.¦<  38 >¦—
Kanarčkova povest
1. Jutranji sprehod.
»^^'opet sem v domači hiši!                       Prost sera zdaj. Tu fudno jo:
Grozo mi kedo popiši,                                   Sklonena so vsa drevosea.
Stisko in zasmiih in bol,                               Ni ga videti peresca,
Kar trpel sem dneva pol.                              Bfili sneg zakril je vse.
Pa kak6 se to zgodilo? —                          Kaj je sneg, nu, to zdaj vom,
Zjutraj, ko zasvetil dan,                                Torej labko dalje grem;
Vstanem Svrst in pokrepean,                        Precej mrzel se mi zdi,
fTrem iz kletke v razvedrilo,                         Tam pod streho ga pa n{.
Saj izhod je bil odprt:                                  Dvignem se, neumnost nioja!
Na omaro sedam, na limonn,                        Tja v drvarnico lntiin,
Gledam to in gledain ono,                            Na polenu obsedivn
Skozi okno vidim vrt.                                    Blizu glasnih vrabcev roja.
Mene prime radovcdnost, —                         Vrabci se spogledajo,
Radovednost, ta ni čednost! —                   To in to povedajo,
Mislim si, kak<$ je zunaj ?                            Vrat, peroti stdzajo,
Nifi ne vem, le inalo slntim,                        S pporkami ine drozajo.
Za sprehod veselje čntim,                              S strahom gledal jax som rmnjp,
Ven, po svetu. primnjdnnaj! —                   čnl som pikro zaltavljiiiijn.
2. Mej vrabei.
(¦rlejte ga! iz grada škrijf,                           Prazna pa je skleda naša!
Plemeniti izmej ptic,                                      Vendm- čujte, milost Vaša!
Sukn.ja mu jo res goepfiska.                         Vi povejte, dobri strije,
Pa je trapast kakor goska!                          Kje dobi se kaj slašcic?
Kaj bi neki ptiS se paeil                             Vi povejte nam, gospod!
In rmeno se oblažil! —                               Jvje je jed za vi-abcev rorl ?
Kam pogledal bi, ne ve,                               Morda bi pri vas kosilo
Tresejo se mn noge.                                      Ptiftem laSniin se dobilo?
Med-se, bratci, ga vzemimo                          Vsoga dosti je pvi vas,
Ter mu perje populimo!                                Vrabec glad trpi in mraz.
Glejte ga, sedaj beži,                                    Ali nismo vsi jednaki?
Skoro vjamemo te mi!                                   Ste li naši vi prvaki?
Ees, da ti si plemenit,                                  Vi da bi lenobo pasli
Ees, da ti si vedno sit,                                Ter imeli polne jasli?
A vse to ti ne pomaga,                                Vrabec vedno trudi se,
Mi te skavsamo sovraga.                               Kdaj mn kaj ponndi se?
Zdaj, aha! si v naši srčdi,                           Daj kosila, daj veeprje,
Jedel boš, kar nam je v skledi,                  Sicer spnlimo ti perje!
3. Napad in rešitev.
To največji vrabec djal,                                 ,,Eevež, saj domov ne znam!1"
Jezen vame se zagnal                                    — Tepec, jaz ti pot pokažem,
Dnigi, veliki in mali,                                   Zraven dobro te namažem.
Vpili so eiv, čiv! kriv, kriv!                       Kavsne s kljunom me strašn6,
Oj, kako so mi vrešžali,                               Jaz pa zaječim premflo,
Pomnil bom, doklfcr bnin živ!                      Pred o5mi se mi stemiln. —
Jaz preplašen zajecljdm:                                Toda kaj in kdo je to?
¦—¦¦<   3D   >¦•—
Vrata urno se odpro,                                     Stisne v roko rae vesel:
Dečki vstopijo trije,                                       Pravi: Ptieek! sem te vjel!
Vrabei brž se razkrope.                                 Kaj ubajaš sredi ziine?
Jaz se skrivatn mej poloni,                           Kje bi hrane si iskal,
Toda po nobcni cžni                                     Tega nisi nikdar znal.
V drvih mene ne puste.                                Meni prav! Saj tri dvojaže
Kakošen jim je namen?                                Mi obljubljene je plače,
Premišljujem preplašen,                                 V kletko nesem te naztij,
Kar pa me klobuk pokrije,                           To pa si zapomni zdaj:
Meni vzdihljej se iz\ije,                                V kletki ti je najbolj varno,
DeSek me prav nožno primo,                        Zunaj ti je previharno.  Fr.Krek