- • r


- ' ■ ,■ --t i-




•. -
i-"--;",
	
■p-t' - ^	
	
i:-■■ . ■	
'S» ' •/	
	

..ur /J.





■i
"/.	.v



- f ■■




t- '.A
't
7 V e- ■

1. f


- i'."'.
r-jj;- i:';.;




!: ^ v I
»•j ■
v '"i'j t
. ■ /

2 e f e & u
e tt t « I t « tt b
»crfd^iebene Cfrjdfilungen / fabeln in gebunbener unl> un» gebunbener 9tebe, ©efprad^e, moralifd^e S)en?fprucl^e, ßteber, 9?afl^fel, einen futjen Umrif ber ©efc^id&te bet alten ©laoen, ©prid[;rforter, allerlei nu^Ud^e 9lebe# -Übungen^ nebfi einer furjgefaften biblifd^en ©efd^id^te.
^«raulgegeten
» 0 n
Sodann	^rimi^;
offentn^em ^rofefTor ber ©(o»entfdb«n ©pr^t^e «n bcm Spceo ju ©va^.
@ r d
3m SSeHage bep SofepH 3Jl»Htr, 18 13-
Nemfhko - ^Slovenfke
BRANJA,
v' k a t d r i h
fe snajdejo rasne Pravlize, Bafnje ali Fabule v'sve-sanim ino proltim gov6ru,Pogövori,Pripoviltireftniga sadershänja , Pefmi, Vganke , kratek obras Hifto-rije ftarih (Slovanov, Prigovori, mnogitere korißne Vade v'govorjenju, ino Sgodbe fvete na kratkim.
Na f v e t I 6 b d al
Janes N e p. P r i m i z,
ozhitni Uzhenik ,Slovdnfkiga Jesika na Grafhkim Liz^ji,
»V N^mfhkira Gradzu, V salögi ino naprodaj pri Jos^fi Milerzi, 18X3.
M				
\ r-'v • . ^ Jti.	-gr 1 -		f.	Jl 'i
			s I ■ ■	
	.4 T » H"»,. ?	• A rt		
			or.i iTHi.-'r	
			v/	r.ir/i/fžTrjbiic
		ib'l:		
\ .			't 1)'	'hVeV,
	- -		•• -• ■ r- t - ' i: K	
		'i/ '	s' '■ ^ \ - .	
				
1	■ 1»	. ETt./',	i"''.". ' -• ' ' A ' ''	■■■ , ■ ^ r ••
f .			t . ......r	
\ ,

t
2 e f e ^ u.
SJ ß f f C i n n t C11 n 3.
ein	SBorfc erachte icl^ fur gwcdP«
itenUcO/^ ^ier ooran^ufcOicfen. 2)iefe5 Sefebu^ war Stu^ fangiJ fur i)tc @(ot)entfc(;e (S($u(jugcnb auf öem ßanbe i&ef(tmmt, unb ba^cr ber gnN^t be^fetben auf ba^ ju9ent)üct;e Stfter berei^uet. 0lac^bem mir aber mittler^ wük tJonben	Sc^br^en ber @tei;ermar^ bie^^ei^
tun^ ber neuen ruOmltc^en, jur 35erbreitung unb Se^ fbrberung be^ «Sloöenif^en ©prac^fmbtum^ gegrunbe® ten, Se|>ra"nfmtt anoertrauet njorben^ unb ic^ bepm Stns tritte meinet Se^ramte^ no.c^ ^ar fein brauc^jbare^ Sefe^ hvLd^, ba^ tcO meinen 3u^&rerrt mit S)tu^en anempfehlen f&nnte, Dorfanb: fo (egte ic^ nemrbing^ ^anb an bie«« fe^ SBerfc^en, anberte manc^e^l bäfin ab, unb eerme^r^ tt e^ mit einiäen, wie ic^ hoffen barf, auc^ für (gr^ wad^fene nidpit unihtereffanten ©prad^übungen. 2Bie fc^roer e^ fep, in einer bi^^er noij fo wenig cutti^^irten (Sprad^e, wie e^ bie (Stppenifc^e ift, etwa^ aJoUfornme^ ne5 unb ben gorberungen eine^ geben ©enugenbe^ ju Hefern, weif gebermann, ber fd;on fetbft je d^nlicjc DJerfuc^e gemacht ^at. 2?af)er werben mir t)on Zennern gemac(;te, fc^riftiic^e ober münbfic^e, mit ©runben un=' terft^te, SemerEungen unb ^uredjtweifungen, immer fe^r wiEfommen fepn. 2)a5 oeire^rung^wurbigfte ^ub*» nfum mbgealfoetnffweifen mit biefem f (einen ^ulf^® bu^d^m fur lieb nehmen, bisS tc^ im Saufe ber geit burcö eigene ajerooöfommnung unb Unterftu^ung pa^ triotifc^ gefinnter SJldnner in ben Otanb gefe$t werbe, gr&fere unb ^ecfmdfiger eingerif^tete p^itologifc^e Se^dfe an^ Sic^t ju geben.
ben 20. Ma^ 1812.
go&ann ^ep. ^rimif,
%öfffrort>er ©lD9!:nifd;m toprad^e an bemSpceo ju
n
i'
I.
1.	n&^Otg ift, ^t*.
^orfam ju feDU,
§ r (t n J ^ imb fetn SSruber 5(n,ton batmen i^ren SJater an einem 2(benb, baf er i^nen er« laubm mod')ttf_ i.m ©arten ju fpielen.
©a^ fonnet i^r tl^un, anf=: »ortete, ber SJater, aber if;r muft (turf) bartn bjetben, unb ]^inau:§ laufen.
©te gtengen alfo in ben ©ar* tcn/ unb fpielten eine Seitlang fe|)r öergnugf,
2{uf einmal;l erblicfte^r aitj bie Wintere ©cirtentpr offen (les l^ctt/ unb. ba bati^ er feinen SSrus 6er, mit t^rn,. I^ina.u5 ju gej^en.
„2Beift bu benn nid^t^. ma5 ter SJater fagte, tpir fofften im, ©arten bleiben ? " antwortete ber SSruber.
fagtejranj/ermein^ U ttJOi^I nur, mir fofften nid^f du5 ber großen ©arfe|ttl^ur l^in« du5 auf bie ©träfe laufen; «ber pier.^trt jroifdfjen bie
I.
Prdvlize.
I,. Kako je potrebno poko«' ren biti.
F r a n.z ilc ino njegov brat T d n z h i k ßa en vezher fvo,-jiga Ozheta profila, de bi njir ma perpuitil (dovolil) na vertu igrati.
To snata fturiti, odgovo» ri Ozha , pak moreta na ver« tu ( v'ogradi) oftati ino no tje (ta) viin leteti.
Ona grefta tedaj na vert (v'ograd), inp en zhaf pray vefelo igrata.
Na enkratsagleda Franzi k te sadnje vertue- vrata odperte ^ ino profi fvojiga brata, de bi s'njim tjevun fhel.
„Al nevefh, kaj fo Oz.ha rekli: de inaava. na verti oftati odgovori njegov brat.
„O, rezlie F r a n z i k, oni fo le menili, de nejmava fko3 te velke vertue vrata tje vun na zefto leteti, ar^-pak tukej med germovje iti
g
(p)
fd()e JU scl^ftt, &<t0 fann ttni boci^ nid^t fci&aben. Äomm nur Heber 2Cn t o n; fte!^, wie fd)6n t4 i^tct i(l!" Unb nac^)bem er ba^ -fagfe, gingen fie (;indu^.
^ang? liefen- fte im ©ebu« fcl^e l^in unb l^er^ fte auf tinmal^l merEteri, baf 'ei butis fei warb. ■ '
3tutt Wollfett fte umfej^rett, «ber feiner ijon il^ntn wufte bett SJJeg roteber ju ^nben. 25a fin=< flen bepbe an, erbarmlit§ ju ipeinen, ünb }u fÜ^tepht.
©ludfltd^er 2Beife würben fte »on bem SJaVer ge|)orf, ber bem @efc^)re9 nacf;lief, ünb ffe auf? fu4)te.
„©ej^eti^r? fa0feer;, baer fte fanb; fo (fe^t e^ berien, bte ttici&ta4ten aufbaž, wa^ il^nen »etjionbige geute fagen^
//Sc^ rottete wo^r, baf t^r cud) auf er bent (Sparten' it^f jü« tečl)t ftnben fonntet, unb bef^ tpegen fagte tc^) euc^, (pr fofftrt barin'bleiben.''' ' •
;9l:ün barf id^ eucf) ein an« berel 3Jlal^lnici)t wieber tm^ars ten fpitlenlaffeh,. weil id^ nid^t ftc^er bin-, bajj il^ir nicfef aber* ma^B ^inau^ laufen werbet/'' ^a muften bie btpben -^n^ ben ftc^ fitnftig gefallen laffen, in ber ©tube JU figen, 'wenn ber 2?ater nid[;t Seit i)atte, mit ii^ncii |U0leic§ in ben Öarten ju gc-^en.
to narna verifier nemore fhk<5-diti. Pojdi no , lubi moj -T o 11 iz h i k, poglej kako j e tukej lepo!" Ino kadar to isre-zlie, greftä tje vuii. ' Dolgo po genidovji fera ter tje (fem no tk) tekata, kar na önkrat vidita, de fe jc mrak ftuyil (vmrazhilo.)
Sdaj fe hozhta nasaj ver-niti, al nobeden od njuji neve pota nagaj najti. Tu fe sazhneta oba milo jokati ino knzhati.
K'frezhi je njq Ozha sa^ flifhäl (sazhul) , kateri je sa krizhanjam ■ tekel ino njii ifkal.
'' „Vidita? on njima pravi, kadar nju najde, tako fe tir ftim gOdi, kateri ne poraj-tajo na to, kar jim pametni ludje rezhejo;"
„Jas fem dobro vedil, de fe svunaj verta iVe bota praT?-sv^dila, iho sa to fem vama rekel, de imata notri oftati." ' ■
„Sdaj vaji ne fmem en drugi krat vežh puftiti na verti , igrati, ker nevem" sa terdhd, de nebotafpettjevun letela."' '
Tedaj ita mogla fantizha sa naprej sä dobro vseti , dč ; ita v' hifhi fedela, kadar Ozha ne) (ni) žhafa imel (vte-gnil_) s'njiraa vred na vert iti.
-(o)-.
§
wie oft feufjfen fie bat Wat ren wir öodf) nid(;t unae^oifam getrefen!
O kqlko krat fta potlej scliliqvaJa: o de bi Ii ne bla nepokörna bila!
2. ©ienftfertigfeit , unb greunbtic^felt eriDtrbt un^ ber S^lenfc^en,
Tin {(eine fteunblid^e 5 f e p ging mit STarfjbar^ SOt a U i a « ^ au^, um ajla^Wumen §u pflucfen. aSe^be Ratten i^r gruf)^ ftudf in ber
S^nen begegnefe eine arme gr<ju mit eiitem fXeinen Äna« ben, ber fel^r oerf)ungettau^fal^,
lieber Äfciner! fagte lie grau ju 9)latt f)auž, gf* be er bocf) meinem armen |)ung* rigcn Äinbe ein S3if.d[;en oon fei? nemSSrote ab/ et ^at fd[)onfeit ge|tern2?lörgen§ riic{;t^ gegeffen/'
„2nit{) hungert felbfi/' ant^ iDortste biefer, nnb fu^r fort, fein ^ru|)flii(f ju »erje^ren.
tfycit aber 5 o f eVi;?-— ©r war aucf) fjUngrig, aber ba er ben itnaben tpeinen foD, gab er i^m gefd;n)inb fein ganjel SSrot, unb ber Änabe freute . ftc^ fe^r, unb bie SJ^utfer wi4nf4>* te i^m ©Pttel ©cgen,
2(ud[) lief ber Änabe i?or il^m j^in, jeigte i^m eine SJJiefc, tvo
2. Poftreshlivofl ino Prijas-noft nam perdobl Lubesen drugih ludi. i
Mali prijasni J o s Ii i k je s? fofedpvim M a t e v s h i-ksini vun fhel, . fiimarnize tergat.. Obalta vfak fvoj saj-terk v'rökah imela,
ifju frezha ena vboga sliena s'enim malim fanti-?ham., kteri je bil prav la-zlien vid it.
„Qh! lubi moj pobizli, rezhe shena Matevshiku, podeli mojmu vbogimu lazh-nimu qtroku sa en saloshej (etio troho) kruha, on she od vzheraj jutra nej (ni) nizh jedel."
„Jas Ceni fam lazhen,'* odgovori Matevshik ino saj» ierk fvoj, pot naprej jc.
Kaj je pak Joshik ßuril ?— On je tudi bil lazhen; al ker je yi'dil j de fe fantizh joka, mu hitro vef fvoj kruh da; ino fantizh fe je mozhno yef^h'l, mati pak je Joshikii shegen od Boga profila (ga je blagoflovila).
Tudi je fantizh pred njim tekel J njcrnu en travnik po-
iO
(O-
red^f ütrfe $Dld96rumert jTanben, unb l^alf fte i^m jjfludPeit.
^oftp^ Brachte einen gros |en ©trau^ öon SSIumen, tSUaU tj^aul ^»tngeflm nur .wenige nad^ ^aufe.
*
* *
2tm anbern SOtorcjen stngett S3epbe roieber in eben ber ftuž. ©ief SJta^l begleifete ffe nod^ ein brttter Änate, ber fkine SJalenfin.
2)afte fd[)onettt>a| gegangen roaren, fagfe SJalentin ju il^nen : id) ^dbe mein S^afc^m^ meffer »erloren, fommf unb l^elft e^ mir fuc^en.
%Ux?Sllatt^auš anfntor^ tete: er i^abe feine Seit baju, «nb ging fort. Sofepl^, Ijins gegen fel^rfe mit i^m um.
©ie fanben baž SHefferc^en balb, nnb barauf jungen fte c^eid)faU an, SSlumen ju pflucfen.
Stile, n)elcf)c Skalen fin fanb, fd^enfte erbem, ber il^m gei^oltfen l^atte, ba^ SJerlorne lüieber ju finben, bem anbern aber gab er feine.
Sllfo friegte aud)i)mtt^Oi fepl) oiel mel^r 58lmnen, alž fOlatt^auš, 2)arüber gin^ je< «er frof», bt?fer miföergniigf nad^ ^aufe.
kasal, kjer je prav Tdofti fhmarniz bilo, ino mu jih je jtergat pomagal.
Joshik je en velik pufhiiz rosh (zveto v), Matevshik pak le xnalo domii pernefei.
_ ♦ * ,
Drugo jutro oba sopet (fpet) ravno sa to vun grelta'. Ta bart (tapot) je fhel s'nji-f ma fhe en drugi fantizh, te mali Valentin.
Kadar fo she en zhaf fhli, rezhe njima Valentin: jas fem moj noshik (pipez) sgubil; pojdita (pejta) m.i ga p,0' m^.gat tfkati.
I AI Ma,tevshik odgovori;. de nevtegne (nejma zhafa) ino fvoj pot naprej gre. Joshik pak fe s'njim na-gaj verne.
Ona noshik kmali najdeta, ino potlej tudisazhne-ta roshe (zvete) tergati.
Vfe, ktere Valentin najde, da (daruje) temu, ki mu je pomagal to sgubleno fpet najti; unimu (ovimu) pak gobenih ne da.
Tako je tqdi denef Jo-fi h i k veliko vezh rosh (zye-tov) dobil, kakor Matevshik. Sa tega volo je uni vefel, leta (toti) pak nev«-ien domu fhel

5{m brieten ^age woütm ftc pitft>er ()tn gef;en/ 23tumen ju »flMen; aber ftei^! ba fam ber i'letne ^naOe, bem Sofepl^ fein 55rot gegeben l^atte, i^nen entf gegen, unb brad[;te biefem eine ganje 9Jlengeber fd^onfien ^Blus men, bie er fur i(;n gepfiiKff ^atte.
gjlatt^au^ wollte ftc5 felb|l aurf; treld)e pflurfen; aber ba roaren feine mel;r ju j^nben, ber fleine Änabe l)atU fte ftljon <ilte dbgelefen.
SJlattl^du^ ftiegte dfo bief Sötal^l gar feine Blumen.
£)a fte nun roicber nacl^ ipaufe gingen, begegnete i^ntn ber fleine ŠJalentin.
;,£ieber/' fi^gte biefer ju 3 0 fe p ^ / „weil bu mir ge|Iern ben ©efallfrt tl^ateft, mir mein 9Jlcfferfud)cn JU l^elfen, fo ))a> bc ic*^ bid) fo lieb, ba^ i^ ger^ ne immer bcp bir fepn mod)te."
,,Äonnn mit mir in unfern ©arten, ba ftnb nod) mel^r Äin« ber, ba rooCfen ttiir eiitma^)l recfct mit einanber fpielen. SKein SJater f)at bi^ aud^ xeä)t lieb, unb fagte mir, ic^ follte bid^ mitbringen/'
greubig lief Siofepf; an feiner ^anb nac^ bem ©arten, unb JKatt^au^? — ja ber
' Te tretji dan Ita fpet hotla iti röshe (zvete) tergat, ai glej! tu pride te mali fan-tizh, kterimu je bil Joshik fvoj kruh dal, njima naproti , ino pernefe letemu (totl-mu) prav veliko nar lepfhili rosh, ktere je bil sa-njga na-tergal.
Mate vshik fi jih je tudi hotel natergat; pak nej bilo nobenih vezh najti, te mali fantizh.je bil she vfe potergal,
Matevshik nej tedaj ta bart zelo nizh rosh dobil.
Kadar fo fpet domu fhli, jih mali Valentin frezha.
„Lubi moi, rezhe on Jd-shiku, ker fi ti meni vzheraj to dobröto fiuril, de fi mi pomagal moj nosh poifkati, sa to tebe tako rad imam , de bi hotel smiram per tebi biti."
j,Pojdi s'menoj (s'mano) na hafh' vert (ograd) , tam je fhe vezh otrok, tu hozh-mo, enkrat prav fletno fkupej igrati. Moj Ozha tebe tudi prav radi imajo, ino fo mi rekli, de te imam feboj per-pelati."
Vefel je Joshik s'njim na vert tekel; ino Matevshik? — ia ta je mogel
i3
-(o)-
mufte traurig jurucf
»eil i^n feiner gebct^en t)atte.
S>a lernte er enblic^, wie flut el ftp, liebreidf), unb ge* fttCig }U fepn gegen 3»ebermann. dr warb eš; unb von ber Seit an fa|> er ftd^ »on äffen Seuten eben fo geliebt, al^ ber freunb^ lid^e Sovepl).
3. 6epben ungteid^eti Grübet'.
iporet, Äinber, eine merf« wurbtge ,©efd^id[}te D.pij jtveij unßlcicf)cn SSrubern. ©ie wa* ten ©ü^nc einel SSauer^man« ncf ©er /ine lf)ie^ ^efer, ber anberf So.^ann. ^eter war ein b6fer Sange; er war gierig, faul, unb tucfifd^, ^O" ^ann l^ingegm war ein liebet gutež Äinb; fanft wie ein ©d^af? d)(n, unb fl.cif ig wie eine Šic,!> n:', Stud; gab. er öon %.{Utn, reaž er ^atte, feinem SSruber gern bie ^dlfte, oft fogar feitt ganje^ @ffi<f. S5rof..
©n|rtiaf;(f würben SSepbe ijt b.en SBalb gefd)icft, unb wa^ fte 5u SRittag effen fojften, i>Aß warb if)ncn mitgegeben.
würbe. |)eif; ganj ernji^tf &et oonbEm weiten 2ßege, «n>
ihaloften fam oftati, k^r ga ni nobeden povabil,
Is tega fe je tedaj uzhil, kako je dobrp lubesni poln ino po/treshliv ( dopadliv ) biti proti fJqhernimu zhloveku. On je to pqltal (ratal), in od t:%a zhafa je vidil, de ga vfi ludje ravno tako liibijo, kakor prijasniga Jos hika. '
Dva neenaka Brata,
Pofludiajte, Otrozi, eno samerkvanja vredno per-? godbo (liiftörijo) od. dveh neenakih bratu. Ona ßa bila fina eniga knjeta. Eni-mu je bilo ime P. et er, temu driigimu Janes. P e t e r je bil hodobeu fant, on j^ bil lakomen, len ino potuhnjen, Janes pak je bil lubesnivo dobro dete, krotak ko o,v-zhiza , ino priden ko zhebel-za (zhmelza),. Tudi je rad dalpolovizo fvojiTiu bratu od vfiga kar je imel; 4olti krat^ tudi zelfvoj kof kruha.
Enkrat fo b,ili afeadva v' hofto (v'Ief, gaj, borfht) po-flali, ino kair fta imela sa obpoldne (sa obed) jefti, to £0 j.ima Ceboj dali.
Sazhelo je s.hgati; vfa trudna od dolgiga pota ino


'jcn öer ©onnen^t^e, festen fte ftci; unlfC einen 58aum, «nt» So^ ann fd(;ltef fin.
(Dierig warf ffdf; bcr |)eifi fcungrige ^ č t c r ubči: ba^ (iffcn ^er/tfiib Ofrfd)l(tng fte mifgt&tacf)( |)dtteni
^aum f)atte cr bief geti^ari, fo lief er baoon, unb fel;fte juš rü(f nad; bem 2)orfe.
dl warb SCbcnb, btc ^on* ne ging unter / iinb ber arme 3 0 {) a n n ertitadjfe.
2Sie cr ftd^ bie Stiigen ticb ! er nad> feinem Sruber fid) itmfat)! Unb ba cr i^nrtirgenb^ erblicffe, unb nun bemerfte, laf er oon if;m i>etla(fen roare: ©Ott im Gimmel! tvie er bot (tnftng jü weinen / «nb Ju jam* mern!
„b i^ drme^ atmel^inb V tief er dul , foH id^ nun mad;cn? 2Bic foff id) ben 2Beg ftad) ^äufe ftnben! TSai fulf id) anfangen, »ennid; bie 3lad)£ ^ier tm SBalbe jubringeii muf!
id^ arme^, Hnslu(f(idf)c^ Äinbl"
Snbem et nod^ fo flagte/ fant rtne pr&t^tige Äutfd;e mit fecial fd;6nen roeijjen ^ferbe« öorbepgefü^ren. 3n' ber Äutfd)e faf ein reit^ier, Teid)er 9Kann, ber auc^ ein red^t guter, lieber SäJlann roar.
Diefer l^ortc ben armen ^ o» Ip a n n ~ weinen / unb rief bem
od vrozhine fe vfedeta pod eno drevo, ino Janes safpf,
Poshreflino fe isfträdani Peter zHes jt^d fpravi, ino vfe pohlafta, kar fta feboj per-neflai
Bersli ko je to flurll, je prozh Itekel ino pröti vafi hasaj fheL
^Se sazlihe nozh delati; fortze fe (sa goro) fknje ino vbogi Janas fe sbudL
Kakofi ozhi rhenzä! kako fe po fvojim bratu osira! Ino kadar ga nekjer nesa-gledä ino vidi de ga jefami-ga pultil: Mati nebefhka! kako fe je sazliel folsid ino milo jokati!
„O jas vbogo, vbogo dete !" savpljfe on; kaj zhem sdaj fturiti? Kako bom pot domu najdel ? Kaj bom sa-zhel i ako bodem mogel po nozhi tukej v'hofti (v'goscH) oltati! O jas vbogo revno d^e!"
Mej tim ker fe fhe tako toshi, en"a lepa (bogäta) ko-hzlja, s'fheft lepimi belitni konji memo perderzhf. Vko-zhiji je fedel čn prav prav bogat mosh, kateri je tudi prav dober ki besniv mosh bil.
Leta (foti) Hiflii vbogiga Janesa jokati ino rezhc
1.4	— ( o ) —
Äuffcljct:r>i{f! bcr^uffcftcrf;ie(f,	kozhljasliu: ^Stoj! Kozliijäsh
imb ein ^cbienter fül^rte ben	vliavi, ino en flushabnikper-
tfctnenbcn 3'o|)anrt ftcrbry,	pela vjokaniga Janesa.
nun ber letc^e	Potim ker je ta (te) bo-
üerno^im, wie e^ bem axt	gati Gofpod flifhal, kako
men ivnafitn ^e^^ngcn tüare,	fe je vbögimu fantizhu godi"
lie^ et t^n in feinen 23J(igen	lo, ga je rekel v'kozhijo
lieben, unb nun ging el fort	vsdigniti, ino sdaj fo (e na
in faufcnbem ©alopp biž jube^	vfkok drizhali noter do Go~
ipcTvn ©d[;loffe.	fpodoviga grada.
^ier mcixit et |)etrltrf; ge#	Tukej fo ga prav do-
fpeifet/ «nb gefränft, unb man	bro nahranili (napafli) ino
lief i^n in einem fc^onen tüei*	napojili, ino ga piiftili v'e-
cl^en SBctte fd^lafen.	ni lepi mehki pofieli fpati.
5tm anbetn SJtorgen roofffe	Drugo jutro ga je hotel
bet gute ^rtt i^n JU feinen 2(eU	dobri Gofpod k' njeg6%'im
fern bringen laffen^ aber ber	ftarifhampoflati; pakfanti'zh
Steine war noct) fo jung, ba^	je bil fhe tako majhin > de
et feine 2(eUern, unb ba^ 2)orf,	- fvoje Itärifhe ino vaf (vef) ,
worin fte rool^nten, nic^jt ju	kjer fo prebivali, ni vedil
nennen wuffe.	imenovati.
(gt muffe (tlfö Bleiben/ unb	On je tedaj mogel tam
tceil er ein fo gutej fotgfameä	oftati, ino ker je tako dobi-ö
Äinb toaXf fo gcroann ber gute	ino vboglivo (pokorno) de-
retd^e ^err ibn fel^r (ieb, unb	' te bil, fe je dobrimu böga-
üc^ i^n forgfaltig erjte|)en.	timu Gofpodu mozhno per-
kupil, ino toti ga je pußil fkerbno gori srediti. ,
(SnbUc^, ba er grof ges	Na sadnje, kadar je ve-
worben war, fcbenfte ber-^ert	Hk srafel, je njemu Gofpod
i^m einipau^, unb fooielSanb,	eno hifho, ino tolko semle
tinb 25Jiefen baju, baf et »iele	ino travnikov (fnosheti) sab-
Äu|)e unb ?Pferbe ^Uen , unb	ftönj dal, de je samogel veli-
red^f üergnugt baoon leben	ko krav ino konj rediti, ino
fonnfe.	prav sadovolno shiveti.
dineg 2(benbž, ba er üon	En vezher ker je is fvoj-
feinem gelbe ttad() ^aufe gina,	ga polja domu fhel, ga en

