem mesečno, ne bo akontacij in poračunov. Dolgoročno si želimo tudi, da bi čim več uporabnikov prešlo na e-račune, kar je bolje z vidika obvladovanja dokumentacije, najbolj pa z ekološkega vidika porabe papirja in seveda tudi stroškov. V podjetju je še nekaj izzivov na področju digitalizacije …« Če strnemo, kaj so vaše prioritete in kaj se vam zdi največji izziv? »Prva prioriteta je obvladovanje stroškov, to pomeni prevetritev stanja dobav storitev in materiala. Pomembna prioriteta so organizacija in procesi v podjetju. Tu se mi zdi najbolj pomembno delo z vodjami v smislu, da ti opravljajo svoje delo, kot se za vodje spodobi, da znajo poslanstvo podjetja, cilje in delo skomunicirati na pravi način do svojih sodelavcev, da jih tudi motivirajo. Rad bi, da je vodenje pretežni del njihovega dela, da je dajanje navodil, ki jih dajejo naprej, argumentirano in da s pravilno komunikacijo prenašajo vizijo podjetja na zaposlene. Za uspešno delovanje podrejenih je odgovoren vodja. Tretja prioriteta pa je usklajevanje planov, izvajanje projektov in ostalih aktivnosti z vsemi šestimi občinami Spodnje Savinjske doline. Največja izziva sta pod točkama dve in tri, torej delovanje vodij do podrejenih in usklajevanje z lastniki in odjemalci, posebej z nekaterimi večjimi odjemalci.« 11 Nov mandat izvršnemu direktorju T. T. Z dneva odprtih vrat Prvo podjetje, ki je v letu 2022 izvedlo sejo skupščine, je bil proizvajalec kmetijskih strojev Sip iz Šempetra. Lastniki družbe na seji niso razpravljali o poslovanju, ampak večinoma o kadrovskih zadevah. Nov mandat so dali izvršnemu direktorju Mihi Sitarju. V Sipu, kjer so že pred leti uvedli enotirni sistem upravljanja, je doslej upravni odbor imel štiri člane, med katerimi so bili trije predstavniki delničarjev in en predstavnik zaposlenih. Po novem ima upravni odbor pet članov. Poleg dosedanjih članov Uroša Koržeta, ki je večinski lastnik podjetja in predsednik upravnega odbora, ter Janeza Širovnika in izvršnega direktorja Mihe Sitarja sta v njem zdaj še direktor Sipove raziskovalno-razvojne službe Sebastjan Bogataj in direktor prodaje Andrei Cosovici. Mandat novega upravnega odbora bo trajal do aprila 2024. Konec stečaja Polzele šele 2023 T. TAVČAR Naprodaj še trideset manjših zemljišč v vrednosti 200 tisoč evrov. Zlatko Hohnjec HITER in UGODEN SERVIS Sodišče v Celju je ugodilo predlogu stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca in konec stečaja tovarne nogavic na Polzeli z 31. decembra 2021 prestavilo na 30. april 2023. Stečajni upravitelj je pojasnil, da mu v prvotno postavljenem roku ni uspelo prodati vsega premičnega in nepremičnega premoženja podjetja. Prodati mora še približno trideset manjših zemljišč okrog tovarniškega kompleksa, njihova skupna likvidacijska vrednost znaša 200 tisoč evrov. Zemljišča, ki so vredna manj kot 15 tisočakov, bo prodajal neposredno, za druga bo moral pripraviti dražbe. Zlatko Hohnjec pričakuje, da mu bo vsa zemljišča uspelo prodati še letos. Po načrtu, ki ga je pripravil, naj bi že do sredine leta prodal drugo opremo in umetniška dela ter terjatve do petih podjetij. Poplačilo vseh upnikov predvideva v marcu 2023. Tovarna nogavic Polzela je šla v stečaj konec leta 2016. Malo več kot 52 tisoč kvadratnih metrov velik tovarniški kompleks je stečajnemu upravitelju po štirih neuspelih poskusih uspelo prodati šele lani sredi leta. Za malo manj kot dva milijona evrov ga je kupilo podjetje Sem Invest iz Ločice ob Savinji. Premoženje, ki je še ostalo v stečajni masi, pa bo stečajni upravitelj poskušal prodati do konca aprila 2023. AQUAstay zbiralniki za vodo Privarčujte z zbiranjem deževnice! • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si do 50.000 L Preveri ugodnosti na www.eshop-zagozen.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM 12 ŠT. 2 I februar 2022 Inposov trgovski center junija v Žalcu T. TAVČAR Pred časom je celjsko podjetje Inpos ob žalski obvoznici pričelo graditi novo trgovsko središče s tehničnim blagom. Trgovsko središče bo merilo pet tisoč kvadratnih metrov, vrednost naložbe vključno z nakupom opreme pa znaša približno šest milijonov evrov. Odprtje napovedujejo junija letos. Kot je povedal direktor in solastnik družbe Ivan Pfeifer, žalsko trgovsko središče ni edina letošnja Inposova naložba. Predvidoma že prihodn- ji mesec bo na Ljubečni začel graditi drugi del svojega težko pričakovanega skladiščnega in transportnega središča, vrednega 19 milijonov evrov. To je največja Inposova posamična naložba doslej in tudi ena največjih v Celju v zadnjem času. Inpos je lani ustvaril 73 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 5 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ doslej. Animatorki je uspelo ustvariti rekordno velik podolgovat balon. Prvič drsališče v Preboldu D. N. Pred počitnicami ga v dopoldanskem času s pridom koristijo tudi otroci vrtca in osnovne šole. V Občini Prebold je od petka, 11. februarja, za športno aktivnost na razpolago drsališče iz umetne mase, ki je najeto za mesec dni in bo tako tudi dobrodošlo v času šolskih zimskih počitnic, ki bodo za jugovzhodni del Slovenije potekale od 28. februarja do 4. marca. S postavitvijo drsališča se je Občina Prebold skupaj s Športnim društvom Partizan Prebold prvič pridružila vsem tistim občinam, ki se poslužujejo takšne oblike zimskih radosti za otroke in odrasle že dalj časa. Ob otvoritvi drsališča, ki je postavljeno v športnem parku Prebold pri bazenu na igrišču za tenis, je bilo poskrbljeno za zanimiv program v izvedbi Ane Marinčič, ki je predstavljala lik iz Ledenega kraljestva. Številni otroci so bili navdušeni ob zabavnih igrah na drsalkah, ki jih je pripravila za to priložnost, vrhunec vsega pa je bilo spuščanje milnih balončkov, ki so jih udeleženci lovili med drsanjem. Animatorka je postregla tudi z rekordno velikim podolgovatim milnim balonom, dolgim nekaj metrov, ki se je kot kača vil nad glavami otrok. Svoje je dodala tudi Gradnja novega Inposovega trgovskega središča v Žalcu AKTUALNE INFORMACIJE – MAREC 2022 RAZPIS Inovator leta Spodnje Savinjske doline 2021 Drsališče je pomembna popestritev zimskih dni. glasba in tako še polepšala ta otvoritveni dogodek, ki so mu z veseljem prisostvovali tudi župan Vinko Debelak in še nekateri drugi predstavniki občinske uprave ter številni starši otrok. Drsališče lahko uporabljajo vsi drsanja željni. Drsanje in izposoja drsalk sta brezplačna. Za organizacijo in izvedbo skrbi ŠD Partizan Prebold. Drsališče je odprto med tednom od 15. do 18. ure, med vikendi in počitnicami pa med 10. in 12. uro ter med 15. in 19. uro. Nov pravilnik prijaznejši do društev K. R. Žalski občinski svet je leta 2019 sprejel nov Pravilnik o sofinanciranju programov, projektov, prireditev in aktivnosti s področja turizma v Občini Žalec. Kot so pozneje ugotovili, so v pravilniku preveč podrobno opredeljena merila za ocenjevanje, vrednotenje in izbor programov, projektov, prireditev in aktivnosti, zato so za zagotavljanje večje fleksibilnosti na letošnji februarski seji potrdili spremembe pravilnika. Spremenjen pravilnik zdaj opredeljuje samo izhodišča za pripravo meril, medtem ko bodo sama merila podrobneje opredeljena v vsakoletnem javnem razpisu. Dodatno je opredeljen pojem sodelovanja na drugih prireditvah. Spremenjen pravilnik bo pričel veljati dan po objavi v Uradnem listu RS in bo tako že podlaga za objavo letošnjega javnega razpisa. V proračunu občine za leto 2022 je za sofinanciranje programov turističnih društev predvidenih 32 tisoč evrov. Na novo dodana alineja v pravilniku, ki se nanaša na sodelovanje na drugih prireditvah, ne pomeni zgolj udeležbe na prireditvah, ampak aktivno sodelovanje članov društva pri organizaciji in/ali promociji društva oz. turstične ponudbe. Spremenjen pa je tudi 11. člen, ki po novem določa, da se sredstva dodeljujejo na podlagi vnaprej določenih meril, ki so del razpisne dokumentacije, in sicer za društva za redno dejavnost, projekte društva in promocijo, za zveze pa za redno dejavnost in program zveze. Podrobnejša merila za vrednotenje turističnih programov oblikuje s strani župana imenovana strokovna komisija v vsakoletnem javnem razpisu. Vseh šest občin Spodnje Savinjske doline že deseto leto zapored z razpisom Inovator leta SSD spodbuja lokalne inovatorje in podjetja k iskanju novih inovacij. Inovativnosti namreč ne predstavljajo zgolj korenito novi izdelki, postopki ali storitve, temveč je dovolj, da se izboljša nek produkt, način proizvodnje le-tega ali pa, da se že poznan produkt predstavi novemu trgu na drugačen, inovativen način. Razpis Inovator leta SSD je med tovrstnimi spodbudami v slovenskem prostoru že sam po sebi nekakšna »inovacija«, saj se tu nagrade podeljujejo v denarni obliki in so po višini primerljive povprečni slovenski menedžerski plači. OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« Občina Braslovče, Občina Polzela, Občina Prebold, Občina Tabor, Občina Vransko, Občina Žalec objavlja razpis za podelitev nagrad in priznanj »INOVATOR LETA SSD 2021« v kategorijah: patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov. Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe – avtorji inovacij s stalnim bivališčem na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec, ali fizične osebe – avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in s svojo inovacijo še niso kandidirali na razpisu »Inovator leta SSD«. Prijave na razpis do 19. aprila 2022 sprejema Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec. Celotno besedilo razpisa je dosegljivo na spletni strani Razvojne agencije Savinja: www.ra-savinja.si. Vse dodatne informacije tudi po tel.: 03/713 68 62 ali na e-mail: dejan.jazbinsek@ra-savinja.si. ŠT. 2 I februar 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Najkasneje 8. aprila seznami kandidatov L. KOLAR T. T. 30 dni pred dnevom volitev, 24. marca, se bo tudi uradno pričela volilna kampanja, ki se mora zaključiti 24 ur pred začetkom glasovanja. Predčasno glasovanje in dan volitev 24. aprila bomo volili poslance v Državni zbor za nov, štiriletni mandat, a to so šele prve v nizu volitev v super volilnem letu 2022. V ponedeljek na valentinovo, 14. februarja, so pričela teči volilna opravila za redne volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, ki bodo v nedeljo, 24. aprila. Predčasno glasovanje bo 19., 20. in 21. aprila. Od 14. februarja pa vse do 24. marca bodo volivci lahko v upravnih enotah oddali podporo kandidatnim listam. 24. marec, 30 dni pred dnevom volitev, je za tokratne državnozborske volitve tudi sicer pomemben datum. Je zadnji dan, ko je treba do polnoči oddati kandidatne liste neposredno volilnim komisijam volilne enote, kjer bodo kandidirali. Do tega datuma morajo kandidati, ki bodo kandidirali, javiti Državni volilni komisiji organizatorja volilne kampanje in predložiti podatke o odprtju posebnega računa za volilno kampanjo. Volivci, ki bodo na dan volitev v tujini, ker tam začasno bivajo, pa morajo do 24. marca sporočiti, ali bi želeli glasovati po pošti ali na konzularnem predstavništvu RS v tujini, kjer bo na dan volitev odprto volišče. Hkrati je to tudi dan, ko morajo Državni volilni komisiji oddati podpise poslancev, s katerimi se podpirajo liste kandidatov določenih strank. S 24. marcem se tudi uradno začenja volilna kampanja. Najkasneje do takrat morajo javni mediji objaviti pravila volilne kampanje, ki se mora zaključiti 24 ur pred dnevom volitev. Naš časopis jih je objavil že v januarski številki, na voljo pa so tudi na spletni strani www.zkst-zalec.si pod zavihkom Utrip. Med 24. marcem in 3. aprilom bo potekal preizkus zakonitosti vloženih list kandidatov. Nato bodo volilne komisije volilnih enot sestavile seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, ki se določi z žrebom, in sezname kandi- datov, o katerih se glasuje v posameznih volilnih okrajih. Najkasneje 8. aprila seznami kandidatov Najkasneje 15 dni pred dnevom glasovanja, to je do 8. aprila, bo Državna volilna komisija na svoji spletni strani javno objavila seznam list kandidatov po volilnih okrajih ter sezname kandidatov za volitve poslancev narodnih skupnosti. Te sezname pa bodo v tiskani obliki prejela tudi vsa slovenska gospodinjstva. Vsak volivec lahko najpozneje 8. aprila na katerikoli upravni enoti ali diplomatskem predstavništvu oz. konzulatu RS vpogleda v podatke, ki se o njem vodijo v evidenci volilne pravice. Lahko zahteva vpis, če ugotovi, da ni vpisan v evidenco volilne pravice, ali popravek, če je vpisan z napačnimi podatki. Vpogled je mogoč tudi preko portala e-uprava. Volivci, ki so v priporu, v zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenemu zavodu in želijo glasovati po pošti, to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje 10 dni pred dnevom volitev, do 13. aprila. Podobno lahko glasujejo po pošti tudi invalidi, če predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida (to lahko invalidi storijo tudi za stalno), pa tudi volivci, ki so v izolaciji zaradi okužbe SARS-CoV-2 (seveda z dokazilom). Volivci, ki jim je bila nepredvideno odvzeta prostost oz. so bili sprejeti v bolnišnico ali so prejeli odločbo o invalidnosti po 13. 4., lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik, najkasneje v roku 5 dni pred dnevom volitev. Po pošti pa lahko glasujejo tudi volivci, ki jim je bila odrejena izolacija zaradi okužbe s SARS-CoV-2 (ob dokazilu). Potrjevanje podpisov v podporo kandidatom Potrjevanje podpisov volivk in volivcev v podporo posamezni listi kandidatov oziroma kandidatu za poslanca poteka od 14. 2. do 24. 3. 2022 tudi na Upravni enoti Žalec in na Krajevnem uradu Vransko, ki posluje ob torkih. Za potrebe potrjevanja podpisov (ki jih morajo oddati na predpisanih obrazcih) je na Upravni enoti Žalec odprto posebno okence. Evidentiranje poteka ves poslovni čas organa, naročanje pa ni potrebno. Na Upravni enoti Žalec naprošajo, da v primeru večjih skupin občani predhodno pokličejo na tel. št. (03) 713 51 01 ali 713 51 51 ali pošljejo elektronsko sporočilo na ue.zalec@gov.si. Za oddajo podpore je obvezno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). 19., 20. in 21. aprila bo med 7. in 19. uro predčasno glasovanje na voliščih za predčasno glasovanje, ki bodo objavljena najkasneje 8. aprila na spletnem mestu Državne volilne komisije. Volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega bivališča ter želijo glasovati na volišču v drugem okraju (na volišču brez krajevne pristojnosti – omnia), morajo to sporočiti najkasneje 3 dni pred dnevom volitev okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču zaradi bolezni in bodo to sporočili okrajni volilni komisiji najkasneje 20. aprila, seveda ob predložitvi ustreznega zdravniškega potrdila, bodo lahko volili pred volilnim odborom na domu. 24 ur pred dnevom volitev 24. aprila se bo končala volilna kampanja in bo nastopil volilni molk pred zadnjo aprilsko nedeljo, ko bodo svojo »besedo« dobili volivci. Najbrž nas bodo o rezultatih glasovanj nacionalni mediji neuradno obvestili še isti večer po 19. uri, ko se bodo zaprla volišča, a šele dan kasneje bodo prešteli glasove po pošti in 8 dni kasneje glasove po pošti iz tujine, tako da bodo uradni izidi objavljeni v Uradnem listu RS najkasneje 10. maja. Gotovo pa se bo slovenska politična krajina z veliko gotovostjo na novo pokazala že pozno zvečer na dan volitev. Grad Žovnek je zažarel v zlati barvi. Gradove odeli v zlato T. T. V torek, 15. februarja, je bil mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Junaki 3. nadstropja so ob tem pozivali ljudi, da si pripnejo zlato pentljo in tako pomagajo ozaveščati o tej bolezni. Dnevu so se pridružile tudi nekatere občine in v znak podpore pomembne zgradbe osvetlile z zlato barvo. Braslovčani so z zlato obarvali Grad Žovnek, Polzelani pa Grad Komenda in tako skupaj z ostalimi slovenskimi mesti širili glas o najmlajših onkoloških bolnikih z njihovim simbolom – zlato pentljo. SE NE SPOMNIM Februarja Slovenke in Slovenci praznujemo kulturni praznik. Upravičeno smo lahko ponosni, da imamo, čeprav smo tako majhen narod, tako velik praznik. Prav tako smo lahko upravičeno ponosni na naše velike, pa tudi manj velike – ne po velikosti, pač pa po veličini – pesnike in pisatelje. Seveda imamo še veliko drugih kulturnih delavcev, čigar imena in dela pišejo našo zgodovino. Na vse smo lahko ponosni. Žal pa imamo tudi posameznike, ki s svojimi deli in obnašanjem milo rečeno nekulturno posegajo v naš prostor in v naše zavedanje in prepričanje, da s spoštovanjem in lepo besedo lahko mnogo lepše živimo in sobivamo. Stavki »se ne spomnim«, »na to ne bom odgovarjal« ali »odgovor je enak prejšnjemu« so, kakor je videti, postali stalnica v našem medsebojnem komuniciranju. No, seveda si lahko takšno nekulturno komuniciranje privoščijo le osebe z močnim zaledjem in lastnim prepričanjem, da so nedotakljivi in, po mojem mnenju, vsaj zaenkrat zaščiteni s prave strani. Ne morem si predstavljati sebe, ko sem na primer bila vprašana neki predmet, ki je bil nekako nad mojim znanjem in ga nisem najbolj usvojila, da bi profesorici na njeno jasno zastavljeno vprašanje odgovorila: »Se ne spomnim.« In niti v sanjah mi ni prišlo na misel, da bi rekla: »Na to ne bom odgovarjala.« Ne, stala sem pred šolsko komisijo kot lipov bog, proseče zrla nekam v višave, če mi bo mogoče od tam kaj kapnilo ali bo mogoče prišla kakšna pomoč, in ker nobene pomoči ni bilo, sem se pač morala sprijazniti, da so me dobili na spolzkem ali, bolje rečeno, na neosvojenem terenu. Ko sem bila takrat jezna na vse okoli sebe, se nisem dobro zavedala (res ne?), da je treba v življenju tudi kaj pošteno narediti, se česa naučiti in ne samo »hvatati krivine«, če hočem postati kaj več, ne samo dvakratna doktorica sprenevedanja. V februarju praznujemo tudi valentinovo. Rada bi vas ozavestila in vam položila na srce, naj ta dan ljubezni in spoštovanja traja vse leto, vsak dan v letu, enako tudi kulturni dialog in kulturno obnašanje, da bo kulturno sobivanje naša vrednota in stalnica. Ob tej priliki bi čestitala novi mladi Slovenki leta Niki Kovač, ki je že ob vstopu v odraslost spoznala vrednote, ki jih kar nekaj samooklicanih visoko presežnih ljudi ne bo nikoli spoznalo, kaj šele priznalo. Tako radi govorimo, da »na mladih svet stoji«, ko pa ti mladi želijo spreminjati svet na boljše, zase in za vse nas, se pač pojavijo tisti večni kritizerji, zagovorniki nekih, po njihovem večnem prepričanju preizkušenih dobrih šeg in navad. Ostanite kulturni in v ljubezni. Ola Mar 14 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2022 Usposabljajo bolničarje za prvo pomoč D. NARAGLAV Ekipe prve pomoči so aktivirane ob naravnih in drugih nesrečah. Osnovna živila marsikomu vsaj malo olajšajo življenje. Število pomoči potrebnih družin se povečuje D. N. V Občini Žalec humanitarno pomoč prejema 163 družin, v Občini Prebold 31, v Občini Braslovče 30, v Občini Polzela 28, v Občini Tabor 10 in v občini Vransko 9 družin. Usposabljanje poteka v dveh skupinah. V organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Žalec in ob sodelovanju še štirih OZ RK iz celjske regije poteka v februarju izobraževanje bolničarjev, ki bodo člani ekip prve pomoči pri Rdečem križu v teh OZ RK. Izobraževanje pripravljajo štirikrat tedensko v skupni predavalnici v stavbi na Hmeljarski ulici 3, kjer je tudi sedež Območnega združenja RK Žalec. Do konca februarja bodo tako licencirani predavatelji RKS v Žalcu usposobili 21 novih bolničarjev, ki bodo prostovoljno sodelovali z RKS – OZ Mozirje, Šentjur, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Žalec. To 45-urno usposabljanje zajema 17 ur predavanj in 28 ur vaj: kandidati so seznanjeni z ustrojem in delovanjem človeškega telesa ob dajanju prve pomoči, prepoznajo naloge in aktivnosti ter delujejo v skladu s cilji, moralnimi in pravnimi vidiki dajanja prve pomoči; seznanjeni so, kdaj uporabljati telefonsko številko 112 in vzpostaviti dobro medsebojno sodelovanje s člani enot prve pomoči, kako varno in pravilno pristopati k poškodovani ali nenadno oboleli osebi, kako varno prenašati nenadno obolele ali poškodovane, kako uporabljati opremo člana in ekipe prve pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, znajo izvajati temeljne postopke oživljanja pri dojenčku, otroku in odraslem z uporabo AED ter izvajati ukrepe pri zapori dihalne poti s tujkom. Prva pomoč je veščina, ki lahko zagotovi učinkovito in hitro ukrepanje ter pomaga pri oskrbi poškodb oziroma pri nenadni bolezni, lajša trpljenje in povečuje možnosti za preživetje ljudi v stiski. Prva pomoč traja toliko časa, dokler poškodovanec ali oboleli ne dobi ustrezne strokovne pomoči. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v dogovoru z Rdečim križem Slovenije in drugimi nevladnimi organizacijami ter občinami organizira do dvesto ekip za prvo pomoč, ki lahko delujejo na območju celotne države. Območna združenja Rdečega križa Slovenije v sodelovanju z občinami ustanovijo najmanj eno ekipo na 5.000 do 10.000 prebivalcev in na vsakih nadaljnjih 10.000 prebivalcev še eno ekipo. Ekipe so poimensko zapisane v evidenci Uprave RS za zaščito in reševanje in jih aktivirajo po potrebi. Kot nam je povedal sekretar RKS – OZ Žalec Matjaž Črešnovar, so bolničarji člani ekip prve pomoči pri Rdečem križu ali kateri drugi prostovoljni organizaciji (gasilska društva, gorska reševalna služba, jamarska društva …), ki sestavljajo ekipe za zaščito in reševanje v sistemu civilne zaščite. Ekipa prve pomoči RKS je sestavljena iz šestih članov. Imajo obveznega vodjo ekipe in pet članov, od katerih je eden namestnik vodje. Vsi člani ekipe morajo imeti opravljen predpisani tečaj za bolničarje prve pomoči. Ekipe so aktivirane ob naravnih in drugih nesrečah, kot so nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, jedrska nesreča ter druge ekološke in industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in z ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja. Naloge teh ekip so predvsem dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim, pomoč pri izvajanju triaže, pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih, sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih, sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih ter sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov. Na prvi akciji 56 krvodajalcev T. TAVČAR Prvo letošnjo krvodajalsko akcijo sta žalsko območno združenje Rdečega križa in Krajevna organizacija Rdečega križa Šempeter organizirala 17. februarja v Gasilskem domu Šempeter, udeležilo pa se je je 56 krvodajalcev. Akcijo so organizirali za Transfuzijski center Splošne bolnišnice Celje, ki mu v zadnjih dneh primanjkuje krvi glede na potrebe zaradi prometnih nesreč ali za operacije poškodovanih. Če v teh primerih ne prejmejo dovolj krvi od krvodajalcev s Celjskega, zaprosijo za kri druge transfuzijske službe v Sloveniji. Krvodajalce prosijo, da spremljajo dnevne potrebe po krvi določenih skupin na spletni strani: http://www.daruj-kri. si/ in se odzivajo na povabila Rdečega križa. S prve letošnje akcije v Gasilskem domu v Šempetru Naslednja krvodajalska akcija bo v veroučni učilnici Župnije Polzela 23. marca od 7. do 12. ure. V žalskem območnem združenju RK krvodajalce prosijo, da se na odvzem naročijo na telefonski številki 051 389 270 ali 051 671 147 od 7. do 15. ure. V skrbi za zdravje krvodajalcev in strokovnega osebja bodo še naprej izvajali vse zaščitne ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe covida-19. V RKS – Območnem združenju Žalec, kjer zagotavljajo humanitarno pomoč ranljivim skupinam v šestih spodnjesavinjskih občinah, imajo skupaj trenutno v evidenci 271 družin s povprečno tremi družinskimi člani, ki so prejemniki humanitarne pomoči. Njihovo število pa se še povečuje, med njimi je tudi 25 družin iz Kosova, od katerih ena živi v Občini Braslovče, ostale pa v Občini Žalec. Kot je povedal sekretar Matjaž Črešnovar, v RKS – OZ Žalec ranljivim skupinam pomagajo s hrano, ki jo s sredstvi iz Sklada EU zagotavlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ter s prehranskimi paketi podjetja Tuš. Druga oblika pomoči je z oblačili, obutvijo in pohištvom, ki jih podarijo njihovi sokrajani, tretja pomoč pa se izraža s plačili osnovnih položnic (elektrika, voda, komunalne storitve, najemnine stanovanj in zdravstvena zavarovanja), če Komisija za socialno dejavnost ali odbori krajevnih organizacij RK ocenijo, da so prosilci upravičeni do pomoči, in če je na voljo dovolj sredstev. Hrano v centralnem skladišču v Žalcu delijo najmanj štirikrat letno; predvidoma januarja, aprila, julija in oktobra, o čemer upravičene do pomoči obvestijo preko SMS-sporočil in po običajni pošti. Oblačila, obutev in ostale stvari delijo ob torkih od 9. do 11. ure. Zaradi upoštevanja zaščitnih ukrepov prosilci naročijo stvari in jih pripravljene prevzamejo štirikrat na leto. Zaradi koronavirusa strank ne sprejemajo v svojih prostorih. Informacije o dejavnostih RK prejmejo po telefonu 03 571 66 16 med tednom od 7. do 15. ure, vloge za humanitarno pomoč pa sprejemajo po običajni pošti na naslov: RKS – OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec in po elektronski pošti: zalec. ozrk@ozrks.si. Libojski praznik kulture v živo D. N. Tudi letošnji kulturni praznik je bil marsikje močno okrnjen zaradi epidemioloških razmer in so ga mnogi obeležili po spletu ali kako drugače. V Libojah pa se je Kulturno društvo Svoboda Liboje odločilo, da ga vendarle obeležijo podobno kot prejšnja leta z upoštevanjem vseh ukrepov in pogojev PCT. Prireditev so pripravili prav na praznični dan, 8. februarja. Obiskovalce so ob vstopu v dvorano z glasbo pozdravili godbeniki Godbe Liboje. S slovensko himno so svečanost odprli otroci Podružnične osnovne šole Liboje. Slavnostni govornik je bil predsednik Godbe Liboje Andrej Perger. Prireditev so plesno obarvale mažoretke Mažoretne skupine Liboje, z zborovskim petjem in recitalom pa so jo obogatili osnovnošolci Podružnične šole Liboje. Tudi letos so kulturniki medse sprejeli tretješolce POŠ Liboje – letos jih je bilo sedem –, ki so iz rok predsednice društva Biserke Neuholt Hlastec prejeli člansko izkaznico in darilce. Prireditev je moderirala Jolanda Železnik, z nastopom na kitari pa jo je zaključil Matic Dolenc. PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2022 15 Slovenijo povezalo kvačkanje BINA PLAZNIK OSEBNI ARHIV M. D. CIZEJ Kvačkarice Savinjske doline so sodelovale pri postavljanju novega slovenskega Guinnessovega rekorda. Septembra lani so navdušenci kvačkanja pod taktirko Slovenjgradčanke Jadranke Smiljić, ene od nosilk Guinnessovega rekorda v neprekinjenem kvačkanju, pričeli s projektom Slovenija kvačka. Njihov cilj je bil, da do 26. decembra nakvačkajo grbe slovenskih občin in se s tem vpišejo v Guinnessovo knjigo rekordov. Sodelovalo je 212 ljubiteljic kvačkanja in en ljubitelj kvačkanja, kolikor je bilo takrat slovenskih občin. Pri knjigi rekordov postavljanja rekorda s kvačkanjem 212 slovenskih grbov sicer niso odobrili, zato so družno našli drugo rešitev. Tako nastajajo še drugi kvačkani izdelki v tehniki C2C. Ustvarjalci si motive in velikosti lahko izbirajo po lastni želji, cilj pa je, da skupaj naredijo tisoč izdelkov. Mednje bodo všteti tudi nastali grbi, pri ustvarjanju katerih so sodelovale tudi navdušenke nad ročnimi deli iz Savinjske doline. Grb Občine Braslovče je kvačkala Vlasta Pfeifer, grb Občine Polzela Andrejka Završnik, grb Občine Prebold Marija Ditka Cizej, grb Občine Vransko Metka Leljak in grb Občine Žalec Nives Oprešnik. Kvačkarica Marija Ditka Cizej s Polzele, ki je kvačkala preboldski grb, pove: »Dejansko sem že en mesec pred pričetkom projekta vadila in vsak dan kvačkala po eno uro, da Marija Ditka Cizej sem pridobila delovno navado, ki postane rutina. Kvačkanje in potem še dodelava niti sta trajala približno 100 ur. Moj grb Prebolda je sestavljen iz 8888 kvadratkov. Kvačkarski izziv je bil, da nekako v 100 dneh po uro na dan izdelamo grb v tehniki C2C. S projektom smo pričeli 15. septembra 2021 preko Zooma. Prvi teden sem kvačkala vsako popoldne po približno 100 kvadratkov na dan. Nato sem spremenila načrt in vstajala nekje okoli treh ali pol štirih zjutraj ter skvačkala 300 kvadratkov na dan. Kvačkani del mi je uspelo končati 21. oktobra 2021, kar je bilo simbolično, saj je to tudi datum bratove smrti. Z obrobo in dodelavo niti sem končala 1. novembra 2021. Grb je velik prib- ližno 130×150 cm, kar je toliko kot polovica mize za namizni tenis. Sodelovanje v taki množični in dobro organizirani akciji je bil čudovit izziv. Delala sem točno po navodilih, kar je bilo dejansko najlažje, in tako je bilo storjenih najmanj napak. Prebereš, narediš, prečrtaš, preveriš, naprej. In tako do konca. Sama imam disleksijo, zato moram še posebej paziti, kaj vidim, kako vidim in kaj berem … Nekatere so res prave mojstrice, hitre kot strela. Ker nisem tako hitra, je zelo pomembno, da sem vztrajna, vsak dan nekaj in rezultat je tu.« Jadranka Smiljić pa je za naš časopis povedala: »Projekt se še ni zaključil in se še ne bo celo leto. No, naredili smo vse grbe Slovenije in 1000 izdelkov še dodatno, tako da za rekord imamo 1200 izdelkov ... čakamo na Guinnessa, da dobimo rezultate. Delo vseh kvačkaric je neprecenljivo. Zato smo se odločili, da je projekt prostovoljen, saj je realnost takšna, da je v naši državi resnično težko plačati nekomu za ročno delo, predvsem če nima registrirane dejavnosti, potem je še obdavčenje in pa nekatere bi imele probleme pri pokojnini. Da smo se vsemu temu izognili, smo naredili projekt prostovoljen. Upam, da bomo s takšnimi projekti ozaveščali ljudi in državo.« In kako ocenjuje delo prostovoljk iz Nastajanje grba Občine Prebold naše doline? »Vse kvačkarice Savinjske doline so svoje delo opravile fantastično. Sedaj si resnično samo še želimo, da jih občine podprejo, odkupijo grbe, jih uokvirijo in s tem resnično vsi skupaj počastimo ročno delo in povezanost Slovenije.« Pove tudi, da so občine Braslovče, Polzela in Prebold grbe že odkupile. Vransko ga še ni odkupilo, z Žalcem se še dogovarjajo: »Finančni vložek vsake občine je dogovor med občino in zavodom, da se delno pokrijejo stroški projekta.« Preboldski planinci kulturi na čast na Mrzlico D. N. Planinsko društvo Prebold vsako leto 8. februarja praznik kulture obeleži s planinskim pohodom na Mrzlico. Letošnji je bil že devetnajsti. Planince je pot vodila iz Prebolda preko Golave, mimo Homiča do Kriške planine, nato pa po klasični Udeleženci letošnjega pohoda, tretji od leve župan Debelak Na pohod ob kulturnem prazniku L. K. ARHIV DU GOTOVLJE Društvo upokojencev Gotovlje je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravilo tradicionalni pohod. S pohodi so pričeli pred 12 leti na pobudo Rudija Trobiša, takratnega predsednika DU Gotovlje. Pohoda se vsako leto udeleži okrog 50 udeležencev. »Čari pohoda na Prešernov dan so odkrivanje različnih poti našega kraja, druženje, povezanost krajevnih društev in zaključek s kulturnim programom, ki ga izvedemo pohodniki skupaj s pevci moškega zbora na vedno priljubljeni lovski koči Rinka; temu pa sledi še pogostitev,« je povedala Margit Juteršek. »V prvih letih smo se na poti iz središča vasi ustavljali pri gostoljubnih vinogradnikih, naslednja leta pri nekaterih naših dobrosrčnih pohodnikih, v obdobju korone pa ostajamo le zunaj – v naravi. Da ta naš dan kulture poteka praznično in v prešernem razpoloženju, se moramo zahvaliti vsem nastopajočim, recitatorjem in pevcem, vsem, ki poskrbijo za sladke dobrote in kapljico, ter skrbnikoma lovske koče. Še bi radi nadaljevali s to lepo tradicijo,« je še dodala Margit Juteršek. Udeleženci dogodka ob jubilejnem dnevu poti Podmeja–Mrzlica na njen vrh ter do planinskega doma na Mrzlici. Tu so se malo okrepčali, nato pa se podali preko Homiča do Lovskega doma pod Golavo, kjer so imeli krajši kulturni program z branjem slovenske poezije. 16 PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2022 Največkrat pritegnejo oči, za dolgoročno ljubezen pa je najbolj pomembno medsebojno spoštovanje BINA PLAZNIK, DARKO NARAGLAV 14. februarja praznujemo valentinovo, ki je za nas bolj uvožen praznik zaljubljencev, pred nami, 12. marca, pa je bolj slovensko gregorjevo, ko se ženijo ptički. A ne glede na navade (ne)praznovanja smo v februarski anketi naključno izbrane prebivalce Spodnje Savinjske doline vprašali o tem, kaj jih najbolj pritegne pri (potencialnem) partnerju na prvi pogled, da ga opazijo in da jim je všeč, in še, kaj je v partnerstvu najpomembnejše za trajnejšo zvezo in za to, da zaljubljenost preraste v ljubezen ter tudi »zdrži« preizkuse vsakdanjika. Jure Jelen, Gomilsko: »Pri punci me najbolj pritegneta postava in frizura. Všeč so mi kratki lasje, ker prihraniš pri šamponu (smeh). Pri ženski za dolgoročno zvezo bi mi bil pomemben tudi karakter. Skratka, eno z drugim. Valentinovega ne praznujem, ker sem samski. Imam svoj praznik, dan neodvisnosti za samske (smeh). Bi počasi imel punco, ampak saj sem še mlad. Nikoli še nisem praznoval valentinovega. Danes gredo pari hitro narazen, ker nihče nima potrpljenja. Pa mediji naredijo svoje. Jaz se bom moral potruditi pri svoji partnerki, če ne, tako nič ne bo.« Marjana Drobež, Levec: »Kaj pa vem. Hm. Takrat še nismo praznovali valentinovega, ko sem spoznala svojega moža. Sem pa na njem najprej opazila njegovo pridnost. Je bilo na prvi pogled. Kupovala sem opeko, da bom začela z gradnjo hiše in obnovo gospodarskega poslopja. Pri nakupovanju opeke je sedanji mož bil tako strašno pozoren, vse mi je pomagal naložiti. To je bila sicer njegova dolžnost v takratni službi, ponudil se mi je tudi, da mi pride domov pomagat razložiti tovor – in to je bila tista pika na i. Očitno je bilo nekaj več. Za valentinovo si podariva kakšno malo pozornost, kot je čokoladica, da bi pa kaj posebej praznovala, pa ne.« Darko Drev, Zakl: »Če bi po pravici povedal, kaj me najbolj pritegne pri nasprotnem spolu, ne bi bilo primerno za časopis (smeh). No, bi rekel videz, postava in kakšno energijo ima dekle. Da ni zamorjena. Valentinovega ne praznujem, ker je zame celo leto valentinovo. To je čista ameriška komercializacija. To je tako kot dan mrtvih, ko greš le 1. novembra na pokopališče, ali pa samo 14. februarja daš eno bombonjero svoji ženski, drugače pa jo celo leto maltretiraš. Za dolgo, ljubečo zvezo sta pomembna predvsem spoštovanje in pogovor.« Jasmina Akamba, Petrovče: »Najprej sem pri fantu opazila oči, nasmešek. Večinoma je to nekaj, kar sem najprej opazila. Potem se pa začenjaš pogovarjati. Midva z možem ne praznujeva valentinovega. Ne kupiva si nobene pozornosti za ta dan. On mi na vse druge načine pokaže, da me ima rad, jaz pa tudi njemu. Če že hočeš partnerja presenetiti, ne čakaš na valentinovo. Za dolgo in srečno zvezo je spoštovanje na prvem mestu. Po dolgem času, ko si z nekom, je to največ vredno. Tudi sama gradim potrpežljivost v odnosu, da je uspešen.« Ismet Tutan, Žalec: »Pri nasprotnem spolu najprej opazim obraz. Da je posebna in prijazna. Imam ženo, ki je imela lep nasmeh in hojo, mora biti neka privlačnost. Midva ne praznujeva valentinovega. Niti si ne podariva ničesar. Pomembna je samo prijaznost in še enkrat prijaznost. Pa da se vse zmeniva, pogovoriva. Komunikacija je najpomembnejša za vse. Za vsak odnos. Moraš biti umirjen in ne agresiven. Agresivnost nič ne pomaga.« Irena Lesjak, Miklavž, Tabor: »Meni je pomembna naravna usmerjenost človeka, da ni narejen, kar znam na osnovi neverbalnih komunikacijskih znakov večinoma tudi prepoznati. Pomembno mi je, da deluje naravno, da se ne pretvarja in da iz njegovih oči izžareva neka toplina. Za vzpostavitev kontakta je nedvomno pomembna tudi medsebojna privlačnost, kaj bo to prineslo v nadaljevanju, pa ni mogoče vedeti. O tem, kaj se iz tega razvije, odloča veliko najrazličnejših dejavnikov. Za krepitev in obstoj partnerske zveze so nedvomno potrebni medsebojno zaupanje, razumevanje, spoštovanje in pogovor. To so nekakšne osnove, iluzije, vendar v življenju včasih pride kaj drugače, pridejo ovire in takrat se je treba pogovoriti, dogovoriti in ne odreagirati na prvo žogo.« Igor Hrboka, Prebold: »V šali bi rekel, da me je pri partnerki pritegnilo dejstvo, da je Korošica, resnično pa sem se ‘ujel’ v njeno energijo, karizmo, ki so jo izžarevale njene oči, nato pa pogovor z njo, s katerim si tudi sicer ustvarim neko prvo sliko o človeku, s katerim se pogovarjam. Za obstoj in graditev partnerske zveze so potrebni medsebojno spoštovanje, zaupanje, skupni interesi, kompromisi … Predvsem pa je treba jemati življenje s polno ljubezni do partnerja, družine in vsega, kar nas obdaja. Nama to nekako uspeva že vseskozi, k temu pa svoje prispevajo tudi najini trije otroci, ki so stari 20, 14 in 12 let ter bogatijo naše družinsko življenje in globoko vez med nama. Je pa pomembno, da življenje jemljemo tudi malo igrivo.