begegnete il)m ein armer SStcinn/ bt'T (jöriä in feinnpcn geflcibet roar. Gčv gab il^m ein fleinr:? SWmoffn, iint» liejl ftd; in ein ©cfprnd; mit il^m ein, tim jtt ^oren,. rooburd^ er benn [o elenb fleniorben roare.
„^d) fagtc ber 5trme, ba^ l^abe icf) in ber Siigcnb an meis nem armen imfd^ulbigen ^ru« ber Perbient!"
SUie fo ? fragte S ö l) a n n.
2)a erja^Ite ber arme SJ^ann^ baft er cin(! feinen ficinen fcf){a? fenbcn SSruber im SBalbe »er? laffen (;atte,, baf biefer barauf »ermutijüc^ con roilben ren trate jerriffen rootben, unb baf ber liebe ®ott el il^m nad^« l^er immer ubel i;abe Eti5e{;en {äffen.
S)enfct, Äinber, roie.ber gute Soi^ann bie Stugen öufreis |cn mu^te, ba et au^ biefer dn 5af;lung erfannte, baf ber axt me SJtann fein S3ruber roarel
„9Jletn SSruber!" rief er itnb ftel if;m tim ben ^al^. 2)er erflaunte SStuber »ar wie t)om 2)onnet 9eruf)rt. @r wollte eine Sntfcl^ulbigung (tammein, ober er fonnte nur Weinen»
grö^licT;, alš wenn er einen, fltofen gunb jjetl^an ^atte, eil«
vboshiz frezlia , kateri je bil vef rastergan. On mu nekaj v' Bogajnie podeli, ino fe sazline s'njim pogovarjati, de bi svedil, na kaj sa eno visho je on v' tako revfhino prifiiel.
„Oh, rezbe vbosbiz, to fem Ti v' moji Imladofti nad mojim vbogim nedolshnim bra-tam saflushil."
Na kaj sa eno visho? ga prafha Jan es»	'
Tu njemu vböshiz pove, de je enkrat fvojga maliga brata, ki je bil safpal, v' hofti (v'börfiiti,v'Ieri) po-puftil, de fo tega potlej ble- , so (nar bersh) sverine ras-tergale, ino de je potim Gofpod Bog dopuftil, de fe je njemu odtiftiga zhafa fkosi (smiram) hudo godilo. . .
Premiflite, Otrozi, kako fe je dobri Janes nad tim mogel saveeti, kadar je is tega perpovedvanja fpos-nal i de je ta (toti) vboshiz njegov brat.
j, Moj brat! savpije on, ino ga okol vrata objame. Predersnjen brat je ftal, kakor ko bi bil okamnel. Je sazheljezati ino fe isgovar-jati, pak nej mogel od joka govoriti.
Vefel, kakor de bi bil en fhaa nafhel, gr^ Janee «'


te ^o^anri mtf i^m nad^ ^aufc, «nb Ue^ ti^n fletbcn, unt) ftc{) crouitfen.
^eter hatte bie feiner Sugenb fdOun langfi be* reut; Sof^ann ^atte fie il^m fcl)on langl! oerfifben. Sener I)atf nunme^)r l)en2(ifer bauen, imb btefer trditi mit i(;m Sittel wal er(;a;tte. ©6 lebten 23epbe ttiefc 3a{)Te irt frofttidjer (Se^ fd;afftf!fctt, wnb bruberJtcf)er £iebe imb (Sinigteit.
njim hitro domu, ino ga rezhe oblezhi (ogvantati) ino fe oshiveti.
Peter je bil hudobijo fvöje mladofti vshe sdavrio obshaloval; Janes mu je jo bil vshe sdavho ( kedaj) ödpuJtil. Peter mu je sdaj pomagal kmetovati, ino Janes je s' njim vfe delil, kar je imel. Tako fia oba veliko let shivela r' vefeli de-lavnofti, irio v' bratovfki Itibesni ino sl'öshnößi.
4. SJleöeL
einem f(^5nen abenbe ging Ä a t f; a t i n df) e it mit i^tem SJater tn^ Srcpč. 3tid^t weit »on i(;nen flieg aul finer finn})figen .niebrigen ®ci genb eine biif'e S^ebelroolfe eim »or, welche Bon ferne btfi Sfn« fe^cn eit?c| weisen ©dnbl;ug€fl i)atte
„SJatet/ ŠJafer! fcf;ric Äa« 1a r i n d) e a, o fe()et bödf) / Was' t|i ba itnt^n auf bet 2Bicfe V a t C r, ijl 3Tettel, mein
Äinb!
Äat^afind;env „5Cber t§ fc^eint ja ganj t>iä)t j^ü fepn/ all tpenn man el mit ^anbert greifen fonnte 1
SJ. 2Benn roir ba waren/ würben mii faitm bemetfert.
4. Meglä.
Nä en lep jefenfld vežher je fhlä K a tin k a s' fvojim Ozhetam na polje. Ne da-ležh od nijii fe perbafa vun is eniga mozhirniga dola ena göfta fnegla, katera je bila od delezh vid it, kakor ea hribez beliga pefka'.
„Ozhäj Ožhal savpije Katinka; lejte,lejte,kaj je tam doli na travniku (fnoslieti)!"
Ožha. Megla je j moj& dete!
Katinka. „Je! pa je tako goilto vidit, de bi le lahko s'rokarrii prijelo!"
O.Ko bi nli dva tarn sraven bila 5 lai jo komej sagledala^
(o )-«
i?
faget i^r m^ nut fo! SUenu rotr ba roaren / tpurbm wir x[)n, anfaffen foii« nen."
S), Snemfi bu? ^omm/ reir rooUen f;tn ge^cn.
ba^ if{ id^l ^d) tpitt oben barauf flettern, bo tuirb man tecl)t weit um fik) fe« fjen fonnen.'''
(Sie liefen ^in.. fte (»rt £)rf unb ©icile gefommen. roa* ren, bcmeifte man faum einen feinen ©unfl/ ber mtr von fet« ne gefe^en jo bid^t jU fei)n ge<» fd)ienen ^atte. .
d^en/ baf id; bie OaJaH"^ fdgte? 233o iff nun ber roeife SSerg,. ben' roir »on bort{;EF fal;en ?	•
akr ba^ ij! boc$ nattifcf); ež fd[;ien fo »iel J[;icr JU fepn/ unb nun i|J faji flttt nitl;t^ btt/'
SUunbere bi(^ ntd^t bar? fiber, litbe:^^at|)arincl^en, gibt in bet SBelt ber 2)inge mel;r, bie in ..einiger ©ntfer» nung rounberlid^ }u fepn fc{>ei^ nen,^ unb Jommf man ju i^ntn, fo jinb jie nid^t^, ali ein tee<» ler iDunll.
„mifinbbaffut^iti. ßc/ SJatev.?"
(Šttnnerfl bu bicf; aü bie fcljke	^epu^te
K. „O to le naiafii pravite ! ko bi mi dva tarn sra-ren bila, bi jo lahko s' roko prijela."
O. Menifh de? ^Pojdr, greva tje (ta ).
K. ,jO to je fletno! Jas bom gori na verh slesla j tu fe bo prav daležh okoli vir dilp." '
Ona tje (ta), tezlieta» Kadar Jta na mefto prifhla, nifta nizh drugiga vidila, kakor cn tenck dim (flap), kateri fe je le bd delezh tako goft vidil.
O. Vidifhj Katinka, de fem jas refnizo govoril.' kej je sdaj beli hrib, ki fv« ga od tam vidila!
K. „Sginil je! — pakto je vender fhemafto , od tam fe je vidilo, de je tolkanj tu-kej, sdaj pak nej fkoraj zelo nizh!"
O* Nikar fe itäd tim ne« žhudi, lubamoja Katinka^ na fveti je fhe vezh rezM ^ katere fe od delezh, Bog ve, kako velike vidijo, ino kadar eden bliso njih pride, nej fo nižh drugiga, kakor prašen dim (flap).
K. „Kajfoto sacnerezhl
Ozha?H	'
O. Alfefliefpomnifh na tiito lepo gisdaro (ofertuo)iQe

-(o)
tie flejlem in J)em ptac^tigen ©taat^ipafjen fle^en St. SJeit flefa|)ren ifi.?
jrt! bal war ein* ina|il tine pracl^fige Mutfd^e! unv) fo fc{)6ne, jtolje^ferbe ba» t)ot. Unb ber Äutfd^er «nb bie bepben $8ebtenten, bie fpimen oufjlanben, biefd)immer£en ein» ma^t red[)t Don ©ilber, nnb fatten boTtivfe Stocfe unb ^ute/'-
^aš . mtif wol)l eine ted)te gufl fepn, fo cine vexQoU bete i?utfd;e mil fo rafc^eft «Pfer» ben / unb fo fc{;on gefleibeten SSebienfen ju l^aben, unb felbff fo aufgcpu^f jü fepn, wie bte ©ameroar, nic^t roal^r Äatj^a? tinmen?
Ä bal glaube it^l^'
SS. Sfber fa^ff bu ntd^f, tpte ücrbriefUd; unb franflid^ bie fd^on gepu^te 2)ame iit i^f tet ^errltc^en Äuffd^e ba faf, r('df)t all wenn jte jut (Strafe barein eingefperrt getpcfen tvdre.
„Sa bal i|I ttia^r, fte fa^ eben foaul/ wie urifete3Jla# rie, ba ffe bal gieber ^atte,"
6ie rtiuite.ja alfo bocl^ ttJo^I nid)t sufrieben fepn, un? flead^tet fte in ber fc^onen Mut»
kofliato Gofp6, ka fe je vzli^-raj v' eni lepi bogati kozhiji prot ,Shentvidu (fretimu Vidu ) peläla ?
K. „O ja! to je blapazh lepa kozhija, ino tako lepi, bersditi konji fpredej. Ino kozhijash, ter dva lakaja, ktera fta sadej ftala, fta fe blifkala od frebra, ter fta imela portälte fuknje ino klobuke. "
O. T6 more pazli pravo refelje biti, eno tako po-slazheno kozlujo ino take lir-ne konje, iiio tako lepo ob-lezhene lakaje im^ti, ino fam tako lepo napravlen biti, kakor je tä Gofpa bila, kaj ne,Katfnka?
K. „ To fe ve de ( kaj pa de, bershzhaf j."
O. Al pa nejfi vidila, kako naflamiirjeno ino bo-lehno fe je ta tako lepo na-pravična (jofpa v' fvoji sla-ti kozliiji dershala^ ravno tako, kakor de bi bila sa po* koro (fhtrafingo, kafhtigo) noter säperta bla?
K. „Ja, tojeref, ravno taka je bila vid it ^ kakor nafha Miza, tazhafko je mers-iizhna bila."
O. Ona tedaj vender nej mogla refela (sadovolna) biti, de ii lih je r' lepi ko-
-co

fc^e fa|, unS fo öiete prac{;ti3e ©aci;en ^tte.
Stffe bie aufete ^rad^t ttlfo, t)te unl, eon ferne iftxad)tet, off fo fc^r gefdnt, muf fid) ja tt)o^l eben fo ucti^altcn, al^ Mefer Stebel, ber unš voa ferne aurfj ganj anbetS cotfam, dž txüt i^n je0t fe^en, &a rotr unš felbfl barin befinben. ©cl)6» nc bleibet, f(^)6ne ^uffd^ert unb ^ferbe, fc^oneipaufer unb gto^e 9leirf)t|)umet fortnen unä ntdE)t glucflid; madden} .man fanrt a((cž biefe§ beft^en, tinb bod^ fe^r linjufrteben babe0 fepn.	tji eš alfo^ ftc^
foic^e2)inge eifrig }ü rounfdf)en. 525et batnac^ lauft/, ber lauft iiadE) einem blofert ©unjt, ber i^m äu nidfjtl l;ilft, fobalb er il^n erreid^t ^at.
^ Erinnere btd^ baran, ttteitt Äinb, fo oft bu roieber einen 3tebel aüfjieigen	«nb
bebenfe bann immet, R>a^ idf) bid) oft gelel;ret ^abe: bdf nid[;t^ üll ® äte unb Unfc^ulb beš Jper» 5en^ / ein frommer unb tugenb« Rafter Sebenšroanbel, unb eine nu^lid^e ©efdfjaftigfeit unl eine töaf;re, unb bauetf)afte ®lu(f=' feligfeit gen)al[)ren {onnen. Sßittjl bu baž/ liebet Äatl;arind^en1
zhiji fedelä j ino toliko lepih rezlu imela.
K. „Ne."
O. Vidifh, Katmka,vf* vunajna lepota tedaj, katera nam, kadar jo od dalezh vf-dimOj tako mozhno dopade, more vender, takfhna biti, kakor leta megla, katera fe je nama od dalezh tiidi vfa drugazhi sdela, kakor jo sdaj vidiva^ ker fc v' fredi nje snajdevai Lepe oblazhi» la, lepe kozhije ino lepi konji» lepe hifhc, ino veliko bogaftvo naf nesamorejo frežhne Ituriti , nii snama vfe to v' pofeftvi imetij ino Vendef per vfim tim pravne-sadovolni bitii Nefparnetno-je tedaj, po takih rczheh,gore-zhe hrepeneti. Kdor sa njimi teka, teka Ife sa enim dimam (flapam) kateri njemu nej sa liizh, kakorhitro gaje dotekel Spomni fe na to, moje dete, kolkor krat bofli fpet kako meglo vftajati vidila, ino fkosi mifli na to,kar fem te vezhkrät üzhil, de nobena druga rezh kakor dobro ino nedolshno ferze, brumno ino bogaboje-zhe ( zhednoftno, krepoltno ) shirlenje ino pridna (fcorzfina, hafiiovita, nuzna) delavnoft nam pravo ino ftanovitno frezho pcrnefti samorejo,. Al shelifli tOj luba moja Katinka? ?8a
20
C O )
^afj^artnc^ert' tlicft mU na» katinka Ozheta s' folsui-
jjenSlugcn i^renSJüter an, un&	mi o^hmi pogledamo njemu
brucft einen jiummcn	molzhe purferzhao roko
auf f«ne ^ani).	kufhne!
5.	Ätnber, bte fidp 5- Dva Otroka, katdra fe
fetbft fu()fm/ unt> ki" hozhta fama voditi ino ten jppüen.	vishati.
31 n t o n. SSater, id) tttofffe, baf td) f4>on fo fliof tPore/
tPte U;r.
a t e r. Un& roarum tpott» te(l s)u t>al f Stuton I
Sa, . bann ^atte mit deiner mef;r wa^. jk befehlen, ünb id; fonate t^m, vo&^ id^ twoßte.
SU. ©a3 wate wo^l ©cfeone^/ riid^t xo<ä)t, Slnton?
45 fo	r
Sy. £ielrf)en, Wal fagfl bu baju?	bu auc^)
f^un butfen, twoju btt Suji l^ättejl? •
Sielcfiett. ßlaufe, i^l
% folTfe (jer;ctt! ®tt ttnb id^, Steld^en — S'u^e!
gflvn, ^oret Äinbet/ &ie ^reube fann i^ eud^ tpoipl mat ci)m. S5on Sllargen fru^ an fofit il^r bie <Srlaut)nif ^aben, jit tvft« i^x n>pff(.
T 6 n e. Ozhe> jas bi lio-tel shetakö velik biti, kakor ße vi.
O z h a Sa kaj pa bi hotel biti, Tone?
T. Ji sa to, ko bi potlej nobeden vczh ne imel nizh s'menoj sapovedati,ino jasbi fmel Ituriti, kar bi hotel.
O. To bi bilo pazh flet-nO) jeli Tone ?
T. O tako fletno !
O. Lisikaj- kaj pa ti k' temu pravifh ? Al bi tudi ti rada de bi fmela Iluriti kar bi fe ti polubilo (lufh-talo).
Llsika. Kaj pa de (to fe ve)!
T. To bi bilo luflitno i Ti ino jas, Lfsika — Juhel hopfafa!
O. No, poflufhajte otrozi, to vefelje vama vshe snam napraviti. Od jutri sjutraj bo-ta fmela fturiti;, kar bota feotla.

ei
Äe^be (duffptingenb) €>oUen roir ?
SS, (Sure flute SRuffer, «nb ic^ unb arte @rroadf)fene im ^aufe, woCfen eud) einma|)l iiid^fl ju befehlen l^aben.
SSepbe (f){iipfenb unb fprtngenb ) 3Ilidf)t ? o ja ! 0 ja! bfti fott etnma^l eine 2uj{ fepn!
SJ. ttjaž ttod^ me^r wir »oUert eud^ biefe ^rep^eii nid^t blöf morgen, fonbern fo lange ge(jen , itn§ felbll bitten ttierbet, baf tt)ir fte eud^ toieber nel^men tnogen,
X> bag foa gewif fel^r knge tt)al()ren!
SJ.	foa mir lieb
fepn, toenn i^r funftig eud^ werbet felbjl leiten fonnen. SJlor^ gen alfo befummert ftd^ ym ei|d^
fein SJlenfd;.
«. *
*
Der SJl-orgen fam. 5(ntlaft,, bie Äinber tuie fon(^ ym fed^g' Ul;r getued^t tt»-ürben, toedPte fie je|i,t 3liemanb, unb fte fd^liefen ba^)er bi^ nati) ad^i U^r.
2?on langem ©d^lafen. aber wirb man trage unb vnlujlig; ba,ž sparen benn 21 n t o n unb £ i e ž d) e tt aud^, ba fte enblid^, »on felbll ertöa^fen^, unb jebe^ fein SJett t?£tlie|i.
Oba (od refelja po-fkaküjeta) Bova fmela?
O. Vafha luba Mati ino vfi ti velki domazhi ludje, nozhmo enkrat nizh s' vama sapovedat imeti.
Oba . ( fkdzheta ino pofkaküjeta) AI ne? o je! o je! dobra volja ! to bo refelje, de bo kaj.
O. Ja, pa to file ni vfe, mi vama nozhmo to pro-ßoft (frajolt) le famo sa jutri dati, ampak tako dölgo, dokler naf bota profila, de bi jo vama fpet odvseli,
T, O to bo sagvifhno prav dolgo terpelo I
O. No, to bo mene ve-felüo, zhe fe bota sa naprej farna snala vishat. Jutri fe ne bo tedaj noben zhlpvek
sa vaji nizh pezlial« » *
*
Jutro pride, Namelt de bi bila otroka kakor fizer (druge krati) ob fheliih sbujena, nju sdaj ni nobeden (nihzhe) sbiidil inp Jta tedaj {"he dalje k;o do ofmih fpala.
Od dolgiga fpanja pak je zhlovek toshliv (ytragliv) ino naflamurjen (nataknjen) to lia Tone ino L i s i k a. tudi bil^, potim ker fta fe na sadnje farna sbudila, ino vfak IVojo poJtelo §aj)uftiia.
«a.

Snbcf rrmuntertcn fie fidf) bc!d() burd^ ten fr6l)licl^en ©e* banfen, baf fie |)cutc t^un unb Iflffm fonnten, tva^ fie rooKten.
Stber tua^ roptien tpir benn ■nun, 2te:žd^en? fragte Sin» ton feine ©c^tpcfier, baS3et)!)e ijngejogen roaven, uni) gru^^ jtuc^ perje^rt fatten.
£. wir rootten fptelen' 2t. Siber m$ ?
S nu, mix tppHen Äar* t«nlf)aufer bauen.
% X) \>a§ etp bummf^ Cpiel; ba^ mag id^ nt(^t.
©o la^ uni S^erjiecEen
f^jiclen.
Sa^ -tt)tr 6epbe! wenn ^u fonfl	roeift!
2, X)bEr mitÄnippEugeldf)cn. 2{. ©})tel t^^ mir ^bd)^ juroibeT.
2. X)ber laf fptelen.
21. fann auc^i nic5t Iciben,
SKla, fp fage bu ma^ fcejfere^.
% 2Beift bu ? 2J3ir wolltn ben ganjen S^ig auf ©te« (fenpferben feiten.
2. bal i|l tfa^ tec^)fe|! Dtetn, ba^ t^u fcfe nicljt auf Mo. tte'5lrt.
^a/, fo, roptten tt),ir ^ul^rs jnann fpielen, bu fofffl baž ^ferb, unb id^ ivitt ber- ^nU fe^n.
PakniHitermenj-nju je t« refela mifel v' dobro voljo perpravila, de snata dencf pozheti, karjcol lipzhta.
AI kaj pa hozhva fturiti, Lisika? prafha Tone fvojo feflro, potim ker fta bila oba oblezhena (napravleiia), ina odsajterkvala (odkofila), ' L. Ji, dajva igrati! T. Koga (kaj) pa?
L. Ji no, dajva is kvavf hifhize narejati,
, T. O to je ena bedaft.^ (neumna) igra; tega nezhexn«
L. Pa fe fkrivajva.
T. Ja farna dva! al ne vefli nizh drugiga?
L. Pa pejva ki'igel?;hat!
T. O to je ena prav ne-» flana igra.
L, pa pejva (flepe) rnifhi lovit.
T. Tega tudi nemorem terpeti (zerati).
L. Ji no;, pa ti kaj bolHii.! ga povej.
T, VelTi kaj ? Dajva zel dan na palizah j^sdariti,
L. O, to je prava rezh ! Ne, tega nelturim pö nebcni ?eni (sa shivo glavo ne).
T. No pa dajva furati (kozhirati), ti bofli sakpnja^ j^s pa sa kpzhijasha«, '
(O-
23
5. 3ict/ bu mtd^ mito
bet mit bet ^^eitfdfjc trafep, role le^tlfm, weift bit.nod^?
3 nurt/ bal tj^af ic^ j« ttid^t gerne.
S. 3"a a6er eš t^at te e^e^ »ein / nein, ba wirb nid&tž barau:^!
21. -O bu tpiKfl m^ flar ittd[;t^! — ©D laf un5 3agb fpiclen; ic^i miff bet ^ager, unb bufottpberipirfdö fepti/ fpmm, fomm £ie:^df)cnl
£. mir mit betnem^dflb'' fpielen. S'a fpmmfi bu mir immer mit.
5t. fo roiff id^ gar nid^t mit bir fpieten, baf bu'1 nur roeif t!
2. Unb id^ nic^)f mit bir^: baf bu'ž md) nur roeift!
SKit biefen SBotten ging ber Sine in biefe, bie 2tnbcre in jene dife bež Simmer^/ unb lief bie Sippe fangen.
ßange fafen fie ba,, unb waulteU/ unb fprctdjen fein. 2Borf mit einanber. ^aru6er fdf;lug enblitfe bie ®b(fe jef;n, unb von b?in fc§;6ncn SJormittage waren nun nur nod) jrocp <Stun? ben ubrig ^ n 10 n fid) enb«
unupanbte, unb ju feiner ©d^tpefler fagte: . <So fomm benn, id& win i?nippf«geld[ien mit btr fpielen.
L. Ja, komej "zliakam, de bi me pa fpet s' gajshlo (s'bizham) qflikal, kakor un dan (rnovizh) , fhe vefh?
T. Ji no, fej tega nejfem rad fiuril!
L. Ja, pa me je vender bolelo; ne, ne, ta ne bo pela (is tega n.ebo nizb).
T. O ti tudi zelo nizh nozhefii! — Pa fe' dajv? loviti (jagati); jas bom lo-vez (jager), ti pa jelen, pojdi no , pojdi (bale, bale) Lisika!
L. Pojdi fe folft s' tvojim jaganjam, s' tem mi tudi sml-ram naprej hodifh.
T. No, pa nozhem zelo Jiizh s'teboj igrati, de vefli!
L. Jes pa s' teboj ne, de tudi vefh!
Per tej befedi gre eden v'leta (toti), ta druga v'en drugi kot hifhe (zhiinate), ino shnable (zhobe) dol obeli.
Dolgo fta fedela ino fe kujala (zmerila) ino ne ene befedize med fehoj pregovorila. Mej tim je ura defet od bi^ la, ino od lepiga dopoldneva fo le fhe dve uri zhes bile, kerfe na sadujeTo n e okoli oberne, ino fvoji feßri rezhe: , Tok pojdi no , jas zheni ku-gelzhati-'teboi.
S. öbe« ic6 feine ^ugeld[;en, unb bu Hfl mir nod^ jroöif fd)ulbi0, bie muft bu tniv flebm.
-O wa^ id^ bit gefJetn fc^ulbig roar, bü^ gilt i)eute mrf)t me^r!
2. roatitm bcnn ntdf;t?
'31. 3d Weil iml feinet l)tU'i it fflas^ ju &eff§kn
2i f ic^ »erbe e5 m^ betii SJ'afer fügen I , .
3/ ber SJafer »iff m$ ja |>eute ju kfe^len |)at)en.
£. m«, fo fpteP jc^ ntc^t!
2(. ©pjaf e| I&iej6en.—-
S(berma^B iptne ^flurige fpaufe, aberr^at;!! jebe^ in iu nem SBinfeL 2(nfpn pfiff^ £ i e I dj 6 n fing ^n jw frilfetn j %nton i)oUe fid^ eine ^du f^e, um bamif ju llatf^en; BieSd)en if)te ^uppe, urn' bamit gu '^(aubern; %n.ton humxntc, g t e ž c^ e n fmf^tc,
©arfiter ^kte man bte ©io^ de eilf fdplaflen, urib öpn bent fd^pncn «ngčbtaudpten SSoxmiU, tage roar nun nur nod) eine ein^ jige <Stunbe übrig.
%nton roarfunmut^^öott feine ^eitfclK, unb £ i eichen t^re ?Puppe rocg, S^epbe fa^en etnanber an, unb rouftennid;t, wal fie ftc^' fa^en rooßte«. ^nU
L. Ja, pa n^fjmam kug-liz , inp ti Ii mi jih fhe dva-najfl: dolshen, te mi more fh verniti.
T. O, kar fem ti bil v?he» raj dolshen, deneC nizh vezh ne vela!
L. Ji, sa kaj pa ne? -T. Sa tg, ker denef nejma nobeden nizh s'nama sapo_ vedatu
L. O , le molzhi, bom she Ozhetu povedala!
T. Ji, fej Ozha denef pozhejo nizh ime^i s'nama sapovedati.
L, No, tok paneigrarti! T. Pa pulti , zhe no-žhefh! r-
Sopet shaloftno vtihnC' nje, sopet vfaki v'fvoj kot! Tone shvishga , L i s i k a sazhne prepevati; Tone Ij pernefe eno gajshlo,, de bi s'njo pokal, L i s i k a fvojo punzo, de bis'njo shlobudra-la; Tone momla (godernja), Lisika sdihuje.
Mej tim ura enajll bije, ino od lepiga neponiizaniga ( potrateniga ) dopoldneta ^ je sdaj le fhe ena farna ura žhes bila.
T o n e s'nevoljp fvoj bjzh (fvpjo gajshlo), Lisika pak fvpjo punzo prozh verr . she. Oba eden drugiga gle? . data, ino ne velta, k^j. bi ß
-(o)
aä
fid) fprad^ Ste^d^pn: 9tun fo fomtn benn, tvill bein ^ferb feprt.
31. 3Ta, ba^ ifi (juf! ©iep, l^ter j^abe id) einen langen ^inbo^ faben/ be?: foil mei|t Sugelfepn. ©a nimm ti^n in ben SKunb.
2 2Barumnid^tgar! Äannff i|)n mit ja «m ben £eib, ober an ben 2(rm binben.
2(. 2Bie bu boc^ frric^ifl! $afi bu benn nie gcfe^en, ba# bie ^ferbe ba^	im SJtau«
le ^)aben, unb ba^ bev Sugel bar an
S. bin ja aber fein red^* teg ^ferb.
2t. 5a, bu mw^f bic{) aber bod) fo anfielfen.
2. £> baš ifl nic^f nSt^ig.
% ^ bu wißfi auc^ Sittel bejfer roijfen. ©ottirnm bo(i&'!
Stein, in ben Sl^lunb neij? me ic^ il^n nid^t!
©0 laf e^ bleiben! »iff id^ gar nic^t fpielen.
2. Unb id) aud^ n i d^ f. —
SBieberum ber Dorijje längs »eilige 2(uftrift; Stnfon in ber einen, Sielten in ber an« bern @<fe. ^nton nal^m roie? ber feine ^eitfd>e, £ i e ž e n if;re ^uppe;, aber bie ^titfd;e wollte bem (ginen, bie^uppe bcr Stnbern fein SJJergnfigen ma4)en. Stnton feuf5ie,Žif f cf)en {»ein? tc, julept weinte Stnton audf;.
rekla. Na sadnje rezhe L i-sika: No tok pojdi no, jas bom tvoj konj.
T. No, to je dobro! Glej, tu imam eno dolgo shnoro (previisdo); to bom imel sa povodez. Na, deni jov'u/ta.
L. Ja, kaj pa fhe (komej zhakam)! ^Sej mi jo snafh. okoli pafa, al pa sa ramo pervesati.
T, Kako fi vendarzhudnal Al fhe nejfi iiiköli vidila, de konji bersde v'göbzi imajo 5 ino de fe povodez sraven dershi?
L. ^Sej jas nejfem pravi konj,
T. Nizli ne de, pa fe mo-refh vender tako veiti.
L. O tega ni treba!
T. O ti zhefh tudi vfe bolj vediti. Tok vsemi no!
L. Nezhem, v'ufta jo nevsamem.
T. Pa pulti ,'zhe nezhefh! Pa nezhem nizh igrati.
L, Pa tudi jas n s,
Sopet poprejfhna dolgo-zhafna tihota! Tone v'e-nimL i s i k a v'drugim koti. T p n e fpet bizh (gajshlo), L i sika pa punzo r'roke vsame, al eniga nej bizh (gajshia) , drugo nej punza hizh hotla vefeliti. Tone sdihuje, Li sika jpka, na sadnje tudi Töne joka.

(o)
®arii6er tt)ur&e ei SJlitfag, «nb ber SJater fam, ftd^ ju er* funbtsen, olb e^ tf;nen gefatttg tvare, jum ©Ifen ju fommen. . „%htx roal-feijlt eud^ b^nn?-' fragte et, ba er fie &epbe toetneit
far;.
X) nidjf^! anfnjorteten bie jRinbet, roifd^ten fic6 bie Sl^rä« nen ah, unb folgten bem SJa« ter jum 3Jlittageffeit.
2(uf bem ^Žtfd^e waren bief SJia^l oielerlep ©endete, ouc^ Sßein, unb ein Sßeingla^ bep jebem 5;el{er.
„Äinber, fagfe ber SJafer, wenn eud) nodf) ju befel^len |()atte, fo n'urbe idE) euc^ nid^f »on offen biefen ©erid[;ten ejfen, Auc^ feinen SBein ober jlen^ nur fe^r wenig trinfen ^kffm, weil id^ weif,, baf öie« lerlep ©peifert unb ber 2Bein ben llinbern fd^ablit^ ifl. Stber i^r fepb nun ^eute ein 23141 ?ure eigenen Herren, i^r bürft alfo aud^ effen,. unb trinfen mš if;r ^abet/'
©ic Äinber liefen ftd[>bies fe^ nid;t5n'epSJla(^lfagen, bal ^ine forberte ftc^l bief, bal 2(n# bcrc jene^/ jt.nb ^epbe fd^enften ftd; ein ganjc| »off 29ein
neb,er95lann, fitufiers U i?ie SDTufter bem SJater in'ž ^^r, ,/fie werben, franf ba.r«
Mej tim je bilo poldne, ino Ozlia pride prafhat, ako fe jima poliibi jeft priti.
„Kaj pa vama je ? " pra-flia on, ker oba vfa vjokaqa vidi.
O nizh! odgovorita otroka, li foise obrifheta, ino s' Ozlietam k'obedi grefta.
Na misisfo ta hart bile vfe forte jedi, tudi vino, ino kupiza (kosarz) per vfakim okroshnikq,
„Otrozi , pravi Ozha, ako bi jas fiie kaj imel s'vama sapovedati, tok bi vama ne puftil od vfih teh jedi je-fti, tudi ne vina, al k've-< zhim le zelo malo piti, ker vem, de vezh fort jedi ino vino otrokam fhkodi. Pak; vi dva fta enkrat denef fama fvoja gofpoda, fmeta tedaj tudi jefti ino piti, kar fe va-^ ma polubi (slufhta)."
Otroka $ to nejfta dala dvakrat rezhi, eden pogerje (terja) to, drugi uno, ino oba fi kosarze (kupize) sVer-hana natözhiti^.
„Allubi moj, Mati Ozke-, tu na uho tiho rezhe, „ona bot^ od tega. sbolela I
-(o)-

tteif nJo^t, lieht ^iau, tnttvortete bprSJdtpr letfe; aber «I i{t bejfet, baft fte ein SSla^l franf werben, unb babep fd^on je^t lernen, toie fe^r man ftd^ burc^) Unmaf igfeit fcl^abet, all ba^ wir je^t fir i^re ©efunb« l^it forgen,unb il;nen biefe ti^e £e{)re baburci^ entjie^en/'
S)ie SJlutter fa^ ein, t'iif l)er SJater 3ied)t f;abe, nnb Uef Sefd^e^en.
jlanb man auf. Der S3aud() ber kleinen war unge# tt)uf;nitcö au^gefpannt, unb i^r ^opfcfeen fing an ju {(^«»inbelti.
ifilomm £teld[;cn! fd^rie 51 nton, unb ri^ bal tau« melnbe SJlabd^en mit ftd^ fort in ben ©arten.
2'er 2Jater folgte i^nen t)on ferne nad^.
bem ©arten roar ein fleinet gifd^teic^, aufbemSlei? d;e ein Heiner Äal^n, unb Sfn« ton f)atfe £u(l j^inein ju treten.
„2(ber roeift bunic^t, fag* te £ield^en, ba^ unl bal oerbotl^en
SSerbot^en? antfportete 2(tt« tpn; roeift bu benn nid()t, baf »nI ^eute nic^tl vexhot^m i(I?
„2(d[; ja, ba| i|l aud^ nja^r,'' fagte £ield;en, gab i^rem SSrus ter bie ^anb, unb š&epbe tra* ten in
„Jas to dobro v^m., luba moja, Ozha tiho odgovori; pak bölfhe je, de enkrat sbo-lita, ino fe she sdaj uzhita, kako mozhno fi zhlovek fkos nesmero (nesmafnoft) fhkodi, kakor de bi sdaj sa iijujno sdravje fkerbela ino jima fkos to leta (toti) velik nauk odtegnila."
Mati je previdila, de O-zha prav ima, ino je puftila k^kpr je bilo.
Šdaj food jedi j^ftali. Trebuh tih dveh Malih je bil zhes navado napet, ino njima fe je sazhelo v'glavzi verteti.
Pojdi, L i s i k a! sakrizhi Tone, ino omptizhno(sme-fhano, Chamlafto) dekle feboj na vert vlezhe.
Ozha od delezh sa njima
gre.
Naverti je bil en majhirt ribnik (bajer), v'ribniku en majhin zholnizh, ino Tonetu fe je slufhtalo noter /topiti.
„Al pe vefh, rezhe L i-sika, de je nama to prepovedano ? "
Prepovedano^ odgovori Tone; kaj ne vefh de nama denef ni nizh prepovedano ?
„O ja, to je tudi ref, rezhe Li sika, poda roko fvojimu bratu, ino oba pita v'zholaizh.
28 — C	o ) —
na^ette fttf) ber S^aa	Tu Ozha blishej pride,
tet, bod^ fanb cr e^ fur.gut,ftd^	pak vender sa dobro fposna,
noč) tttc^f JU jcigen. rouf^	fe fhe ne pokasati. On je
te, baf ber Sleid^ ntd^f fe^r	vedil, de ribnik ni slo glo-
rief roav. ,/Unb wenn fte auci^	bok. ,;Ino zhe ravno noter
^»tttetn. fielen, badete er, fo	padeta, pravi fam per febi,
fannft bu fte ja flleid^ totebcr	tak njii ja snafh fpet vun po-
]^erau:»5te{)en/'	tegniti.
£»ieÄtnberwolltenbenital^n	Otroka hozhta zholnizh
Iolmad)en, um batin jat fal^«	od kraja odriniti, de bi fe
te, aber ež fant? ftdf), ba^ er	v'njemu vosiia, pak fe je na^
fep; aitgefetfet tpar.	fhlo, de je bil perklenjen.
,,<So tooEert tutr tottcfeln	„Tok fe pa dajva gun,
tief bet rujlige %nts>n; unb	zati (sibati)!" savpije dersni
fing on, ben ^af^n auf unb	Tone; ino sazhnezholnizh
nteberfc^toanfen JU laffen. 2(b?r	fem ter kje sibati (lejfhkati).
(iertetf)en SSepbe in5	Al na enkrat obadva omah-
(Stolpern; dtttlerflrtff ba;^	neta (ofrefelita), eden drugih
bert, um ftrf) ju l^alten, a.ber	gapxfmeta, de bi fe obder-
plump! lagenS3epbe u6erŠ5orb,	shala; al pazh! fe oba zhes
«nb im S25affer.	kraj v'vodo prekuzneta.
©d)nett töie ber SStt^ fprang	Hitro ko blifk, Ozha sra-
ber 58^ater i^inju , ergrtfjr mit	ven fkozhi, sVfako roko eni-
jeber ipanb ein^ feiner iprid^ten	gafvojih neumnih otrok sgra-
Äinber, unb trug fte fialb. mU	bi, ino nju na ppl mertva
feelt nad^ ^aufe.	domu nefe,
.Jptet muften 55epbe ftdf) auf	Tukej fta mogla oba frlno ble i^eftigfle 2Betfe uberge^ett,	mozhno. zhes dajati^ k?r fo iltbent man fie rüttelte, unb	njustrefali(mktali)inoprebla-umf'leibete, bil fie ettbltc^ ganj	zhfli', dokler fo nju na sadnje ermattet unb mit fird^terltd^jett	vfa vtrudena, ino ker j« nju Äopffefjmerjen ju 58et£e get^al»	ftralhnp glava bolela, vpojen tourben.	fielo nefli.
3u beii Äopffc^merjett ge^».	Sraven tega , de je nju
feilten ftc^ aud) SŠaud^ttel^c,	glava, bolela , je nju tudi
mib bejianbtge Uebelfett, tcel^.	po trebuhu gtislo (fliipalo)
ßon 2nt JU Seit ein neue^	ino jima vun in vun teshko
~ ( .0 ) ^
89
©rferc^cn mtf gtofcn SSeangfliflunflen »erurfad^te.
, Sn tiefem traurigen 3u|tan# ■&C brad;Cen fte olfo t>ie ganje übrige ^alfte bel, Sagel unter unaufI)Ptlic^em ©eufjcn unb SBetnen	bi:? fie enMic^i
oor ^attigfeit einfc^liefen,
grui^ am anbern STtorgen trat ber 5IJatei- oor if;t 23Mt, tmb fragte / n>ie ffe gefd(;lafert
gar nici^t gut! ont« tforteten 58epbe tnit leifer franf? Udjer ©timrtie." 5Bir IDabeit immer auffielen mujfeii/ unb ber Äopf, unb ber SSaudfj {ja« 6en un^ fel^r roe|)e getl^an,"
armen ^inbet! fagte bet 2>ater; ic^ beftage euc^. 5tber — ful;r er nad^ einer SBeile fort — rcie |ie|)t t§ benn l^eutc mit eurem frepen Sßißen ? 3l;r tperbet i{)n bod^ roieber l;aben rooffen ?
„X) ja nid^tl ja nid^t." riefen. SSepbe mit grofer ^ef» tigfeit.
23?ar«m benn nic^t ! frag* te bet 5!Jater? if)r fügtet ja, baf bal fo l^errlid^ tpote, tj^un ju fonnen, wal man motte 1
ff ß> tt>tr ftnb rool^l rei^l bumm getPefen i " anttveitete Stntpn.
„3a geroif rec^t bumml'' fajjte ßie^d^en.
prihajalo, tudi ßa mogla vfefkösi zhes dajati, ino velike teshavefonju fprehäjale.
V tem shaloltnim ftani fta tedaj iseliga drugiga pol dndva v' vednim sdihvanji ino jokanji dopernefla, dokler fta na sadnje od trüdno-fti safpala.
Drugi dan sgodaj je Ozha, pred njujno poftelo ftopil ino prafhal, koko fta fpala ?
5,0 nizh kaj dobro! " odgovorita oba s' tihim ino bolehnim glafam. „ ^Sva smi-ram v/tajati mogla, ino gia-va ino trebuh je naji hudo bolel."
Va vboga otroka! rezhe Ozha; meni fe fmüita. Pak — rezhe zhes en zhaf — kako je pa kaj denef s* vaj-no profto voljo ? Jo bota vender fpet imeti hotla ?
„O nizh vezh J nizh yezh!" oba na glafsavpijeta.
Sa käj pa ne ? prafhä Ozha, fej Ita djala, de je to tako fletno, kadar eden fme ftu-riti, kar hozhej
„ O mi dva fva pazh prav neumna bila !" odgovori Töne.
„Ja sa ref, prav neum-
3»
- ( o ) --
S?afer.	roofff alfo
md)t roieöer fute eigenen-^erren fepn?
25 e p b e. -O nein, nein! lte# in 2?ater, fciget if;r un^ wie» ber, wa^ mix t^un follen,
C j
SS. SSe&enft end) rooj^l, Ria^ i^X fi^ut; benn wenn it^ eudf) rotebcr bcff|)len foff, fo n»erbe id) bamit anfangen, eud^ etroaž fe^r Unangenejjmel ju befc|)len.
SS e p b e. -O wir wotten gern meš, f^un!
©e^et, |>ier ^abe td^ ein bräunliche! ?Puloer, tarbttr, f(^)me(ft fel^r ^aflic^, über ifl ungemein gut fur £eu« te, bie fo rote tl^r, ftd^ burd^ Unmafigfeit ben 9£!lagen »er« borben l^aben. SUettn tl^r nun nod^ roollet, baf td^ eud) wie^ ber befe^)len foil, fo gebiet^je ic^» rucf; bief ^puloer ein§unel^men. ©ottic^?
^epbe. S<i/ jtt/ lif^rt SJdter! Unb noenn e$ auc^i noc^ fo gav|lig fd^mecEt.
©er SJttter rul^rfe jebem ein ^uber ein, unb gab e^ \l)nexi. SDie Äinber, ol^ne ben Sjtunb babep ju oerjiel^en, fd&iucften bie bittere 2lr}ucp bei>erit l;inunj
O z h a. Vi dva tedaj nozh" ta vezh farna fvoja ffofpoda biti?
O b a. O nizh vezh! nizH vezh! lubesniviOzha, velevaj*' te vi fpet nama, kaj imava ßuriti, tu je nama veliko bölflae.
O. Dobro fpremifita,. kaj fturita, sakaj, zhe va-*' ma zhem jas fpet sapoved-vati, tok bodem s'tem sa-zhdl, de vama bom nekaj prav nepfijetniga (nelufht-niga) sapovedal.
O b a. P mi dva hozh-va rada vfe vfe fturiti,
Q. Glejta, tu imam eno rujavkafto fhtupo, fe imenuje Rabarbara, je prav soperna (gerda) po viltih, pak grosovitno dobra sa lu-di, kateri fo fi, tako kakor vi dva, fkos nesmero (nes-mafnoft) shelodez pokasili. Ako tedaj fhe hozhta , de bi vama fpet,sapovedval (veleval) tok vama sapo vem, to fhtupo noter vseti. Al zhem?
Oba. Ja, Ja, lubi Ozha! ino ako bi fhe tako gerda po uftih bila.
Ozha je vfakaterimu en pulferz namefhal inp ga je njima dal. Otroka, bres de bi bila le eno malo s'iiftmi samerdala , ßa grenko osdra.-

ter. ©iefe t|)at t^re SBirfung, wnt> 23ept)e genefeten.
5!Uenn man t^nrn itac^^cr eine rL'cf;f grofe ©träfe brol^cn rooUfe, fo fagte man ju il^ncn: 2(;r fofft roicber eure eigenen Herren fepn! unb bie Einher gitterten babep mel^r, aU an» bere, ju tpeld^en man fagt: foKt bie Stütze friegen!
TÜo rarznljo) ferzhno doli posherla. To je njima pomagalo, inoobaJta osdravila.
Kadar fo hotli njima potlej s' eno prav veliko fhtrafingo (kaflitigo) shu-gati ( gros iti), fo njima rekli: Bota pa fpet (pale) farna fvoja gofpodarja! ino otroka /ta fe srayen trefla, bolj kakor drugi otrozi, katerim [p rezhe: Bote s' fhibo tepeni«
IL
fabeln»
11
Bafnje ali Fabule*
1. 2)te 5rep	Tri slate Ribize*
(gin guter SJlann l^atte ein^« maf;l^ brep ©olbftfc^döen, bie niebU4)(Ien fteinen §i[c{;c »on •ber SBett.
^atfe fte in einen ffeis ticn flaren 5;eic^ gefe^f, unb J;atte grofe^ SBo^lgefaffen an i{;nen.
4Dft fe^te er ftc^i am Ufer l^in, unb broifte ©emwelfru« men in^2Uaffer; unb ba famen berfn bie niebiid^en gifc^cfjen , «nb liefen ffd;'^ m^l fc^jmedPen.
Ša rief er i^nen beflänbig }u: „gifc^^en, gifc^c^en, ne^. met eud^ ja in t)or jtvep^ arlep, roenn i^r immer fo qIu^ Iic|) lekn woHet, all ibr icßt lebet.''
Neki dober Mosh je imel enkrat tri slate ribize, prav prav.fletrie majhine ribize.
On je nje djal v' mali zhifti ribnik ino je imel veliko refelje nad njimi.
Doßikrat fe je h' kraji* vfedel, ino pogazho (tren-to) v' vodo drobil, ino tu fo prifhle te fletne ribize, ter fo fe dobro goftile.
Tu jim je on fkosi djal: Ribize, ribize, varite fe dveh rezlu, ako hozhte, smiram tako frezhno shireti, kakor «daj shivite,"
3-s-
-(o )
,r @ff;ef nie bur^š (Stftet in bcti .groben ^etc^ , ber neben btefem i'icmen ift, unb fc^tf im=» met ntcl;t oben auf bem SBaf» fer, wenn idj nit^t htp euc^ bin.
5(ber bie g'ifd^d^cn ßerffan^ ben i^n nicl^t. Š)a bad;fe ber gute SJlann, idf) roitf c^ i^nen rooi^I DerflanbUc(; madden, «nb fiettte fid) ^u bem ©itter.
SJJenn bann ein^ oon il^rten fctm, unb burd^fd^roimmen toott« tC/ fi> plaffd^ette- er mit einem (BtoMcn tnl 2)5a)Ter, bcif bal .§ifd[)d&en bdoor erfc^iracf, unb äuvucEfcöiDamrtt.
■ dben ba§ tl^at er aud^, tuenn ein§ oon i^nen obm auß Sßaffer fam, bamif e§ roieber ]^tnunter auf ben ®tun& ginge.
9tun bad[)te er, werben jte mid^ ttJO^l »erlauben ^^bcn, unb ging nad^ ^aufe.
f Famen bie brep ntebli«» ^^)en §ifi^d)en jufammen,; unb fc^>fitfeüen bie Äopfd^en, unb fonnten nid[;t begreifen, »ar<= um ber gute ŽSlann nid)t ^aben wollte, baf fte ober bem 2Baf« fer unb burc^'^ ©itter in ben großen Seid^ fd^roimmen follten ?
„®ef>t er bod; felbfJ ba oben, fagte bag (Sine; warum follten wir nid^t aud^ ein d&en |>er bfirfen ? "
„Ne pojdite (pejte) nig-dar fkos mr^sho (gavter) v' te velki ribnik, kteri je sraven (poleg) tega maliga, ino ne plavajte na verhu vode , kadar jas nejfem per vaf!"
AI ribize njega nejfo sa-ftopile. Tu je miflil dobri Mosh, jas lim bom vshe dopovedal, ino fe k' mreshi (gartri) vftopi.
Kadar je ena od njih pri-fhla, ino fkos plavati hotla je s' eno palzhizo po vodi pobrodil (potrobuslal) de fe je ribiza vftrafhila (sbala) ino näsaj plavala»
Ravno to je tudi fluril^ kadar je ena od njih na verb vode perplavala, de bi fpet doli k' dau fhla.
iSdaj, je miflil fam pe;r febi, sdaj fo me, rajtam, vender saftopile, ino je domu fhel.
Tu pridejo te tri fletne slate ribize vkup, ter s' glavizo ßrefajo, ino ne morejo rasu-meti (sapopafti), sa kaj dobri mosh nej hoteli, de bi na verhu vode ino fkos mresho v' te velki ribnik plavale ?
„Sej fhe fam tu gori hodi, rezhe ena} aa kaj bi pa tudi me nefmele eno mglo vi-fhej priti?"
-(o)
S3
,,UnJ) warum foEen wir em^ gefperrf fepn? fafjfe bal Sroetj^ te; tpalfann, El unl fd^aben/ ipenn »ir juroetlen in t>en gro<= fenXtid) fc{;tt)immen?"
ij! sewif ein l^arfer ajtann, fagte .baö €r|le »ieber, ber unl nid^t lieb ^at, unb nic^f gern. roiff, baf wir unl fvciten fottm!"
„^d) werbe mic^ nidf)t art iF;n fe|)rcn, fe^te bal 3wepte l^nn-jn ; iä) wittfogknd^ eine Üeio ne ^iiflrctfe in bcn (jrofen %eiä) t^ornel^men/'
•^■//Ibb irf;, rief bal (Irffe ßitfber^ Witt imrctbeffen ein xotf ntg o&en auf bem 2Bttjfet in ber ©onne fpielen/'
S)as britfc @olbftfdf;c^en aU lein war flwg genug ju benfen: //.©er gute SJlann muf boc^ wof;l feine UrfaJi)en f)aben, warum er unl bal »erbori^en ^t/'
er unl liebf, unb iml gerne greube gönnt, tfi ge# Wij?/'
//SBarum fame er fonjl fo oft; unb gäbe unl ©emmeU frumdjen, unb freute ftd; fo, Kmn wir fte aufeffen?"
ffWidn, er, ill geroif «id&t haxtf unb id) wiDf t^un, wal er f;abcn will, ungeaü^tet ic^ nid;t weif?, warum er e| fo wiU/'
„Ino SH kaj bi me bile sa-perte? ta druga rezhe; kaj nam more fhkodvati, zhe vzhafi v' te v^lki ribnik plavamo ? "
„T6 je pazh en terd mosh, perva sopet rezhe, kl naf iiizh ne fhiima, ino nejma rad, de bi f« vefelüe!"
„Jas ne bom nizli na - nj-ga poräjtala, ta druga graven perftavi, jas zhem pre-zej (taki, tkoj) eno malo sa kratik zhaf v'te velki ribnik plavati."
„Ino jas , ta perva sopet rezhe, fi bom eno malo na verhu vode na fonzi igrala."
Ta tretja slata rfbiza fa-> ma je bila sadofti pametna, de je, miflila : „Dobri mosh more she vender fvojo sroke (urshahe) imeti, sa kaj nam je to prepovedal,"
„De naf hibi, ino nam vefelje is ferza pervofhi, je gotovo (litina^,"
„Sa kaj bi'fizer tolkokrat fem p'riiliel, ino nam bele drobtinze dajal, ino fe tako T^efelll, kadar nje pojemo?'^ Ne (kaj fhe), on sagvifh-no ni terd, ino.jas bodem ftiirila, kar hozhe, ako lih ne vem, sa kaj tako kozko imeti."
a

fflufe gtfc^cl^ert 6ltc6 alfo ouf ^l•m ®Tunb; bte an^ fcctn aber traten, tpa^ fte fle^ fagt fatten.
Sine fd^tpamm htrd;! ©ittft in ben jgtofen Zddi), unb ba^ Stnbeve fpielte oNn 'auf bem SfCafcT im ©onnenfdjeinc, itnb SBepbe ladt)ten t^ten SSru;» bcr axiS, ba^ er'l nidf;t eben fo gut |)aben tvolltCv 3tbet wal gefd^af; ? Daž ©ine rear faum in bem ^tofcn 3;cid;e angefommen, fo fprang ein ^ec^t auf bašfelbe JU/ itnb t>errd;(ang cš.
SCnberC/ bal fid) auf bet X)berf(acf)e be^ SBaffers^ bo ftjitigte, bemerfte ein S?(iub0O<= gel, fcl)ojj auf bašfelbe i^erab, fing , unb fta^ e^ auf.
gilur baž finge unb folgfa» me britte ®olbfifc^cl)eii blieb allein übrig. ■
©er gute Sötann freute ftcf) über feine golgfamfeit, unb brad&te i^xn alle iSage ba^ beffe gutter.
©0 lebte immer rcd[;t veu ßnügt, unb erreidf^te ein Slltrr.
Ta dobra ribiza je tedaj per dmi ofiaia; niie dv^ pak fti fturile , kar Hi rekle.
Ena fplava fkos mresho v'te .vel'ki ribnik ^ ta druga pak fi igra na verhu vode na fonzi, ino obe fe fmejati fvoji feftrizi, ker nej hotla ravno tako dobro imeti.
Al kaj fe sgodi?
Ena je bila komej v te v^lki ribnik perplavala, kar ena fhiika (flizliuka) na-njo plane ino jo poshre.
To drugo pak j katera . Ji je nä verhu vode igrala, Sagleda ena kanja (vjeda, ropna tiza), fe svifhkama na - njo saleti, jo vjame ino poje.
Li ta pametna ino vbog-liva tretja slata ribiza je fa-ma oftala.
Dobri mosh fe je nad njeno pokorfhino (vboglivo-ftjo) vefelil ino nji vfaki dan nar bolfho jed pernefel.
Tako je smiram prav vefelo shivela, ino veliko ftaroli ftiuila (dozliakala).
(o)
35
iDicÄa^c, 5te alte un5 t)te junge SJtau^.
:2)te ^u bet jungen
£>u atferliebfte^ flemel , J^omm t>ocf) ein tvenig ju mit!
^cf) bin bit gar ju gut. itomm id; bid) nur füjfe.
©ic diu
Sd^ xcLii)t bit/ mein Äinb, gef; ntc[;t!
2)te Äaf e. (So fomm bod; I <5iel^ nur, biefe 3Xuffe
<Sinb atte bein, wenn iti) bid; Sin ajta^l fujfe.
junge
X) 2Jlutfcr, (;6Te bod;, raie fte fo frcunblid^ fprid;il
2)ie alte mauš.
^vnb / gci; nid;t!
S)ie Äa^e. Stud) biefe^ Sucfcrbrot, unb aiu
bere fd)6ne ©ad;en ®eb' id) bit/ wenn bu fommjl.
2)ie junge SJtau^. SUtt^ fott id; machen ? X> 2?lutter laf mid^ ge{)enl
2)ie ofte SJtau^.
Äinb, gel^ nid;t!
2)ie junge žmau^.
roirb fte mir benn t^iun ? 2Beld; e{)vUd;e$©eftd;t!
2. Mazhka, ftara ino mlada Mifh.
Mazhka k' mladi Mifhi.
Ti lubesmva majhina shival, Pojd' vender fezn en malo
k'meni! Jas tebe prav fhtimäm ! Pojd'
. - pojdi,detekufhn»m» ,Stara Mifh. Jas pravim, dete, de nikar ne hodi!
Mazhka. Tak pojdi no I Poglej lete orehe
Ti bom vfe dala, zhe te enkrat kufhnem.
Mlada ^ Mifh. O mamka, fJifhte, kak pri-
jasno govori! Jas grem —
.Stara MilTi. Otroknikarneli6dil
Mazhka. Tud te piilikote ino fhe kaj
drtijga lepfhiga Jas tebi dam,zhe k'meni grefli.
Mlada Mifli. Kaj zhem fturiti? O mat' puftke me, de grem! ^Stara Milli. Otrok,nikar ne hodil Mlada Mifh. Kaj mi pa bo Itiirlla ? Kak poi'üteno gleda!.
sö
-(o)-
^omm, STtttrdEjen, fomml
2)ie junge SJlau^. Stm ja! — SCt^, abutter, ^)tlf 1 0 roe^!
®ie tpurflt mtc^ — ad), Mc Unbarmf;eräige!
2)te diu «mau^. 3u fpat! — e^ i|t »erbient, tt>a^
birf) bettoffen; 23Jet ftd^ ntd;f ratzen Idft, l^at J^ulfe nicfet ju ^joffen.
Mazhka.
Pojd'! fheniza , pojdiI Mlada Mil'h.
No ja! — O joj! —o mati,, pomagajte !
Me davi — oh pre johl o t» nevfrniJena!
' Stara MiOi.
Pre posno! —Prav fe ti godi!
Katir n>e vb6ga , j m a nadlogo!
3. ^tvep i>urftige <Bta^re. 3» Dva shejna .Shkorza.
Stvep burßiße ^talßve fan« ben ein ®cfaf, tpclc^c^ jtpat i^alb mit SUalfet angefuDft roar, dber einen fo engen ^at^ l^atfe, baf fte ntd)t jum ŠBafler fom« men fpnnten. ©te roollten ei? umflogen, ober jerbrec^en; ober fš (jtng nid;f. SRif mui|)ig flog ber Sine roeg, 2)et Stnbere fann ein 2Beild6en nad;, unb fam auf einen glu(fUcf;en fall. l;or;rte ftc^ fletne ©tci^ ne, unb roarf einen nad; bem flnbern in'^ Staffer, bi^ ba^e felbe nad; einer fleinen SJJeile fo l)od; flieg, baf er e^ errei» d)en fonnte. 9T«n fonnte er ftd^ fatt ttinfen, inbeffen ber 2[nbere bepna{;e oor £»nrjl ge« (brben roare. £iebm .^inber,
Dva shejna ^Shkorza najdeta eno pofodo, katera je fizer bila na p6l s' vodo na-llta, pak je tako vosek vrat imela, de nejfta mogla do vode dofezhi. Ona jo hozh-ta sverniti, al pa vbiti (fter-ti) ; pak fe ne; da. S' nevoljo eden prozh sleti. Te drugi mifli cn zhalik, kar mu na enkrat ena frezhna mifel v' glavo pade. On fi pernefe majhine kamenze, ino eniga sa drugim v' vodo vershe, dokler je voda zhes en majhi^ zhaf tako vifoko ftopila , de je mogel do nje dofezhi. Sdaj fe je samogel napiti ^ mej tim ker je uni fkoro od, »heje konea rsel, Lubi,