« Klara Divjak, Levec: »Ne vem. Po moje je najbolj pomembno, če se ujameta energiji. Pa videz, nasmeh, pogled. Največ pa je ujemanje energij. Obvezno je treba s fantom spregovoriti, pa vidiš. Imidž ni tako pomemben. Je treba najprej spregovoriti. Fanta še nimam. Niti si ga še ne želim. Sem v takšnem obdobju, da mi je všeč, tako kot je (smeh). Fanta še nisem imela. Če bi ga imela, mi tudi valentinovo ni tako pomembno. Bolj pomembne so malenkosti, ki vsak dan naredijo praznik.« Mitja Ribič, Drešinja vas: »Mene pri nasprotnem spolu najprej pritegnejo nasmeh in oči. Zagotovo pa se mora pri življenjskem partnerju vse poklapati – od skupnih vrednot do interesov. Z ženo praznujeva valentinovo. Podariva si kakšno pozornost. Tudi na datum obletnice in za rojstni dan se simbolično obdarujeva. Pa otroke učiva, da se je treba lepo obnašati do nasprotnega spola in da so spoštljivi drug do drugega.« Aleksandra Ločičnik, Šempeter: »Nikoli ne ocenjujem človeka na prvi pogled ali igram na prvo žogo. Ko se s človekom usedem, pogovarjam, dobim vtis o njem, njegovem značaju … Pri tem pa ne gledam toliko na njegov izgled, obraz, ampak mi je pomembno, kakšno je njegovo srce, njegov način komuniciranja, odzivanja … Veliko pa mi o tem povedo že njegove oči, ki so tudi tisti del obraza, ki ga prvega zaznajo moje oči. Za uspešno partnersko zvezo je najbolj pomemben pogovor, pustiti partnerju svoj prostor in ga imeti rad z vsemi njegovimi napakami, obratno pa pričakuješ tudi od njega. Vsekakor so za to potrebni spoštovanje, medsebojno zaupanje in skupno reševanje problemov, ki jih v zakonu zagotovo ne manjka.« Drago Perger, Liboje: »Ko si mlad in se zaljubljaš, nedvomno gledaš na vse skupaj z drugačnimi očmi kot v zrelih letih. Takrat igra veliko vlogo zunanji izgled in ne toliko osebne lastnosti partnerja. Te se v dobri ali slabi luči lahko pokažejo zelo kmalu ali šele čez čas in vplivajo na nadaljnje odnose. Vsekakor pa je zame ob srečanju s človekom zelo pomemben očesni stik, ki ti da vedeti, ali je oseba zainteresirana za pogovor ali ne. Za ohranjanje partnerske zveze je nedvomno treba biti spoštljiv drug do drugega, znati poslušati, se nenehno pogovarjati, sprejemati kompromisne rešitve in se truditi živeti tako, kot je najbolje za oba in otroke, ki so nedvomno pomemben člen v ohranjanju družine. Z ženo se trudiva tako živeti že 44 let in lahko sva vesela, da nama to dobro uspeva.« Manca Kokol, Migojnice: »Ob srečanju s komerkoli se najprej zazrem v obraz, v oči, ki mi veliko povedo o osebi, s katero se pogovarjam. Če ta oseba med pogovorom gleda stran, v tla, naokrog in ne v moje oči, dobim občutek, da ni iskrena, da ji ne gre preveč zaupati, verjeti. Lahko pa se tudi motim in je razlog v čem drugem, v njegovi slabši samopodobi, samozavesti, v težavah, s katerimi se sooča, kar pa se lahko prepozna skozi odkrit pogovor. Za mano je že 45 let zakona, in če se spomnim, kako sem spoznala svojega moža, so me pri njem pritegnili iskrivost v očeh, nasmeh na obrazu, pa tudi njegovo spoštljivo obnašanje in izgled. Da uspešno krmariva skozi življenje, so svoje doprinesli tudi družina, otroci in vse, kar spada zraven, predvsem pa medsebojno spoštovanje.« Slavko Lednik, Petrovče: »Za ohranjanje partnerske zveze, zakona so najpomembnejši medsebojno spoštovanje, razumevanje drug drugega in ljubezen, s katero lahko premagujemo težave, tudi ko nam morda ni lahko. Takrat se je treba znati tudi pogovarjati in sprejemati odločitve, ki bodo sprejemljive za oba, in hkrati upati, da se bo izšlo, kot si želimo. Ko je človek že v starejših letih, pa je pogovarjanje še toliko pomembnejše za ohranjanje lepih medsebojnih odnosov in zakona. Pri navezovanju stikov, novih znanstev in prijateljstev so zame zelo pomembne oči. Če te oseba gleda naravnost in ne odmika pogleda, je po mojem dober človek. Takšnemu človeku lahko zaupaš in mu dovoliš, da vstopi v tvoje življenje kot prijatelj, znanec ali celo kot življenjski sopotnik. Midva z ženo sva skupaj že skoraj štiri desetletja in nama je lepo.« Ana Mari Ločičnik, Matke: »Sem že nekaj let v partnerski zvezi, ki jo izpopolnjujeta še ne štiriletni sin in dveletna hčerka. S partnerjem, ki je z Gorenjske, sva se spoznala v Ljubljani, bil je prijatelj od mojih znancev. Iskrica je preskočila in tako smo sedaj mlada družinica. Ko sem ga spoznala, so me predvsem pritegnile njegove oči. Deloval pa mi je tudi prijazen in dobrosrčen fant. Lahko bi rekla, da je bila to kar nekakšna ljubezen na prvi pogled. Vsekakor pa upava, da bo življenje tudi v prihodnosti tako, kot si ga zamišljava in želiva. Zavedava se, da je za dober partnerski odnos treba spoštovati drug drugega, se prilagajati eden drugemu, sprejemati kompromise … in življenje je tako lahko res lepo in veselo. Ob otrocih pa tudi igrivo in poglobljeno.« Laura Kegu, Levec: »Najbolj me pri fantu pritegneta nasmeh in to, da pokaže dobro voljo. Se je tudi že zgodilo, da sem se ob prvem vtisu zmotila. Na primer, da sem mislila, da je fant prijazen, pa se je izkazalo drugače. Večinoma pa kar dobro ocenim. Fanta imam. Nič posebnega ne bova počela na valentinovo. Podarila si bova manjšo pozornost. Drug drugega presenetiva. Če bi on ali jaz pozabila, da je valentinovo, ne bi bila preveč razočarana ne on niti jaz. Več nama pomeni vsakdanji odnos kot pa prazniki.« NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 2 I februar 2022 OBČINA ŽALEC Torek, 1. marec Otroško pustno rajanje z Alenko Kolman in obisk 16.00 kurentov, poslikava obraza od 15.00 dalje, ZKŠT Žalec in MC Žalec, Dom II. slovenskega tabora (do petka, 4. 3.) Počitniško varstvo: 8.00-12.00 izdelam svoj animirani film, prijave na: info@mc-zalec.si, MC Žalec* Četrtek, 3. marec Voden ogled po razstavi Vztrajnostni moment 18.00 upora, ogled vodita avtorja Vesna Bukovec in Janez Zalaznik, Savinov likovni salon Sobota, 5. marec Pohod na Uršljo goro, start: parkirišče pri 7.00 Mercatorju v Šempetru, PD Šempeter (vsako soboto) Podeželska tržnica 8.00-12.00 Žalec, tržnica pri fontani Sadike brez odpadkov, delavnica MC Žalec in 11.30 ZeroWaste Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec Ženska: ljubezni, izgube, obleke, gledališka 19.00 predstava ob dnevu žena, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 7. marec 16.00 in Kaj nam pa morejo? Priprave na maturo: angleščina 18.00 (16.00) in slovenščina (18.00), MC Žalec V glavi zidam mesto, odprtje razstave 18.00 originalnih ilustracij Done Pratnekar, avla Doma II. slovenskega tabora Torek, 8. marec Hamo in Rudi Bučar, koncert ob dnevu žena, 19.00 Doma II. slovenskega tabora (razprodano) Četrtek, 10. marec Prikaz obrezovanja dreves, MC Žalec in ZeroWaste 16.00 Žalec, lokacija: Velenjska cesta 6, Žalec Sobota, 12. marec Mali otroci, veliki problemi, stand up komedija 20.00 Uroša Kuzmana in Aleša Novaka, Jabka, d. o. o., Dom II. slovenskega tabora Nedelja, 13. marec Citrarski koncert: Neli in Karmen Kos 17.00 Zidar, avla Doma II. slovenskega tabora Ponedeljek, 14. marec 16.00 in Kaj nam pa morejo? Priprave na maturo: angleščina 18.00 (16.00) in slovenščina (18.00), MC Žalec Torek, 15. marec 18.00 Kreativno pisanje in pitch, delavnica, MC Žalec Sreda 16. marec Koraki do uspešnega podjetja s podjetjem 18.00 Mojster marketinga, online, MC Žalec Četrtek, 17. marec Mali center Želja: ustvarjanje gregorčkov 16.00 (plovil s svečami), MC Žalec Svečana rez trte Nikolaje, Društvo savinjskih 16.00 vinogradnikov, pri obrambnem stolpu Sledi slikarske poti umetnice Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tartaglia, 18.00 odprtje razstave ob 100. obletnici rojstva Jelice Žuža, Savinov likovni salon (do 7. 5. 2022) Sobota, 19. marec Pohod na Travno goro - Kamen Grič, start: parkirišče 7.00 pri Mercatorju v Šempetru, PD Šempeter Kako biti vredu, motivacijsko predavanje Aljoše 20.00 Bagole, Špas teater, Dom II. slovenskega tabora Ponedelje, 21. marec 16.00 in Kaj nam pa morejo? Priprave na maturo: angleščina 18.00 (16.00) in slovenščina (18.00), MC Žalec Navdih jeseni na pragu pomladi, odprtje posmrtne 19.00 razstave likovni del Ivanke Planinšek, MSK Žalec Sreda, 23. marec Strokovno predavanje Gorazda Humarja o zgodovini 19.00 in gradnji slovenskih mostov, MSK Žalec Petek, 25. marec Čistilna akcija po polninski poti, start: 15.00 Bar Sebi, Zg. Grušovlje, PD Šempeter Sobota, 26. marec Koncert mediteranskih pesmi: citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Histri, pevca Teja 18.00 Saksida in Klemen Torka, klaviaturist Tadej Vasle, Dom II. slovenskega tabora Ponedeljek, 28. marec 16.00 in Kaj nam pa morejo? Priprave na maturo: angleščina 18.00 (16.00) in slovenščina (18.00), MC Žalec Torek, 29. marec 18.00 Po pravljici diši - pravljična ura, MSK Žalec OBČINA PREBOLD OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 28. februar Počitniško ustvarjanje (vsak 9.00-11.00 dan do 4. 3.), DC Marof Animacije na drsališču (vsak dan 16.00-17.00 do 4. 3.), drsališče Prebold Torek, 1. marec 15.00-18.00 17 Petek, 11. marec Z gregorčki pomladi nasproti - spust ladjic po 17.00 malem Preserskem jezeru, TD Braslovče Sobota, 23. marec Vse občinska čistilna akcija, Občina 9.00 Braslovče, TD Braslovče Drsanje v maskah, drsališče Prebold Sreda, 2. marec (vsako sredo) Obisk ambasadorjev trajnosti, pri njih doma in na njihovih obdelovalnih površinah, zbor pri DC Marof Sobota, 5. marec 10.00-12.00 8.00-10.30 (vsako soboto) Kmečka tržnica, DC Marof Torek, 8. marec Breplačna kava in čaj za ves nežnejši spol, DC Marof Brezplačna kava in čaj za ves 17.00-18.00 nežnejši spol, DC Marof Četrtek, 10. marec 10.30-12.30 9.00-12.30 Brezplačna kava in čaj za vse moške, DC Marof Odprtje razstave fotografij Ivana Lipičnika, 18.00 Moji trenutki (ogled do konca marca vsak dan: 8.00-12.00 in 17.00-19.00), DC Marof Torek, 15. marec Predavanje Holesterol - zvišane maščobe 10.15-11.30 (CKZSSD Žalec), DC Marof Ponedeljek, 21. marec 17.00-19.00 Branje poezij domačih ustvarjalcev, DC Marof Sreda, 23. marec Koncert ob dnevu žena GŠ Risto Savin Žalec 18.00 in Pihalni orkester Prebold, Dvorana Prebold Četrtek, 24. marec Predavanje Raziskovanje jam v Savinjski 19.00 dolini, Občinska knjižnica Prebold Petek, 25. marec 8.00-12.30 Brezplačna kava in čaj za vse matere, DC Marof Sobota, 26. marec 8.00-10.00 Občinski test hoje, letališče v Kaplji vasi Skočila pod odejo, gledališka predstava KD 19.00 Pavza iz Selnice ob Dravi, Dvorana Prebold Četrtek, 31. marec Pravljična ura z Ano Grašinar, 18.00 Občinska knjižnica Prebold PESNIŠKA NAGRADA FANNY HAUSSMANN ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec razpisuje pesniško nagrado Fanny Haussmann za ciklus pesmi s poljubno tematiko. Razpis je odprt do 30. aprila 2022. Zmagovalka ali zmagovalec prejme nagrado v višini 1.000 evrov. Ciklus pesmi zmagovalke ali zmagovalca, izbrane pesmi drugih štirih nominirank/nominirancev in morebitni drugi kakovostnejši prispevki bodo objavljeni v reviji Vpogled. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na www.zkst-zalec.si. Dodatna pojasnila: info@zkst-zalec.si ali 03 712 12 82. Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor Vpogleda Ustvarjalce pisane besede vabimo, da oblikujejo novo številko revije Vpogled. Sodelujete lahko s poezijo, prozo, dramatiko, prevodi, esejistiko, predstavitvami in knjižnimi novostmi ter recenzijami. Prispevke sprejemamo do 30. aprila 2022. Več o razpisnih pogojih in sodelovanju na www.zkst-zalec.si. Vabljeni k sodelovanju! Uredniški odbor Vpogleda ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, 03 712 12 50, www.zkst-zalec.si OBČINA ŽALEC ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, 03 712 12 50, www.zkst-zalec.si 18 KULTURA ŠT. 2 I februar 2022 Moje slikarije na ogled D. NARAGLAV V Občinski knjižnici Prebold je februarja na ogled razstava z naslovom Moje slikarije likovnega samorastnika Antona - Zvoneta Holobarja iz Vrbja pri Žalcu. dovršenih tehnik slikarstva. Avtor se med drugim že nekaj desetletij aktivno ukvarja z raziskovanjem družinskega debla, ta raziskovanja pa lepo sovpadajo v njegovo portretno slikarstvo, kjer se dotika ožje družine, sorodnikov in prednikov. V portretih živali gledalec lahko začuti vrline, kot so domačnost, iskrenost in lojalnost. V krajinah poleg vernega realizma zasledimo tudi vsebine, ki se dotikajo preteklosti in opozarjajo na minljivost. Na drugi strani imamo urbano industrijsko krajino, ki govori o tehničnem napredku človeka in njegovem poseganju v prostor. Avtor razstave pred zanimivimi slikami iz njegovega slikarskega opusa Anton - Zvone Holobar je bil rojen leta 1948 v Žalcu, po poklicu pa je industrijski oblikovalec, ki je svojo službeno pot začel v Keramični industriji Liboje in jo skoraj celih 40 let nadaljeval v Gorenju. Je prejemnik številnih nagrad in priznanj s področja industrijskega oblikovanja, inovacij in kulture. Je aktiven član Likovne sekcije KuD Žalec in tudi dolgoletni član KuD Vrbje, kjer sodeluje predvsem pri scenski dejavnosti. S slikanjem, risanjem in kiparjenjem se je pričel intenzivno ukvarjati po upokojitvi. Na tokratni razstavi se predstavlja z deli, ki so nastala v zadnjem desetletju. V svojem likovnem ustvarjanju Anton - Zvone Holobar prisega na realizem. Kot je o njegovih delih povedal akademski slikar mag. Uroš Potočnik, ki je tudi mentor njihove likovne sekcije KuD Žalec, so skozi leta njegove slike tehnično vedno bolj dovršene. Pri tem mu pomagajo njegov zvesti pomočnik fotoaparat, ostro oko, vztrajnost in čut za podrobnosti. Njegove slike zaradi vsega tega na pogled delujejo, kot bi bile fotografije, in gledalca naravnost impresionirajo. Sveta vizualno za zdaj ne želi spreminjati in mu vnašati dodatnih simbolov ali ekspresivne vrednosti. Obstajajo pa tudi želje, da bi se to kdaj vsaj poskusno spremenilo in odprlo poti v kak drug svet. Motive si išče ter izbira sam in to je eden ključnih dejavnikov za njegov način izražanja. Poleg portretov ljudi in portretov živali so na razstavnih panojih razne slike krajine, industrijske krajine, interjerji, tihožitja … Barvne tehnike so: olje, akril, akvarel, kolaž … S portreti kaže svoj odnos do bližnjih, prijateljev in sebe. Ta motiv sodi med eno tehnično bolj zahtevnih in Vesna Bukovec in Janez Zalaznik v Savinovem salonu v Žalcu Protivladni protesti na razstavi T. TAVČAR Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v četrtek, 27. januarja, v Savinovem likovnem salonu postavil na ogled prvo razstavo letošnjega leta z naslovom Vztrajnostni moment upora, na kateri se predstavljata Vesna Bukovec in Janez Zalaznik. Razstava je del novega, štiriletnega cikla razstav pod naslovom Umetnik in okolje. Kustosinja razstave je Vesna Teržan. Projekt je preplet risb in grafik Vesne Bukovec s fotografijami Janeza Zalaznika, ki so bile posnete na protivladnih protestih v zadnjih dveh letih in izražajo dva možna ustvarjalna pristopa, ki reflektirata družbeno stvarnost. »Dialog med vizualno umetnico Vesno Bukovec in Janezom Zalaznikom je kot povzetek vztrajnostnega momenta sodobne globalizirane družbe, ki se vrti na mestu in se poglablja v brezno neoliberalnega kapitalizma. Dialog dveh vizualnih umetnikov je dialog dveh generacij, ki se vsaka na svoj način ukvarjata z vlogo vizualne umetnosti v sodobni družbi,« so zapisali v spremnem besedilu k razstavi. Razstava je na ogled do 5. marca, od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah med 10. in 13. uro. Eden izmed portretov, ki so mu tudi ljubi del slikarstva. Anton - Zvone Holobar, ki poleg samostojnih razstav veliko razstavlja z ostalimi člani likovne sekcije, si kdaj pa kdaj dovoli še izlet iz slikarskega sveta v kiparski svet. Ohranjanje kakšnega starega, na videz neuglednega kosa lesa lahko dá novo kvaliteto ter odkrije nepričakovane in čarobne lesne vzorce, razkrite s starimi tehnikami politure. Ob postavitvi razstave je avtor povedal: »V času epidemije in tudi sicer je razstavljanje likovnih del v knjižnicah dobrodošel način komuniciranja med ustvarjalci in ljubitelji, obenem pa tudi zanimiva popestritev knjižničnega ambienta. Vesel sem, da se sedaj samostojno predstavljam tudi v preboldski knjižnici, saj je Občina Prebold oziroma Latkova vas kraj, od koder izhajajo moja žena in njeni predniki.« Z razstave na temo Guiseppeja Tartinija na Gradu Komenda Tartini na gradu Komenda Za praznik brezplačni ogled T. TAVČAR Ob slovenskem kulturnem prazniku v torek, 8. februarja, je Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec (ZKŠT) ponudil brezplačne oglede zbirk v Savinovi hiši in Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Med 10. in 14. uro so si obiskovalci v Savinovi hiši na Šlandrovem trgu lahko ogledali spominsko sobo generala in skladatelja Rista Savina, Galerijo savinjskih likovnikov in Jelice Žuža v prvem nadstropju. V pritličju, v Savinovem likovnem salonu, kjer gostuje aktualna razstava z naslovom Vztrajnostni moment upora, razstavljata umetnika Vesna Bukovec (risba) in Janez Zalaznik (fotografija). V Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, ki se nahaja v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, so se obiskovalci lahko sprehodili skozi več nadstropij muzeja in spoznavali prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za T. TAVČAR Vlada RS je leto 2022 razglasila za Tartinijevo leto, saj bo minilo okroglih 330 let od rojstva skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija v Piranu. Člani likovne sekcije KUD Polzela so ob letošnjem kulturnem prazniku v spomin nanj pripraviti razstavo. NOVA Med ogledom Savinove hiše in galerije Jelice Žuža. pridelavo in obdelavo hmelja. Skupaj s fontano piv Zeleno zlato predstavlja poklon tradiciji hmeljarstva, ki je zaznamovalo Spodnjo Savinjsko dolino. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij … Možen je bil tudi ogled 3D-filma Virtualno doživetje zelenega zlata, ki prikaže pridelovanje hmelja nekoč in danes. Na razstavi, ki je v avli gradu Komenda odprta do 20. marca, s svojimi deli v različnih tehnikah sodeluje osemnajst njihovih članov. Nastala so čudovita dela s pridihom glasbe ter mesta Piran in z nepogrešljivim instrumentom violino. KOLEK C I JA S O NČNIH OČAL KULTURA ŠT. 2 I februar 2022 19 Ojstriška gospoda na gradu in v Predsedniški palači D. NARAGLAV V predsedniški palači v Ljubljani so tudi ob kulturnem prazniku odprli vrata, a tokrat so bili tam tudi nagrajenka Prešernovega sklada in naše doline Andreja Zakonjšek Krt ter Ojstriška gospoda. Letošnji Prešernovi nagrajenci s predsednikom Borutom Pahorjem za kulturo Republike Slovenije dr. Vasko Simoniti in predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Po osrednjem dogodku so si udeleženci pod vodstvom ogledali prostore Predsedniške palače, nato pa je Ojstriško gospodo v svoji predsedniški pisarni sprejel predsednik Pahor. Hani in Feliks Zamuda (grof in grofica Schrattenbach) sta mu na kratko predstavila svoje turistično društvo in sekcijo. Posamezne članice in člane Ojstriške gospode ter njihove funkcije je predstavila njihova kronistka Minka Jerebič. Predsedniku so nato grajska čebelarka Mira, grajska kuharica Nevenka in grajska vrtnarka Maja skupaj z grofom Feliksom izročili posebna darila. Med njimi tudi maskoto, Veroniko Deseniško, ki jo je – tako kot kostume Ojstriške gospode – sešila predsednica TD Tabor in sekcije Hani Zamuda. Druženje s predsednikom pa se je končalo s skupno fotografijo in njegovo zahvalo za prejeta darila ter poslanstvo njihovega kulturnega delovanja. V Predsedniški palači skupaj s predsednikom Borutom Pahorjem. Ob slovenskem kulturnem prazniku je Turistično društvo Tabor s svojo sekcijo Ojstriška gospoda, ki poustvarja lokalno zgodovino Tabora in tragično ljubezensko zgodbo med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško, »zavzelo« Ljubljanski grad in palačo predsednika republike. Tu ob vsakem državnem prazniku poteka dan odprtih vrat. Tokrat so osrednji dogodek dneva odprtih vrat obogatili letošnji prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo akad. dr. Kajetan Gantar, nagrajenci Prešernovega sklada, med njimi tudi naša Savinjčanka Andreja Zakonjšek Krt, ter Ojstriška gospoda, ki je predstavljala zanimivo in nevsakdanjo kuliso dogodka. Ojstriška gospoda, ki jo poosebljata in vodita »grof in grofica Feliks in Hani Schrattenbach« (Feliks in Hani Zamuda), je ta dan najprej obiskala Ljubljanski grad, kjer je bila svojevrstna atrakcija za številne obiskovalce, ki so lep praznični dan izkoristili za ogled gradu in čudovit razgled na Ljubljano in Kamniško-Savinjske Alpe ter širšo pokrajino. Z veseljem so vso to lepoto občudovali tudi vsi članice in člani Ojstriške gospode, ki so si ob tej priložnosti ogledali Grajsko vinoteko, kapelico in druge zanimive dele gradu ter na terasi tudi nazdravili slovenskemu kulturnemu prazniku. Z Ljubljanskega gradu so se podali na »grajsko« kosilo v Zalog v bližino trotočja Save, Ljubljanice in Kamniške Bistrice, nato pa so se zbrali pred Predsedniško palačo in po vseh formalnostih zasedli svoje stole v največji dvorani palače, kjer je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor. »Danes je Prešernov dan in prešeren dan.« Ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik Pahor posebej poudaril pomen besede in moči, ki jo ima. Dejal je, da smo se Slovenci kot narod oblikovali in ohranili skozi stoletja zahvaljujoč besedi. Pozval je vse, ki bodo sodelovali na volitvah, da prav posebej pazimo na besede. »Vse se začne z besedo. Beseda je lahko prijazna in lahko je sovražna. Toda – če je še tako drugačna in izraža še tako drugačno mnenje, je lahko izrečena na prijazen način, ki varuje dostojanstvo tistega, ki mu je namenjena, pa naj se z njim strinjamo ali pa ne. Če bomo z besedo pazili eden na drugega, se nam ni treba bati razlik, ki bodo med nami; prav gotovo bomo ob razlikah našli stvari, ki nas bodo povezale kot skupnost,« je ob koncu dejal predsednik Pahor. Obiskovalce je nagovoril klasični filolog ter prevajalec akad. dr. Kajetan Gantar, prejemnik letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo. Praznični glasbeni program v Predsedniški palači sta pripravili mlada sopranistka Ana Plahutnik in citrarka Janja Brlec. Na slovesnosti so se na povabilo predsednika Republike Slovenije poleg prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo pridružili tudi nagrajenci Prešernovega sklada Špela Čadež, Damijan Močnik, Anja Štefan in Andreja Zakonjšek Krt ter minister V Grajski vinoteki in na terasi so nazdravili kulturnemu prazniku. Andreja Zakonjšek Krt Ojstriška gospoda se je prvič predstavila javnosti pred slabimi tremi leti, ko so oblečeni v kostume vkorakali na prireditveni prostor ob občinskem prazniku. Do zdaj jim je, kolikor se je le dalo, kljub vsem ukrepom za preprečevanje širjenja virusa uspelo uresničiti kar nekaj idej. Že prvo leto so obiskali vrsto gradov po Sloveniji in tam uspešno predstavljali svoj domači kraj Tabor, medtem ko so predlani naredili še korak dalje. Sodelovali so pri snemanju dveh filmov. Prvi govori o mornariškem častniku in slikarju Antonu Perku iz graščine Podgrad pri Vranskem, ki je bila pred tem last Schrattenbachov, kamor so se ti zaradi strele in požara preselili iz graščine Ojstrica. Taborčani pa so kot Ojstriška gospoda sodelovali tudi pri snemanju filma na gradu Žovnek. Manj prireditev, zato več knjig T. TAVČAR Društvo in sekcijo sta predsedniku predstavila Hani in Feliks Zamuda. V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so lani vpisali 567 novih članov, zabeležili pa so 339.112 izposoj knjižnega gradiva in 100.992 obiskov v knjižnicah. Prireditev v knjižnicah (vseh enotah MSK Žalec) je bilo sicer manj oziroma so se selile v virtualno okolje. Nekatere storitve v Medobčinski splošni knjižnici so bile že prej virtualne, npr. podaljšava in rezervacija gradiva ter uporaba podatkovnih baz, v letu 2021 pa so poskrbeli tudi za spletni vpis in spletna plačila. Močno so razširili zbirko e-knjig na portalu Biblos, v ponudbo pa so dodali tudi zvočne knjige na portalu Audibook. V koronskem obdobju so ljudje ob manj prireditvah bolj množično prebirali knjige. 20 ŠPORT ŠT. 2 I februar 2022 Andrej s svojim meganom do prvega mesta v skupni razvrstitvi D. NARAGLAV V petih dirkah je trikrat zmagal in bil dvakrat drugi. Lokostrelci Hmeljčka že lani uspešno D. N. ARHIV DRUŠTVA Lokostrelci Lokostrelskega kluba Hmeljček, ki sta ga po prenehanju delovanja LK Žalec ustanovila zakonca Andreja in Marjan Izgoršek, so lani osvojili 17 zlatih, 7 srebrnih in 7 bronastih medalj. Najodmevnejši mednarodni rezultat je s 5. mestom posamično in 5. mestom ekipno na evropskem 3D-prvenstvu na Pohorju dosegla Andreja Izgoršek, je pa tudi slovenska pokalna zmagovalka v 3D-panogi. Marjan Izgoršek je v pokalnem tekmovanju v disciplini arrow- head zasedel tretje mesto. Izvrstne dosežke so dosegli tudi njuni varovanci. Jan Jurhar, Urban Jurhar in Roy Lah so osvojili naslov ekipnih državnih prvakov med kadeti goli lok in mladinci goli lok. Izvrstno tretje mesto je med kadeti v panogi arrowhead v pokalnem tekmovanju osvojil Jan Krašovc. Roy Lah je postavil državni kadetski rekord na FITA 40 M s 534 točkami. Trenutno je v klubu osem registriranih lokostrelcev državnega razreda in ena tekmovalka mednarodnega razreda. Andrej s svojim meganom do prvega mesta v skupni razvrstitvi Andrej Škorjanc iz Prebolda je po predlani osvojenem drugem mestu v skupni razvrstitvi v svoji kategoriji na prvenstvu Formula driver – avtomobilistični tekmovalni disciplini, ki je kombinacija gorskih hitrostnih dirk in avtoslaloma – lani postal še skupni zmagovalec tega mednarodnega tekmovanja, ki poteka na Hrvaškem, v Istri. Za 36-letnega diplomiranega varstvoslovca Andreja Škorjanca je bila lanska sezona naravnost sanjska, saj je poleg treh zmag in dveh drugih mest postal tudi skupni zmagovalec v razredu serijskih vozil do 1400 ccm, kjer je udeležba tudi najštevilčnejša. »Za mano je res odlična dirkalna sezona, ki ima še večjo težo, saj smo vsi komaj čakali, da bomo po letu premora lahko znova dirkali. Zaradi epidemije v letu 2020 tekmovanj ni bilo in smo tako bili prikrajšani tudi za treninge,« nam je povedal Andrej. Lani je v generalnem seštevku s svojim serijskim vozilom najnižje kategorije pristal v prvi polovici vseh nastopajočih iz vseh razredov, kjer sodelujejo bistveno zmogljivejša karting zveze (HAKS – član FIA). Hkrati štejejo za mednarodno prvenstvo Istarske rivijere, prvenstvo Avto in karting lige zahod ter za prvenstvo Avto in karting zveze Istre. Dirke se odvijajo na petih tekmovalnih prireditvah (Buzet, Učka, Ogulin, Limski kanal in Grobnik), ki se jih udeleži od 140 do 240 tekmovalcev na prireditev (iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Italije),« pove Andrej, ki je na najvišji zmagovalni stopnički stal na tekmovališčih na Grobniku, v Buzetu, in Ogulinu, drugo mesto pa je zasedel na tekmovanju Učka 2021 in tekmovanju v Limskem kanalu. Vse te rezultate in skupno prvo mesto je osvojil s popolnoma serijskim osebnim vozilom Renault Megane coupe, 1.4 16V, prve generacije, ki ga uporablja tudi za vsakdanjo vožnjo. »Za tekmovanje iz avta izpraznim nepotrebne stvari in namestim poldirkalne ‘semi slick’ gume za boljši oprijem na progi. Avto vozim že več let, ga redno vzdržujem, zato mi dobro služi. Pri starejših vozilih lahko namreč veliko še sam popravim,« poudari Andrej. sezone, preden bi postale neuporabne. Sicer so tudi pri dirkanju – poleg samega dirkanja – kakšna manj prijetna opravila. Poleg pravočasne priprave avtomobila je v minulem letu bilo kar nekaj organizacijskih težav zaradi spremljanja covid pogojev, opravljanja testiranja, pravočasnih prehodov na mejah in predvsem tudi vračanja v Slovenijo, če so sploh bili mejni prehodi odprti. Pri tem se je bilo treba pravočasno odločiti, ali se lahko prijavim na tekmovanje, da se ga bo mogoče udeležiti. Že to je predstavljalo nek izziv in dodatno tekmovanje samega sebe s časom, hkrati pa me je to še dodatno gnalo naprej,« razlaga Andrej in doda, da k samemu tekmovanju spadajo tudi verifikacija prijav, tehnični pregled vozil, trening in ostalo, zato dogodki praviloma trajajo dva dni med vikendom. »Ta čas se trudim čim bolj izkoristiti in delno tudi porabiti za mini dopust. Proti večeru prvega dne se večinoma odpravim v okoliške hribe ali na morje, če tekmovanje poteka v bližini, in tam kampiram čez noč. Naslednje jutro se sproščen odpeljem na dirko in uživam, po koncu tekmovanja, ki se konča v večernih urah, pa je treba domov, saj moram zjutraj v službo.« Z avtomobilom brez večjih težav Pet tekem, tri zmage in dve drugi mesti vozila oziroma že dirkalniki z dirkači, ki imajo več izkušenj. Formula driver je mednarodna avtomobilistična tekmovalna disciplina, ki sestavlja kombinacijo gorskih hitrostnih dirk in avtoslaloma. Dolžina proge je od štiri do pet tisoč metrov in je sestavljena iz osem do deset »šikan« (ovir). Meri se čas dveh tekmovalnih voženj. »Tekmovanja potekajo na Hrvaškem (v Istri), štejejo za mednarodni pokal ter so pod okriljem hrvaške avto in Dirkanje oddih in sprostitev »V motošport sem zaljubljen že od otroških let. Dirkanje mi nekako predstavlja tudi oddih od vsakdanjega stresa, sploh v zadnjem ‘korona obdobju’ z vsemi ukrepi, povezanimi z virusom, od omejitev in karanten do mask, ter seveda od ostalih življenjskih izzivov, ki se pojavljajo. Tudi iz tega razloga sem vesel, da smo lani lahko tekmovali, da sem ‘spustil ventil’ in porabil gume iz prejšnje V lanskem zmagovalnem letu Andrej s svojim avtomobilom ni imel večjih težav, par manjših pa je odpravil sam. »Nekateri tekmovalci niso imeli sreče pri tehniki, tako da je več voznikov dirko ali celo prvenstvo izgubilo, drugi pa so s konstantnimi dobrimi rezultati premagali konkurenco. Pri tem bi izpostavil tudi Slovenko Sanjo Paradiž, ki je osvojila prvenstvo med voznicami,« še pove Andrej in zaključi: »Ugotavljam, da sem v zadnji sezoni tudi jaz postal hitrejši in si pridobil še več izkušenj. Zato z veseljem stremim naprej in se želim pomeriti z najboljšimi vozniki na evropski ravni in na evropskih dirkah. Stremim tudi k nastopu z močnejšim vozilom oziroma k najemu pravega tekmovalnega dirkalnika. S temi mislimi pa se že veselim nove sezone in novih izkušenj, ki me bodo morda še bolj približale željenim ciljem.« Marjan Izgoršek (z desne) z državnimi prvaki med kadeti in mladinci v disciplini goli lok bratoma Jurhar in Royem Lahom ter njegovim očetom Borisom (prvi z leve) Savinjski veteran četrti v Cerknem D. N. OSEBNI ARHIV Zadnjo januarsko soboto je na smučiščih Smučarskega centra Cerkno potekala 45. spominska smučarska prireditev Partizanske smučine Cerkno 45, v okviru tega pa tudi 17. prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v veleslalomu. Ekipa Območnega združenja VVS Spodnje Savinjske doline je zaradi napake in diskvalifikacije enega člana ekipe zasedla četrto mesto. Spominskih smučarskih tekem se je iz vrst članov ZZB za vrednote NOB, članov Policijskega veteranskega društva Sever ter članov Zveze slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo udeležilo okoli 220 udeležencev, kar je zaradi epidemioloških razmer precej manj kot minula leta. Na 17. prvenstvu veteranov VZS je tekmovalo 14 ekip območnih združenj. Spodnjesavinjs- ko so kot tekmovalci zastopali Miran Adrinek, Štefan Golubič, Boštjan Lesjak in Suzana Felicijan, z njimi pa sta bila v Cerknem še vodja za šport OZ VVS SSD Jože Hlade in vršilec dolžnosti predsednika spodnjesavinjskih veteranov Zdenko Terpin. V kategoriji moški 1952 in starejši se je najbolje od Savinjčanov odrezal Štefan Golubič, ki je zasedel drugo mesto, v kategoriji moški 1952 do 1961 let je peto mesto osvojil Miran Adrinek. V kategoriji moški 1962 in mlajši je bil enajsti Boštjan Lesjak, medtem ko se tekma ni izšla ženski predstavnici ekipe. Zmagala je ekipa OZ VVS Idrija Cerkno, drugo mesto je osvojila ekipa OZ VVS Kranj, tretje mesto z 291 točkami OZ VVS Dolenjska in četrto naša savinjska ekipa, ki je le za šest točk zaostala za tretjeuvrščenimi. Ekipa Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo SSD v Cerknem ŠPORT ŠT. 2 I februar 2022 V Šempetru najboljše evropske reprezentance T. TAVČAR OSEBNI ARHIV 21 Priznanji za ATD Savinjčan T. TAVČAR V Kamniku je pod okriljem Zveze za gorske teke RS, ki deluje v okviru Atletske zveze Slovenije, potekala zaključna prireditev oziroma proglasitev naj gorskega tekača in naj gorske tekačice v letu 2021, na kateri so bila podeljena tudi priznanja organizatorjem najboljših tekem v gorskem teku v letu 2021. Atletsko tekaško društvo Savinjčan je prejelo kar dve priznanji za organizacijo naslednjih tekem: prvenstvo Slovenije v gorskem teku gor/dol Griže–Limberk in prvenstvo Slovenije za mlade v kronometru na Bukovico. Predstavnik ATD Savinjčan, podpredsednik društva Lucijan Tominšek je priznanji prejel iz rok predsednika Zveze za gorske teke RS Dušana Papeža, ki se je ob podelitvi iskreno zahvalil za minulo delo in poudaril, da tudi v prihodnje računa na doprinos društva pri razvoju in popularizaciji gorskih tekov v Sloveniji. ŠPORT NA KRATKO T. T., L. K. ODBOJKA Odbojkarice SIP Šempeter so v zaostali tekmi 17. kroga Sportklub prve odbojkarske lige za ženske v soboto, 19. februarja, v Kopru s 3 : 1 premagale ekipo Ankarana. Po tej zmagi so na lestvici z 28 točkami na tretjem mestu. Dečki združene Savinjske ekipe ŠD Braslovče so v 5. krogu v Športni dvorani Braslovče zabeležili 100 % uspeh. Z rezultatom 2 : 0 so premagali vrstnike iz OK Krka Novo mesto in OK Vet4Pet Triglav iz Kranja ter so trenutno na 2. mestu 1. lige za starejše dečke. Odbojkarska reprezentanca sede v žaru borbe na eni zmed preteklih tekem. Šempeter v Savinjski dolini bo od 28. aprila do 1. maja prizorišče turnirja Zlate lige narodov v odbojki sede za ženske. Tekmovanje bo pomembno tudi za našo izbrano vrsto, ki bo tekmovanje najvišje ravni skušala izkoristiti Simon Božič kot čim boljšo pripravo za svetovno prvenstvo, ki bo konec maja na Kitajskem. Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede, ki jo vodi selektor Simon Božič, je lani navdušila z odličnimi predstavami na evropskem prvenstvu v Turčiji, na katerem so naša dekleta osvojila visoko četrto mesto. V letošnji sezoni imajo Slovenke, ki bodo reprezentančno sezono začele prav v Šempetru, še večje ambicije. »S februarjem smo zopet začeli trenirati na najvišji možni ravni, saj je pred nami pestra sezona z novim evropskim klubskim tekmovanjem, tu je zlata evropska liga, glavni cilj pa je dober nastop na svetovnem prvenstvu in boj za nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu,« je dejal selektor Simon Božič, sicer tudi trener v OK SIP Šempeter. Neli državna prvakinja na 60 m T. T. T. T. Rokometašice RK Zelene Doline Žalec so se po mesecu premora zaradi omejitev korone in karanten v domači ter nasprotnih ekipah februarja pomerile le na dveh tekmah 1. DRL (modra skupina) in na obeh izgubile. Najprej so po mesecu dni po solidni predstavi doma za las izgubile s Krko z 29 : 30 (13 : 13). Na tekmi jih je res zapustila športna sreča, saj se je ob vseh dodatnih težavah in poškodbah poškodovala še ena igralka Tia Kralj. Minuli vikend so nato v gosteh v Litiji v najbolj okrnjeni zasedbi v sezoni zabeležile še en poraz proti Litiji v prestavljeni tekmi 11. kroga s 34 : 25 (15 : 9). Do konca prvega dela ligaških tekmovanj, ki bi moral biti končan že 6. februarja, jih čaka še pet tekem, zaenkrat pa so na 7. mestu lestvice. KOŠARKA V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja v Ligi Nova KBM so Polzelski Hopsi gostovali pri ekipi Ilirije in srečanje izgubili z rezultatom 99 : 80. KARATE Na mednarodnem turnirju v karateju, ki je bil 13. februarja v Velenju, je med 600 tekmovalci iz 99 klubov in sedmih držav sodelovalo tudi sedem karateistov KK Polzela. Zlato je osvojila ekipa članic v zasedbi: Nika Šenica, Laura Bergant in Zoja Avžner. Srebro je v zelo močni mednarodni konkurenci osvojila Laura Bergant med članicami (–55 kg). Bronasto kolajno sta osvojili še dve polzelski karateistki, Aneja Jesenek Rojšek v kategoriji kadetinj (–54 kg) in Nika Šenica v kategoriji članic (–68 kg). ŠAH Novi trener Robi Ribežl ARHIV ATD SAVINJČAN V soboto, 5. februarja, je v organizaciji AD MASS Ljubljana potekalo dvoransko državno prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke, letniki 2009 in 2010, ki so se ga udeležili tudi člani ATD Savinjčan iz Žalca. Med vsemi nastopajočimi iz omenjenega atletskega društva je za največji dosežek poskrbela Neli Kramaršek, ki si je v finalu teka na 60 m v kategoriji deklic, letnik 2010, v kateri je nastopilo 42 atletinj, pritekla zlato medaljo s časom 8,74. Neli in ostali atleti ATD Savinjčan se bodo v teh dneh pričeli pripravljati za DP v krosu, ki bo v soboto, 9. aprila, potekalo v Murski Soboti. Robi Ribežl novi trener Hopsov ROKOMET Neli Kramaršek z zlato medaljo Potem ko so se v KD Hopsi sporazumno razšli s trenerjem Boštjanom Kuharjem, je novi trener postal Robi Ribežl. Robi Ribežl je po končani košarkarski karieri v Šentjurju leta 2010 začel svojo trenersko kariero pri mlajših selekcijah KK Šentjur. Od tam ga je pot vodila v Celje, kjer se je v 2. SKL med letoma 2017 in 2018 prvič preizkusil kot glavni trener članske ekipe. Leta 2019 je dobil priložnost za delo v 1. SKL pri ekipi KK Zlatorog Laško, kjer je deloval zadnje tri sezone. »Vesel sem prihoda v klub z dolgoletno tradicijo in zvestimi navijači. Menim, da se bomo s fanti odlično ujeli in tako nadaljevali z dobrim delom. Verjamem, da lahko v nadaljevanju sezone dosežemo željene rezultate in izpolnimo zastavljene cilje,« je ob sklenitvi sodelovanja povedal novi trener Hopsov Robi Ribežl. Mlada šahistka Nina Kočevar iz Šahovskega kluba Braslovče je postala regijska prvakinja do 12 let. Mladinsko klubsko šahovsko prvenstvo celjske regije za leto 2022 je pripravil Celjski šahovski klub, zaradi epidemije pa je bilo zelo okrnjeno, saj je nastopilo le sedemnajst mladih šahistov in šahistk. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV UTRIPOV HOROSKOP ZA MAREC 2022 OVEN V prvem pomladanskem mesecu vas čaka bistveno bolj umirjeno obdobje od predhodnega. 4. in 5. boste gostili Luno v svojem znaku, veselo bo. Skladna Venera in Mars obetata dobre okoliščine na področju financ, v srčnih zadevah ter prijateljstvih od druge tretjine marca dalje. 20., z vstopom Sonca v vaš znak, kar naznanja tudi novo astrološko leto ter pričetek pomladi, se pričenja nov ciklus rasti. Iz dneva v dan bo počutje boljše, dvigovala se bo tudi vaša krivulja vitalne energije. BIK Zanimiv mesec je pred vami, v katerem bo temperatura naraščala skladno z rastjo zunanjih temperatur. Vaša vladarica Venera bo 6. v mesecu vstopila v znak vodnarja, po katerem bo potovala vse do konca marca. Obeta se vam zanimivo časovno obdobje, polno presenečenj in drugačnosti. Uživajte v pestrosti dogodkov in ne bodite preveč statični! Velika previdnost se svetuje v času polne Lune, ki bo marca, 18. v mesecu. DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo v tem mesecu hitro potoval, zato se bo treba prilagajati. V prvi tretjini meseca bo v znaku vodnarja, kar je odličen in skladen položaj, zato vam izvirnosti in inovativnosti ne bo manjkalo. V sredinskem delu meseca bo potoval po ribi, zato bo razum ostajal v ozadju, v ospredju bodo čustva, tudi intuicija bo izostrena! Čisto zadnji dnevi meseca bodo udarni zaradi ognjene energije, ki jo boste občutili v izobilju! RAK Večje število planetov v sorodnem vodnem znamenju je odlična novica za vas. Marec bo v mnogočem mesec, ki vam bo ostal v prijetnem spominu. Lunin mlaj, ki natopi 2. v mesecu, vam bo omogočil, da boste lažje in hitreje napredovali, kar maksimalno izkoristite sebi v prid. To bo prišlo do polnega izraza med 10. in 27. marcem! Z denarjem in s čustvi ne razmetavajte, lahko se vam slabo obrestuje, bodite zmerni na obeh področjih! LEV Kombinacija vam nasprotnih planetov kaže na potrebo, da bo v marcu potrebnega veliko usklajevanja med različnimi potrebami in različnimi ljudmi. Imeli boste občutek, da vsi zaostrujejo svoje pogoje, zahtevnost vašega dela pa bo še kar naraščala. Spraševali se boste, do kam in kako dolgo še! Pomirite se, odlična novica je, da nič ne traja večno! Več energije in notranje moči se vam prične vračati v zadnji tretjini meseca s pričetkom pomladi, ko boste žarčili posebno energijo. DEVICA 2. marca nastopi lunin mlaj v vam nasprotnem znaku, kar kaže na povečano možnost novosti, ki se lahko nanašajo ali na zasebno ali na poslovno partnerstvo. Zagotovo bodo odločilni dnevi med 10. in 27. v mesecu, ko bo potrebno prilagajanje, verjetno tudi sklepanje kakšnega kompromisa. Naj vas to ne moti, saj lahko tudi v takšni kombinaciji dosegate dobre rezultate. Na čustvenem področju boste precej občutljivi v času tik pred polno Luno, ki bo tokrat 18. v mesecu v vašem znaku. TEHTNICA Pred vami je več kot odličen mesec, v katerem boste znali izkoristiti prav vse, kar vam življenje ponuja, poleg tega pa si boste ustvarili še svoje priložnosti. Novosti, ki vam prinašajo izboljšanje na čustvenem, finančnem in zdravstvenem področju, bodo kot po tekočem traku vaš spremljevalec, idej vam zlepa ne bo zmanjkalo. Razcvetelo se bo tudi vaše družabno življenje, kar vam prinaša veliko dobre volje in veselja. ŠKORPIJON Planeti v sorodnih znamenjih prinašajo dobro podlago za vaše skladno delovanje. Vitalna energija bo naraščala, prav tako mentalna, zato boste uspešni tako pri delu kot tudi dogovarjanju. Posebno darilo za vas je naklonjeni Jupiter, ki bo omogočal odlično sodelovanje, nadgradnjo, nove priložnosti ter odlične stike s tujino. Na čustvenem področju lahko malce zaškripa, mogoča je tudi manjša kriza. Zagotovo je pomembno, da ohranite nadzor in mirne živce! STRELEC V prvih treh tednih meseca se bo vaša pozornost usmerila na domača dogajanja, mogoče se celo odločite za generalno čiščenje svojih prostorov, ki bo obsegalo bistveno več kot običajno! Na pomlad se boste hoteli pripraviti in vse polepšati. Sredinski del meseca bo precej stresen, vendar boste kos vsemu. V zadnji tretjini marca bo vaše počutje iz dneva v dan boljše, čutili boste velik in svež pretok energije. Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. KOZOROG V prvi četrtini marca bosta Venera in Mars še potovala po vašem znaku, kar je čudovit pokazatelj, da boste lahko zadovoljni na čustvenem področju. Vse vam bo šlo gladko od rok, zato lahko izpeljete zastavljene cilje. Izrednega pomena za vas bo, da si ustvarite stabilnost, in za varnost na dolgi rok boste pripravljeni trdno delati. Okoli polne Lune se lahko zgodi kakšen pozitiven nepričakovan premik! VODNAR V prvi tretjini meseca bo Merkur potoval po vašem znaku, kar vam bo v veliko pomoč pri delu, odlično se boste pogajali, tudi nakupi v tem času so lahko odlični. 6. marca bosta v vaše znamenje vstopila Venera in Mars, ključna planeta za ljubezen, kar vam obeta bistveno izboljšanje na čustvenem področju. Lahko celo, da se na novo zaljubite ali pa svoje razmerje nadgradite. Nad pomanjkanjem energije se ne boste mogli pritoževati. RIBI Po mlaju v vašem znaku 2. marca si boste postavljali prioritete in ugotavljali, kaj je za vas najbolj pomembno. V svoje življenje boste pripravljeni spustiti novosti, ki bodo še kako dobrodošle, saj lahko obogatijo vaš vsakdan. Med 10. in 27. v mesecu boste gostili Merkur, zato boste neverjetno zgovorni. Zanimivo in živahno bo na čustvenem področju okoli polne Lune, ki bo nastopila 18. marca. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 2 I februar 2022 PISMA BRALCEV Krasna sprehajalna pot ob Savinji en sam smetnjak Nekaj tednov hodim ob Savinji iz Vrbja do Šempetra in nazaj. Krasna narava. Popravljajo tudi kolesarsko pot pri Šeškem mostu. Vse super, bi rekli, če … Kultura in odnos sprehajalcev do narave sta ena sama katastrofa. Sram me je, ko vidim papirnate robce vsepovsod. Gospe, sram vas naj bo, ko greste lulat in si nato »pišolo« obrišete ter robec ostane v naravi. Pasji iztrebki niso problematični v naravi. Se s palico na primer potisnejo pod grm, pokrijejo z listjem. Problem z iztrebki pa nastane, ko se ti v plastični vrečki zapakirajo in obesijo na vejo ali tam odvržejo v naravo. Da ne govorim o pločevinkah, plastenkah, steklenicah, odvrženih v bližini klopi, kjer se verjetno nekateri zvečer zbirajo. Cigaretni ogorki, papirčki od bombonov … Ljudje božji, kaj vam je?! Sramota vam, ki to počnete. Bi bilo res potrebno nastaviti nekaj mini kamer in ljudi močno udariti po žepu. Pa tudi okoliški kmetje ne nesejo vseh pločevink, plastičnih vreč od gnojil ipd. domov. Eni skopljejo še jamo in v njo pripeljejo vse, kar ne gre v kanto za smeti. Sram me je. Danes sem v eni uri napolnila tri vreče smeti na zelo kratki razdalji. Narava ni smetišče in naši vnuki si niso zaslužili, da jim zapustimo tako nesnago. Zelo bi si želela, da se pri naslednjem sprehodu v naravo zamislite in tudi kaj poberete in ne le odvržete. Irena Zimmermann, Črni vrh Kolesarska povezava Celje–Žalec–Šešče Med Celjem in Šeščami se bo gradila kolesarska povezava po levem protipoplavnem nasipu (Pot ob Savinji), pred griškim mostom desno, mimo Bio parka Nivo, Dinosa in Ribnika Vrbje do šeškega mosta. Dolgo sem si prizadeval dobiti zanesljivo informacijo, ali jo bomo lahko uporabljali tudi pešci/peške (pešci). Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h. Torej se zakon nanaša le na kolesarske steze ob voziščih. Kazen za oviranje je 40 evrov in še možna dosojena odškodnina v primeru nesreče. Pot ob Savinji, območje Ribnika Vrbje in naprej proti šeškemu mostu je eno od redkih naravnih okolij v bližini Žalca. Gre za varovano območje narave in za Naturo 2000. Območje ribnika je z občinskim odlokom zavarovano kot krajinski park, kjer naj bi bil mir, vožnja z motornimi vozili pa je prepovedana. Mopedisti bodo povezavo spremenili v zasmrajeno in hrupno pot, pešci pa bomo postali najbolj ogroženi udeleženci in celo že vnaprej krivi za nesreče. Nesprejemljivo je, da bomo kot uporabniki teh poti že od leta 2003 degradirani v neke nebodigatreba, ki so se dolžni umikati kolesarjem in motoristom, sčasoma pa bomo tako in tako od tod izrinjeni. Z žalskim županom g. Jankom Kosom sva si že dopisovala. Ker ta steza ni ob vozišču, sem predlagal, da naj občina zahteva od investitorja, da doda pas za pešce in prepove uporabo poti za vsa motorna vozila. Do sedaj kakšnega posebnega razumevanja nisem zaznal. Janez Šketa, Dobriša vas, Petrovče VABIMO K SODELOVANJU VSE, KI VAS ZANIMA NOVINARSKO IN FOTOREPORTERSKO DELO Kako se prijavite? Na e-naslov uredništva utrip@zkst-zalec.si pošljite: kratek življenjepis in predstavitev svojih izkušenj pri pisanju novinarskih prispevkov, kratek opis, zakaj si želite delati v uredništvu, primer novinarskega poročila o dogodku v Sp. Savinjski dolini po vaši želji (resničen ali izmišljen). Uredništvo bo povabilo k razgovoru tiste, ki bodo najbolj prepričali s svojo predstavitvijo in novinarskim poročilom. Seveda je nujna elektronska pismenost, mobilnost in opremljenost s sodobnimi komunikacijskimi pripomočki. Delo je honorarno. Vabljeni k sodelovanju. Uredništvo Utripa Savinjske doline MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 2 I februar 2022 Z marcem še 15. oddelek D. NARAGLAV V preboldski vrtec, ki je del Javnega zavoda OŠ Prebold, je bilo na začetku tega šolskega leta septembra lani vključenih 227 otrok, letos februarja pa je ta številka že 239. V preboldskem vrtcu znajo spodbujati otroke k ustvarjalnosti. V vrtcu deluje 14 oddelkov, od tega šest oddelkov 1. starostnega obdobja 1–3 leta ter osem oddelkov 2. starostnega obdobja 3–6 let. S 1. marcem pa se odpre še 15. oddelek, v katerem bodo otroci od 1. do 2. leta. Mateja Matko, pomočnica ravnatelja vrtca, nam je povedala, da organizacijo dela v vrtcu usklajujejo glede na zdravstvene razmere covida19. »Vsi zaposleni v vrtcu skrbimo za zdravje otrok in vseh zaposlenih tako, da skrbno vzdržujemo higienske ukrepe. Vsakodnevno se otroci gibajo na svežem zraku, strokovni delavci jim pomagajo pri natančnem in doslednem umivanju rok, jih spodbujajo k ješčnosti raznovrstne hrane, čim pogostejšemu pitju nesladkanega čaja ali vode. S temi spodbudami pri otrocih razvijamo zavedanje zdravega načina življenja. Obiskale so nas tudi medicinske sestre iz Centra za krepitev zdravja ZD Žalec, ki so pojasnile in demonstrirale otrokom pravilno umivanje rok in zobkov ter jih seznanile z zdravim načinom živl- jenja.« V tokratnem šolskem letu od septembra do februarja se je v vrtcu dogajalo marsikaj. Že na samem začetku v septembru so se otroci razveselili novega tobogana s plezalom, ki so ga pridobili s pomočjo finančnega sklada vrtca. Nadvse pestro je bila nato ob tednu otroka, katerega geslo je bilo: »Razigran uživaj dan«, in v mesecu požarne varnosti. »V vrtcu imamo vsako leto teden dni namenjen izključno seznanjanju s pomenom gasilcev, njihove vloge in reševanja življenj. Na nivoju celotnega vrtca so bile otrokom predstavljene dejavnosti prostovoljnih gasilcev, gasilcev na intervencijah in bolničarke. Otroci so se seznanili z njihovim delom prek videoposnetkov in slikovnih gradiv v literaturi, na svetovnem spletu in neposredno z obiskom gasilcev pri nas ter obiskom v gasilnem domu Prebold. Nastala je tudi razstava na temo gasilstva (gasilski dom, prevozna sredstva, figure, risba stavbe, ki jo je poškodoval potres, idr.). Otroci so nepopisno veseli vsega, kar se dogaja na temo gasilcev,« pove Matko in naniza še druge aktivnosti, ki so zajemale: razstavo igrač in iger nekoč v primerjavi s sodobnimi igračami; tradicionalni slovenski zajtrk; delavnice v okviru Medgeneracijskega centra Prebold; številne aktivnosti v prazničnem decembru … »V tem mesecu imamo poudarek na književni vzgoji. Otroci so se seznanili s pesnikom Francetom Prešernom ter poustvarjali in ustvarjali različne likovne in dramske dogodke. Postavili smo razstavo na to temo. V znamenju prijateljstva in ljubezni smo obeležili tudi valentinovo. Glede odsotnosti zaradi virusa pa smo lahko zadovoljni, saj smo imeli samo eno skupino v karanteni, in to v novembru. Kljub posebnim zdravstvenim razmeram (omejitvam) se v vrtcu zaposleni trudimo, da je otrokom pri nas lepo, da se počutijo varne in sproščene ter da radi prihajajo v vrtec.« OTROŠKO PUSTNO RAJANJE Z ALENKO KOLMAN 1. 3. 2022, OB 16.00 DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC POSLIKAVA OBRAZA OB 15.00, V AVLI DOMA PREVZEM BREZPLACNIH VSTOPNIC V TIC ŽALEC. ŠTEVILO VSTOPNIC JE OMEJENO! 23 Šolski parlament na OŠ Prebold D. N. Drugi četrtek v februarju so na preboldski osnovni šoli pripravili otroški parlament. Na njem so sodelovali učenci osmih in devetih razredov. Razpravljali so na temo Moja poklicna prihodnost in na pet podtem: 1. Moj poklic: skrbi, pričakovanja, znanje in veščine, 2. Pot do mojega poklica, 3. Poklici sedanjosti in poklici prihodnosti, 4. Slovenija, Evropa, svet – pozitivno, negativno in zanimivo, 5. Vpliv covida-19 na izbiro poklica. Otroški parlamenti so program vzgoje otrok za aktivno državljanstvo in demokracijo. Otroke spodbujajo k sodelovanju v družbenem življenju (participacija) in izobražujejo o človekovih in državljanskih pravicah. Kot oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v večini osnovnih šol po Sloveniji, nadgradijo se s parlamenti na občinski in regionalni ravni ter se zaključijo na nacionalnem otroškem parlamentu. V otroških parlamentih sodelujejo osnovnošolci, ki so jim v šolah v pomoč mentorji, učitelji in svetovalni delavci, izven šole pa regijski koordinatorji, ki praviloma delujejo pri lokalnih zvezah in društvih prijateljev mladine. Osnov- nošolci zaključujejo svoje razprave na državnem otroškem parlamentu. Organizator nacionalnega programa otroškega parlamenta je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Otroški parlamenti delujejo v obliki zasedanj (razprav), ki omogočajo sodelovanje vsem osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in šolskem parlamentu. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu izberejo delegacijo za regijski otroški parlament, predstavniki pa dalje zastopajo interese vrstnikov na nacionalnem otroškem parlamentu. Ta poteka enkrat letno v Državnem zboru Republike Slovenije. Kot je povedala mentorica šolskega parlamenta na OŠ Prebold Nika Kolenc, so po zanimivih razpravah in razmišljanjih oblikovali veliko zanimivih sklepov, skupno vsem pa je bilo, da mora vsak posameznik sam izkazovati interes na svoji poti do poklica. OŠ Vransko-Tabor v mednarodnem projektu T. T. Osnovna šola Vransko-Tabor je v šolskem letu 2021/22 začela izvajati nov mednarodni projekt Educating Hearts – Učimo srca. V sodelovanju s šolami iz Nemčije, Španije, Portugalske, Turčije in Poljske bodo aktivnosti projekta trajale dve šolski leti, učenci pa bodo v tem času v projektu odšli na izmenjave v vključene države. V začetku decembra so se štirje učitelji udeležili prvega srečanja koordinatorjev in sodelujočih učiteljev, ki je potekalo na koordinatorski šoli v Nemčiji, v Mönchengladbachu. Učitelji so pet dni preživeli na osnovni šoli Comenius-Schule Mönchengladbach. Od ponedeljka do petka so sodelovali na delavnicah in načrtovali metodološke pristope ter posamezne dejavnosti za delo z učenci v prihodnjih mesecih. Delavnice so izvajali učitelji gostujoče šole ter IBIS Institute. Zadali so si, da bo glavni cilj v projektu učence naučiti enakosti spolov, socialne, rasne, kulturne in verske strpnosti ter različnih drugih oblik socialne vključenosti, kot je vključevanje invalidov ali starejših. Pomembno je, da učenci razumejo skupne vrednote in se s tem naučijo kaj več o pomenu negovanja skupne evropske dediščine. Pri tem bodo izboljšali tudi svoje bolj oprijemljive veščine: angleški jezik in poznavanje IKT. Učenci se že veselijo izmenjav – prva v tem šolskem letu bo potekala v Španiji od 20. do 26. marca, druga pa v Turčiji od 15. do 21. maja. V prihodnjem šolskem letu pa se bodo z učenci odpravili še na Portugalsko in Poljsko. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2022 Po kaligrafiji še ikone in ženski akti D. NARAGLAV V KS Šempeter živi in ustvarja Hranislav Kocić, ki je človek številnih talentov, povezanih s kulturo in umetnostjo izražanja. Vse, kar Hranislav počne in ustvarja, je zajel v več knjigah. K dvema prejšnjima, Dobrote iz naše kuhinje in Savinjska čipka, ki ju je izdal skupaj z ženo Heleno, so se pridružile še knjige: Slikarstvo, Kiparstvo, Pirografija in Kaligrafija. Želi si izdati še knjigi o ikonah in ženskih aktih. V vsaki od teh knjig, ki so nastale v samozaložbi v majhni nakladi in so namenjene predvsem svojcem, prijateljem in drugim ljudem, zaslužnim za moralno podporo pri njegovem ustvarjanju, je napisana tudi njegova življenjska zgodba – v knjigi Kaligrafija tudi v kaligrafski pisavi. V tej zgodbi velik del prostora zavzemata ljubezen do rojstnega kraja pod planino Radon v južni Srbiji in ljubezen do žene Helene, s katero sta bila izjemen ustvarjalni duet zlasti pri ustvarjanju čipk. Hranislav - Hrane je risal načrte, Helena pa je klekljala, in v tem sodelovanju se je rodila tudi Savinjska čipka, ki sta jo tudi avtorsko zaščitila. Kaligrafska pisava (lepa pisava), ki je poleg knjige o kaligrafiji deloma prisotna tudi v vseh ostalih, doslej izdanih knjigah, je Hranislava pritegnila že kmalu po vstopu v osnovno šolo. O tem je povedal: »Zadnje leto, preden sem šel v šolo, je zame bilo peklensko obdobje. Do šestega leta sem živel na kmetiji v sožitju z naravo, nabiranjem rož in šampinjonov ter pasel ovce in koze in njihove mladiče, a naenkrat se je ta idila obrnila v žalost in trpljenje.