Jonnef ifjr «u^ ^ttfer Ja« Otrozi! ka) fe snAte is t4 fccl fernen? —	Bafnje (Fdbule) uzhiti? ^
4. S>a$ ajla^rcOen Don J)ct ©ei^.
4. M^rnja od Kose.
war etnf! ettte 2)er tttar'^ ju rool^l im ©fall; JDa fling fte l^in auf^ diš, S;f;at einen bofett Sad. Unb ül^ bte gefallen war, Da fant ba^ alte i33lutterlein bar^,, Unb fpracf):
„2)u al6erue^ (Seiflein,, ^attefi tt)ol;l fpnnen »orftc§% fepn,
©iel^, bu ^a^ gebrod[>m eiti S3ein!''
fprad^ brauf bal ©ei^elein, ,aaerlieb|te^ ÜJlutferlein! ^ätt' id; fjerouff, roie'^ 23ein
bred)en t^at, rnimmer mc^r id; fo gefprunsett ^att'l
*
* ' *
merf bit m\)\, 0 Sugenb an, SSalb ifl ein f edP er ©freid; gef|)an, Wnb teitf ben 2;|^ater l^intenl^er, i^att' nod) ju t^un, ti)atS tppj^l ni^t mej^r!
Enkrat je ena kosa bla, Tej v'hlevi je pre dobro fhlo; Sa to je 'n dan na led ufhla, Ino je padla prav mozhnö! Ker vboga Kosa tam leshj, Vfefhtir! od febe prozhmolf: Ta ftara mamza perfhtapa, . In pravi:
Trapafta shvinza, nedmna
kosfza 1 Al fo te fheme lis,ale? Glej ko je slomnjena tvoja
noshiza, Kaj fo norzhije ti nek pomagale ?
O joj I -TT Kosiza mil jezM, No k' mamzi tako govori: O ko bi jes le pred bla snala, Kaj fo to s' ene bolezhme^ Kadar ß eden nogo svinc, Nigdar b' ne bila tak' fka-kalal
*
* *.
Otrozi! dobro saftopite Te nauk k' ferzu fi vsemite ; D o ft k rat 's en ga fam-
ga dneva. Prideradadolja reva.
s»	- ( o ) -
5. 2)ie junge «Slau^,
5;. Mlada Mifh.
mit
flllcj; ®efat;Ten fid) bcfannt fllaubtf/ bie e$ ju furchten (;afte, fling beij einer gaffe öorubcr, in roelcfterfcifc^ gebratener ©pecF cufgejledPt roar. — tvcrbe inid; ^utj^en, fagte fte, bcn ©pecf anjitrul^reu.,, ~ 2(ber ber ©pc(f xod) il)r gar 5U fc^on. — nun, cinSSifs: cf;en riecf;en fünn ja nic^t fdfa* ten.''
(Sie ging na^er, roc^ mit tem 3Tü^cf;en an bem ©|jeif, unb — bie gaffe fiel jit! —
SBurbe fte nid&t fur il^re SJermeffenl^eif unb il^rfn mit 3lcdE)t ge|iraft. ?
EnaMifhka, katera je menila , de she vfe nevarnolti postiakeri bi fe imela bati, je flila memo ene pafu(padalzc), v' kteri je novo ofmojeni fhpeh nataknjen bil. „ ,Se bom varvala, pravi fama.per febi, de fe fhpeha ne dotak-; nem." — Pak fhpeh ji je prevezh lepo difhal. — „ Ej no, en mejzkino povohati, ja nemore fhköditi,
Ona gre blishej, povoha s' gobzhikam fhpeh , ino palt fe fproshi! — ■ Al ni bila sa volo fvoje predörsnofti, ino nepotrebne radovednofti (fir-bizhnofti) po pravizi pokorjena ?
6, ^raOe un& tl^rc Sinsen.
6. Vrana ino Mlade.
S)ie ^ra^e warnte tf;re jungen:	Vrana Mlade je fvarlla:
Sf;r geltet JU benipauferngar ju	Prevezh bliso hifh grefte, na^!
fann ein gainer S^ob eurf;	Vaf bo nagla fmert po-treffen, bila,
Su unbefonnen fepb \\)X, in bet;	Nejfie dovel pametne.
— ( o ) —	59
*
wenn ftdf; !jemant) nit» Kadar zhlovek fe perpognc, ber bucEet,
Unb löttflet auf ben Söoben mil Ino fega dol na tla, ber ^aitb,
T>a folit tf)r etlenb^ eud; enU Vfaka naj fe hitro ogne, fern m,
(Sr l^efeet/ glaubt mir, ©teine auf. On pobira kämenä» * «
23Jenn baž iff, fagen br<iufbie Zhe je taka, reko Mlade, Sungen,
fotten mit bentt aber ba=! Kaj pa bo sazheti nam, mal^.B t^un,
^ommt Sematib fHß l^erbepge<? Akfe zhlovek tih* perkradc, fd[;ltd;en,
S)er ^intin ^nmüd) tragt b.en Nefe kamen sa herb!;ara? (btcin?
* *
JDte 2Clte faget: baž t|i S^rr* ^Stara pravi: to je smota, tt)nm,
23'erfer;rt ge^t je^o Meš in ber Vfe po fvet', narobe grel
SJJaŽ l^ab'ic^, 5trrae, nocf; er* Doshivela kaj fem frota? lebet?
2)al wiff fluger fepn nod^ Jajze vezh ko puta vel al^ bie ^enrie 1
7,. .©er Sftnbe un?>	7. Sl^pez ino Krcilovez,^
Sa^me.
2J(jn ttngefal^r muf einen SSIitt^	Nahudama je enga Slepiga ben
<Sin fial^mer auf ber ©träfe	EnKrülovez na zefti vräjmal, ftnben.
2)er SSlinbe l;offt gletd^ freu«	S'vefeljam,Slepiprezejmeai, benooff,
,©a| ber £a^mc tragen foH.—	De Krulovez ga nefclbode.-^
40	— ( o )
S>tr/ fprtd&t ber Sai^mt,	jas, mu rezlie kriilovez
jufJcfjen? ^	Jas revefh bodeni teb' po^
inagal,
JJcö armev 9?l(3nn fann felbjl	Katir fhe fam nemčrem ho-
nid[;t	dit? —
bdf bu 3U einer	Pak vender, fe mi vidi, de
2a<l	sa tesho,
Sflod^ fe^r 0efiini>c- ©d^ultem	Ti imafh fiie prav sdrave
f;a|l.	plezha.
^nffcf;lte|jc bid;;, mtd^ forfju^	Perprav' fe, de me bodefh
tragen,	ne fei,
©p roitt id) bir bic SOJcgc	No jas ti pote bom povedal, fagen,
©ann wirb bein flarFer guf	Tedaj bo tvoja terdna noga
tnc^Sein,	moja,
SJ^eitt l^etlež 2(itg ba^ betne	In moje biftro oko bode
fepn! --r	tvoje! —
©er ga^me ^angf mif feinen	„ Sdaj Krulovez fe s' fvojo
ÄrucPen	berglo ßid^ auf bel ž^linben breiten Na fhirok herbet ^Slepimu
Mcfen.'' ~	obefi." — §Jcreint »irft alfo biefe^ ^aar, Tako oba vkup fta fturlla,
SUttl einjeln feinem m^glidf)	Kar enmu famimu ni.bla
roar,	mogozhe.
3. Kofino .Sufhez, *) » it
£>ie 5(mfel fincjt, «nb{)auti|r J^of prepeva, gnesdo sna^t
fha,
Ser fd)one SJlarsmonb g'el^et auf, Lepi ^Sufliez gori gre , Unblac{)clnbfrogcferbteSCmfel: Nafmejozhi Kofa prafha: 2Kie? fc^on fo fru^e ftngeft bu ? Tako sgodej pojefh she i
*) flonotfe ftber SDlonb, baž ift bcr *) Mefez , to je Mlaj, Ship ino Jfeun^nb, ^oHmotib, unb b,a§ sadni Krajz mefea Marz» ali
— ( © ) —	41
•	K
5Ber will ju ffngen mir vn\>ie* Kdo bo meni branil peti ? t^en?
©te ©d^roefler wor er(l gtflern Shenil fe je vzheraj brat, ^rauf,
Un& SJlotflen tpttt id^	Jutti miflim Lubzo vs^ti,
\oXUn f
Sd^ labe bid; tu @afie ein. Te povabim, bodi fvat! * * ■
3u fru^ nod^ mad^fl bu fold^en Vfe presgodej tiropozhefh, Sarmen,
SUci^f bu bmn nid^t, 'vi} gel^, Vefh, deflielegorigrem?— erfi auf? —
3luf ober unter, nad^ $5elieben! Gor'al doli, kamor hozhefli t
2)aft je^t SSraut bin, ba§ De fe stenim, lito vezn. weiß id).
* *
©ie fingt, froi^lfocfet, ppft,	Dobre vole, uka,r^ja, unb fanjef,
Uttb »ier Sonfunfller fingen i^r,	Shtirje godzi mu pojo!
Šd) foH ben SJtarj um'ž SUetter	Bom sa vreme prafhal fragen? , Mlaja?
Hullen ja bte2Jeild;enfcl^ott!	,Sej viölze she zvedo I
2)er SJolImonb anbert balb fein Polni mefez fe preberne, 2{ntii0,
(£r jagt bie SBolfen, unb bet Megle shene, burjo da, STorbtoinb fauft,
5£)et ©dbnee t)erfd;uttet 58erg' Hrib, dolinefneg sagerne, unb 3;i^alerl
©alSJeilf^en jlirbt »or^aite Bin. Vmre od mrasa violiza, * •
Surucfgefel^rt fragt fte ber SJ^arjs	Nasaj ^Sufliez mem' perders-monb! ne,
^fHŠ fcljlf bir Stmfel, ftngef!	Kajt'jelCof, nep6jefh vezh? bu nid;t mel^r!
Rial!—bie©d;roe(lpr fiarb	Ej kaj! — brat mi vzheraj mir geflcrn, smersne,
Unb ^fwt ertUd^ mein ©aft? mir,'	Denef pak je moja prczhi
43 _ (	o ) ^
* *	. * *
SCol^irt btc^ betne 8uj! mag	Kamor tvoja fla ti.kashe,
loifcn,.
3u ubereilen {;utl^e bid);	Prevezli nagel nejmafh bit,
2(tferj?alenberfagtbie2Ba^rl^eit,	,Stara Pratka fe ne slashe,
ber 3Jlarjmoub tucfifd^ ijt.	,Sufliez ima rep savit.
III.	III.
©efp^di^e. Pogövori»
1. SCuffte^en.	i. Od Vftajanja..
granj ünb ® r e g o r. Fr-anze ino Gregor.
■J. Sluf! 2tuf! ©reflor! cl F. VJlani! hitro ! Gre»,
iji fd}on ber Ivette Sag. ^6r|l	gor! Je she te velki dan.
bu'^ ? @. ^ore nid)t^. j.	,Slifhifh kaj ? G. Jas (jes) nizh
2Bo	benn bieO^ren?	ne fli(]iim. Kej pa imafh
ipier im SSette. ©al fe^e ic^.	ufhefa ? G. Tukej v'pofteli.
^ber raal mod;}! bu noti^ im	F. To vidim. Al ka} pa de-^
«Sette?	ic^ mac^e?—	lajh fhe v' pofteli? G. Kaj
Sc^ fd)lafe. ]d)laf% unb	delam? — .Spim, F. .Spifh,
fprtc^fl bennod>,mit mir?	ino vender ü'menöj govo-
£af mid) flef)en, id^ tvill nod^	rllli ? G. Pulti me smirani
ein Wenig etnfd)lafen. Se^t	(per gmahu) bom fhe eno-
t(t feine Seit mc^r ju fcf)lafen,	malo.safpai. F. Sdaj ni vezh
fonbern aufjujle^en.	zhaf fpati, ampak vftati. G.
ift bie <Stunbe (tuie »tel ijl:	Kolko. je ura (na, uri) ? F.
el?) %. ©ieben Uf;r r;at	^Sedem je she odsvonilo G.
fd)on gelautet. Um tvie t)icl	Ob korej (ot kelkih) fi pa ti
Ul;r bift aber bu aufgeflanben ?	vftal? F. Ob pol flieftih. G.
S. Um l;alb fed)fe. ©inb	^So moje feftre she vitale ?
meine (Sd)roefler.n fc&on auf?	F. Shesdavno. G. Moj brat
6d)0n langft.	SJlein	je gvifhno fhe v'pofteli? F,
S3rubcr ifi geroif nod) ju	^Se motifh; bersh ko fem
te? 2.' «fU	ga sbudil,. je fvoje gnesdo
(o)-
43
id) tl^n dufgeweift pftBc, gletd) sapufti]. G. Jas bom tudi pre-ccrlic^ er fein 3lef!. 3d; wiff zej (taki, tkoj) vital, üud; foflleid) auffie|)en.
2. Sofe;)^ unb Stntott.
3. SUcinn bifl bn |)eute auf® ^ejlanben, Stnfoit?
2t. (Sinroenigcotfecl^lUl^r.
3. 2Ker ^atbid^aufgeroeift?
2(. STicmanb.
3. ©inb bie Uebrisen fd^ort öufgeftanben ?
3rod) nic^f. .
3. Sifi bu nid;t geganflen, fte aufjuroeifen ? 21. 3Tetn.
3. SCarum benn nic^t ?
2Beil id; bie^ nie ju (l^un pflege.
3. Sßerfen fte bid; nid^t ju^ točilen auf?
ff;aten fte oft, ic^ gellere es\ 2Bal ^aft benn bu . <)cmad)t, feit bem bu aufgeflan* benbifi?
3- 3ucr(i l)ahe idi) gebettet.
Das i(l gut., 2Bal ^cu
nad; ?
3. -^ernaci^ roufd; id; mir bas' ©efidöt unb bie ^onbe, fpul^lte mir ben iülunb auž, f l( ibete mid; an^unb fobann bereis teic id; midf; fur bie ©d;ulc »or.
- 21. S;f;u bic^ aud; in bie 3u« fünft fo, unb bitte taglid; ©Ott um feinen žSepffanb, unb bu tvif|t immer bejfer tverben.
2. Jos he ino Tone.
J. Ob korej (kdaj) Ii de-nefvftal, Töne?
T. Eno malo pred fhe-fiemi.
J. Kdo te je sbiidil?
T. Nobeden (nihzhe).
J. Al fo ti drugi she vfiali ?
T. jShe ne.
J. Alnejfiniel jih budit?
T. Nejfem (na, ne).
J.' Sa kaj pa ne?,
T. Sa to ker to nej nikol moja navada.
J. Al te oni ne budijo vzliafi?
T. Kajpa defo me vezh-krat, to je ref. Kaj fi pa delal, Icar H vital?
J. Napervo fem odmolil.
T. To je dobro. Kaj potlej?
J. Potlej fem fe vrnil po lizi ino porokah, fem li uftais-mil, fe oblekel, ino potim fem fe sa fholo perpravil.
T. ,Sturi tako tudi sa naprej , ino vfaki dan Boga sa pomozh profi, ino ti bofh zhe dalje bolflii prihajal.

s. ^ltc »iff icl^ (lufl^Sreit, J. Nigdar ne bom nehal
wttd^ ft) aufjufii^ren, baf id^	(lienjal) fe tako sadershati,
©0«, unb guten 37lcnfc^en gc^	de bom samogel Bogu ino
fallm fonne.	dobrim ludem dopaßi.
3. 95ont <Bd)mbcn.
Safob unb 2[nbrea5. inarf)|l bu SaM ? fc^retbe, wie bu ftc!^jl. St. 53Jažfc6mbfi bu benn? fcf;rci&e baš Dicfanbo ab. S«ige mitgefaCfiflfi beinc ©d^rift. % ©a ijl fte. SOlir fc^etnt, bu ^ji }u frfjitell gefd^rtcben. 3. Ž)ann unb roann fd^reibe lejfer. 2t. Sßarum fd;reibfl bu benn jept fo fd;led&t? Sd^^os l)e feine ^ulf^mittel um gut ju fc^teiben. 2C, 'XSa§ fur ^ülf^. mittel fehlen bir? % ©utež Javier, gute Stinte, gute %zf ber, ©ie{) biefe^ Rapier füeft j bieSinte tfi »dfferig unb blaf; bie Jeber meid^ unb fd;led^tges' fd()nitten. SUarum fiaji bu bid; nid^t mit ade bem frä{)er •»erfe^en? %, r^atte fein (Selb, unb l^abe aud^ je^t fct* ne§. 21. ^c^» roitt bir ettvaž ©elb borgen/ bamit bu bir^a? $ier unb ba,^ Uibrige, lUttä bu jum ©d)reiben brauc^jl, faufen mncii. 3. 3d; banfe bir fd^onfienž fur beine @ute,
3. Od Pifanja.
Jaka ino Andrej»
A. Kaj delal'h, Jaka? J. Plfhem, fej vidifh. A. Kaj pa plfhefli ? J. Diktändo ( na-rekvo) prepifujera. A. Po-kashi mi, profim, tvoje pif-mo (pifanje). J. Na , poglej! A. Meni fe sdi', de fi preialtro pifal. J. Yzhafi lepfhe pifhem. A. Sakaj pa sdaj tako gerdo pifhefh? J. Nej-mam perprave sa to, de bi lepo pifaK A. Kaj sa ene perprave nejmafh. J. Dober papir, dobro tinto, ■( dobro zhemfio ), dobro pero. Poglej ta p^ipir tinto popiva; tinta je vodena ino bela (bleT. da); pero mehko ino fiabo (sa nizh) vresano. A. S.a kaj fe nejfl s' vfim tem poprej pre\rldil (prefkerbel) ? J. Nejfem imel denarjov (pene&ov) ino jih tudi sdaj iiejmam. A. Ti bom pa jas eno malo denarjov pofodil, de fi bofh mogel papirja ino driigihrezlu kupiti,kar ti je sa pifanje potreba. J. Ti prav lepo sahvallm sa tvojo dobroto.
- ( o ) -
.45
4. SJott Striefen.
SJlarj uni) ©afpar.
e. ms ueffji bu, maxi?
m. (giften 58rtef.
2Ber|^atJ)ir gefd^rieten?
9K. 35letn SSruber. . a. SOJo^er?
(X. Sen roie »ielfen ?
5m. Den jroolften Wiefel
a. 2Bann erj^ieltj! bu ben ^tief?
2Jor einer ©funbe.
e. 25er brad;fe if;n?
SH- ^d) roeijj e^ nid^f.
e. 2Beif?£ bu e^nic{;t?Saj« gab if;n btr?
95t. (?tn gu^rmann au5 ^Dber s .Krain fcfcicfte i^n mir au^ bemJpüupttDiTt[;$I;aiife.
2Bal fcf)riel) bir ber «ruber ?
a^ rcurbejit roeitlouftg fepn, bit5(!Ic^5U erjä^len; oitc^ l}üht icf) ben S3rief nod^ tiidE>t flanj bur^gelefen. 3Tad; Sifd[;e werbe i^n bit felbft ju le? fen geben.
(5. (S^tpirbmid[;fc^rfreuen. 25enn tpirfi bu il^m onfroortm ?
ajt. SJieUeid^t gleid; mor(jen,
e. Oogrufe i^n fc^onfien^ in meinem 3la|tmen. Du Jneift ja, baf mir immer bie beften Sreunbe tparen.
4 Od Liftov (Pifem.) jMarka ino Gafhper,
G. Kaj berefh, Marka?
M. En lift (eno pifmo)
G. Kdo ti je pifal?
M. Moj brat. G. Od k6d?
M. Is Lublane.
G. Te ktiri dan?
M. Dvanajfti dan tdga mefza.
G. Kdaj fi M (pifmo). dobil (prejel)?
M. Pred eno uro.
G. Kdo ga je perncfel ? v M. Ne vem.
G, Nevefh? Kdo ti g» je pa dal?
M. En velki vosnfk ( furman) is Gorenfkiga mi ga jo is velke oflitarije poflal.
G. Kaj ti pifhe brat?
M. Bi pre dolgo terpeloj ako bi ti hotel vfe povedati , tudi fhe nejfem vfiga pi-fma (lifta) prebral. Po jedi ti bom fam lift (famo pifmo ) dal prebrati.
G. Me bode prav vefeli-lo. Kdaj mu bofh odgovoril?
M. Morebit prezej (taki, tkoj) jutri.
G. Tok ga od mene prav lepo posdravi. «Sej vefh, de fva biU soiiram ta yelkft prijatla.
46
-(o)-
90t. m\f ti m\)\. (Evtnncrjl bu btdf) nod^, SSvuber, me tpir t)or 5tvct; Saferen in ber SJüfanjjejit inllntavjtrain in ber SBeinlefe lujlig gcroefcn ftnb?.
(S. 2)aran roetbc irf; mein2ebe? kng nid)t ucrgejTcn. 3'ene .Söge, roel(ä;e nton in bcm Umgänge flufer unb fto{;lic(;cr EDtenfd^en »erlebt, entfd^roinben nie an^ itnfeTem 2lnt>enfen. — S)u roirfl mir alfo benžBrief lefen laffen?
9}t. <So roie ic^ e^ bir Cerfpro*
M. Vem de. ^Se fhe fpomnifh, bratez , kako fmo pred lanfkim o jefenfkih prasnikih fo vakanzah) na Dolenfkim v' branji (v' ter-ganji) dobre vole bili ?
G. Tega ne bom mojshiv dan (moje shive dni) po-sabil. Tifti dnevi, ktere zhlovek v' drufhini dobrih ino vefelili ludi dopernefe, nigdar is fpomina ne sginejo. ■— Ti mi bofh tedaj dal lift (pifmo) prebrati ?
M. Kakor fem ti oblubil.
5. SJpn ber Süof^nun^.
58artl^ofme unb £ufa5.
58. Q25o n)of>n(l bu, Sufaš ?
3n ber ipcrrngöjfe-185. trn britten ©tocf rucFroarts iu bert -^of. S5. 23ep wem? £. ^ep einem Sf^eamtm. 55. 2I>o fomm|t bu jetpi l)exl 2. 2>om ^aufe. SS. (;a|t bu l)cufe ju SJtittafi öefpeifl ? • 2. 3u ^aufe, 2Bo roirft bu aber 5U 2tbenb effen ? Sßep mei^ uem Of)cim ( X?nfel ) j er l^at micf) |)eute eingelaben. Sj. 2Bo tt)ol;nt er? Stuf bem neuen SJZarfte , nad[)(l bcm ßanb^aufe in einer gemic? treten SBol^nung. 58. .^at er
'' g. Od .Stanovanja.
Jernej ino Luka.
J. Kej fi:anujefh,Luka? L. V' gofpofkih lilizah 5 n;i-mara fto pet in ofemdefet na tretjim podi (v' tretjim na-ftröpji, flituki) sad (vsadi) na dvorifhe. J. Per komu? L. Per enim zefarfkim flu- , shabniku. J. Od kod sdaj pridefh? L. Od doma. J. Kej fi denef kofil ('obedval)? L. Doma. J. Kej bofh pa vezherjal? L. Per mojmu ftrizii; me je denef povabil. J. Kej ftanuje (ftoji)? L. ■ Na novim Tergu, sraven (poleg) Lontavsha, v' eni
-(e)

tirnn fein eigene^ ^att^? S. SBo^t/ aber er ^at c§ cetmie« tf;ct. 55. 2)Jünim hmo^nt er er nid;t fein etflmel ^aul ? 2. SBeil in ber 25orfiübt an n* nem ju fe|)r entlegenen .Oxtt fte^t. 95, 3nn)elcr;er©e.genb? 2. 3m Äi!6tf;a(e. 2ßie ^od) ^at er fein ipaug oermietl^et?
Um funfjig ©utben in Šon« »enjion^ # 8}lün5e. S8. SBie« »ie( mu# er aber J)on bem gcf miet^eten ipaufe jal^rUdf; jaulen? 55iel mel;r. 58. tJBieoiel benn? 2. šRcunjig ©ulben im ^utcn ®elbe. S3.
if{ eine tl^ettere 2Bof;nung. 2. 3n ber S^at fc^r tr;cucr. ?(bcr roa^ tritt er ? Die fd)one 2öge ber SBofjmmg macl^t bal.
najeti (gorivsišti) hifhi. J. Al nejma fx^oje hifhe? L. Pazh, pa je jo v'fhtant dal. J. Sa kaj pa r' fvoji hifhi ne ftanuje ? L. S a to, ko j e pre-vezh v' enim odrozhnim kraji v' predmeftji (predme-ftam). J. V kaj sa enim kraji? L. V kravji dolini. J. Sa kolko je fvojo liifho r' fhtant dal ? L. Sa p^defet nemilikili rajnifli ( goldinar-jov) dobriga denarja, J. Kolko more pa on na leto od go-' rivsete hifhe zhinslia (ob-reiti) plazhati ? L, Veliko vezh. J. Kolko vender ? L* Devetdef^t rajnifh (goldi-narjov) freberniga (dobriga) dnarja. J, To je drago ßa-novanje (dragi Itan). L. L. Sa ref prav drago. Pa kaj ( fi ) zhe ? Lepa prilika fianovanja to fturl.
6. Sick 5u belt 2(ertern.
3of)ann unb SJtartin.
9)1. ŠeinaJaferjp, tüitid^ fiore, aul Barnten jitrucfgefoms men ?
3. 3ci er ift e^.
m. 2Bann benn?
3. grei;tag^ Slbmbl.
3)1. 3ft feine Snrücffimft nic()t unangcnc(;m fur bid; ?
6. Lubc^sen proti Starifhani.
'Janes ino Martine..
M. Ozha tvoj fo , kakor flifhim, is Koroflikiga nasa} prifhli?
J. Ja, prifhli fo«
M. Kdaj pa?
J. V petik vezher.
M. Al ncj to sa-te fitno^ de fo jiasaj prifhli ?

3. 21?(tr«m foSte fte unans genehm ftpn? SJtelmel^r red^t ön^enel^m ifl fte mir. 2(beit tttarum fragfl bu ba^ ?
9)1. SBeil bu otedcicr^f ijt t)cr 3lbtt)efenf;ett be^ SSafer^ ei# ne fltöfete grcp^eit ^aft ?
3,roufjte roal^rUd^ nicpt,, «jdl fur eine ßfofere grep^eit?
Sn. 3u fpielen, unb |)erum«! fuge^en.
3., ©taubjl bu, baf ic^ ba* niaf;B/ wann ber 25ater abf tvefeitb i|i,, anber^ lebc, ali roann cr ju -^xiufe t(l ? ifl nja|>r, ba| td()fpiele/ aber nur bama^ll', roann id^ 3eit baju '^ahe; f;crum abergel^e id&banit nur, roenn mir bie SHutter er* laubf, rtul5ufle[;en, roann'tcl^ ein ©efc^üft jU Derrid^ten ^abe.
9)1. S3iji bu benn aud^ bei« ncr 9}lutt?r fo untertDonijj ?
% (Sben fo, wie bem ^a* ter. ©Ittubfl bu benn, baf nid^t oon bepben Steltern bal ©ebot^ ©ottel gilt: „^u follfl beinen Später unb beine 3)tutter-e^reti?''
9)1. weif el tPof;l, unb real bu ba facjtejt, fiat meinen »ottEommenen SSepfaff.
3. 23Jarum fjajt bu aber njiberfprod[;en ?	\
2)efwegen, bamit wit etwal jurEbent;atten. — Jp5r({ bu ? bie Ui)r fc()laflf.
J. Sa ka) bi fitno bilo ? Mar (temozh) prav lubo mi je. Sakaj pa prafliafh (pi-tafh, barafh ) to ?
M, Sa to ker morebit, kadar nej Ozheta doma j imafh vekflio proftoJt (fra-joft)?
J. De binevedil, kaj sa cno vekflio proftoft (frajoft)?
M. Sa igrati ino okoli hoditi.
J. Al menifh, de jas te-zhaf, kadar nej Ozheta doma, dnigazhi shivim, kakor kadar fo per domu (doma)? Ref je, de igram, pak le tedaj, kadar imam zhaf, okoli pak ne hodim, kakor zhe mi Mati dovolijo vun iti, kadar imam kaj opraviti,
M. Al fi tudi fvoji Mats-ri tako podloshen?
J. Ravno tako , kakor Ozhetu. Kaj menifh, de ne vela od obeh ftarifhov enaka sapo ved boshja: ^S po f h tu j Ozheta fvojiga ino Maj er fv o j o ?
M. To dobro vem, ino kar fi rekel, mi prav prav dopade.
J. Sa kaj fi mi pak soper govoril?
M. Sa t6, de fva imela kaj govoriti.-—.Slifhifk? ura
-(o)-
49
3- 3d) ^oxe eg, Šo flehen	.T. .Süfliim. Tok pojdrä
ÜJir alfo.	(pejva) tedaj.
ajl. 3[bieu! (M;ufr;e	M. S'Bogam ! (Bog te
©Ott!) lebe ttJol^l, uni) bleibe	obärü), sdrar bodi, ino möj
tneingreunbl	prijatel oftani!
7- (Sc^ers^öftc^	7- «Smei"hni Pogovori
(Seorg, ^eter iinb ^df len tin*
ŠUtflfommm, memiie=s 6er «Peter!
©Ott grufe btd^, meitt t^eurer ©eorcj! bringfi bu ?
© ^Ükid) felbff.
©0 r;ofl bu ni^t »tci 215ert|)e5 gebracl^t.
' ®. ©cf^a^efl bu nttdf; bcnit Itm etnert fo geringen ^rei^ ? ÜJlein SJater fogf inir bod; im^ mer, ba^ er fd)on »tele bert ©ulben' fur mid^ au^gege^^ Ben |)at.
.O id) btffe um ?Scti $eif;ung! SSruber, ba^ nju^fe ic^ nid;t, ba| btt einen fo i^o« ^tn ^reig ^afj.
SftSJalentinjuJ^aufe?
ScC; weif e^ nicr;f. pfe an feine 3immml;ur, unb bu tvirfl fe(;en.
©. ! SJolentin! bi)? bu jU ^aufe ?
SS. 3tein.-
Juri, Petei- iiid Valen-tiii (Valant).
j. Bog te fprimi, luSi tnoj Peter!
P. Bog te shi%n (Bog ti daj dobro), dragi moj Juri! Kaj fi pernefel?
Jt -Sam febe;
Pi Taknejfi doftivredni-ga pernefel.
J. Kaj me sä täkö malo ženifh (sa tak6 malo zend fhtimafh)? Ozha mi vfa) smiram pravijo, defö she veliko Ito goldinarjov (rajnifb) sa-mesdajali (sdav^ali);
P; Profim sä samero (ne sameri)^ bratež^ tega jas nej-fem vedil, de imafli tako ■Veliko ž6no.
J. AljeValentin(Valantj doma?
P. Ne; %-em; Pöterkaj na njegove duri (dveri, vra-taj, bofh pa Vidil.
J. Oj! Valentin (Tine)f al fi doma?
V. Nejfem ne.
©

-(o)-
unöerf(^amfer2)tenfc§.' J^pre id^ i)tc(; nidjt reben?
bu fel6fl ein un« t)Erfd[)flmter 2Kcnfd;. Se^t^in glaubife id; cumSJtdflb, baf bu nid^tju^^aiifebill, böbue^ boc^ tparjl, imb bu wiflft nid^t nm ma^l mir fclbf{ glauben ?
^u^ajlSiec^t, bü ^aft mid) mit fllcid)er 2Jlun|e mi*
SJ. @o tvie i^ nid^f fur me. fd^lafe, fü bin id) aud) nid)t für Stbermann ju ^aufe. bin id) el aber.
®u fd)ein|i mir ein ©d)ne(fenleben ju füi^ren^
525ie fo ?
^eil bu bejianbig jü ^aufe (tecffl, «nb bic^ fa^ nit au5 bem Limmer rul^rjt.
2(ufcr bem ^aufe f^a* be id) nid)tl ju t(;un.
©ief;c , jei^t labet unl bie ^ervÜd)e SlSitterung |)inaul jum fpajieren ge^cnein.
SJ. i|l roa^r. 3tun wenn tu fpajiercn gef;jl> fo tviß id^ bid^ fin tpenig begleiten; benn id) l^abe biefe ganje ^od)efeif neu ©d;ritt auž bem -^aufe gc# tl;an. ©ebulbe ein wenig/ id) iperbe ^etetn rnfen, ba^ er mit öe|^>t.
J» O ti neframnik (ne-framnesh)! al te mar ne fii-fhim govoriti?
V. Ti, ti Ii neframnesh, Un dan (vnovizh, sadnizli) fem varili dekli (kerfhenzi) verjel , de te ne) doma, ker ii vender bil, ti pa fhe meni famimu rieverjamefh?
J. Prav imafh, ti fi me pa dobro plazhal (kakor fem tipöf6dil,takofi mi pavernil).
V. Kakor jas sa vfe ne fpfrii, tako tiidi sa vfakiganej-fem doma. S daj pa fem.
j. Ti mi naprej prideffi s' tvojiiil shivlenjam kakor polsh.
V. Kako lo menifh ?
j. Ker vftn in vun doma tizhlfh, ino fe fkoro nikoli is hifhe neganefli.
V. Svunaj (hifhe) nej-linam nizh opraviti,
J. Glej, sdaj naf lepo vreme vabi vun na fprehod.
V. To je ref. No zlie fe grefh fprehajat, tok te pa bom eno malo fpremil (ti bom en mali zhaf pot pofodil); sakaj she zeli teden fhe nej-fem is hifhe ftopinje fturil. Zhakej (poterpi) eno malo, bom Petra poklizal de bo s' nama fbel.
(«)

if! mir lieb. Sie Seit tüirb un^ angene|)mer vnt fliegen.
J. Meni je bo kraji zhaf.
iubo. Nam
8. ©in (Spajtergang,
2)et SJatcr «nb ber
25". will ein roenig auf^ ^■elt) gef;en, bu tPirjl mic^ bif gleiten, 2)tatl^iaž.
525o töerben wir benn ^in ge^en, SJater?
2(uf bie gelbbfi^el, um ju fef)en, wie ba^ ©etreibe fielet.
<B. 2(uf welchem 2Bege ? 2(uf bem ga^rrcege, ober auf bem §uf(ieige f;inter ben ®dr* ten l;in ?
ar. Stuf bem ^Uffieige woU ien tt)ir gelten; auf bem ^a^r« luege ifl nodf) fofi;ig feit geflern/ ba el geregnet ^at.
%hn ber guffleig ifl fd[;mal, unb fd[;lupfevtg.
©ep unbeforgt; fobalb mix l^in lu be^ ©upanil (£)orf* rirfjterž) ^arfe fommen, wirb ber SBeg fd()on breitet unb bejferfepn.
<S. .^a! rcelcl^ ein fc^one^ 53Jetfer ifl |)eute! ber Gimmel ifi fo rein unb f)eifer!
SJ. iporft bu, wie bie 2er« rf)e ober un^ froi^lid; wirbelt?
(B. Si^ l[)ore/ aber id; fel^e fte nid^t.
8. jSprehod.
O z ha ino ^S in.
0. Jas grem eno malo na polje, ti pojdefh s' menoj, Matizhek.
jS. Kam pa pojdeva, Ozha ?
O. Na Verhovfhize, pogledat^ kako kaj shito ftoji.
.S. Po katerim poti ? Po kolovosi (po vosni zefii), al po ftesi ( pefhpoti) zhes saverte ( sa ogradmi ) ?
O. Po ftesi pojdeya; po kolovosi je fhe blato od vzlieraj , ko je desh fhel (deshilo).
ß. Al fiesa je vofka ino polfka (povfka) (flifka).
O. Nizli ne fkerbi; kakor hitro tje (tä) do Shupano-viga koselza prideva , bo she fhirji ino bolflii pot.
ß, O kaj je sa eno lepo vreme denel"! Nebo je tako, ■■ zhiito ino jafno 1
O. Al flifhifh(2hujeni), kako flikorjanzhek gori nad nama vefelo shvergla?
^S. Slifhim, pa ga ne vidim,
SD 3

(o)-
ST. <3ic ij! ein Reined gcld^en, befipcgm fid)t man fte ntd[;t leidet. <Bd)aue bu ba ge« rabe in bie ^h^z, bu tt>ir(l fte fci[;on evbticPen.
<S. fe&e ffefc^on.
tvie fleinwinsig fte ijl, roie ein fkincr frf)roarjcr ^unft! — ©ie bleibt immer auf berna^mf |id()dn ©tette! —
^ennjl bu biefe^ ®e?
treibe?
3a, baž tfi SJocfen (^orn), unb ba^ ifl Sßeipcn, 2)ort fe{)e ic^ ©erjle, imb |)ier ipa£)cr.
93lcin lieber SJlat^ias^! ftef){l bu wie bag ©etreibe fd^on fle^t ?	bief affeg ifl ba^
®efd;enf ber ®ute©ottel! ©ief;, mit roaž fur frf)6nen, unb man« niflfaltigen SSlumen bie 235iefen 9efd)mu(f'ct ftnb !
®arf id; tuelc^te pfluifen?
S). barfft bu, foDiel bu roifffl.
ScT; iPiE tin <Btxau^* cf;en baraus' madden, unb el jit ^aufe 3lannetfc^en geben. —
- SJ. IRun aber wollen wir unl Idngfam wieber nadf) ^auf fe begeben.
©d^on fo gefd^winb? 2Bir l^aben fcf)on gea nitg fpojiert. <k>'iel) meinSieber, id[; l;ab€ nod^ oiele ©efd(>afte ^u ^aufe, bu aber ju lernen. . SUer mit ©pajierenge^en 3u*?ie(
O. Je majhin tizhek, sa t6 fe lahko ne vidi. Tu gori na rävnoft kvifhko poglej j ga bofh she sagledal.
^S. Ga she vidim. O je ! kako je mejzhikin , kakor ena majhina zherna pizhir za! — Smiraj na enim mefti oftane! — '
O. Posnafh, kaj je to sa, eno shito ?	^
jS. Posnam; to je resh(shi-to)j to pa pfhenlza). Tam vidim jdzhmen J tu pa ovef (sob).
O, Lubi moj Matfzhek! Vidifh! kako shito lepo ftoji? Glej, vfe to je dar boshje dobrote. Poglej s' kaj sa enimi lepimi ino mnogiteri-. mi roshami fo travniki ozi^ rani (nakinzheni)!
jS.Al fmem ktere vtergat? O. .Smefh, kolikor ho-zhefh.
S. Jih bom v'puflili2;hek svesal, ino ga bom doma Manzi (Anzhiki) dal. —
Oi Sdaj pa le bova pozhafi proti domu fpravila.
S. Kaj she tako hitro? O, ,Sva fe she sadofti(do-vel) nahodila. Vidifh, lubi moj, jas imam fhe doma dolti opravil (opravkov); tipafheimafhfeuzhiti. Kdor
-(o)
.53
Seif t»crfd[)roenbef, gcroSl^nf ft4 nadf; uub nad; an ben gang, unb oetliert jule^t <xffe gu(l jii ern(tf;aften SBcfd^afttgun« gen. Um bet ®efunbf;eU mU IfU muf man ^Bewegung ma* d)en, aber nur mit SRaf, ben« (lUäuötel tU ungefunb.
prevezh zliafa s' fprehajan-jam potrati (po.trofhi), fe fzhafama poitopat navadi, i,no na sadnje k' vßmu ers-f riimu delu vefelje sgubi. Sprehoditi fe rnore zlilovelc, sa sdravja volo, pak 11, kar je prav, aakaj prevezh )e nesdravo.
IV.
^otaltfd^e ^ e n ! f p X u c^ c.
SJlein Ätnb ^ nage bcin -Ol^r f unb |)6re bte 2Borte bet SBeifen; nimm a&er i|i;e tir rool^l JU -^.crjen!
S^'erfc^iebe nidfjt auf ^HHlox^ gen, ttia^ bu l^eute tl^unfannfl.
£)ie »erlotne Seit feieret nie wiebar juriädE.
3m 2([ter iß e? fur ben 9!)^enfd;en j" fpat ju baj? er in ber Sugenb veu nod)l-dfigef ^at,, feine 6eete mit , fcfeoneti geijren aušp^ fd^mficfen.	,
©tucfüd; ftnb biejenigen, R)£ld;e gerne lernen; benn fte famm.eltt ft.d; ©d;a0e/ bte ii;^ nen fein ^enfd;,. unb fein tPibrigež ©d^icffal raupen fann,
2)te ©ee(e eine^ Jaulett ^leic^t einem StcFejr, ben mc; i
IV.
Pripovifti lepiga (^veftni-ga} sadershanja^
Moje dete, nagni tvoje uho, ino pofJufliaj modriln befede; -vsemi fi pak dobro, k' ferzu njih nauk !
Ne odlafhaj do. jutri^ kar dšinaf fturiti samorefh.
Sgubleni zhafnigdar vezh ^lasaj ne pride.
V ftarofti (na ftaroft) ie sa zkloveka preposno., fe kefati,, de je v' miadorti samudil, fvojo diifho s.' le--^ pimi nauki nakiuzUiti (ozirati ).
.SjezhnL fo tiiti ( blagos tem ), kateri fe radi. uzhijo ; sakaj oni fi fhaae (kinzhejj sberaj.a, katere jim. noberi zhlovek ino nobena neljre^ zha odvseti ne sampre. '
Diifha leniga zhlovek^ je enaka nivi, katera ni (.n^ljl
54
-Co)
tttdf)f Brarktfef; et irogt nur Soviten unb £)i(Iclrt.
£cl)eit pl^ne etroct^ ju ü)m, ^ctft beciTttfecrt werben, el^e man gejtorben tfl.
SBenn bu bir in belner genb nid^fl erwerben tvirfl, fo ^ülrft bu am @nbe betner ^ia^e in 2(rmut^ unb Slenb leben,
f)ic Slrbeit, rooju roir ^ffe trfc^affen finb, bctttaf)ret bie llnfd)utb, unb gibt Srpfi im geben.
2Uer 5U reben »«I?/ weif »iel; aber wer ju fd^tpeiflen tp.eif , weif mef)r.
Skan bereuet fel^r oft/ fle^ rebet ju ^aben, aber feiten be« teuetman/gefc^Riiegen ju^iaben.
2B,et etel rebet, muf ent= webet ßiel wiffen, pbcr öiel luflen.
Slebf ntema^B Don bem, wal bu nid^t weift, unb fei^r wenifl üon bem, wa^ bu weift.
lieber Sifc^i rebe i^enig.
Sebenfe eper, wa^ bu fagff, unb t^üe nid)tf ol;ne lieber^ le^ung.
2Jerff?ric|)nie etwa^, wa^bu
nid;tiin ©tanbe bijl ju {)£ilfen (ju erfiiffen).
©laube' nid^t^ unbebad[)f^
fam.
(^epb in eurer bemu< tl^ig, unb tl;r werbet im SUter gee^vet wetberi;,
obdelana; ona rodi leternje ino ofat ( bodez ).
Shiveti bres vfiga ddla, fe pravi pokopan biti pred fmertjo.
Ako fi v' mladofti ne b6' defli nizh perdobil, bofh na konzii fvojih dni v' firo-mafhtvi ino revfhini shivel. Delo, h' katerimu fmo vfi Itvarjeni, ohrani nedolsh-noft, ino da troflit (ove-felenje) v' shivlenji.
Kdor ve govoriti, ve veliko ; pak kdor ve molzha' ti, ve vezh,
Doftikrat je enimu shal, de je govoril; pak maloka-» daj mu je slial, de je mol-» zhal.
Kdor veliko (dofti) govori, more veliko vediti, ai pa veliko lagati.
Ne govori nigdar od tega, kar ne vefh, ino prav malo od tega, kar vefh. Per jedi malo govori, Pomifli prej, kaj rezhefh, ino nizh J bres premiflika ne fturi,
Nigdar ne obetaj (nikoli ne oblubi) kar ne morefh dershati (fpolniti).
• Bres premiflika nizh ne verjami.
Bodite ponishni v' mladofti , ino vaf bodo v' ftara» Iti žhaftili (fpoflitovali), -
-(o)
55
f)er Bejrc ^rcunb tfi ber, tt>eldt)cr cuci) -^a^ gegen ba^ Safler;« unb Siebe ju ber %Uf Scnb einfloßt.
S>tejentgert , n>cld[)e bte .^ugenb lieben , unb ba:ž 2a|ler meiben, furd^ten ben Siob nid^t; ftc bringen il^re Slage in ^rieben JU, unb finben in fidf) felbjl ba^, niaž 2tnbere »ergeben.^ oufer fid5 fud^en.
2Ber nur fur ftd^ lebt, if! «icl^ tpurbig ^u leben,
2)ie®ei0^atfe gleichen «Pfer^. bfH, roeld^e ^ein ful).ren, unb SBaffer trinfen; unb SJlauk efeln, n>eld)e ©elb trafen, unb ^ifleln effen.
SUie gewonnen, fa jcrran«
ttcn.
ifl nicl^tl fo fein gefpan« nen," fommt einm<i|tl an bi? ©onncrt..
SBerbe nld^f l^od^milf^iig tm ®(uife, uersroetfle md)t tmUn? glu(fc.
Siebe ©oif über SCdeg, «ttb ben 3ltfc^ften ivie bid; felbfl.
©e^ l^ofificl^ unb freunb^ Ud^ gegen 3'ebermann, bffon« ber^ gegen biejenigen, bie bicfe lieben.
®ru|ie gerne 3[^eberm(irttt.
(^rroicbere giebc mit ©e^cn? •tlebe.
Narbolfhi prijatel je tai-fti, kateri vam fovräshtvo do pregrehe,inolubesen dozhed-noJti (krepofti) noter daje.
Ti, kateri zhednofl; ( krer poft, kerp.ofl;) lubijo iuofe pregrehe varijejo,fe fmerti ne boje; oni mirno, sliiv-ijo ino v* febi najdejo, kar drugi sab-Itonj svunaj. Ceb.e Ifhe-
Kdor le fam s,a - fe sjiivf, ni vreden de sliivi.
Voherniki fo enaki kon-jam, kateri vino vosijp ino vodo pijejo; ino mesgam , kateri slato nofijo ino ofat ( bodez ) jedo (jejo. )
Kakor je perdoblenp, tako bo rastepeno.
Nizh ni tako fkrivaj ftur-jeno, de bi enkrat na dan^ ne prlfiilo (riizk nej taka dobro fkrito, de bi enkrat ne blo raskrito ).
Ne prevsemi fe v' frezhi, ne fzagaj (ne sdvojaj) v' nefrezhi.
Lubi Roga zhes.. vfe, ino, blishniga kakor fam febe.
Perliiden ino prijasen bodi s' fiehernim (vfakate-rim) zhlo.vekam , pofebno 5' timiftimi, kateri tebe lubijo>
Rad nagov6ri (posdravi) vfakiga.
Lubesen s' lubesnijo po:^. verni.


3urnc nic^t oi^nc (urn jcbe Äkmigfeit).
»erjei^e bem STiefeern. ^ Šcrad[)te bbnjentgen nid^f^, bcr geringer tft, aB bu.
^afc^bieSünbe, aber fe ben ounber nidjt.
SRicf)te Stiemanben, mf^oU U 3ttemanbcn.
50ergelte tttd^i Sufel mit SSfcm.
^at btd^ bem žBrubcr he^ ieibigt, fo nal^rc Feinen ®roff gegen ifjn in betnem^erjen, fonbern gel^	rebe
frcuubficf; an, unb uerfoi^ne bic^ roieber mit il^m; benn c^ gereisj^t ju einer, grofern Cc^ic, fid; fel&f! 5u ubertvinben, «nb feinen SSeleibigcrn ju uer* ' jci^en, al^ an l^unberf tdVtfenb geinben fid; ju racl^en,
(Sep fteifig, ttnb forgfdlti^ in aUen beinen (S)efc(;aftert.
(Sebenfe ber cmp/angrneri SI5ol;W;afen. ©egen bcine^ol;!» |()dter bejeige bid) banfbdr; bciin CŠ gibt fdn abfd).eulid;es re$ Salter, a($:bic Unbanfbarf'eit.
^eroal),re beinen guten 3la()« men.
(Sin guter me tj? beffer^ alf grofe Steid)tl;umer; treue greunbe beffct, al^ ©iiber unb
foa ' ■ ..................
Ne jesi (jesaj) fe bres potrebe ( sa nizh).
Vifhirnu perjenjaj, nishr jimu sati^fi.
j>i[ishjiga nikar sanizhuj,
jSovrashi (zherti) greh, pak lie foyraslii f ne zherti) grefhnika.
Nikogar ne fodi, ne sa-fmehuj nikogar.
Hudo nikar s' hudim ne povrazhuj.
Ako te je tvoj" brat rer shalil; nikar jese nad nje-: ga v' ferzi ne imej, te-; mozh pojdi k' njemu, nagovori ga prijasno , ino fe so-pet s' iijini (sh'njini) fpravr ( pogodi ); sakaj vekfli^ zhaft je, fam febe premagati, ino tirniftim-odpuititi, ki fo naf reshalili, kakor fe nad fto tavshent (jeser) fo-vrashniki moshtovati.
Priden ino fkerben bodi v' vfih fvojih opravilah.
^Spomni l^e na prejete dobrote. ^Svojim dobrotnikam fehyaleshen fkashi; sakaj n^ pltudnini,e pregrehe, kakor je nehvaleshnolt.
Pofhtqjio ime phrani.
Pofhtžno (dobro) ime je b.olfhekakor veliko, bo-gaftv.o; sveRi prijatli bolfiiia ^akor frebre ino slato.
(0) -
57
51IIU Sofen gef)e ni^t um, flie{)e fte rate fltftig? ©cfjlan^en.
©ttlbe bctttett SJafet «ttb |)e'ine9Jluftcr^ benn ftc ftnb beU ne grof ten	benert-
bu tl^re 2Uol^lt|^ateu ntemal^ll flenug »ergelten fannff.
©ep mitletbtg ^egen 2(rme, iinb entjiel^e IRtemanben bctne
Jpulf-
SimBe feinen	mU
flotUid^jen ©mgen.
33 on 2)erflotknen , unb §(bit!efenben rebe ftirf)!^;, ©ute^; benn fte fonnen ftd[) nid>t »ert^eibigen.
i(i ein ©prid^toort; SBa^ ft^ ber SSlenfd; in feinet Sugenb angeroo^nf, bat)onld§t tx aud) in feinem 2Clter nid^t ab.
3)tein lieber Jüngling! 2ie5 gerne gute 55uc^cr: merfe bir, rca^ bu gelefen ^ajl,
gurd^te @otf, t^ue reci^t, unb fd[;eue 3liemanb.en.
V.
2 t 6 t> t t* -
1. ©e^nfuc^t bp Äin&cp
^SramoshhVoft ohrani.
S' hudobnimi (malopridnimi) fe ne pezhaj (ne pajda-fhi)nikar: bejshi pred njimi kakor pred ftrupenimi kazhami (boj fe jih kakor gada).
S' Ozhetam ino Materjo poterpi; saka) oni fo tvoji nar vekfhi dobrotniki, katerim njih dobrot nigdar Sa-dofti poverniti ne morefh.
B6di vfmilen proti vbo-gim, ino nikomur tvoje po-mozhi ne odtegni.
Is iDoshjih rezhf fe nikar norza ne delaj.
Od mertvih, ino od tiftih, kateri nejfo tukej, dnijga ne govori, kakor dobroj sakaj oni fe ne mörejq sagpvarjati.
Prigovor je: Kar fe zhlo-vek v' mladofti navadi, tegst tudi v' ftarqfti ne opnfti.
Lubi moj mladenizh! beri rad dobre bukve (knige)j porpni kar fi bral,
BojfeBoga,fturi prav, ino ne boj fe nikogar (nobeniga).
V.
p e f m i.
Hrepenenje Otryk Pomladi.
po
Somm, ficBcr 25tat), utib mad^e 2)ie Sdumc roiebcr sruii^
O prid! Pomlid , napravi, De violizG zvedo j