« Hudo je zbolel in morali so mu odstraniti ledvico, zdaj živi brez nje že 73 let. »V prvem razredu so bile moje črke kljub pomoči učiteljice zares grde. Izjemen opus skupne ustvarjalnosti s pokojno ženo je izdelava čipk, posebej Savinjske čipke. Med poletnimi počitnicami sem vadil lepo pisavo. Za to pisavo sem uporabljal specialni svinčnik stenograf – in glej ga čudo: v drugem razredu je bil moja pisava najlepša. Učiteljica je bila vesela mojega uspeha, jaz pa tudi. Svet znanja se mi je začel odkrivati in približevati. Kaligrafije se lahko nauči vsak pismen človek, tudi sam sem samouk. Potrebni so le volja, umirjenost, mir … Upoštevati je treba pravila pisanja. Pri pisavi Italiki je na primer poševna črta tanka, navpična debela, nagib črk je 20–23 stopinj. Kaligrafijo ljubim in jo uporabljam že več kot 70 let. Hvala tistim, ki so jo ustvarili,« še poudari Hrane. Ljubezen do slikarstva in kiparstva Druga ljubezen ali konjiček je Hranislavu že od otroških let slikarstvo, kasneje še kiparstvo. V vseh teh letih je nastalo veliko najrazličnejših likovnih del in drugih risarskih motivov, povezanih s kiparstvom in ustvarjanjem načrtov za izdelavo čipk. Vse skupaj se je začelo, ko je učitelj v četrtem razredu opazil, da lepo riše. »Odprl je neko knjigo in me vprašal, če bi znal narisati takšno ilustracijo, kot je v knjigi. Šlo je za kovača s kladivom in nakovalom. Rekel sem, da lahko, in v nekaj minutah je bila risba gotova. Učitelj Voja Vujić je bil prijetno presenečen, dal mi je roko in čestital. Tistega kovača sem nato še večkrat narisal, ker ga je učitelj podarjal kolegom in prijateljem. Ob koncu šolskega leta mi je za odličen uspeh podaril knjigo, mi čestital in rekel, da tako dobrega učenca doslej še ni imel. Ob tem pa še rekel, da je njegova želja, da se spet srečava, ko bom končal likovno akademijo, in da je prepričan, da bom postal velik Hranislav Kocić s svojimi knjigami in pogledom na kaligrafsko pisavo iz knjige o kaligrafiji. slikar. Žal do tega ni prišlo, a slikarstvo, čeprav amatersko, še vedno živi v meni.« Hrane je leta 1957 zapustil svoj rojstni kraj in se vpisal v ekonomsko šolo v Leskovcu. »Mama je ostala na kmetiji s še štirimi otroki, oče pa je delal v večjih mestih, da je zaslužil nekaj denarja za družino ter moje in bratovo šolanje. Življenje je bilo takrat težko. Kmečki otroci smo si tako med šolanjem poiskali dodatno delo v tovarni in na železniški postaji v Leskovcu ter tako zaslužili nekaj denarja. Sreča pa me je doletela zahvaljujoč mojemu znanju kaligrafije in risanja. Za profesorje sem risal razne sheme in tabele za bolj kakovostno izvedbo njihovih predavanj, v kaligrafski pisavi pa tudi razne diplome in druge listine.« V tem obdobju se je loteval tudi že kiparjenja v lesu, najraje je ustvarjal ženske akte iz orehovine. »Žal je ta vnema trajala kratek čas. Mama ni razumela, da so te skulpture umetniška dela, zato so končale v štedilniku,« se tega spominja Hrane, ki se je kiparjenja znova lotil ponovno pred dobrimi 40 leti, ko je začel ustvarjati skulpture iz terakote. Vojaščina, potres, služba … Po končani šoli leta 1961 se je Hrane najprej zaposlil v Narodni banki Lebane, potem je odšel v Beograd in se zaposlil v beograjski mestni knjižnici kot ekonom. Tudi tam je, zahvaljujoč znanju kaligrafije, prejemal dodaten honorar oziroma nagrade. »Obdobje, ko sem delal v knjižnici, je v meni zbudilo željo za slikanje na platno z oljnimi barvami. Občudoval sem mozaike, ikone, realistična dela, barok, impresionizem itd. Na razpolago sem imel kataloge mnogih velikanov slikarske umetnosti, ki so ostali v mojem srcu.« Po odsluženju vojaščine, kjer je Hrane bil daktilograf, hkrati pa slikal in portretiral vojake v grafitni tehniki – s svinčnikom, se je zaposlil v trgovskem podjetju Kopaonik Beograd kot komercialist. »Veliko sem zahajal v Slovenijo in v žalski Feralit, kjer sem tudi spoznal svojo bodočo ženo Heleno, s katero sva si ustvarila lepo družino z dvema hčerkama, najino srečo pa so nadgradili še dve vnukinji in trije vnuki,« s ponosom pove Hrane, hkrati pa se mu utrne solza ob spominu na pokojno ženo, s katero sta bila izjemen par in imela skupaj veliko razstav, samostojnih in skupinskih, v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec ter drugod po Sloveniji. Za svoja dela sta prejela tudi več priznanj in nagrad. Med drugim tudi Grb KS Šempeter za leto 2021. Od kurirčka do vodje sindikata D. NARAGLAV Devetdesetletni Ivan Vodlan iz Podvina pri Žalcu je bil vse življenje borec za pravičnost in delavske pravice, s čimer se je kot sindikalist tudi profesionalno ukvarjal. Kako gre Ivanu Vodlanu pisanje v rimah, smo lahko prebrali v decembrskem Utripu, ko je bila objavljena pesem, posvečena 60-letnici Hmezada, in v prejšnji številki (Misli upokojenca). V tem velikem poslovnem sistemu je namreč Ivan Vodlan deloval vse od njegove ustanovitve do prevzema vodenja občinskega sindikata takrat še skupne Občine Žalec v letu 1986. Življenje Ivana Vodlana pa je tudi sicer zelo pestro in aktivno, tudi danes, ko je dopolnil devet desetletij. V vsem svojem življenju se je zavzemal za pravico, za delavce in njihove pravice, kot predsednik občinskega sindikalnega sveta Občine Žalec in sindikalni funkcionar pa je posledično deloval tudi na regijskem in državnem nivoju. »Rad sem opravljal to delo, saj so mi čut za pravičnost že v mladosti vcepili moji starši, ki so tudi v času 2. svetovne vojne vedeli, da se je za svobodo treba boriti. Tako je vsa družina bila vključena v NOB, oče tudi kot partizan, jaz pa sem kdaj tudi bil v vlogi kurirčka. Sindikalno delo in boj za delavske pravice sta mi bila kar nekako pisana na kožo. Ni bilo lahko, saj niti v prejšnjem sistemu in po osamosvojitvi ni manjkalo težav v gospodarstvu, ki so prinesle stečaje, zapiranje podjetij, odpuščanja delavcev, veliko brezposelnost in posledično kršenje delavskih pravic. Danes lahko rečem, da brez sindikatov ne bi imeli dodatka za prevoz na delo, regresa za letni dopust, povračila za prehrano, dodatka za delovno dobo, plačanega odmora, odpravnin, plačanih dni bolniške odsotnosti …« Rojen v graščini Slatina Ivanova življenjska pot se je pričela v Šmartnem pri Litiji v graščini Slatina, ki je bila last nemškega kneza Windischgrätza. »Moj oče je leta 1923 naredil kmetijsko šolo v Šentjurju in se prijavil na razpis za oskrbnika gradu Bogenšperk in graščine Slatina. Bil je sprejet in tako sem se jaz potem tudi rodil v graščini Slatina. Dobro se spominjam lastnikov, ki so bili zame dobri ljudje. Ko so vsake toliko časa obiskali graščino in posestvo, ki je samo v Šmartnem obsegalo 3000 hektarjev gozda, so mi kaj prinesli. Moja življenjska pot se je po odhodu iz Slatine nato nadaljevala v Šentjurju pri Celju, kjer je oče postal upravnik posestva kmetijske šole. Po osnovni šoli v Šentjurju in realki v Celju sem po vojni šel na srednjo kmetijsko šolo v Maribor. Po maturi sem bil delegiran za delo na ozemlje, kjer so do leta 1942 živeli Kočevarji, in tam dobil nalogo, da vse nekdanje njive, ki so bile že zaraščene, obdelamo, posadimo in posejemo, nabavimo živino in tako zaženemo kmetijsko gospodarstvo. Tam sem bil do leta 1957, nato pa sem se zaposlil na Hmeljarskem inštitutu v Žalcu,« je povedal Ivan Vodlan. Poklicna pot Ivana Vodlana se je po treh letih na Hmeljarskem inštitutu, kjer je bil zadolžen za vso rodovniško živino za nekdanji celjski okraj, Med zdravico s penino z željo po zdravju tudi v prihodnje. nadaljevala na Kmetijskem kombinatu Žalec, na farmi Zalog, ki je bila potem sestavni del SOZD-a Hmezad. »V Hmezadu sem bil tako vse od leta 1962 do 1986. leta, ko so me predlagali in postavili za predsednika sindikalnega sveta Občine Žalec, kjer sem bil vse do svoje upokojitve,« je strnil svojo poklicno pot Ivan Vodlan, ki je po srcu še vedno močno navezan na svoj osnovni poklic, na zemljo, ki jo rad obdeluje v vrtu pri hiši in na posestvu nad Trojanami, kjer je živela njegova babica, ki je tudi pokopana na Vranskem. Tja in v Kamnik, kjer so pokopani starši, in tudi kam drugam se pelje s svojim avtom. Ravno pred kratkim so mu izpit podaljšali še za dve leti. Njegovo priljubljeno prevoz- no sredstvo pa je tudi kolo, ki je poleg dela na zemlji izvrstna rekreacija, saj ga ohranja vitalnega. Kot je dejal, mu je zdravje vseskozi dobro služilo, in v vseh 40 letih dela ni imel niti enega dneva bolniškega staleža, marsikdaj še dopusta ni povsem izkoristil, in tudi sedaj nima občutka, da bi bil star že 90 let. Njegovo življenje je ob vsem povedanem zapolnjevalo in ga še zapolnjuje družinsko življenje. Z ženo Pavlo, ki je umrla leta 2005, sta si stvarila prijetno družinsko gnezdo v Podvinu, ki sta ga obogatila sinova Janez in Matjaž, ki z družino živi skupaj z očetom. Ivanu na jesen življenja lepšajo dneve tudi vnukinja Maja ter vnuka Miha in Jani. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 2 I februar 2022 25 Glasbenika različnih generacij, a glasbo imata v sebi B. P., L. K B. PLAZNIK, OSEBNI ARHIV Aleš Uratnik: »Preveč rad imam glasbo, da bi jo zamenjal za poslovni uspeh.« Jan Potrč: »Dokler je samo z glasbo še težko preživeti, je glasbena prepoznavnost seveda lahko tudi dobra poslovna priložnost.« Na prvi pogled predstavnik mlajše generacije pop glasbenikov sredi dvajsetih let Jan Potrč iz Ločice pri Polzeli ter čistokrvni roker in metalec v zgodnjih petdesetih letih Aleš Uratnik iz Braslovč nimata nič skupnega – razen tega, da sta Savinjčana, ki imata glasbo v genih. Skupno pa jima je še nekaj. Oba sta sodelovala pri kompilaciji Savinjska ima novo muziko, ki jo izdaja društvo Dobra ideja, kjer se predstavljajo glasbeniki, ki ustvarjajo svojo, avtorsko glasbo. Letos jeseni bo izšla že peta glasbena kompilacija po vrsti, razpis za sodelovanje pa je odprt do 1. septembra 2022. O bogastvu in različnosti avtorjev, ki jih združujejo na kompilacijah, govorita tudi oba omenjena avtorja. Jan Potrč Kaj vas vleče v glasbo? »Zvenelo bo klišejsko, a glasbo imam v sebi že od nekdaj. Me navdihuje, me povzdiguje, me prevzema, daje energijo in polni baterije ter daje takt na vseh področjih mojega življenja. Vsakdan si težko zamišljam brez glasbene podlage. Ideje in navdih so del mojih misli. Ne zgodi se poredko, da melodijo, ki se mi porodi na primer v naravi, ‘odmrmram’ in posnamem na telefon.« Katera zvrst vam je najbližje? »Najbližje sta mi brit in pop rock, spogledujem pa se še s kakšnimi drugimi zvrstmi, sploh ko me navdahne, da bi se malce poigral z njimi. Tudi marsikaj neobičajnega, a zanimivega nastane v teh trenutkih preigravanja. Materiala, ki bi lahko ugledal luč sveta, imam veliko, k obstoječemu rad dodajam nove ideje. Včasih se težko odločim, kaj bi obelodanil, drugič pa preprosto vem, da je to to.« Veliko sodelujete z drugimi glasbeniki, na primer s skupino Bepop … Kako se ujamete z različnimi ustvarjalci? »Glasba je univerzalni jezik. Če jo tako začutiš, je ustvarjanje z glasbeniki, znanimi in manj znanimi, izziv in užitek obenem. Ponosen sem, da so me Bepop Ladies povabile k sodelovanju. Kot najstnik sem bil njihov velik fan. Zame je to velika čast in pa bogata izkušnja.« Se vam zdi, da je biti glasbenik v Sloveniji lahko tudi dobra poslovna priložnost? »Dokler je samo z glasbo še težko preživeti, je glasbena prepoznavnost seveda lahko tudi dobra poslovna priložnost. V novodobnem razmahu družabnih in socialnih omrežij marsikatero povabilo za sodelovanje, takšno ali drugačno, pride ravno iz tovrstne razpoznavnosti.« Kakšno je vzdušje na glasbeni sceni danes? »Kar se tiče ustvarjanja, smo glasbeniki ves čas dejavni. Je pa res, da je glasbena scena v teh dveh letih pandemije in ukrepov bila zelo okrnjena. Bistvo ustvarjanja je nastop na odru in zlitje s publiko. To je tisto, kar glasbeniku da krila. Verjamem, da se zadeve umirjajo in da pridemo nazaj v normalo.« Nazadnje ste se predstavili na projektu Savinjska ima novo muziko 2021 s skladbo Divji otok ter tudi z izvajalcem MORS in skladbo Bitten ter z izvajalcem Kaz Cannon s pesmijo Ghost Town, kjer ste sodelovali kot producent in izvajalec. Kaj vam pomeni predstavitev na takšni glasbeni kompilaciji avtorske glasbe? »Povabilo, da lahko lokalni glasbeniki, tudi tisti manj uveljavljeni, predstavijo svojo glasbo, je za vsakega avtorja potrditev in odskočna deska oziroma prvi korak do tega, da se predstaviš javnosti. Predvsem cenim idejo in projekt. Štejem si v čast, da sodelujem in da je moja avtorska glasba predstavljena na kompilaciji Savinjska ima novo muziko. Spoštujem ljudi, ki si prizadevajo v tej smeri.« Kakšna je vaša vizija? Kje se vidite glasbeno v roku petih let? »Svojo glasbo želim deliti s publiko in jo živeti tudi navzven. To je moja vizija in pot. Bistveno zame je, da verjamem vase in v to, kar ustvarjam. Delam na tem, da bom ustvaril čim več dobrih pesmi in kakšen album.« Aleš Uratnik Jan Potrč – predstavnik mlajše generacije savinjskih avtorjev glasbe Že iz rane mladosti spremljate in ustvarjate glasbo. Kaj vas je zvleklo v glasbo? »Verjetno imam glasbo v genih, moj stari oče po mamini strani je bil glasbenik, vodja godbe na pihala Zabukovica več kot štirideset let. Sam sem začel z igranjem kitare leta 1980 pri desetih letih, takrat sem prvič slišal pravkar izdani album benda AC/DC Back in black, ki me je definitivno katapultiral v orbito rock glasbe in zaznamoval za vse življenje. Želel sem igrati kitaro in imeti svoj bend, bil sem upornik proti sivemu obdobju socializma in z metalom sem se počutil nepremagljivega (smeh).« Poleg ogromno samostojnih projektov se vas večina ljudi z glasbene scene spomni po ustvarjanju v legendarnih skupinah Epidemic Zone, Non Finire Mai in tudi Strelnikoff. V nekem trenutku ste v življenju srečali prave ljudi, ob pravem času ste bili na pravem mestu, vendar je usoda zavrtela življenje s trdno začrtane poti na povsem nepredstavljivo … »Realno gledano nazaj smo bili eden redkih metal/alter bendov v Jugoslaviji, ki bi lahko dosegel še kaj več, kot je, vendar nas je splet okoliščin porinil na stranski tir, v slepo ulico. Začela se je vojna v Jugoslaviji, odpadli so vsi koncerti, izdaja plošče ... Sploh pa me je najbolj dotolkla delovna nesreča basista in somišljenika Tomija Vučerja. To obdobje je bilo takrat res boleče, ne samo nesreča Tomija, vendar tudi zato, ker sta bend zapustila bobnar in pevec. V času največjega momentuma se je vse ustavilo. V tistem trenutku sem ostal sam. Ni mi preostalo drugega, kot da se postavim nazaj na noge, si postavim nove cilje in grem na pot. Zastavil sem si ne samo nove glasbene cilje, ampak tudi življenjske. Pevec in ustanovitelj legendarne celjske skupine Strelnikoff Vasja Ocvirk me je kmalu po dogodku povabil v studio, da sem posnel kitaro za priredbo Aleš Uratnik – izkušeni avtor in glasbenik z bogatimi vzponi in padci v glasbeni karieri komada Man Machine skupine Kraftwerk. Komad je bil izdan na kompilaciji Trans Slovenia Express leta 1993. Od tam naprej sem precej zajadral proti elektroniki. Leto kasneje sem se jim pridružil kot basist, odprla so se nova vrata v zanimiv svet elektronske glasbe in studijskega ustvarjanja. Igrali smo vse od Združenega kraljestva pa do Makedonije.« Za vas glasba nikoli ni pomenila poslovne priložnosti. Pa vendar so se odlične ocene vaše glasbe pojavile v najprestižnejših medijih, kot sta Metal Hammer in Headbangers Ball. Se vam kdaj zdi, da ste kakšno priložnost zamudili ali je niste zagrabili? »Dobil sem priložnost, da bi zamenjal Slovenijo za Nemčijo, kjer je takrat bil odličen trg za rock/metal izvajalce. Dobil sem ponudbo, ki je nisem sprejel, raje sem se odločil, da se posvetim in pomagam v družinskem podjetju. Že zgodaj sem spoznal, da ko enkrat preideš na profesionalno raven v glasbi, zelo hitro spoznaš, da tam ni srca, ni duše, ni prijateljev, s katerimi si ustvaril bend in muziko. Profesionalna glasba na svetovnem nivoju je posel, izpolnjevanje pogodb, je kapital, ki zahteva profit ... Verjemi, kaj kmalu postaneš precej nesrečen, glasba pa postane hladna ... Potem pa te vržejo v koš za smeti kot pokvarjen sendvič. Preveč rad imam glasbo, da bi jo zamenjal za poslovni uspeh. Po drugi strani sem dosegel v glavnem vse, kar se je v tistem času dalo doseči v našem glasbenem prostoru z metal glasbo. Če pogledam nazaj, ničesar ne obžalujem.« Kakšno je vzdušje na glasbeni sceni danes v primerjavi z devetdesetimi leti prejšnjega stoletja? »Hm, ne bi rad koga prizadel in ne bom trdil, da je bilo vzdušje včasih kaj dosti boljše kot danes. Slovenska pop rock glasba se je vedno bojevala s krizo identitete, čeprav je tudi nekaj biserov, da ne bo pomote. Nihče nima časa za vaje, pričakovanja pa so kljub temu visoka in dokaj nerealna za mikro slovenski glasbeni prostor. Res je, da danes najdeš več dobrih glasbenikov, dobro tehnično podkovanih. Včasih smo bili večinoma samouki, entuziasti, ‘budale’ … Imeli smo vaje trikrat na teden, imeli smo velike sanje. Živeli smo v ‘pomanjkanju’, ampak imeli smo več časa za druženje in ustvarjanje. Imeli smo bend, ki smo mu pripadali. Danes se živi v preobilju, zato se ljudje vsega hitro naveličajo, računalnik je zamenjal bend in vaje, Youtube je postal oder. Vzdušje na glasbeni sceni danes pa mi na momente daje vtis na pol propadlega zakajenega bordela, ki se vsake toliko časa ‘premala s frišno barvo’, je pa pivo poceni. Ostanimo optimisti, da ne bom izpadel preveč črnogled.« Od nekdaj vas vleče v alternativo in elektroniko. Nazadnje ste se predstavili na projektu Savinjska ima novo muziko 2020 pod plemenitim imenom AU (simbol za zlato) z instrumentalno skladbo Kasarna za lenuhe. Kaj vam pomeni predstavitev na takšni glasbeni kompilaciji avtorske glasbe? »Ne, ne, ne ... AU – astronomska enota (149.597.871 kilometrov), ki jo v astronomiji uporabljajo za merjenje distance med zemljo in soncem. AU sta tudi kratici mojega imena in priimka ali pa prvi dve črki, ko se udariš po prstih. Gold pa nikakor ne, nimam rad zlata, preveč ljudi trpi zaradi njega. Vesel sem, da lahko vsaj malo prispevam k dobrim dejanjem, sploh če gre za glasbo. Če sem v preteklosti sodeloval na kompilacijah v glavnem preko luže, mi je čast, da lahko enkrat sodelujem tudi pri lokalni. Hvala za povabilo!