ttnb laf ütt§ an bem SJadf^e
Sic fd^öncn ?öeittt)cn feUi^tt \ SBie möi^fen wir fo gerne S)ie 2JeiId;eti tviekr fcf)it! , liebev SDlap, ivte gerne
ein SJta^t tu'ž greije geljn ! *
Swar SBinfcrtage |)a6en
«ÜJo^t aucf) ber grcuben oiet, SJlau Sann im ©c^nee einž traben Uub treibt manc^ Stbenbfpictj Satit ^aufevc^)en »on Warfen ,
©piett ŠtinbeSu^ unb ^fanb, Stucl; gibt es ©cl[)(ittenfa[;rten
auf^ lieb? fre^e £anb. *
, twcnn bie aSogfetn (ingm, Unb tt)it bann frof), unb flinE 2luf grünem. Slafen fpringen, tjl ein anberš S)ing! 3e|t mug mein ©tecEenpfcrbd&en
:öort in bem 23Sinfe( (le{)n; ©Clin brausen in bem ©arteten
Äonn man mt Sot5. nici)t ^
, uiennš boc^ balb gelinbet Unb grünet' braufen rodr'! Äomm, lieber SHap, roir Sinb«,.
äßir bitten bidb red;f fei^t 1 £> itomm, unb bring t?or allen
Unš »tele 2?eilc^en mit U SBring öuc^ »iel aZac^tigaHen, Unb fc^Pne ginfen mitl
a. ^a^ Äinberfpiet
*
föJir Äinber, njir fcf;metfen Ser greubert tec^t »iell 33Sir fc^idfern unb nccfen
(a3erjlel;t ftc^ im ©pief,)» 2J)ir Idrmen unb fingen, Unb rennen uns um, Unb i>upfcn unb fpringett @rafe ^erum.
De kmali fp^t p« travi'
Marjötze rifejo! O kako bi pazh ra,di
Vi61ze rgl^dali, O mi bi grosno radi
Po trati tdkali!
*
lief sitna sa zhlov^ks
Vefelja doft ima, Po dnev' po fnegu t^ka,
Svezhdr fe kaj igrd! Sdaj fldpe mifh' lovimo,
Al pa fe flcrivamo , Sdaj na feneh fmuzhimo —?
Vefelje vshiramo.
*
Al k^r shrergMjo tizhi [n kiikorza fe pazh', ,Skaklamo mi faatizhi.
Takrat je vfe drugäzh'.' Sdaj m6re v' kot saperti Moj vbogi konjizh ft4t, Ker smiram vun na verti
Je fhe veliko blät, *
O. deb' le fkoro lepJTii ,
Selšno srunaj blö! O prid' Pomlid, otrozi, Te profmp prav lepö! Prid' in pernef nam tizhke
In lube viölize, Pernefi tud' flarizhke In l^pe fhinkovze!
2, Otrozhja Igra» *
Otrozi! fiie zvede
Vefelje nam sdej, Igramo , fe drashmo
(Lev' fhali fe vej!) Mi krizhmo , pojžmo,
Skaklamo po pol'-. In dirjamo v' Htdki Po trati qköi'.
-Co)-
59
Sajantm iiid^t? — 3um SJluvren
3ft'ž Seit nod^ genug I aBcr ii'oUte luo^t fnurr^-n,
®cr ivdt'ja nid^t f(ug! — SÖJie luftig (lef;n borten
Sie ©aat unb bag Oral! Serit)ret6cn mit SBorten
Ä^nti feiner reof»! bai;, *
j^a, Sr&ber^en, rennet,
^a, nidfäf euc^ im @raš! Dtod; unž oergonnet, 3Tod; fteibet ung bal, Slc^ ! werben wir o{tci',
©0 fc()icft ft^l nic^t me^r, wPonn treten roir f(Slt?r, Unb fteifer einher.
Sa kaj ne? — ^Sej zhafa
Je dofl: sa shalvdt, Kdo nek bi fe hotel,
Sdaj kiflo dershdt? — Kak shito no trava
Stoji tam lep6! Al sna kdo s' bef^do
Popifat letö ?
*
Ha! bratzi, po travi
Val4jmo fe prav! Dirjajmo, fej vfaki
Od naf je fhe sdrav! Ah ! ker bomo ftari, Ni rezh to sa naf. Tu bomo matSshni, In v' ferzi bo mras.
ei), fe^t boc^ i^r Gruber, Šen ©c^metterling ba! Sajer mirft i^n unž nieberi
Sotj^ fc^onet t^n jo ! Sort Rattert nod; einer,
S)er i(t mo^l fein greunbl £> fc^lag i^n ja feiner
SaJeil jener fon(i meint! *
«aSirb bort ni^t gefungen?
Sajie r)errncti baž flingt! SJortrejflic^, i^r jungen,
Sie 3tac{)tigalt fingt! Dort ft^t fte! — ©e^t oben
3m Slpfetbaum bort! fÖJir- molten fte loben ,
©0 fd{)rt fte mo^I fort, *
Somm, Siebten, l^ernieb^r,
Unb la^ bid; befe^n ! aCßcr leiert bir bie Sicbcr?
©u mai^ll red)t fc^on! S) laf bid) nidjit (törcn,
Su asögelc^en bu! 2Bir alle, mir f;oren 0?ruc bir ^u.
O, gleite, vi bratzi!
Metul tum leti, Kdor k6li ga vjdme,
Nikir ga ne vbi! ,She eden tam l^ta.
Je mar njegov brat? Ne vdar' ga nobeden
,Szer joifal bo brat! *
Kdo tak lepo poje ?
Kaj nek je s' en tizh? Tak l^po , otrozi!
Prepdva flavizh! Tam gori, poglejte!
Na jablan' fedi . Ga hozhmo hvaliti, De dolg' shvergoli.
■K-
Pojdi lubzhek fem doli,
De vidit fe dafh, Kdo te uzhi p^fme ?
Tak l^po pdt' Bnafh! Ne pulH fe motit,
Lub tizhek moj ti} Vß tebe prav radi Poflufhamo mi.
do

if! fie ge&ncfeeti? SUir fci)ti fie incf;t mcl^r I
ffatterC ftc bri'tkn, Somm ivicfecr! fomm I;?»-! -SJcrge&licf; ! — bie greube 3(1 bicfi 2)tol)I »oröei; I ti)at wet ju Seibe,
(3ep tvaž ež auc^ fc^, *
flc^, gc^t fte f4)on unter Sie (3omie, fo fm6? ffißir fmb ja tiocj) munter
(Sonne, oerjie^ ! — SZun morgen, i^r Štiiberj ©c^faft tx)or;[, gute 3lacfjt l
morgen ivirb loicbe»; @efpie(t unO gelac{)t 1
O kam je n^k sletel ?
Ne poje vezh taml — Sdaj leta tam gori,
Pojd' pojdi dol k' nam', Sabfl:6ni ah ! — sa sdaj 49
Vpfelje prenil6! Je kdo ga jeshalil,
Mu fturil hudo,
* ~
Gre fonze sh^ doli
Tak hitro nozöj ? ,Sej fmo fhe vef^li,
O fonzhik poftoj! —-Sdaj lahko nozh hratzi!
Deb' dobro vfi fpdl' • JSe jutri fpet b6mo Igral' in fmejdl'! —
Sie.b ciue^ ^nabeu.
Pefem vefeliga Faiitizha.
j^ciba! tAglic^ freu' mid^,.
Unb bin guter S)in3e, Sieben £eute, fc[)t ivie id> gröi)[ic^ ^tiipf unb, fpriitg«:!
Ju! vlak dan fe vefelim,
^Sem per dobri v6li, Glejte, kak vefel shiviin,, Kak fkakliim okoli !
2Keinen Sebenžroeg 6ef?rcut Unfd;ulb nod; mit Diofen: (Slitcflic(), mer fic^ (leti fo frcuf,
©teti fo ge^t a.uf Stofen, *
S)rum , tventi irf; nun dtter biti,,
5Bill icf) micf; bcfirebcu, Smmer bep oergnugtem ©inij
Jugenbl^aft ju lebetu *
Slleine ^ftic^ten. t^.u ie{t ban^^
Unter fr?^en ^tfjc^rjen, £!)ue aKti, lual id; f:ann,. ^tranufltem ^evit»..
Mene fhe nedolshnoft sdaj,
Pq violzuh vddi; Blagor temu , kir vfelej Tak po roshzah hodi.
* -
Kadar v^kfhi bom poftal,
Zhem ß persadeti , De vef^l bom v^duo siial
rV brlimnofti shivdti. *
Vfe dolshnofli, ktere jmim, Zhem s' vejTeljam fpolnit j Vfe kar mdrem iuo. s nam , S' ridoftjo dqpolnit.
~ (ö) -
6i
fßattt, SWutfcr, Scbcrmantt 2JJ6i)eri baim mid; teilieii; llnb er(ang'trf; ba^/ o bantt (Spring tc|) l^oct) oor greubenl
Ozha, Mati, vfi ludj^
Mene radi majo; Pofkvakal' mi bo ferz^, Zhe me rfi fhtimdjo.
Srifft bann öuc^ ein Unglitrf mic^
Sinfl ill meinen Sngcn; .^eiba! rocs bcPumm're id) mt($? ajjcrb'^ ja auc^ »vpl^f troßen.
Ak nefr^zha me enkrat
Bode tud sadila, ,Serzhno hozhem je preftat, To mi fkerb ne dÄa.
4. 2(tt Me ©foDenen.
4- Na ^Slovenze.
©roöcne! bein Sanb i|! gcfegncf, ^i»* ^-Icipige ßcrrlid; gelegen : gelber unb 2Bcin&erg',
©tvorne, Oebirg', 6rje unb ^aiibef. 3Jci(,t)en biv Sörot.
^Šloveniz ! tvoja semla je sdrära, Sa pridne njä Idga nar pravra: Polje, vinograd.
Reke, gor^. Ruda, kupzhija. Tebe redd.
ÄCin ÄOpf i(T fur's" Šenfen cfl>er(ef, Sen Äorper jiert ©d;6nl)eit uab ©tarfe; 6ie& ! ba^ ©liicf lad;t bir,
.2)u 23er|lanb, S>u tvirjl ež finben / bu nid^f trag'.
5a uk fi prebrifane glave, Pa Idpe no terdne poftave:
jSrezha te ifhe , Um ti je dan, Najdel jo bofli, ak Wifi safpan.
©ie^! bieaiatuf, (ie biet^et bivMes, S3erfdume nut nid;£ e$ ju nct)mcn: 2.rdge crreid;et
§vii{) ober fpdt, ^(rmut^ unb (Slenb itnglucE unb ©c^iitac^.*
Glej! .Stvarniza vfe ti poni'idi ^ Le jemat od flje ne sami'idi ; L^niga -zhaka
.Stergan rokal, Palza berafhka Prasen bokal.
62	__ ( o ) —
5. 2)er S3erö	*) '3- Verfiiäz.
(5f$c am	bid^ iiteber,
gitie «ngcEanhnfe 2Bc(t 6fncf ftc^ i)ii';
(Sie^e, jroif4)ett @Ia|ett grauer gelfm
«lü^cn bie	cbtet;
šBfumcu! *
mmt (id) «uf gt6i
3u f)ol)er ©ipfet gdfenroatib ;
Ser crotgc Silfcncr gebiefl^eft ^omm, ar4)i£cft, lerne ^ier I
3n freoeti ©prangen ^upft bie ©emfe,
gerne Don ber Šifitfen ^lage t|! bie beerbe, Itl&f ber 3l[penl^ire in ben (^birgen, ^od^ ofien im tod)nee fucf;fbcc ©d;ü§e bie ©pur,
2rei5t ber ©furm ^erait feine SBogen, Samt entfliegt ingelfen^io^Icii bte fdntc^terne beerbe,
3n bumpfetn 3>acf),^aa jittert ber Stb^ang, 9SJcnn beä ^imrnel^ Som ber Sonner Dewegt.
Na Verfhäzu doli födi, Nesnan fv^t fe teb' odprž;
Glej, med fivih pldfli vu Mdi
Sarod shldhtnih rosh zvede, *
.Sklad na fkladu fe vsdiguje Golih verhov kamnat sid^ V^zhni Mojfter ukasiije :
Prid' sidar fe l§f uzhit! *
Divja kosa piofto fkazhe
Od muh dalezh je govdd, Planfhar v' hribih po doitazhe,
Lovz po fii^gu ifhe fl^d, *
Ak vihar drevi valove,
Sb^gne v' fkale plafhni tičp Strefa,v6tli glaf breg6ve, Grom majž nebžfhki ftrop.
») öccfdp AS, ifff &ie iwrt>te ŠBergfpi^e bež 1^99 Ätaftec über fceti gttpbac^in-^orijoiiterOabcnetiSBccgež S r i g U u in 4?6cr= Äraiiv in Sttne ritn. S)er 3la()mc SrigUu (S)rent;aupt) fompt »nn feinen brei) SBecsfpiöeii ober f>aupterii, glcieftfam Tri glave (brep Häupter ober M^ pfe). C@. bic Pefme s a poküfhino, baž tfl/ Eiebcc JU m 58 o r= gefcOmacf, roii fcem um bie ©[oocnifc^e fiiteratur unb ©prac^e fo Derbienten Pcrnt ?ProfeHor aSalentin SSobnif ju £ao6ac^), ber fein fcf;on im3. igoöberajpHentnngna&eonrtefünbiäte^, febniidjfl er» wartetet, ©eutfc^ 5 ©(openp = .Šraiiiift^ež SBirterbnc^ in Äitrje £ic6t geben wirb).
**) Verfhäz, tö je, narvifhi .Sneshnik sa Triglävam v' Ifiiiji na Go-renfki ftrani. Triglav letlif trinajft fto devet in devetdefet fieihenov vifhej kakor mefio Lublana. b tega kSne»Iiniknfe grosno delezh i»<> i^eitrezheno lepo okoli vidi»



^e« f(f;citit 6olb bie <Sonne, Sie «už ©cen ^unbertma^^t mk" ber fpicgctt; Stefie gcbar bei' alternbe Sei'c^bau:«, 2)te bet« SCßtnbe, bie betu SBtntec entgegen ftcf) (letntnen.
Kinalo fonže zhifto föje, Is jesdr fto krat blefhij
^Star mezSfen rodi vdje, Vi5tru, Slini v' bran ftoji.
,^ier etifquifff bie retfenbe <S<ioe; Ste abutter bicf)tertfd;er Se» geifJerung, 3tt)6If ber ©ceii »erfamtnelt )ie Ste Scf)u[e gefuiiber fUxiä)' tmhit.
Tukej biftra ,Sava svira, Mati Pevfke limnofti,
Dvanajft jeser vliup nabira , ^Shola sdrdve trdsnofti.
Snčfe l^in (tuf jene 2530 empov äum^intmel ber 3; r t tau ftc^) fl;itrtnt! — Sa5fc ber ©letfc^er fa(;(e 3{ti(fen, <5o toeit nur immer bei« 3lu« ge retd;t.
Tjö pogleda) na vifhdve ,
Kjer Triglav kupi v' neb6! —
^Sht^j fneshnikov golizhive. Kar dershinar dalj ok6:
©tc^e bort baš eSene ^riaul, .i^icr baž SJencbig ntu^utenbe mm,
Unten tief Kroatien ^ Unb oben ^^eloetien? reetfe
.^(Jupter! *
3?afK (ttib mir Sdrnfenž ^furen, 3lcfcrn fe^e id; ben ©tepernuir» fer;
Gtine na^e 3?ad;6arinn iflmirSa?« bad),
mir bcž ©eilt^aB unb
roB 2)lei;erinn. *
i^iti' unter (Sottet großem Some SaJunfc^e id} be^ i^orperž frep JU fepn,
■^ier b(Su4)t mir, oon reinem Slet^e« rinaž umtvattt/ öitt Seten im ^tmmel I
Tamkej ravno Forlanijo, Benezb-lnfko tu inorj^,
Dol' glotoku Hrovatijo , ^Shvajza bdle gor' glav^!
Blis' je polje Goratdna, Orat vidim ^Shtdjerza;
Blishna fdfednja Lubldna ,
Silfka, Trölfka indjerza. *
Tukej pod velikim B6gaitt Brestel^fni bit slielim,
Zhifte fape fr^d mej krögam,
Mdniin de na n^b' shivim!
64	—( o ) —
6. 2)ie (Sfcrneiwclten. *)	6. Svesdiflie.
£)[iert brc^fti ftcf) bie <\rof<rt	l^ukej gori fe n.esnani
Unkfantiteii SBeltm i>ovf,	Velki fv^ti fuzhejo, '
SJon fctm eoiinctifici)! umftoffcn,	S' luzhjo fonza fo obdani j
Ä:reifcu fie bie 23fl^nen fort;	Krogle pote tekajo;
Sraulid) reibet fiel; i)cr (Sterne	Sv^sda svisdi je foföda,
ringsum>	Njih sa naf fhtevila ni«
(ac[;elni> burc|) l)ie getne.	Ena v' drugo fvetlo glf^da^
Unb »er&rcitet ©ettel 9Ju()mi	Vfaka boshjo zhaft gori*
•) S>ic forgtnbeii ^n■!) <S I p o^c ii t f c n ©c&ic^te 6a6cn einen juiigcn , ^oifniingsDottcn ©iBDcuo = fianitnifc^cn 2Joffslcl)rer, beti aužgejcia^ne' ten, für aüe^ ©roj^c, @ute unb ©djone glu&eiibcn, 2)oin = un& (Stabt» pfart=ÄapIan/ Ürbön Šdrnif, iii Äiagenfurt, einen geborne.n ©eil« t!)alcr/ j«m SJerfaffet. ^Siefen wutbigen ^rieffer befeett eine SSovtiebe unb ein 6nt()u|taž!muž fur feine f($6ne/ ^crrlidj gebnute SKuttecfprac^e, rote er iebfm'25o[fžIe&rer, bet »on ber SBic^tigfeit feinet erbabcnen, l&eiligcn 23enifeä fo tief burcfibrtingcn unb fo innigfl nbcrjengt i(l, uic&t nur ju oerjeiöcn» fon&ern afferbingž mit ganjer ©eele ju tt)iinfd)cn ifi. 2(IIe bicfe bret; ©ebic^te ftnb fc^o« neb(i anbertt in betn beliebten, itt ■ Ädrntcn« -^nuptfiabt Dcvauifomraenbeit, Seitblatte, S a r i n f & i a , mit einer trefffic^ gelungenen beutfdjca Uebevfe^ung etfc^ienen. ^crr © u= IIa» gellingec, ebenfalfs ein junger, burc6 feine gcmfitf)tid?en ©ei= pežfc&opfnngen fcfeon riiOmlic^ befanntcr beiitfc^er 5Dic$fer ©tci^cCmarf^, ber iicbfl bcn »arti-ejfficl^Pcn ©eifie^eigenfdpaften baS ebelfie bc|i$t, l&at bie ©Ute gehabt, biefe oieloerfprec^enben bii$tcrifd)cn ijJrobnctc besS ^errn Sarnif, in gleic^icm SJletro in bie.bcutf^e ©prncfie ju u6er= trögen, tpoburc^ cc ftc^ geirif bie gfoßteit ^tnfpvudie auf bcn beifjcpen Šonf aller ©looencn ermorbcn ^at. f>cilbcm braocn Sldnne, ber fo »orur^ t^eiWfrei) ba^ @ct>ietf> be« menfd)li($cn SUJilfcnši ju ertpcitera l^rcbt! — jjc^ fann nitfit um()in/ bie merfiviii-bigen, oon bem ebel(Jcn'Sl)arafier jeugenben SBorte biefe^ biebern »öbr^aft &umon gebilbetert ©eutfc^en, oon bem ei in ber S^at jum Seflen ber «ölenfc^^eit innigfl gu n5Ünf4)cn loare, ba^/r du feinen Stubern unb ©pracOegenolTen balb (e^t oicte SirtdjaOmer fdnbe, !;ier anjiifuOrcn, bie er ben ©cfegenijeit äu« ferte, af^ er oon bem roi'irbiqcn SJcrfaffer ber üorliegenbeu ©ebi^te um fcie beutfc6ellcberfc$ung berfelbcu angefproc^en iDurbe;,/^ e r j I i d^ gerne crme t fe i dj 31; n e n b iefe n 2) i Enfi; bie 2J6l Eer tniifftn fic§ ifere ©eifležprobucte ia gegenfeitig mift^eilcn, um fi<$ ein a It ber me ör ju n ä öern, unb b abur tfe ein (l e n^ ein l) 6-l)tvei Siel ju erreitiicn." 3Borte/ bie in ber S^at feinem Äopfe fowol^l, aIž feinem ßerjen jur gröftcn 6&re gereicfjicn! ^lic^t minber intereffant fo .ncn 'ofgenbe fc&6ne 3"3r Pon ber liebenäroürbigen ^Pctfon bcž ^errtt Selling er fepn. ®a er »on Sloturein nu^er|l jarte;^, für ben ^oc^jten S!5o()lf[ang gebaute^ ©etör. öat, fo madjen^ wie er'« feinen Jreunben unb 5£Ba[)loert»anbten öftere befannte. bie »erfdjiebenen fremben ©pracfien einen fonberbaren / niciit ju befdircibenben Sinbrucf <iuf i[)n. geniale ^>err ^rofeffor ©(Queller in @rö^ n«nnte biefe


€inc lid)t( ©träfe öleitcf
Surd; baž roctfc SBlau berauf, Wiib bic 3)tacf;t ber ©ott^dt leitet ©4)iveöenb ^ierbcn0tcnicn{auf; ailcž ^at ficf; jugerutibct,
SUteš tuogtin ©raitj unb Sl'atib, Unb bicf gtofe 3Ul »crfunbet i Eine SJilbnet^anbi
^Svetla z^ftn je rasp^ta '.,ŽheS bre$k6nzhni n^basid, Tam fe v6si žhaft ozbdta j Vhba p6te svesdnih rid; Vfe je kr6(!;lo, vfe fe miga j
Vfe od ognja fv^ti le, Vfe osndni., de vejika Roka fv^t rttrarila je*
ŠWe ©fcrncn^ecre tbeifett .
©d^Spfer! betne aKaje(!ttt! ©elig famt nüt bet ftc^ greifen;
Neffen ®eifi jU bir etitivcf)t; f)Zur bein Žobticb roirb er fittgeit, 2ßof)nen ob bem (Spf^flirengang; greubtg (fc$ burc^SS&elteit fd^rotngcu Srittfenb reinen ©ligctfang;
TVoje veiižhaftvo, V^zhnil , Trume svdsd nam pi ivijo ! Kako bomo fhe le fr^zbni ^ Zhe mi k' tebi pridemo I ,Skos teh fvdtov fvdt bo pela
Nafha duiha .Stvarnike < Srerbaffrdtovbo fed^Ia^ Pila p^tje Angelfko.
.... . . nie. SJermog btefcr fftgenfcOoft fann et, wenn et ein üucö in einer lOm frcmben ©practie oetf;oßtc? ®ebttf;t fie»
feine 6igehf(5flff i^Orgenie. wenn et ein üucö in einer iOm . ________
fef, ober ööttefeti	bcofäiifig befiimmcti, iraS bcc än^alt bež^elk«
fco: fo nid($ti8 roirff ber 5Z8ö()lfldttg anf fein feiite^ ©ebör. SßaOfcliÄ ein fcHent« ^^önomen ! — Unt er e © tot> enif^e @prdd& e fin« Jet er in feinem -Öftre befouber« w öHf Ii ng enb, unb (t)c= gen i^ržr oieleh 2$ 9 ca r = ßn bigung eii* fitr ben ©efana »ortrefflic^ gtbaut, unb beneibet nni befonberi nm bie für ®oe= fte fe(;r 6errlic$ tönniben fangen enb=f, j. SS. fe vefeK, iheh', dobi n. bergt. Sinen fönberbatert (5iiibr:i(f madjen unfere, auc^ tn ber reij^ti flingenben ©$>dnifc6en ©prac^e <jt>rCommcnbe/ tenbldüfe aja^ -ajo «. f. ro. auf il)ii. ©einem ©efianbniffc sn ^otge, 5abe nnfere ©prdcge bast iiefi SJJelo«j iDclc^ež geeignet ifl/ beft aRcnf^eii leiert ju SOrn« nett jn rubren, (bief bctöeifet ja baf leitete S()ranenoergiefcn8ec ©lopenert beij f(66n »srgctragenen, an'5 perj gerichteten q^rcbigten!) j bie®cutfc5e ©ptaci&e über fep nut geeigitet, ben ©lenfc^eti §ü erf c^ih t= tern, loeil iie oermog i&reä innern »aiie« gtei^fam bonnernb i^i SBeltb ein mcrftpijrbtges S8efennfni§ eincž ebeln Seutft^enl — «D?6djfert boc^. mctircfe ©[o'benifc^e ^riefler unb SBolfžte&rer, fo roie andj mtt)vi' n 3)e!itfc§e©(6rift|ieffer£'e(ierrcic5ä,ec(fcre»on Jarnifž rupmlicfceui enfl?»i(IaSmuž fur feine aHiiftenprn^e, 2e$tere »oii gf e 11 i n g e r ' ž eblet Sc!ifuufl«art,3umrafltofen, gemeinfc^afttic&en ©trc5en nac^ einem pp[;ern Biete piifflammetuiib begeiftei't »efrben!, ®enn nur bainn trenn ber ©taoe unb&ec ©ciitfc^e, imbrfibcrlic$en»uiibež0crtine freuubfcfeaft« Iic6 bie ^äi|be reicftenbf. an bem großen Žempet tdnen, belt bie aRenftft^eit ber SSernnnft ^eitfeiMr nut bann mitb iai, »pu ber 91d iir in jeber ^inftcftl bor anbern ©fadten fb fe&r begnnfli(?te/ X>c(ierrctd& iuberSOatbožfepn, tv&i ei vitm^f feinet ettcnfisen »lub in<en(ipen	lO erben fan n<

7-
0er mdVQcnftm.
7. Dflm'za.
i^itte^ Šic^t erfc^cirte,
aJlorgen^ ^olber ©fcml Sungfrau! ©d)6nc! Steine! 35cf«ngeii tvir fp flcrti; Surd;ttoatibte beincn.^immet, Scrjliub' tial Suntigcreimrnef, ©ebiet ixil gru^rotl; utt^.
Le fvdti ham Daniza!
Te zhifto gledamo, Prelepa fi diviza!
Te sgqdno fßdvamoj Pofukaj fe na iiöbi, Meglize temiie str^bi, Rodila sarjo bofb.
£> Sroflerlnn! bel i?ranfen ©croimmet ininbcrfi bu, Unb flu(ier(t bm ©ebaiifen
©es Se^rerl ^offnüng ju; Sluf Stützen trauert nteber, ©er jEorgen jvoc^fet roieber 3n reid;ev «m bic^,
Odshalniza! bolniku
Pominjfhafh sdihleje, In fkerbnimu redniku .
Perlivafh upanje; Si röshe porofila Jutrovo rafl: delila ,Sem dol s' obilnoftjo^
©u f[tmm(l ä« ©oWc^ S^n^me,
£» (Sternen = Äonigtnn! Uhb fpcnbeft jebe 35(ume/
t>a Suflgebarefimi! 5>(t aJolfet |)t)nmen fUngen, S)k Siifte fcl6|l bcftngen ®icl) |)0^gepriefcn{ S
Med sv&dami kralfza!
Nam ifkrafh bosbjo zh^ftj Vefelja porodniza!
Nam dajefh r6she v' pdfti Te hvalijo rodovi No fp^vajo vetrovi, S' zhaftjo obl^zhena !
X) IŠltnič)! fie^ im ©efunfel
Ser Sugenb ^ufbgeftc^t! ©c^ion ffief)t bal fd;eue Sunfel/
Unfc^ulb fte umfltc{)t; ©e^eiligt ift t^r ©Idnjen, <5te fcgcU um bie ©ranjen S>it asclt im ^immcllfcf;iff.
Glej zlilovek! bliflcetati KrepofH l^p obras ! • Temnize njä fe bati,
Nedölshnoft 'ma sa paf j .Svetölt fo nj^ni sharki jSedi v' neb^fhki barki In plava fkosi fv^t.
<3ie «inff ben rcifieti ©djimmer,
Sen t|)r bie (Sonne gob, Unb gieft il)n, Hebenb immer,
Ser (Srbe bann ^erab ; £> trinfet nad) ©enitgen', S^r Siirfienben, in Siigcn Sttl epnnenlict)!!
jSvetlöbo fonzhno pije ^ No zhifto vdershano Na semlo nafho lije
Prav s' lubesnivpftjo ; Le pridite no pite, jSe shejni napojite Od fonza je ta luzb i
(o)
67
8. ®0«nentt?cnt)e^
3u.i)ež aJttoagg Reifer Šfvenge ®c{)nef fc{>ori bev Sag feie Srtngc;
Utib bie Srbe ptt ini Snuf; gjlitbe rocilt fte in ber ©tunbe, breitet ouf bem beifeii Siunbe
31;re	Idcfjehib auf.
*
3n bet ©onite l^öl^er'n ©frdf}reit ©c^fint ber2Iet()cr@hi£f^ 5» nuiI)ktT, Unb bie©titiic bedft bn-©d;n)cif; galbcr iverbeii bic 2tcl;ren, ^offiiüng tviit bit gruc^tgcwo^iren,
ŽJrot 9emdf;Tet |te bcin glci^. *
©trf;etn bti|en nad^ bem 3ttJci', ©elbfl bas 2)urftige tuivb waäcv; Sieber toiien burc^ bie Srud>£j ©c^tiitterinneii irren 3n bie ©aat, ber ©ic^ef ÄOrreit
©c^retftbieSßac^tel auf bef§(ac{)(. *
S>on ött jeneš §tuffef .Äw{)rc
bcr2)ld^ber nad; ber.©:d;ivute oeirte ©etife beput ©cfarig; SRit bem @rafe fdlft bte žBfiif^e, Unb ba^ !ü?dbd)en lenftbie ©djritte
3|rem SlJdljiber fc|)nctt enttang. *
©inEt bev ©ontie ©olbgeffo re, ©d;iuingtberK«(Ierfd;on.bie(S(orfe 3u SMortenž Sob unb' 3{nf;ni; a3pget fd^lummfrn,Äü(;[aiig roaltet, Hnb bal ^immelžlid;t ge(Ia(iet
©i4> in' Sdmmergrauett unt. *
entffammt ber Un'ficf)t6are £id;ter auf bem SBcÜaüare,
3f)W fd^ncHen gu'ufcii fpnif^n; aber — bufd) 2l6enbij ©d)[c9Ct SBas ergeben fid; für geucr 3ti ber 2Upen abiefengriin ?
8. Kr^f.
Dolj»ofl: fvojo dan ftegüje.. Raft prot poldnii pbrazhüje j
Seoile tžk fe vftanovi; , Trudaa tditärg pozhiya , jStrojga d^Ia plazho vstiiva^
ßc bogata vefeli.
* '
.Sonze gorkö srak prištiaga,' Zheli vtezhe. vrozha frägä, , " 'Ti-udno teio fe poti? • Klaf runiönkaft sh^ prihAja, Kruh vfakdanji .nain poddja,'"
Glad greih-aflieii pobeshi, *
,Serpi biiflt^io po nivah , 'Sd^tna je, k'je pri^j bla v',ti7ah>
Pöimi V sh^tvi fe glafö ; .V shite ferpov fhum shenjize ■ ^Silijo, no prepeÜze
V f^vojim begu ftrafhijo« *
-V'fehosheti-fenof^M v. Tarn per tilad - fhumdzhi r^kr . S' p^tjam bnifijo kof^; V'fdzhi trava s'rösha pade,' Fietne ddklize pa rade Njim na fl^di jo fuChe;
.Sonze goram fe priklanja, Žirkovnik pa svön poganja,'
De ]\aafija fe zh;ifti ■ Hlad pahla sahödnik v' Hze, K'fpanjü vabi gmotne tiže,
- Luzh nebeffaka fe mražiii. *
Šdaj peršhgž riaiVi Neyid^zhi Sgorne luzhi, de' letezhi , Sharki semli fv^tijo ; ^ Kaj pa tam -le po planinah ,' Gorah, hribih in dolinah
. S' eni ognji vftAjajo ? € a
68
-(o)-
3uberrib fif td^'^ bort ficf; rug^tt, ben »reifen Sßitbge^egcn i>attf bcr SKnfcn ©c|)uf9eron; Surfte fd;Icubevtt Seueffc{)ci6eri, 2)tc (le in bic 9BoKen treiben
Sluf beš £ie6c^cnž (letel SCUpI^r. *
©anft tvieldubc^en inbenStoeigeti ©c^Iingt bicSugenb je|t ben9?ciaefii,
Unb im grünen Sau&engang ©dl)dfern mit beläUalbefSlpmp^ett Seuermdner aul ben ©fimpfcn,
^rdž bemKr^f*)tPnt if)r@efan3; *
SUfer Sr^f! ben SJdfern ^eiltg I
Unž cntfc()n)anbe(l bu fo eilig
Sluši ben ©innen ganj unb gar; ŠDd^ jebet« SBicbetfe^ren «aSoüen n)ir bicf; amrbig ef;ren,
S)icf; unb bein ergraute! ^oar 1 *
3!?6c\e fic^ ber ©rbBota bfe^en, (irt'ig roirb bein 9?u^m tejle^eri Sep bem fpdten ®nfet(^ol^n; 5aScnn ®efcj)le^ter ftc^» erneuen, SBirb ftc^ beiner noc^) erfreuen Sebe ©eneratipn.
iSIifhim preverdlo pdtje , Vrifkanje, mlad^nzhor vretjc, .Strdli s'pukfin fkos gojsd berzho^ Kol'ze vldzhejb gofezhe 'Sognja, na obilnoft frezhe
Lubiz vil^ü' jih g6nijo» *
Sdaj inlad^nzbi no deklizö Mizhno kakor golobize, V krogli rejshi rijajo ; jShköpnjaki no sheliksh§de Vloge letajo selSue,
Krefu hvalo fp^vajo, *
iStari Kr^f/ nekdaj ozhövaiti Nafhini fr^t, al nath finövam
,Skoro is fpomina Všdt,-Tvoja glava ž^lo fiva	i
Bode nam vfelej zhaftliva,
Kolkorkrat bofh fpdt sazh^t *
Naj fe sferiila y' krögih vala i ^Slaya tvoja b6 oftšla,
Vfaki te bo žhaftil I Toti fv^t feääj preide. Ti pa bofh j al she odidcj Druge rode vefelil!
VI.
St d t r e I
I. folgt ung jlct^, nüt bep gič^t, Unt> fd^nelt t)etfcJ;tt)inbčt fo6alt>'l dtt bem (jebrici^t?
VI.
v g a n k Ci
i. (5re sniiram sa nami^ pä le per luzlli, ino hitro Sghie, kadar nej luzhi ^ kaj je to ?
•) ®eutf(^ eigenhi(t): ® o n n en ip e n 6 e; aber 6cp ben ©lobeitcn muf man biefe.^ SBoct als &te Sejcic^niing einer @ottr;eif, if;rež ^cfioiJ (■©onnensotfcž) aelten U^tn. Krfef i^ bie 2Bm:»e(föl6e pom Scitwevte krefati, WtWfi Sew^rfc^taflifn
2.	eš mac^t, bet mrtg eš nicf)f;
2)cr eš bringt, behalt ešnid)t; Ser er eš tauft/ ber braud^t
eš nid^t; 2?er eš pat; ber weif e§ nici}t ?
3.	dš fpieltm bre9, SHenfc^en eine ganje 3lad5t jufammen,^ unb ali fte aufborten /t. ^dk te jebet gftt>onnen.
4.	fagte Semanb i ipatte idö nur immer Sßajfer ge* nug, fo fönnte irf) too^l SBein trinfenj ba el mit aber oft an 2ßaffer fe^lf^ fo muf id;, leib er! mifer. trinfen. 2Ber fönnte tt)o|)lba^ fcpn?-
5.	©erSBauer, unb ber 23urs. ger fte()t taglic^, ^6nige unb Äaifer fe^x fetten, unb ©oft, welc^)et boc^ Slff«! fie^t/ niemap?
6.	2Bal "braud^f man öon bem.
URreinlid()(lenS;^iere jur Sietn^
Itc{)feit ?
7.	ifl im ßaufen fd;,tte(I,. unb fommt bod^, nie. »on ber ©teffe?
8.	SJlan foci^t e§ nic^t, man fauet nid)t, man trinft
nidbt, man fd)lingt eš nid^t, unb bennQd^ fd[;m,edft ei Stielen gut?
9.	3fl t$ wa^r, baf e§ nie«
jrocp^age l^inter ein« anber reihet?
■ 2. Kaj je to sa ena rezh: Kteri jo naredi, je nozhe; kteri jo pernefe, je ne ob-diershi; kteri jo kupi, je ne potrebuje; kteri jo ima, ne ve sa to ?
3» Troje ludi je zelo nozh vkup igralo, ino ker fq j.enjali (nehali), je vfaki dobil?
4.	Eden je rekel: Ako bi le gmiram sadofti vode imel, bi snal lahko vino piti; ker pakvezhkratvo.de nej-inam, tok morem, bafhti! vodo piti. Kdo bi vteg-]ftil to biti t
5.	Kmet ino meftnan (mefl? nizhapj, mefzhan , pur-gar) vidi vfak dan, Kra-. Iji ino Zefarji prav malo, kadaj, Bog pak, kteri ven-, der vfe vidi, nikoli,?
6.	Kaj fe nuza od narbolj nefnashne shivalisafnashr noft (zhedoort)?
7.	Kaj hitro tezhe ino Ce vender is me/ta ne gane (ne.. premakne) ?
8; jSe ne kuha, fe ne shve-zhi , fe ne pije, fe ne poshira, ~ino vendar dolti-rim ludem dobro difhi?
9. Al jc reP, de nikoli dva dni sapored (sdersharna) desh ne gre (ue deshQ?
10.	SGa^ i(t fia3f6ar/ «nb ifl bed) o()ne Äorpev ?
11.	2Ber ifl geboren/ aberntest (jeftorben?
12; tptrb immer großer, je mcf;r man baoon nimmt; nber je mc^r man ba.^u tl^ut^ befio fleinet loirb e^, unb jule&t Derfd^roinbet e§ ganj?
13.	4!)ftm.af;ls f^^ajiere id) in$
" ' frepe §elb f;inau^,
Unb bod) oerlaf idp nie mein ■ ^anp. ■ ■
14.	2Ber fommt jum etflen in bie ^ird[;e ?
'15. bin tunb, oft f})i0-unb öftere cifiS/ 58a(b roeif, batb grau, balb
grün, balb flecfig, ©od; ineifien^ fQ&tfarj (aucfj ofjne Stauer ),
tragt Äonig, S^ui'ger, žSauer ?	'
16.	2Bann i|I ber SDtuttev ol^ne Äopjl in ber ^a^re ?
17.	2)ie ©onne tod)t e^, bie ^anb bricht es', ber tritt, e|, ber.SJZunb geuief t es' ?
18-	^itrfig — roa^ iff
bet; be/ i0laf;l5eif am untnU be^rlid^fien ?
19. 3d) rcb.e ol)ne 3unge, 3'rf) fdE)rcpe oljne Sunge; ncl^me 3;()eil an '^reub 'Utib ©d>iTtcrj, Unb ^abe boc^ lein^erj?
10. Kaj fe vidi, pa yender nejma trupla?
Kdo je t?il rojeq, ino fhe nej vmerel ?
i!2. Je zlie dalej vekfhj (ve-zlii), zhe fq vezh prqzh ysame; pak zhe fe vez^ graven perd4 nianjfhi jej ino na sadnje zelp sgine?
13.	Doftikrat fe grern {prehajat yua na pqlje , pale yender nigdar fyoj dorn ne sapnftim?
14.	Kdo k' p^rviraii y'zirkvo ■ .2
15.	,Sem okrpgb, dpfti-krat fhtula/tq, ino vezh-krat vogläto, sdaj belo, šdaj fiyo, gdaj se;leno, sdaj marogaftq, pa yender nar-yezhkrat zherno (tudi ra-gun shalqyanja); noene noli kralj, meltn^n (purgar) ino kmet?
16.	Kdaj je, mlinar (rnalnar^i hres glave v'rnlinii(mälinu)?
17.	Kaj je to sa ena rezh: ^Sönze jo fkqha, roka od? terga, nqga istlazhi, ulia yshijejo ?
ig. Hitro ygani —kajje pa? jedi narbqlj pqtrebnq?
19. Jas gqyorim bres jesi'Ica, krizhim(vpljem) bres gerla (bre.s pkizh),fem yefelo ino ghalpftnq s' drugim yred, pak yender nejmam ferza ?
ip. 5Cm 3;(tge. I^alje td^ ntd^fž 511 tišini, «Dlan Idff mtd^i ut bem Win*
fi'l lufjn; 3ebt>d) !aum, trid^f bie Stad^i Rettin,
<So fd^Iudf td^ g'euer unb "gtammen ein?
^d^) baue o^ne ipanb unb ^uf mein eigen ipau^, 2)üd[) ne(;m'id^jiRtemanb ein,
unb fuK'- e^ einjig au^; 3m 2Dinfet grab' id[;l ein, fdt;lief bann mein Z^un df)en ju, Unb leb' (;ier of;ne Äojl, in xtngelt&iter Stuf;?
33. guffe (;ab' id) nic^t '^^um ©el^en, Stur }um ©fel^enjt, Hub auf meinem© (^of^ajtbtt, SSep fo martd()er 5trbeit ?
23.	SJJlit roeldjen SCugen fann man nid()t^ ?
24.	3tx>ep Äopfe, un^ nur jwe^
2(rme,
©ed)5 gujTe, nur je^n Se^en, SSier guffe nur im ©ange—.
• 2Bie i(i bal juoerlte^en?
' 25. 325ir finb fünf 2)ieneE5 je« ~,ber \)<it ßin 3(mt. bep. bir, bien| fw^
unb fjs^af. £il;n' un^.t)erfle^)fi bu nid;tl,.
o^n' unl ftnb feine^reuben, Unb nur burd^ beine @d)ulb erregen wir bit ßeiben ?
20. Po dnevi nejmam nizh ppraviti, ine pu/tijo ( pu-fte) v' koti lesnati; pak bersh ko. fe nozh fturi, morem ogenj ino plamen po^ ti ?
31. Jas Ii br-cs rok ino ijpg fvojo hiflio issidam, pak vender nobeniga (nikogar) pod Itreho nevsamem, ino famv' zeli hifhi prebivam; po simi jo sakopleni- ino vratiza saprem., ter notri bees jedi ino pijazbe prav per pokoja shivim ?
22.	Nog nimam sa hoditi,
. le sa ftati , ino. na mojim
narozhji snash per marfki enimu delu pozhivati ?
23.	S* katerimi ozhmrfe ne more nizh vfditi ?
24.	Dve glavi ino le dve roke, fheft nog, ino le de^ Cet perftov (na nogah), iiio le fhtiri noge grejo—^ Kako je.to saltopiti ?
25.	Naf je pet hlapzov (fJu-shabnikov): vfaki ima eno, flushbo per tebi, flusht sjutraj ino svezher. Bres nal'ne rasumifh nizh, bres naf nejmafh nobeniga ve-felja., ino le iam ti- fi, kriv , ako ti.«Ualoit napra-viijio ?
rs
( " )
«6. OlBttt?»	gefieu
mir affetn geben, ©jjeife nel^m' id^ nie ju mir, Deine juberett'ici) bir?
«7. 3lur fo lange bu micfi fud^fl, bin ic^ eigentlid) ba^, mal td^ bin; fobalb bu mid^ ge.i funben fjajt, fo I;6re auf ju fepn, »a^ i^'roar ?
s8- ^enne einen $5ruber unb eine' ©cftroefler. ©er SSruber i^af nur ein 2Cuge, unb bie ©c^roefler me|>r all faufenb 2(ugen. Sdicin bic ©c^tvefier fie^i bod^ fel^r roe« nig gegen ben S3tuber, ber. |>n'nberf taufenbraal^l mel^i Mtl
29.	^er nadö bem Sobe fd^S^ ner aB. im Seben ?. ......"
30.	di fafet^ jej^n ©petlinge
" <iuf einem ©ac^i.s.
erfdöoft funfe bciDon. Sßie \)iti blieben ft^en?.
31.	SCo tritt ber ^afe i)\ti, wenn er Sin Sa^r alt i(l?
32.	fielet einem l^alben 2lpfel am a(;nlid;|ien ?'
33.	^e xnet)x mail baDon ift, bejlo me^r bleibt batjon übrig?
34.. 2Bo wirb ba^ SUafe? fo,
• tl;euerberfauft al^ ber 215ein?
35. 2öie üi£,i,3ldgel braud^t ein m^l befcfjlsgcnc? ^pferbZ
aö. Veter ino voda farno mi dajo shivlenje , ne jera iiigdar, ino tebi jed pet-pravlarn ?
37. Le dokler mp iChefh , oftanern to, kar fem; kakor Kitrp fi me najdel (tia-fhelj, nejfem vezh, kar fem poprej bilo ?
Jas posnam ^niga brata ino eno feftro. Brat ima le eno oko, feftra pak vezh ko tavslient (jesero) ozhf. Al feftra vender le pray ^alo vidi memo brata, kateri ftp jeserkrat vezh vidi ">
Kdo je po frnerti lepfhi kakor v', shivlenji ?
30.	Na enim dreveR je fede-lo defetgrabzov.(vr.ablov). Eden jih je pet v.ftrelil. Koliko jih'je fhe na dreveii oftalo?'
31.	Kam /topi sajiz (savez, sejz), kadar je leta (eno leto) ftar?
32.	Kaj je polovizi jabelk^ narbolj podobno?
33.	Kaj je to sa ena rezh ? Zhe fe vezh od nje poje , vezh zhes oftane?
34.	Kje vodo tako drago prodajajo, Ijo vino t
35.	Kolko sheblov (zhavlov, zvekov) potrebuje en dobro podkavani konj ?,
36. SUag ifl ba^ fur em ^iex t — ftcl^f au§, rote eine ^apK, {»at ^aare, wtf eine Äa0e, maut/ maufi, un&i friftroie eineÄa^e, roirb alfo geboren, lebt unb fl'irbt alfo, i|i aber bennocy feine iSa^e?
$7. 23e9 einer |latfen SJJalTet? uberfc^roemmung brang ba^ Raffer in ein -^au^, unb gerabe baburd^ würbe baž ^au^ in S3ranb gefegt. Stirn«: mermei^r roare §euer barin aulgefommen, ware bal SCaf^ fer nicl;t eingebrungen. 2!t)ie ijl bod^. bal geuer aulgebros d;en?	,
38.	ftarb ein /japrigel Äinb, roeldjelnnr Sin 3Eaf;l feinen ©eburtitag erlebet i)atHl
^ ^ie ging bal ju ?
39.	2Bal roirbgefiern fepn, unb ijl morgen ba geroefen?
40.	Swep 'SiTater, unb jroep ©o^ne'gingen auf bie ^tS^*« (Sie fc^ofen brep-^afcn, unb' j(;eiltert fid; in biefelben, unb jeber erl^ielt einen ganzen fp. SUie roar bal moglid; ?
41.	9)lan fragte ein §rauenjim:f mer, tvte fte benn mit einem geroiffen jungen SOlenf^.en öerroanbt fep, ber in ii)rent ipc^nfe roof;nte, unb an i^rem Stfdje fpetfie ? —- 2Uir 'fiub
36.	Kaj je to sa ena shi-val: — Je taka ko mazhka, ima dlako, ko mazhka, mijayka, mifhi lovi ino je ko mazhka, je tako rojena, shivi ino pogine tako, pa vender nej mazhka?
37,	V' eni veh'ki povodnji je voda v' eno hifho per-derla , ino ravno od tega fe je hifha vnela. Ogenj bi ne bd vun prifhel, ako bi voda ne bila ijoter per-derla. Kako je vender ogenj yun prifhel?
33. En otrok je per fedmih letali vmerel, kateri je le en famkrat fvoj rojni dan doshivel ? Kako fe je to godilo 1
39.	Kaj bo vzheraj, ino je jutri bilo?
40.	DvaOzheta inodvafina fo fhli na lov (jago). Oni vitrelijo tri sajze, ter fe rasdelijo (rastal^jo), ino vfaki dobi eniga zeliga sajza. Kako je to mogo-zhe bilo?
41.	Ena slienfka je bila pra-fliana , kako je nekimii rnladimii zhloveku v' shlahti, kateri je v' njeni hi-fhi /ianoval jno per njeni misi jedel ? ~ Mi<;ivafva/i.
etnanbcv rta^e gcttitg öeroanbt, antroorrcte bo^ grauenjiins mer; benn fctnc S^^utter i(i metner 2?tutter etnjtgc Jod)« ter. — 2Bte waren fte bmn nun öerröanbt?
42.	ifl bal bejle, unb tl^euct|le an bem ^al^^s fopfc?
43.	SUeld^el 5Bunber n)unfd[)en bie ajlenfc(;en nad^ ®o.tt am Uebjlen »itfen julonrien?
45. 2Belc()e 2mte neumen un5 »or bem SJlunbe weg ?
45. Sroep '^crfonert l^atten, je» be eine'geroi)fe2{näa^t2(epfel. 2)te Sine fagte: ®i{)|i bu mir jroep, oon beinen 2(cpfcln, fo l)ahe id) bann fo öiel roie bu. ©ie ^nbeve antwortete t 5Benn aber b.u mit oon ben beinigen jtue^ gibfl, fo ^abe id^ gerabe nod;. cintt\a^I föüiel aB bu. 215ie oirt 3tepfel[ ^at Seber gel^abt ?
sadofti'siö (mozhno) v* shlaliti, odgovori ona, ker njegova mati je edina (sgol farna ) hzhi moje matere. — Kako ftafi bi^ la neki v' shiahti ?
42.	Kaj je narbolfheino nar-drajfhe ( drashje j per te-? lezliji glavi?
43.	Kateri zhudesh bi ludje sa Bog^m narr-ajfhi fturiti. snali 2
44.	Kateri ludje nam vfe fpred uft prozh vsamejo?
i|.'5. Dva fta imeJa vfaki eno fhtevilo jabelk. Eden re-zhe: Ako meni dva od tvojih jabelk dafh, jili hpm ravno telko imel kakor tu Te drugi odgovori: Zlic pa ti meni dva od tvojih datti, jih bom ravr no fhe enkrat telko imel, kakor ti. Kolko jabelk je vfaki imel ?
VII.	vir.
^ma^ au^ Ut (Sefc^ic^^	Eno malo is Hiftorije ftarih
te alten ©laioen,»	^Slovanov ali ^Slovenzov,
S)te ©(aoen ftnb ein	^S lovani fo no vi na-
Tieue§ ^o.lf/ bašl.^eift, jte er«	rod, to je, oni fe v' Hiftöriji
fcl^einen in ber @efd;icl^ie erjl	prikashejo fhe le okoli leta
u;n bal 550 nad^ ©;tifit	550 po Eriftufovim Rojftvi»
©eburt. 2?ie atten (Srted^cn	Ti Itari Greki ino Rimzi nej-
unb 3fiO!»er. rou^ten »on	fo od tega, veUkiga naroda
(o)-
75
btefem gropett 2?olfe, SSon je^ l^cr 6ctPo(;nten fic bm 4Diren »Ort (Europa, im 9?uifert ber ©eutfd^en. Sur Seit beö 9t6int= fcl;en Äa|fcr# 3 u ft in i a n fin* gen fte an über bte 2) on au in bail 9ieirf) ber Stomcr einjubrin« gen. Stic jlanben fte unter @ u nem 58c^)etrfd)er i^ (žinen ©taftt »erciniget; jlefl blieben fte t)on einanbet getrennt, unb gerabe bie^ roar i^r Ungluif. ^cut ju Sage finb bie €ilai uen unter allen ba§ grof te SJolf auf bcm ganjen ©rbbobm: «ber f u n f j i ß ^jlillionen iölenfd^en gel;5ren ju biefer tinjt berühmten Station. ®ie SKuffen ober 2Jlo^!ott!iten, bte ^olen ober ^Olafen, bie 236 f;tr|en ober 2 f et) e d^ e n , bie M a ter, ©looafen, ©erben ober ©erbier, ^o^nier, S) a l m a t i n e r, © l a t> 0 n t e r,
0 a t e n ober ® ^ o r tp, at e n, bie Ä a rn t n i f d[) e n unb © tep er matfifd; e n 2Bin? ben über ©loö.enen/ bie Ärainer unb Sflrianer — alle ftnb Sroeige eineä unb bež nal;mlic{;cn gtofen ©tammel.
2)ie altfn ©laoen toaren ah* gefagte geinbe oom Äriegfu^ren unb allem55luti?crgie§fn. 2Bo, fte l;in famen, liefen fte firf; ^anš* l i d; nieber, baueten bie(grbe/unb kbten mit ifirenStac^barn in greuubfcbaft ynbgriebf?rtigfcit.
nizh vedili. Od nekidaj fo v' jütrovi ftrani Evrope Nem-zam sa herbtam prebivali. Ob zhaf(i Rimfkiga Zefarja J u ft i n i j a tt a fo sazheli zhes Donavo v' Rimfko Zefar-ftvo filiti. Nigdar nejfo bili pod enim farnim Oblalt-nikam v' eno dershävo se-diiijeni; vedno fo bili eden od drugiga odlozheni ino ravno to je bilo njim k' nefre-zhi.Danafhni dan fo ^Slovani med| vlimi narvckfhi narod na. želim fveti: fhe zhes pet-defet milijonov dufh fliflii k' temu nekidaj mozhno fla-vezlaimu narodu. Rufi ali Molhko vitarji, Polzi ali Polaki, Pem.zi ali Zhehi, Moravzi, ,Slo-vaki, S er b i ali ^Serbli-jani, Bpfnijaki, DeiI-matinzi, ^Slavonzi , Hr o v at j i ali Horvati, Korofhki ino .Shtajer-f k i ^S1 o v e 11 z i, K r a j n z i inoiftrijani ^ vii vß fo odrafliki od eniga ino ravno tigaiftiga vellkiga debla.