« Najbrž ima vaša glasbena ustvarjalnost neomejen rok trajanja? »No ja, vsak enkrat odzveni. Je pa res, da če ne ustvarjam glasbe ali igram kitare, se v glavnem zatečem v delavnico k lesu, kjer ustvarjam marsikaj; pohištvo za našo hišo in prijatelje, izdelujem kakšno novo električno kitaro, cigar box, cajon, ali pa lotam kak nov kitarski efekt. Vedno imam kakšne projekte v glavi in pri tem uživam, predvsem mi je pomembna pot do rezultata. Rad sem umetnik, tudi če se zmotim, je okej. Ustvarjalnost je zame ključnega pomena za dobro počutje. Pred tednom dni sem sodeloval z legendarno pagan folk skupino Omnia z Nizozemske, s katerimi smo posneli njihov nov komad Ballad of Freedom Convoy v stilu country muzike ala Woody Guthrie, kar mi je spet popestrilo dogajanje, tako da ja, še vedno sem aktiven in hkrati vesel, da me družina pri tem razume in podpira, ker življenje z umetnikom ni ravno enostavno.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 2 I februar 2022 Postavil in vodil slovenski zavod v Rimu DARKO NARAGLAV ARHIV ROZALIJE ŠTORMAN Včeraj, 22. februarja, je minilo 100 let od rojstva duhovnika, magistra teologije, dr. filozofije, dr. misiologije in dr. civilnega prava msgr. Maksimilijana Jezernika s Ponikve pri Žalcu. Msgr. Maksimilijan Jezernik je kar 50 let vodil Slovensko skupnost Anton Martin Slomšek v Rimu. Zadnje obdobje svojega življenja je preživel v Sloveniji, v domu starejših pri sv. Jožefu v Celju. Umrl je 21. aprila 2015 v starosti 93 let, pokopan pa je na pokopališču v svoji rojstni Ponikvi. Življenjska pot Maksimilijana Jezernika je bila izjemno bogata in ustvarjalna. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Mariboru. Zaradi druge svetovne vojne je moral zapustiti Slovenijo in oditi v Rim, kjer je študiral teologijo in bil leta 1949 posvečen v duhovnika. Doktoriral je iz filozofije, misiologije in civilnega prava. Delal je v Zavodu za širjenje vere, na papeški univerzi Urbaniana in v drugih vati- Maksimilijan iz mladih dni gojence, vodstvo in uslužbence Slovenika že na vigilijo obletnice. Zahvalili smo se g. Jezerniku in se z njim zahvalili za dar njegovega življenja, še posebej pa za trud služenja Sloveniku skozi več desetletij. Ob drugem Slovenik. Boš videla, kaj sem napravil. Resnično je bil bogat, z nič denarja ustvariti toliko. Prosil je donatorje po vsem svetu, kajti bil je misijonar. Potoval je po vsem svetu. Bil je močen človek na duši in na telesu, črpal je moč v veri. Uresničeval je vse, kar si je začrtal, tudi svojo izobrazbo je dvignil visoko nad nami. Kot učen mož se je ob raznih klicih iz celega sveta pogovarjal v vseh mogočih jezikih. Nekoč mi je pripovedoval, da ga kličejo sredi noči razni prijatelji, in ga vprašam, ja, kaj pa jezik? On mi odgovori, v kakršnem jeziku kliče, v takem mu odgovorim. To se pravi, vse je znal in z vsakim se je lahko pogovarjal, bil je svetovni gospod. Zelo rad je imel svoj rojstni kraj, prav občudoval ga je. Zelo so mu bile všeč vaške kapelice. Pri nas doma smo jo ravno renovirali, kar je bil zelo vesel in se je z nami tudi fotografiral. Zdaj živi v Sloveniji v lepem domu za starejše pri sv. Jožefu v Celju. Mnogo je naredil za širjenje vere pri nas in po svetu. Vesel je bil, ker je Vatikan prvi priznal samostojno Slovenijo. Toda kar kmalu je spoznal, da njena pot ne gre tako, kot bi morala iti. Srečna sem, da sem se mnogokrat pogovarjala z njim, tudi prepevala, zato naj mu Bog njegove zadnje dni življenja pokloni v luči vere, upanja in ljubezni.« Papeški zavod Slovenik Koliko je bil Maksimilijan Jezernik cenjen v Rimu in pri papežu, pa govori tudi govor papeža Pavla VI. iz leta 1973, ko je Slovenik postal papeški zavod (Pontificio Collegio) in je ob tem nagovoril tudi veliko S papežem Janezom Pavlom II. kanskih ustanovah. 50 let je vodil slovensko skupnost v Rimu in bil duhovni vodja versko-kulturnega društva rimskih Slovencev, ki se je leta 1987 preimenovalo v Slovensko skupnost Anton Martin Slomšek v Rimu. Zaslužen je za ustanovitev, razvoj in delovanje papeškega zavoda Slovenik. Od leta 1965 je bil prorektor, januarja 1972 pa je bil imenovan za rektorja Slovenika. Šest let pozneje je bil eden izmed ustanoviteljev Slovenske bogoslovne akademije v Rimu, na kateri je organiziral znanstvene simpozije. Petnajst let je bil generalni postulator pri postopku za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška. Ob njegovi zlati maši leta 1999 mu je mariborski nadškof dr. Franc Kramberger izročil papeško odlikovanje najvišjega reda, naslov apostolski protonotar. Kot rektor je služboval do leta 2001. Za svoje zasluge je med drugim prejel častni znak svobode Republike Slovenije (1996), za zasluge v dobro Slovencem na tujem, še posebej v Rimu, in za dejanja, pomembna pri mednarodnem uveljavljanju Republike Slovenije, odličje sv. Cirila in Metoda (2001), prejel pa je tudi nazive častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani, papeškega tajnega komornika, papeškega častnega prelata in najvišje papeško odlikovanje apostolskega pronotarja. praznovanju pa se je ob spoštovanem sorodniku zbral del njegove družine, mlajša sestra in nečaki. Bili so veseli, da lahko ob g. Milanu, kot ga poznajo oni, praznujejo ta visok jubilej. Rektor Slovenika g. Mihelčič nas je ganil s prisrčno zahvalo msgr. Jezerniku, ki po njegovih besedah izpolnjuje evangeljsko vodilo ‘Kdor je prvi med vami, naj bo vsem služabnik.’ Msgr. Jezernik, naš Misijonar, to gotovo je, s svojo molitvijo in zgledom.« O tem, kakšen je bil Maksimilijan Jezernik, pa je zanimiv tudi zapis, ki ga je ob 90. jubileju zapisala njegova nekdanja sovaščanka in sorodnica Marija Strahovnik. »Večkrat sva se pogovarjala v njegovem rojstnem kraju na Ponikvi pri Žalcu. Jaz sem njegova sorodnica (on pa moj mali stric) in v tem smislu me je ničkolikokrat nagovarjal, pridi že enkrat v Rim, v moje kraljestvo Via Appia – Njegovih 90 let v Rimu praznovali dvakrat Kot so zapisali ob njegovi 90-letnici v papeškem slovenskem zavodu Slovenik, katerega rektor je bil msgr. Maksimilijan Jezernik, so njegov jubilej v Rimu praznovali dvakrat. Ob evharistični mizi in bratskem obedu. »Prvo praznovanje je zbralo vse Ob praznovanju zlatomašniškega jubileja na Ponikvi l. 1999 Msgr. Maksimiljan Jezernik pred rojstno hišo svoje mame ob 80-letnici, 2002 skupino slovenskih romarjev. Med drugim je povedal: »Prišli ste v Rim, da bi prisostvovali dejanju, ki je zelo pomembno za krščansko življenje vaše skupnosti, vedno tako blizu našemu očetovskemu srcu: odprtju in blagoslovitvi novega slovenskega zavoda na Apijski cesti, ki ga vodi rektor msgr. Maksimilijan Jezernik. Želimo vam izraziti vse naše veselje ob tem dogodku. Odprtje tega zavoda pove marsikaj vsakemu, ki zna razumeti njegov globoki pomen. Govori o prebuditvi verskega življenja in o razcvetu duhovnih poklicev. Govori tudi o vašem zanimanju, da bi mladi izbranci, ki so se odločili za duhovništvo, našli pri Petrovem sedežu bolj primerno umsko in duhovno izobrazbo. Govori o tradicionalnih vezeh zvestobe slovenskega ljudstva do apostolskega sedeža. Končno zagotavlja, da v tem obdobju močne pokoncilske prenove med vami ne bo primanjkovalo zanesljivih in razsvetljenih voditeljev, ki bodo vnesli v življenje in krščanske navade smernice in navodila zadnjega cerkvenega zbora … Zaradi vsega tega smo veseli, da moremo izpolniti vašo željo in odlikujemo Slovenski zavod v Rimu pod vodstvom msgr. Maksimilijana Jezernika z naslovom ‘PAPEŠKI’.« Toliko ob tej stoletnici rojstva msgr. Maksimilijana Jezernika. Proti koncu letošnjega leta bo o njem izšla tudi knjiga, ki jo piše njegova nečakinja Andreja Vreg Štorman. Kot je povedala, je bila njena mama najmlajša sestra, v knjigi pa bo v glavnem dan poudarek stričeve povezanosti z župnijo, njegovim rojstnim krajem in njegovo družino. PISMA BRALCEV Ob rob zapisu O težavah nove železnice Z veseljem sem prebral članek, objavljen v UTRIPU št. 1, 2022, na strani 27, avtorja Jožeta Tlakerja, saj sem ob jubileju Savinjske železnice 27. decembra 2021 pripravil razstavo v prostorih Medobčinske splošne knjižnice v Žalcu, Filatelistično društvo Žalec pa je izdalo spominsko kuverto z opisom dogodka, poleg tega pa še osebno znamko, na voljo pa je bil tudi priložnostni poštni žig. Ob večmesečnih pripravah na to razstavo sem se tudi jaz seznanil s podobno literaturo, ki obravnava gradnjo te proge in pa opis prve slavnostne vožnje, ki je bila 27. decembra 1891. Ker sem ob branju dosegljivih virov pri določenih podatkih malce dvomil, sem šel poiskat odgovore na te dvome. Že vsa leta se v teh virih pojavlja napaka, ki je bila uporabljena tudi v članku Jožeta Tlakerja in ki se napačno objavlja že od samega začetka. Jože Jenko je leta 1964 objavil v Časopisu za slovensko krajevno zgodovino (Kronika, letnik 12, št. 3) članek pod naslovom SAVINJSKA ŽELEZNICA. Na žalost je v tem njegovem prispevku nekaj neresnic. Res je, da je avtor dokaj podrobno opisal sam potek gradnje železnice od Celja do Velenja, vendar je zapisal tudi nekaj napačnih dejstev, ki so jih potem za njim uporabljali številni avtorji, ki so opisovali ta del zgodovine. Naj omenim samo dve taki napaki. Prva je zapisana tukaj: »Koncesija je bila podeljena imenovanima podjetnikoma (Danijelu pl. Lappu in Edvardu Klemensiewiczu, op. V. F.) dne 21. novembra 1889. Progo sta začela graditi v km 30.6/8 v Hudi luknji med Šoštanjem in Gorenjami, kjer je bila trasa najtežja in je bilo treba zvrtati edini predor na tem delu proge.« Seveda gre v tem primeru za tunel Skorno, ki sta ga res pričela graditi že leta 1889. Tunel v Hudi luknji pa je prišel na vrsto nekaj let pozneje, ko so nadaljevali z gradnjo proge iz Velenja do Dravograda. Druga napačna navedba pa se nanaša na popularno in marsikje zapisano zgodbo o tem, kako je deželni glavar grof Wurmbrand bil opozorjen na dva župana, enega izrazito slovenskega in drugega zelo nemškega. In kot se rado zgodi, je pomotoma zamenjal dva župana, in zato je nemškutarskega župana Lenka v Petrovčah okrcal, slovenskega Hausenbichlerja v Žalcu pa pohvalil. To seveda ne drži. Zakaj? V Petrovčah omenjeni nemškutar Lenko nikoli ni bil župan, ampak je tam županoval Michael Bratochitsch, ki je visoke goste na vlaku pozdravil v nemščini. Tudi žalski župan je goste pozdravil v nemščini, čeprav je bilo mesto okrašeno s slovanskimi trobojnicami. Je pa bil v Šempetru v Savinjski dolini takrat župan Josef Lenko in njega je grof Wurmbrand zamenjal z žalskim županom, saj je imel žalski župan nemški priimek, šempetrski pa slovenskega. In na Lenka so letele besede, češ da naj pusti politiko in naj manj pije ter več dela. Je pa v tistih časih vsa ta dogajanja ob prvi vožnji vlaka dokaj nazorno zabeležil in objavil časopis celjskih Nemcev (Deutsche Wacht, 31. 12. 1891, št. 104). Tam so podatki verodostojnejši, čeprav ne smemo pozabiti, da je bilo vse to pisanje v času velike nesloge med Nemci in Slovenci na tem področju, zato je vsak časopis malce »navijal« za svoje. Če bi Jože Jenko za svoj članek uporabil ta vir, bi morda opazil, da nekaj ni v redu s temi trditvami, kdo je kje župan in kdo je bil okrcan. Mislim, da je čas, da se končno nekje objavi tudi ta del zgodbe, ki je bližje resnici, da se ne bo »papagajevsko« ponavljalo še naslednjih 130 let, kako je grof Wurmbrand zamenjal petrovškega in žalskega župana, saj je v resnici zamenjal žalskega in šempetrskega. Morda se na prvi pogled zdi vseeno, koga je zamenjal, ampak poznavalci zgodovine se trudimo, da bi v pisnih virih objavili čim več natančnih podatkov. Če bi se avtor članka g. Jože Tlaker že prej dokopal do natančnejših virov, ne bi na koncu članka zapisal: »… A to je že politika, ki je po njegovi izjavi petrovški župan Lenko pač ne razume.« Seveda je ne razume, če pa bi tukaj petrovškega župana Lenka moral zamenjati šempetrski župan Lenko. Veni Ferant, ljubiteljski raziskovalec lokalne zgodovine KRIŽANKA ŠT. 2 I februar 2022 Nagradna križanka ZKŠT ŽALEC Pokrovitelj križanke je ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9a, Žalec, do vključno 21. 3. 2022. Rešitev križanke iz prejšne številke: ZAPOLNIMO-ŽIVLJENJE-V-VSEH-LETNIH-ČASIH. 27 Nagrajenci: 1. Metka Marković, Gozdna pot 43, Slovenj Gradec; 2. Jerica Part, Dobriša vas 51a, Petrovče; 3. Miran Pristovšek, Zelena 2, Šempeter. Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 2 I februar 2022 Smeli cilji zadruge tudi letos T. TAVČAR Lani so v KZ Braslovče odkupili 1.140.000 litrov mleka, namakajo pa 600 hektarjev obdelovalnih površin. Udeleženci med sajenjem semen Svetovalni center prvi v Sloveniji D. N. V nekdanji sušilnici hmelja v Letušu bodo zgradili deset stanovanj. Kmetijska zadruga Braslovče je pozitivno zaključila lansko poslovno leto in tako tudi v letošnjem letu s polno paro uresničuje zastavljene cilje. Kot pove direktor Zadruge Boštjan Čulk, so po uspešno zgrajenih šestnajstih stanovanjih izkoristili ugodno situacijo na trgu ter si zastavili nov cilj, izgradnjo desetih nadstandardnih stanovanj, ki bodo zaživela v obstoječem objektu sušilnice v Letušu. Trenutno so v fazi priprave vse potrebne dokumentacije. Želijo si, da bi bila stanovanja v čim krajšem možnem času pripravljena za prodajo. Direktor Boštjan Čulk je ponosen na dosedanje opravljeno delo, hkrati pa se veseli vseh izzivov, ki so pred njimi. Zaveda se, da kmetijska zadruga ni več samo kmetijska zadruga, kot smo jo poznali nekoč, ampak podjetje, v katerem se je treba vsakodnevno prilagajati kupcem, hkrati pa uvajati nove programe in aktivnosti. Prav zaradi nenehnega iskanja možnosti, kako zadovoljiti sodobnega potrošnika, so v lanskem letu pričeli s prodajo tekstila. Tekstil lahko potrošniki kupijo v trgovini Kmetijske zadruge Braslovče ter na spletni strani cotka.si. Kot poseben uspeh direktor izpostavi dogovor o dobavi tekstila za Spar, eno največjih trgovskih verig v Sloveniji. Še vedno so izredno veseli, da so stranke dobro sprejele njihov servis in prodajo koles. Glede na to da se sezona kolesarstva počasi začenja, upajo, da bo aktivnosti v zvezi s tem še več. Poleg trgovine v Braslovčah se ukvarjajo še z odkupom mleka, živine in hmelja. V letu 2021 so odkupili 1.140.000 litrov mleka, ki ga prodajo v Mlekarno Celeia v Arji vasi. Odkup živine opravljajo po potrebi strank oz. kmetov. Čeprav cene mesa niso dovolj visoke, se trudijo, da kmetom omogočijo čim boljši zaslužek. Zadruga Braslovče je tudi edina zadruga v Savinjski dolini, ki ima v 100 % lasti in upravljanju tri velike namakalne sisteme Letuš, Šmatevž in Trnava–Brije, ki skupaj obsegajo okoli 600 hektarjev obdelovalnih površin. Polovico zemljišč predstavljajo hmeljišča, ostalo so poljedelske površine. Trenutno se izvajajo aktivnosti, ki so potrebne, da se zadruga Boštjan Čulk uspešno prijavi na razpis, s katerim želijo pridobiti evropska nepovratna sredstva, kar jim bo omogočilo obnovo namakalnih sistemov, predvsem primarnega cevovoda, ki je dotrajan, saj je bil zgrajen leta 1985. V Zadrugi Braslovče pozitivno zrejo v prihodnost. Idej in zamisli jim zlepa ne zmanjka. Z dobro ekipo sodelavcev in pravimi idejami ni nič nemogoče, zaključi direktor Boštjan Čulk. Kot pravi pregovor: »Naj te ne bo strah, če napreduješ počasi, boj se le, da ne obstaneš!« Pomen samooskrbe v času neopredeljivih zdravstvenih, gospodarskih, političnih in podnebnih sprememb je čedalje pomembnejši. V okviru projekta LAS SSD, ki ga koordinira Razvojna agencija Savinja, prijavitelji Sadika Vransko, Občina Vransko, Savinjska TV in Ekoci – eko civilna iniciativa Slovenije ozaveščajo ljudi, kako do lastne prehrane in večje samooskrbe. Izobraževanja izvaja Sanja Lončar, Društvo za celostno samooskrbo. Predavanja so v Kulturnem domu Vransko, praktični del delavnice pa poteka v več kot 1000 m² velikih rastlinjakih Sadike Vransko. Tam je nastal tudi prvi Center za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja in center, kjer se lahko dobijo ekološke sadike in semena, sadike avtohtonih sort semen, iz njih pa zrastejo tudi solate v lončkih, ki se lahko porabijo takoj. Pripravljajo tudi redna izobraževanja, kako se lotiti samooskrbe doma v teoriji in praksi. Eno takšnih je bilo tudi minulo soboto z naslovom »Samooskrba od semena do sadike in pridelka vsak dan v vrtu«. Udeleženci so najprej poslušali predavanja Sanje Lončar, potem pa odšli na praktično izobraževanje v rastlinjake Sadike Vransko. Lepo je bilo videti desetine rok, ki sejejo drobna semena, iz katerih bodo zrasle sadike in rastline, ki bodo zdrava hrana že v nekaj mesecih. Poleg sajenja pa so prisluhnili Fanči Perdih in predstavitvi ekoloških semen Amarant. Naslednje izobraževanje bo že v soboto, 5. marca. V vrtcu in šoli o pomenu samooskrbe D. N. Minuli petek (18. 2.) so v vrtcu in šoli Prebold v okviru projekta Vključevanje ranljivih skupin v Medgeneracijski center Prebold (MGC) otroke spoznavali s pomenom samooskrbe. Gre za projekt, ki zajema vse starostne kategorije, od najmlajših do najstarejših. »Imamo več vrst delavnic v vrtcu, šoli, v MGC Prebold in tudi na terenu pri ambasadorjih samooskrbe,« nam je povedala predsednica Ekoci – ekološke civilne iniciative Slovenija Irena Rotar ter dodala, da delajo na tem, da dejansko vse, kar govorijo, tudi počnejo, in ljudi od otrok naprej spodbujajo, da bodo postali samooskrbni. »Danes smo z otroki na zanje primeren način spoznavali sončnico, koruzo in krompir. Najprej je dr. Barbara Čeh otrokom prebrala pravljico o škratku Nacetu. Nato so spoznavali, kako se pridobiva sončnično olje in kaj se dela iz krompirja in koruze, vse te pridelke pa so tudi narisali in pobarvali. S štampiljkami z raznimi motivi, izdelanimi iz krompirja, pa so ustvarjali zanimive kolaže. Vrhunec vsega je bila peka kokic, za kar sta poskrbeli Andreja Florjanc in Klavdija Jelen ter MGC Marof.« Rotar je povedala, da bo zanimivo tudi v mesecu marcu, ko bodo v vrtcu, šoli in MGC v okviru projekta sajenja medovitih rastlin, trajnostnega pristopa ter praznovanja pomladi posadili sadna drevesca in jagodičevje. Roman Štabuc pri prikazu rezi vinske trte Novosti pri rezi vinske trte T. TAVČAR Na delavnici med barvanjem sončnice in drugih dveh poljskih pridelkov V začetku sezone del v vinogradih so se člani Društva savinjskih vinogradnikov v farovškem vinogradu v Andražu nad Polzelo seznanili s posebnostmi in novostmi pri rezi vinske trte in pripravili praktičen prikaz rezi vinske trte v vinogradu. Predavanje in prikaz je vodil Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo iz KGZ – Zavoda Maribor. Posebej so se seznanili z novejšimi dognanji glede ESCE, glivične bolezni trte, ki lahko trto celo uniči. Zoper njo ni škropiva, obstajajo pa tehnološki ukrepi pri rezi, s katerimi lahko zmanjšamo možnost okužbe. Opozoril je na tako imenovano mehko rez brez žagice, ki ne povzroča tako velikih ran, ki so potencialna vdorna mesta za okužbe. Prav tako so se seznanili z novostmi pri zaščiti vinske trte. Nekaj čez 30 udeležencev je izobraževanje zaključilo z malico in pokušino vin domačih vinogradnikov. ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 2 I februar 2022 29 Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti K. R. Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od leta 2022 do 2028. Osnutek je v javni razpravi do 9. marca. Predvidene ukrepe bo izvajala predvsem Direkcija RS za vode, iz različnih virov pa bo po oceni ministrstva za ukrepe na voljo več kot milijarda evrov. Ta bo namenjena tudi ukrepom, ki se nanašajo na porečje Savinje ter območji Žalec in Vransko. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje od 2022 do 2027 predstavlja nadgradnjo prvega načrta iz leta 2017. V primerjavi s prvim načrtom je posodobljen z najnovejšimi podatki, pri pripravi so bili tudi v večji meri upoštevani vplivi podnebnih sprememb. Kot so zapisali na ministrstvu, je ključna vsebinska razlika v drugem ciklu izvajanja EU poplavne direktive v tem, da imamo od leta 2019 dalje v Sloveniji določenih 86 območij pomembnega vpliva poplav (pred tem 61 območij) in je zato drugi načrt pripravljen tako, da naslavlja obvladovanje poplavne ogroženosti celovito v okviru 18 porečij na teh 86 območjih. V zadnjih 30 letih so poplave povzročile skupno za kar okoli 2100 milijonov evrov škode, samo v zadnjih desetih letih 1100 milijonov. Letno je bilo zaradi poplav v povprečju za 135 milijonov evrov neposredne škode, ob upoštevanju poslovne škode prizadetih podjetij pa za 150 milijonov evrov. Porečje Savinje je razdeljeno na deset območij pomembnega vpliva MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700 Nudim NEGO, POMOČ in PEDIKURO na domu. Info.: 041 821 218 (Mateja) MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 Najamem NJIVO ali TRAVNIK. Info.: 051 367 723 PRODAMO sončno 450 ali 900 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO ob cesti v Vrbje. Tri strani lega nezastrta. Info.: 051 327 044 GLOBINSKO ČIŠČENJE tepihov, sedežnih garnitur in vseh vrst vozil, Damjan Perme s.p. Info.: 031 682 344 Nudim POMOČ V GOSPODINJSTVU in čiščenju poslovnih prostorov. Info.: 051 489 233 (Kristina) poplav, med njimi sta območji Žalec in Vransko. Med ukrepi, ki so v osnutek načrta navedeni za ti dve območji, so: zadrževalniki Levec, Petrovče, Dobriša vas, Roje, Šempeter 1, Šempeter 2, Dobrteša vas, Latkova vas, Kaplja vas in Trnava (zadnja dva ob Bolski). Prav tako so predvideni ureditev nasipa Vrbje, ureditev struge in brežin Savinje od Medloga do Grobeljskega mostu, ureditev nasipa Gomilsko z ureditvijo struge in brežin Bolske pri Gomilskem ter ureditev Savinje na območju urbaniziranih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša, regulacija izlivnega območja Pake ter ureditve razbremenilnika na Ložnici. Prebujanje s sejmom T. TAVČAR Turistično društvo Braslovče (TD) in Kmetijska zadruga Braslovče (KZ) želita v sodelovanju z Občino Braslovče prebujanje pomladi popestriti s sejmom in z na stežaj odprtimi vrati dvorišča in trgovine KZ Braslovče 12. marca. Poleg TD Braslovče, ki povezuje lepoto okolice in bogato kulturno zgodovinsko dediščino, se bo na stojnicah predstavila cela vrsta domačih lokalnih in drugih proizvajalcev domače in umetnostne obrti ter lastnih prehranskih izdelkov. V trgovini KZ Braslovče bo obiskovalcem na voljo bogata izbira semen, cvetja ter izdelkov za prihajajoči čas za pripravo gredic, vrta, njiv in sadovnjaka ter drugo blago, namenjeno profesionalnim kmetovalcem in vrtičkarjem. Novost v ponudbi trgovine so poleg zaščitne opreme za kmetovalce tudi tekstilni izdelki. Ker želijo zagotoviti varnost pri organizaciji in izvedbi dogodka, bodo upoštevali vse aktualne ukrepe NIJZ. Ivanka Uranjek z žalske tržnice Regrat že na žalski tržnici T. TAVČAR Ljubitelji regrata so se razveselili zadnjih sončnih dni, temperature so se namreč dvignile kar do 13 stopinj Celzija. Na sončnih legah smo tako že opazili prve nabiralce regrata, s katerim mnogi pripravljajo odlično svežo pomladansko solato. Tudi na žalski tržnici so ga minulo soboto že prodajali. Kot je povedala Štefka Uranjek s Podloga, ki je stalna prodajalka, ga ni problema prodati, za kilogram pa je treba odšteti 10 evrov. Regrat je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo. Nekateri pravijo, da lahko upočasni celo staranje. V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Posvet gasilk T. TAVČAR V soboto, 12. februarja, so v prostorih PGD Gotovlje pripravili posvet predsednic komisij za članice v PGD Gasilske zveze Žalec (GZ). Udeležile so se ga predsednice iz 19 gasilskih društev, predsednica in članice komisije GZ Žalec ter gostje: predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in predavateljici namestnica predsednika Gasilske zveze Slovenije dr. Janja Kramer Stajnko, ki je predstavila nov Priročnik za delo članic in pravilno nošenje gasilske uniforme, ter predsednica Sveta članic GZS Jasmina Vidmar, ki je podala informacije o delu sveta in plan aktivnosti v letošnjem letu. Predsednica komisije za članice GZ Žalec Suzana Kočevar je predstavila program dela članic GZ Žalec v letu 2022, udeleženke pa so si tudi izmenjale svoje izkušnje na področju delovanja gasilk. Branjevke na žalski tržnici prodajo regrat zelo hitro, zato je potrebno pohiteti z nakupom. 30 KRONIKA Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. ZAHVALA IVANKA DROLC iz Levca (15. 4. 1932–9. 1. 2022) Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice se zahvaljujemo vsakemu posebej za izrečena sožalja in darovane sveče. Vsi njeni ŠT. 2 I februar 2022 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti. Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni. ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V 86. letu starosti se je poslovil od nas V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan VLADO ŠLOGAR Spomin – lepota, ki ostane, ko odidejo tisti, ki smo jih imeli radi. iz Vrbja 8, Žalec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, iskrene stiske roke in tolažilne besede. Posebna zahvala medicinskim sestram ZD Žalec in ordinaciji dr. Kravos za skrb in nego, ki ste jo dajali pokojniku v času njegove bolezni. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi Prazno je tvoje dvorišče, prazna je tvoja hiša, zaprte so tvoje rolete, žalostno je naše srce, ker zelo pogrešamo te! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice KUNIGUNDE CVITKOVIČ V SPOMIN STANKU PODBREGARJU (9. 11. 1952–8. 2. 2017) 8. februarja je minilo pet let, odkar je za vedno odšel tja, med zvezde, dragi mož, ati in dedi. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi iz Žalca (20. 2. 1926–17. 12. 2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pogrebni službi Ropotar, pevcem skupine Eros in njihovemu govorcu. Lepa hvala društvu Zimzelen, ki ji je polepšalo starost, in Zvezi NOB. Hvala župnišču Žalec za opravljen obred in sv. mašo ter cvetličarni Flora za prelepo cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu … (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi tete Ani V nebu nad vrhovi je mir in med lesovi že nikjer diha več ni; žgolenje ptic je zaspalo. (J. W. Goethe) ANE SLAKAN iz Gomilskega 6a (20. 7. 1924–11. 1. 2022) se vsem, ki ste jo spremljali ob njeni bolezni in na zadnji poti v večni mir, iskreno zahvaljujemo. Žalujoči V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE KROPIVŠEK iz Tabora Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine in hvaležno misel nate. V SPOMIN Pogrešamo te, vsi tvoji. 7. februarja so minila 4 leta, odkar nas je zapustil naš dragi V SPOMIN ERANU SADNIKU (24. 3. 1930–8. 3. 2014) PETER TURNŠEK Edini, ki ostane. Edini cvet, ki ne ovene. Edina luč, ki ne ugasne. iz Pongraca (29. 6. 1948–7. 2. 2018) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, in hvala tistim, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi tvoji Vsi njegovi ZAHVALA Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič) V SPOMIN ANDREJ URANJEK (13. 10. 1940–15. 1. 2022) Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedka in pradedka se zahvaljujemo vsakemu posebej za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Minevata dve leti, odkar je v svoji knjigi življenja popisala še zadnjo stran, jo zaprla in odšla. Odšla po poti, ki pelje v spomine. ANTONIJA - ZVONKA ŠKRABAR iz Podloga v Savinjski dolini V spominih ni minljivosti in ne izgube. V spominih je vse tako živo in polno, kot je bilo nekoč. V spominih ljubljeni živijo, kot da nikoli ne bi zares odšli. Mož Peter in vsi njeni 15 % gotovinskega popusta UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo, do 21. marca 2022, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 2 I februar 2022 31 Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bi vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ZAHVALA Ob boleči izgubi žene in mamice O boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka PETRE PLEVNIK RUDOLFA–RUDIJA TROBIŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa, pevkam za odpete žalostinke ter pogrebnemu podjetju Ropotar. Hvala tudi društvu Hospic, podjetju Odelo ter patronažni službi ZD Žalec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. (21. 6. 1943–11. 2. 2022) Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za iskrene besede tolažbe, izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku, govornici ge. Marini Srebočan in ge. Citi Galič za odigrane žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali ZAHVALA Ob slovesu dragega moža, očeta, dedija, brata in tasta VILJEMA FRANCA LEVCA iz Kasaz V SPOMIN 12. marca bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga mama se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja sosedom in vsem, ki ste se prišli poslovit od Francija. Posebna hvala g. župniku za pogrebno sveto mašo, hvala dr. Kralju in dr. Oblakovi ter patronažni sestri Cvetki, ki mu je lajšala boleče zadnje ure. Hvala pogrebni službi Ropotar, JKP Žalec in Andreju za odigrano melodijo. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Žalujoči domači, ki ga bomo zelo pogrešali BETKA PIŽORN Kruta neizprosna bolezen je bila močnejša od njegove želje in volje živeti ter se veseliti vsakega novega dne. Zahvaljujemo se vsem, ki jo ohranjate v spominu, ji prižigate sveče ter z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. BRANKO FLORJANČIČ Vsi njeni Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in denarno pomoč ter za darovane svete maše. Hvala g. župniku Branku Zemljaku, govornici Magdi Šalamon, pevcem obeh zborov, JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste našega očija imeli radi in ste se prišli poslovit od njega. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. iz Pariželj Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) (15. 3. 1957–16. 1. 2022) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mami, mame, sestre in tete Njegovi: Mojca, Boštjan in Uroš z družinama IDE LAZAR ZAHVALA Zapustil nas je dragi IVAN PERINOVAC iz Arje vasi (14. 7. 1956–4. 1. 2022) Ob boleči izgubi bi se radi zahvalili vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vsako izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter za druga darovana sredstva. Hvala tudi pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki boste Ivana ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: žena Dragica, hčeri Valerija in Valentina z družinama iz Grajske vasi (13. 8. 1958 –3. 2. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo osebju ZD Prebold, Lekarni Cvetka, sestri Sonji, družinama Šlander in Tekavc, g. župniku za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Dušanu in cerkvenim pevcem. Žalujoči: vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Mnogo prezgodaj od nas si odšel, naša srca s seboj si vzel, le nekaj nam je za tabo ostalo, kar nam bo poguma dajalo. Bolečino se da skriti, tudi solze včasih zatajiti. A ti ne veš, naš dragi ati, kako zelo boli, ker te med nami več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi moža, srčnega in ljubečega atija, dedija, brata in prijatelja FRANCIJA ROŽIČA Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se naselijo in naprej, naprej živijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, sina, brata, strica in svaka ANTONA HRIBERNIKA ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi ate IVAN MIKLAVŽIN Ob strugi 2, Šempeter Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči vsi njegovi iz Šempetra (1. 1. 1953–1. 1. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Šempetra in Peclja za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala ge. Veri Šolinc za lep govor, pevcev skupine Lirika, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku Niku Marovtu za lepo opravljen obred. Hvala nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Žalujoči vsi njegovi, ki ga zelo pogrešamo s Polzele (2. 5. 1953–3. 12. 2021) Bolečin in trpljenja veliko si prestal, ni več smeha, ne bitja srca … Sedaj si le angel, ki nas čuva z neba. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, prečudovito cvetje, darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za molitve, lepo opravljen obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar, skupini Lirika, govornikoma, društvu Hospic za pomoč in podporo ter Vsem, ki so nam stali ob strani v teh zadnjih dneh tvojega življenja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti do groba, kjer bo sedaj počival v miru. Tebi, dragi ati, pa naj bo lahka slovenska zemlja in srečno tam med angeli, kjer se nekoč ponovnosrečamo. Ohranili te bomo v zelo lepem spominu. Vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi in te bomo močno pogrešali ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 2 I februar 2022 Z žalskega Stresi odra na Evrovizijo L. KOLAR B. PLAZNIK Minuli vikend so bili oči in ušesa mnogih ljubiteljev evrovizijske popevke uperjeni v slovenski izbor skladbe in izvajalca, ki nas bosta zastopala maja na evropskem izboru v Torinu. Z retro skladbo Disko je zmagala sveža mlada zasedba LPS (Last Pizza Slice), ki se je avgusta lani predstavila tudi na žalskem Stresi odru v organizaciji Mladinskega centra Žalec. Glasbena zasedba LPS se je na Emo uvrstila preko Eme freš, izbora mladih izvajalcev. Po glasovanju strokovnih žirij so bili le nekaj točk za prvimi Batista Cadillac (50), saj so dobili 43 točk. Po razglasitvi glasov telefonskega glasovanja pa so se vzpeli na vrh, saj so dobili največje število točk, šestdeset, ter tako dosegli skupaj 103 točke pred Batista Cadillac (90 točk) in duetom BQL (69). Del glasbene zasedbe LPS sta tudi bobnar Gašper Hlupič s Polzele in kitarist Mark Semeja iz Letuša. Prav teden pred lanskim Stresi odrom se je ekipi pridružila bas kitaristka Zala Velenšek iz Celja, ki je morala takrat vaditi zelo skoncentrirano, da se je naučila vse komade. Da se je s fanti – v ekipi sta še Celjana, klaviaturist Žiga Žvižej in pevec Filip Vidušin – odlično ujela, govori tudi sobotna zmaga na Emi. Žiga in Mark sta sedaj študenta, ostali trije so dijaki. Zala je edina dijakinja Prve gimnazije v Celju, ostali, tudi danes študenta, pa izhajajo iz Gimnazije Celje Center, kjer imajo še vedno vaje. Vsi so bili nad zmago iskreno presenečeni in nalezljivo veseli. Vse dobro mladim glasbenikom brez odvečne šminke želimo pri gotovo največji glasbeni avanturi doslej. V minulih dneh so zvončki pokukali iz zemlje marsikje tudi v naši dolini. Diši po pomladi T. TAVČAR Zvončki so prvi znanilci pomladi skupaj z vsem njenim cvetjem in soncem, ki prihaja. Prebujajo nas iz zimske otopelosti, pogled nanje pa nam daje novo moč in voljo. Ker zvončki sodijo med zavarovane rastline, jih je bolje občudovati v naravi. Če pa jih že nabirate, bodite pri tem zmerni. V nasprotnem primeru vas lahko nabiranje drago stane. Če inšpektor opazi, da oseba poseduje večjo količino nabranega pomladnega cvetja, lahko izda globo. Bend LPS – Last Pizza Slice se je lani avgusta predstavil na Stresi odru, letos pa se jim odpira evropski oder. Polzela, pristali smo! BINA PLAZNIK domačini iz okoliških hiš so nazdravili skupaj z njimi, jih pogostili in jim skuhali kavo. »Balonarji« so povedali, da jim je zmanjkalo propana. Morali so počakati dve uri, da so jim z avtomobilom pripeljali novo zalogo plina. Po besedah pilotke Laure so prileteli iz avstrijskega Zell am See s Flaggl Ballooning, ki po nebu prevaža turiste. Do Polzele so potovali tri ure in pol. Vsi so bili navdušeni nad prijaznimi domačini, ki so jim pomagali pri pristanku in jih tako toplo sprejeli. Niso se mogli načuditi lepoti okolice in imenu kraja Polzela, ki po besedah francoske pilotke po zvenu imena pomeni »pristali smo« ali po francosko: »Posés la.« Balon na nebu Mirno, rahlo vetrovno petkovo dopoldne sredi februarja na Polzeli je popestril prelet petih balonov na vroči zrak, ki so se iznenada pojavili na nebu. Nekateri so se počasi oddaljevali neznano kam, eden pa je pristal na travniku v bližini gradu Komenda. Ko smo se pripeljali na mesto pristanka, smo bili prijetno presenečeni nad nasmejano posadko tega impresivnega rumenega velikana. Presenečenje je bilo še večje, ko se nam je predstavila pilotka, Francozinja Laure de Coligny. Druščino smo zmotili ravno med odpiranjem penine. Nazdravili so na srečni pristanek ter veselje, da so pristali na tako čudovitem mestu. Gostoljubni Marija Stropnik in Angela Košmrlj Devetdesetletnico obiskala stoletnica T. T. Dobro razpoložena posadka po pristanku. Pilotka Laure de Coligny na skrajni levi. Marija Stropnik s Polzele je pred dnevi praznovala devetdeset let. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki lokalnih društev in organizacij. A zagotovo je bila najbolj vesela obiska najstarejše občanke Angele Košmrlj, ki je lani praznovala 100. rojstni dan. Z veseljem sta poklepetali in izmenjali nekaj spominov. Tako Marija Stropnik kot Angela Košmrlj sta okusili čas druge svetovne vojne, česar, kot pravita, ne bosta nikoli pozabili. Obe sta članici domače krajevne organizacije – Zveze združenj borcev za vrednote NOB Žalec. Dotaknili sta se tudi aktualnih zdravstvenih razmer v Sloveniji in po svetu. Verjetno pa je Angela slavljenki zaupala tudi recept, kako dočakati takšno starost.