Ti ftari ^Slovani fo voj-fkovanje inoprelivanje kervi ßlno zher.tili. Kamor fo pri-fhli, fo fevfelili, semljo obdelovali , ino s' fvojmi fo-fedi prijasno ino mirno slii-veJi.
70
-(o)
2)eit 2{(fer6au, bte SJte^s jud^t, bett ^aabel, bte SSici nenjuc^t/ ben SSergfeau, unb uber|)aupt atte šBefd^afftguns gen etneiš lu^liflea unb fiieb« lid^en £ebenž liebten fte aušt ne^mcnb. (šmfad(>. raar il)tc Äojl, Äleibung unb ganje Sebenšarf. (Stn jeber ».erferttg« te ftc^ felbfl Sittel, toa§ et braucf)te: Äletbung, SIJerfjcu« ge unb ^auiflerat^e. ^anbs tt>erfer ^aben fte er(l feit ber 3ett fennen gelernt, all fte un« fer bie ©eroalt frembcr SJ^lfer fletommen ftnb.,
(Ste beti^eten nurSinfn ©Ott an, ben Urheber bel 58li6el unb bel ©onnerl, unb ben ^errn bei ^immell unb ber @rbe. ©te nannten i^ 5öog, b.t. bie er.||e bemegenbe • Äraft, ben Utfpvung ber ?Stad)t unb bei 3leid^t|)uml.
2)tefer ©Ott roac bal £ i t felb(t; fd;6n unb |)e(l n>,ar fein^ SBelt, bie er erbaut l^atte. ^a^ l^er f)abcn alle ©laöen fdr ^ e t*. lig, Sid^t, unb SUelt eben balfelbe 2Bort, fvet.
Eyiacif)bcm fie »an ber ^t^ fenntnif (Sinei roa^ren ©ot< teš abgett)ic|)en finb, »erftelen fte auf bie SJerebrung oon jroeperlep ©ottbeiten, b.em gus i eil unb bofen ©ott. ^em
Poljfko delo , shivm» fko rejo, kupzhljo (baratijo), zhebelarijo, rudarijo ino fploh vfe dela poköjniga inp mfr» niga shivlenjq fo pofebno lubfli. Preprölio je bilo njih oblazhflo, shivesh (hrana) ino zelo shivlenje. Vfaki fi je vfe fam naredil, kar mu je bilo treba: obleko (opravo), orodje (rffhtingo) ino pohifhtvoCglejffatingo). Ant-verharje ali na roke de-lavze fd fhe le od tega zha-fa fposnali, kar fo ptujitn narodam pod qblalt prifhli.
Oni fo ie e n i g a f a^ rniga Boga molili, sazhet-iiika blifka ino groma, ino gofpoda nebef ino semlje. Njega fo inieno vali Boga, ta je pervo gibajozho mozh, isvirek obJafti ino bogaftva.
Ta Bog je bil farna ali ifta 1II z h ali f v e 11 6 b a ; lep, ino fvetel je bil njego.v fvet, kateriga je ftvaril, Sa tegavolo imajo vfi ,S1 o-yani sa neaifhke befe.de heilig, Licht ino Welt ravno toifto befedo fvet.
Od fp.osnanja e n i g a famiga praviga Boga od-liopivfhi, fo s^zheli dvoje forte Bogove zhaftiti, d o-briga ino hudiga Boga. Dobrima Bogu famimii
gufen ©oft gaben fte &en9tal^# inc« bež ßici^tl ciu^fd^Uefenb/ .iSvetevid, Belibog; unb bem 6'5fcn bcn ber ginfletni^, Zhart, Zhernibog. ^ep ber ©ö^enreltgton »erbltebcn fie, - bil fte burd; bie SJerfunbigiing göangeiiiimi^ bte Wo^lt^at ber ipetlbringenben 2e(;re S^rU Pi fennen geletnet f;aben.
Sie fiiblid^en ©lapen in ©rofmal^ren unb ^annos nten roareti bie erfien, bte (fett 803 n. er;. (S.) ben d)xiiii> t^en ©laubett dngeuommett ben. 3f;re affer^rflen gef^ter tit btefer Heltgton matert ®euf« fc^e unbSfaftentfc^eÄ^ c^e; fpatet ctber jtrep Gruber, Šon flan tin (mit bem ^(o» f!erna(;men J? p 11 (I) itnb SR e« 11; u b t u ober e 11) u b i u I/ ttus^ Z f; i ff a I o n if e in 2Jlace«= bonien. , 2>er i)?tiffifc{;e JÜofters brtiber ^efjor (ber Jtpifc{)ert 105,5 — iiiö lebte,) erjafjlt l>iefe intercjfante $8egeben|)cit mit folgenben $JBortcn:
2111 bie ©laoen e^Ttffen geroorben toaren, fdjicften i(;re .^nefen 3io|ltftat>, ©rea^ topluf «nb Äojel*) an ben Saren 2Jticf;ae( (Äaifet
födaliiöiefvetlobe, .Sve-tevid, Belibog; hudimu pak ime tem6te, Zhart, Zhernibog. V'malikovav-fki veri fo oftäli, dokler fo fkos osnanovanje fvetiga Evangelija dobroto sveli-zhanfkiga nauka Kriftufovi-, ga fposnali.
Poldanfki ^Slovani, v'Velki Moraviji ino Panöniji, fo bili ti pervi, kateri fo, (po 803. p. K. R.) kerfhan-fko vero gori vseli. Njih narper vi Uzhenxki v'tej veri fo|bili Nemfhki ino Lafhki Monfhi (Barati); posneji pak dva brata, K o n f t a n 11 n (s' klofhterfkihiimenam Kiril) ino Metodi), is Tefalo-hike v' Mazedohiji. Rufki Monih N eft 01^ (kateri je shivel med 1. 1056 ino 1116) perpoveduje to veliko per-godbo s' temi befedami :
i,jPotimk^r fo bili ^Slo-Vani Kriitijaiii poftali, pofhle-jo njih knesi Raftiflav, ^Svetoplk ino Kozel, (Kosel) do Zara Mi-
*) Scsel (^ojtl,	ober ^ejKo, benn fo »crfd^ieben
bei^t er bcp bcn ©4)rift(teacrn bel 2»itteralterl,) befag bic'SBeftc aJt o f e b u r 9 unweit ^ e t a ü (Ptuj) in ber ©tepermarf, tpcld^e fein S3ater ?)) t' t n) i nn a erfeaut botte, unb roeI4)e nac()f)cr ber uorne^mfie ber Ätttantttnifciien Pi)«@lo»eni f^en i^etiogc »var.
78
-C")-
SJlic^aef III- na^ Äonjfantmo» pel) unb fprarf;en: UnferSanb t|l c{;tt(itic{; gctworben/ ober reit l^aben feine £e(;reT/ bic im^ lei« ten unb tmterfidbten, iinb ün§ t)ie i^eiligfcn SSudfjtr auflegen m5c{>ten;' nitr felbfl oerfte^cn reeber ©tied^ifcf) nod; £«tein, «nb ber eine lef;tet fo, ber «n* bere anbfts: wir oerflel^cn atfo ben ©inn ber SStbel, unb {f)re Äraff nid[)f. ®rtl;,er fdjicfef un5 £e|)rer/ bic un5 bic SBorfc ber ©cljrift iiiib i()tcn ©inn lehren forinen. — ba^ ber Sar 9Jlirf)ael ^orfe, rief er alle fei^ ne	jtifammen, «nb
fagfe il;ncn bie Sporte ber <S(a« t)ifdf)Cn Änefen. Da antrecrrte« ten i^m bie ^(;itoföp^ert: 3«' S;l;feffaionife ift ein ^ann mit 3lal)men £eo, bei ^at jtt)ep	bie bic ©laoifdje
(Sprftdf)« Der(!e^cri, ünb bepbe fc^jarfc qj^ilofop^en finb. SU^ bttž ber 3at {;orte, fcl^tifie er nad^ t^ncn nao) Scplonife jü 2eo, unb fprad;; <Sd;i(fc ttn§ eilifj beine ©ü^nc, biiij^ ttnb donftant'in. SUl £co ba^ [;or£e/ fanbtc er fte eu lig ab. 5Beprbe famcn jum Sai"/ unb biffer fagte ü^n^n;- ©c^et baž©lat)enlanb (;at an mid) gc* fd)i(ft, tinb bittet um £c^rer/ bie il^nen bic ^)citigen ^üd^er t)erbolmetfc{)en fonnten: bie^ K»UHfd;cn fte. 5Sepbe liefen ftc^)
h a el a ( Zefarja Mihaela Tretjigav^Zarigrad) rekozh: Nafha deshela je kerfzhena; pak nejmamö Uzhehikov^ kateri bi iiaf vodili ino uzhi-li, ino nam fvete bukve (knige) raslagali; mi farni iie saftopirho ne Grcfhko ne Latinflto, ino fcden uzhi takoj eri drugi drugazhi (inazhi): mi tedaj tie saltopiiTio pomena ino mozhl fvete Biblije; Sä tega volo nam pofhllte Uzhe-itike^ kateri nafbodo befede ino pomen (saltöpnoft) fve-tiga Pifma uzhili. — Kadar Zar Mlfiael to safiifhi, vfe fvoje Modrijane vkup pokli-zhe, ino; jim befede ^Slo-vanfkih knesovpove. Nato mu Modrijani odgovörijo: V'•Tefal o Iii k y je neki Mosh s' imenarii Leo, ta ima dva fina, katera ^Slo-vahfko snata, ino ßa' oba šbrifana Modrijana. Kadar Zar to flifhi, poflile po oba-dva v' Tefaloniko k' Leonu tekozh: Pofhli nam sdajzi tvo'ja dva fina, M e 16' d i j a ino Kon ft an Lin a. Kadar Leo to flifhi, hju sdajzi po-fhle. Ona prideta h' Zaru , ino on njima rezhe: Glejta, jSlovani fo do mene pöfiali, ino profijo sa Užlienike,- kateri bi jim fvete bukve ras-lagati snali: to oni shelijo.
»om Sat rtbtffen. 3turt gin« geti fie in baš ©kttetilanb ju beti ^liefen 9lo|iifIat), ©roatopluf unb Äojel. 21B fte angefom^ iticn tparm, jingen fie an, ein <5lat)tfdf)cg ilpl^abet ju mad^m, unb uberfe^fen ba^ Groangelium, «nb ben 2{})o(lel (baž ift bU' ©(i)rtften bcr SCpo^ fiel). S)a freuten fid; bie (5 I a D en / alij fie bie ©Toft^aten ©otfcl in il^rer ©prac^e 1; orten. STfun uberfe^ten fte- aud& ben ^falter ( ba^ ift bie ^falmen ober Sicher Š)at?ib^) unb bie übrigen 58ud[;er ber |)eiligen <BA)x\\t." — eräaf;let unl ber pafriard^aUfcf)e Sf e fiof bie ®cfc{;ic()fe t>on bet SSefeftrung bcr ££)ta f; r ifd) en unb ^ an« ft 0 n i fd) c n ©Ia»en 5»m ^^ris jtenfl^ume, n?cid;e- burd; bie Jnjcp ©ricd;ifd)cn ^Bruber, unb ©lööifd^en ^pofiel ^onfian--titi ober Äprill, unb9?le* tl^obiu.4 jH ©tanbe gebr(id)t tporben ifi.
Oba fe Zaru fproRfi daJra. Sdaj grefta v'^Slovanfko sem-Ijo h' knesamRaftifiavii, ^Sre-top!ku ino Kozelii. Potim kadar tje prideta, sazhneta jSlovanfki Asbuk (ali flo-vaiifke zherke) delati, ino preflovanita Erangelij ino Apoftola (to je djanje ino lilte f^-etiK Apoftolov Tlx fo fe ^Slovani ve-felili,kadar f o Velike dela b o s h j e v' f v o j i m j es iku fli fliali! Potim prefJovanita tudi Pfalter (to je Pfalme ali Pefme Davidove) ino te druge bukve fve-,tiga Pifma." — Tako nam perpovediije itari Ozhak N e-ftor Hiftorijo ad preober-nefija M o r a v f k i h ino P a-no nfkih ^Slovanov na kri-Itijanfko vero ^ katero fia ta dva Grefhka brata ino ^Slo-vanfka Apoftola, K o n ft a n-ti n ali Ki ril ino M e t 6 d ij doveriliila^
©er Stpfel fäfft nid;t weit »om ^aume; Širt (dft nid;f »on %xt; rote bie ^utUx, fo bte Žod^fer.
(Sin Šrunfcnbol& roirb fi(# nie ernfilid^ Seffern.
Prigövori.
Kar mazhka rodf, rado miflii lovi.
Pijänez fe pt-eberte dar fe pfeknzne.
ka.
8«	~ ( o ) -
tttr& niemal^l^ Sefd^c«	To fe bo sgodilo, kadar
5en (ad Calendas graecas).	bo v'petek nedela (o IVe-
tim Nikoli.)
■ZKer oft feinen ©icnfl tvtd^^	Gofta flushba, redka fuk-
felf, ,tt>irb tPfnttj erfpmtn.	nja.
^r roirl) niemal^l^ retd;	On bode bogat kakor
werben,	pef rogat. i
©Ufer 2)tnge fepn, fofief	Dobre vole mofhne kolCi (Selb (leert ben «Beutet.)
gcerež (Sttbl^ brefc^en; vet»	Prasrio flamo liilatitij
geblidje Singc ti^un.	bob v'ft^io metati; rakanri
shvishgati.
@r tfl in ben ©adE gefc^toßeti.	On je na led pofajen.
©Ott wei^ fö^on, men er	Bog she ve, kt^ri kosi
judjtiget.	rep' krati^ (rog odbije,
ödtrupi).
bod^) t)ie Seute se(d)eiif	Bog daj noržafh pamet! ter ttiittben!
<gr ^at ftc|) fcibfl gefčl&abet.	Onjefanfi febi rokav safhiL
©dfjauen, litte eine Äu^ in	Sijale prodajati,
ein «etie^ Z^ov.	'
gilt fdfjon 'i eš gilf auf	Shd Vela, kamot ferzc .
(bein) 2Bo^lfe|)n; e^ flilt,	pelä. , wö ba^^er5 f)in jiclt.
S'n ber ganjen ^cKt, ber	Ködarfohze tezhe/ekrüh
9Jlerifd^ fein ®tot etf)alr.	pezhe.
(ix gibt fidf) fur einen Sbels	Vaflia gnada kruha ßra-
mann au^, if! akf ein atmer	da. ©c^lucEer.
ifl eitt öerfd^fagener	On je švit ko gerzha;
2Jlenfc(); — ein fč^lauer	svit ko lefiza.
atot^ brid^t ^tfen; 3Tot|)	^Sila köla lomi;
fennt fein ©ebotl^.	Poterplenje shelesne vra-
©ebulb bringt Httfen. ^	ta prebije;
3ttcf)f3ebermann fann nad^	Kdor hozhe it näDunej,
23Jitn ge^en (non cuilibet Ii-	more puftiti trebuh svunej; cet adire Gprinthum).
eiaeth jčtsm atöncn gefallt feine Äappe (einem jeben £appen gefaUt feine ^^dppert).
gtifdt; gewagt ifi ^alh ge* tpohnen. .
3tidf;fl tfl fo feilt gefpönnen, elfommt einmal^l an &ie©onnem Unfraut »erbirbt nietet. 4Dft marteret ^)ilft ft^ jü feinem Uittergange!
3rt)e9 l^arte Äopfe etregEii
(Sin gal^e fontmenbel Un* glucf ifl fc^limmen
^ie ©ad&r muf nid^t übet« eilt roerben^
ßitt gelinbel 2Šort bampfet t>en UniTtut^i
©in fe^r grobet SJtenfd^*
SlJennei lalt ij!, ^et^^ eirt*
^tigenb ip ttid^t tugenb* <Sine©ftd^e lingefel^en fauferti
Wte bietu^ gefuttert ttJiib/ fo gibt f!e änildt;.
(Sr tjl mut|)n)ifiig J er ifl narrifcö.
(Sr (iedfet in
i(l «numganglid^ itotl^«'
ttenbig.
SJJo ^reu^ unb Snben / bei ill ©Ott uub tPa^tež ©liicf.
^ dx befommt fc^on glugel/ b. i. fangt an, fi^ ju exl^thin*
Vfak beräzh fvöjö mävlio hvalii
Korashä veläi
Kar fvet ima sdaj pokntoj bode enkrat vfim ozhito.
. Kopri\ra nigdarne posebci
Marfköna bukva k' fvö-jirnu konzu topörifhe dal
Dva ögnjikä (krefävna kamena) ifkre delata.
Muha, ktira perleti, Ivuj-fhi pikne (pizhi).
Ta rezh ne fme na fkok iti.
Rahla befeda slobnoll vtoläshii
Gladek kö dobova fkor-jaj iho okrogel i kakor res-dram.
Bodi ii fveta Katarina, al pa Kref, kädar je mersloj le neti leü
Mladöft je horoft;
Mäzhkä v' shakli {y* Vrezhi) kupitii
Krava per gobzi mölsei
Korež ga lomi; ga fhetnä iishejoi
Ga riadlogč tepejo.
More biti, de bi fe; imc-io is terte sviti.
Na raspotjah frezha fedi,
Siil perje redt.
ga	— C o ) —
i(i fuflelrunb^ .Srezha je opötozhna, ' b. i. »eranberUcf).	,
finb mu(ft()C Sciife.	Baba gobe sh^nje, de-
dez fterslie korenje, fin pol-she ftreia, hzhi punze deJa, Otv ift	einen Keffer On ne vela pifhkaviga
(eintn	^uber) wml^^ oreha,
(i(i ein . 2;au3enid;t$) ( homoi non. naiici).
3d[; gebe nid[;fl (nidf;f eine Ne dam gluhiga ore-
um fdn	ha sa njeguvo shivlenje.
(gr fann rait ber 3vet)c. nid^t Njemu befeda tezhe kar fort.	'	kor fqk.V dobil. ;
-Ofinc (Irenge. .Sucöt ifJ fct# ,Shiba novo mefho poje. ne gvtk (Sräie(;iing moglici^.-
©infle ftnb bep bet Vfe mazhke fo po nozhi 3Itad;t fd;roar5.- .	zhcrne.
3tid[)t 5CKe|, tPö^	Zherna krava- ima vfaj
if! fd)lec^)t.	belo mleko.
2ßie feiten flefci^ief)f baf?	Kdaj vrana vrano piple?
Kdaj vrana vrani ozlu iskliije?
SDtifSi^en gewinnt man tvtentg. Zhizh pravi, de je nizh. Staue bem ©pielglucEe Kadar narbolj igra tezhe, nidf;f.	ji obernit imafh plezhe.
2l)enn9Jlenfd^ennic]^t|ittr6en/ Ako bi ludje ne merli, ^Pfetbe nid;t »erbarOen, würbe fe konji ne, derli, bi davno bie SBcltbalbeingefiurst ttetben. fvet poderli.
235o man leicht |'d;tt)oret/ ba Kjer fe lahko roti, refnx-feine 2Bü^r(;eit.	ze ni.
2)ie ©onne reirb 6alb m^ ßonze bo fkoro y' bor ter fepn.	shji gnadi (v'satönu).
bin imUnfiern geboren. Ura je nefrezhna bila,
kjer je mati me rodila. SJtan oerbleibt in feinem Sgodaj sazhne shgati, kar fpatern 2llter, mt mati ftd^ in kopriva ima oftati; zhlovek bet Sugenb jeigt,	kashe v' mladolti, kaj ho-
zhe biti v' liarolti.
5Bcr nic{)t§ wagt, gticittnf Kdor ne vaga, je breg nid;t^.	blaga. *)
(grgeljt mir inS ©cl^age.	On mi a''fhkodo fili. ^Še
v' mojo pravizo saletva (sa-letava )•
(itng in bte weite 5BcIf. Je fliel krisliem fv^t. . (Sr roirt) nid;t in civifle 3eif On ne bo k' fodnimii ten leben.	dnevu trobil; fe bo predlte-
gnil, preden pride fodhi dan.
*) S)ie ©Iat>en(.Slov4ni, ,Slovdnzi) finb «tcr^au^t «B dne fin» gcnb C Station altgentcin befaimf; unb in berSl^at ftc fitl^ren auc^, o6g(ci(|) nic^t immer in t)en giinfiigfTen dufern @tncfŽDer[)d[fniffen, eiii frol)cž, nmftfalifd^ež Se&en. S)avn>n fonn fid) jebcr aufmevEs farne š8eobad)te,v itberjeugen, bcv bic »on ©lo»enen t»en)o^nfen genben JvdriitcnI unb ©tepermarfž bur(|>it)anbcrt. ^icrin fommf t^nen iro^t i^rc ftti' bcn ©efang fo ganj gef^affene Sprache— bie fnr ben 3?a&mett bcf ganjen Station unb fnr ben liebtici)(!cn attec Suftberoo^ner, bie burd; il)ren.@efang~ fo fitp entjntfenbe Ic (flariz, Üavizli) baš ndmtid)« Sajort l^at — geroif fef)V äu ©tat« ten, beren ©ingöarfcit fte aucf; in ben fe^r ^dnftg gereimten © p r i ntortern £>eii)d^veit. Š)ie ivofjtfüngenbe @ lao ifc^e @prat|ie, bie ež an SlJo^lflang unb ©ingbarfeit — man foK ftc abec eben fo roenig^ rote baš-reine 5Siic|)erbe u tftf;, 6Iof nad) beut ^atoiš bel gemeinen Sanbmannž, beurtf)eilcn! — aHetn unter alten if)ren 6uropdifcf)en ©d^roeftern.mit ber fu^en Stafienif^ieit oufne^men fann, l^atte auc{) auf bie SJevfeinernng ber $ o cf) b e u t» f d) en ©vrad;e > bie befanntUc^ in 2Äeiffcn ünb £)5erfad^fen äuer(l ^crrfd;enb tvarb, einen entfd;iebenen ©injtuf. S)enn nac^ ber @e= fcfjic^te n)o[;nfcn e^cbem in £)£»crfad;fen bie ©orben, etit ©laoifc^e:^ SJolf" , unb an^ ber Sßermifcfjung biefer ©taoeti mit. granfen unb ©ac^fen l^at ft^ im lo. ©ec. bie ^»betfdc^s fifd;č 3:Hunbart, bie jur Seit ber Steformation jur ©djrift" fp r a c^ e erhoben warb, gebilbet. S)er © t a »i f d; e SDlunb mil= iierte bie 9{auf;^eit (Sermanifcf)er Sone. Sief befldtiget au^ berbcri't[;mteSeutfc^e^i;ilologe Slbetung, in feinem umftdnb»^ li4)en Se^rgebdube bevS)cutfd)cn@pra4)e i. ©. 81. ff: „S)en @runb baju (b. i, ju ber ^0 c{) b e u tfcf) en 2)iunb» ört) ^at ba^ grdnfifd;e, einer ber nörbnd;en ^iberbeutfc^en Sia« lefte, gegeben, n)elct)ež mit ben grdnf'ifc^en Goroniflen, bie ^einricft I. im äcl)ntcn 3a^r{)unberfe in)tfcf)en bie ©Ibe unb ©die perfekte, b^l^in gebrad;t würbe. 5)iefe »ermifd;ten fic^ mit ben etii^eimifcven tolaoen, roeld;e cnblid; bie ©prad;e ber neuen Slnfömmiinge annflt)men, unb mit i^nen ju ©inem SJbtfe »eteinisi: rourben. D«
84
~ C o)
tt)tr^ in en»ige Seiten
fben.
^^r unb SCngel
flej^ert.
2)er	»erfd^ont Stie^
mant>.
ei tjl ein mffnd&er 2}lenfc&, mit bem ju tidjfen ifl. ^ebertl^ut m^ feinem triebe. ^ (Sr l)(it umflefattclt.
6ie jtriep ftnb uneinig un< tereinanber.
(gr. i(i in biefem ©tudPe ein nnetfal^iener (ungefc^iifteT)
i(i unnötig tpenbig/ unt»
fd;ablicf;.
Sine ^anb roafd^t bie dnbete, @tn Äeil treibt btn anbern. 23}et ftd) unter bie^lepen rttengt/ bcn frejfen bie <öd[)tt)ei» ne auf.
Steue 23efcn fe^ren guf. ^ SlJon guten SBdrten tvtrb ŠTiemanb fett.
2Ber früher fommt, nial^U frul;cr.
Äinber Unb 3tatren jeben bte 2üaf;r^eit.
On bo fiie k* fodnimu dnevu kafho kuhal. V tefnobi biti.
jSmert ima kofo, ne fe-Mro. ^Smert te ftare s* kofo pokofi, te mlade 3' samoj-ßrino vftrelii
Zhlovek, da po kruhu difhi, iizer ga per hifhi ni.
Kolikor ludi, toliko zhudi.
On je prepregel; fe je pre-bernil; je druge mene (mifli).
Ona ( onea ) fe glf-liata, kakor pef ino mazhka.
On fi na to lih toliko sa^ fiopi, ko sajiz na boben.
To )e tako potrebno, kakor tern v' peti^
Roka roko vmije.
Sagojsda sagojsdo jjog^nja.
Kdor fe irled otrobe me* fhaj ga fvinje pojedoi
Nove rhetle dobro ponietajo.
Od dobrih C^ladkih) be--fedi fe nobeden ne sredu
Ktir pred pride, pred mele.
Otrozi, ino norzi refnfzo govorijo.
bie ^£IooifJ;e©proc^e roegen i^rer feinen unb voo^U flingenben Stulfprac^e befannt fo gtnci ein S&eit baoon mit in fcie biert;tr uerpftonjte grdnfifrfpe SDUnbart ubety tpetd^e f^on baburcf) »e ranb c r.f u n b weuiglten^ in bet Slu^fvrttc^e verfeinert jvavl>."
©rope ©orgcn bleidf^cn bte Velike fkerbi sgodaj la-$aare frii^jeitig.	fe vbelijo.
Seniaub tni ?S>o^š^oxn ja« Koga v' kosji rog vgnati, gen; in bte Snge treiben,
^emaiib in f^ieben.	Roga v' sha^el (v' vre-.
zho) djatj.
2Bet fru^ faet^ dtnfef frfil^. Kdor sgodaj (perzajti)
feje, sgodaj. shanje.
SJlit fltaf en fetten nid^t S' veMkimi Gofpodi ni gut Äirfd^en effen.	dobro zhefhnje sohati.
SBoöon ba^ ipetj öotl ijl^. Od zhigar jepolno ferze» batJOtt bet: SDlunb äberflie^t. toi'/to is wft vunkaj gre.
5ajer ^ec^ angreift, befu«. Kdor sa fmolo prime, fo Jjelt ftc^.	ofmolf.
mid^, ntd^f brennt, ba^. Kar me ne pezhe, ta ne blafe id^ nicOf.	piham.
23Jie bu bit aufbettejl, fo.wirfB Kakor fi bodeffi polllal, bu liegen: b. jeber ^Jlenfd^ iji tako bofh leshaL bet Urheber feinet ©lucfel.
Jpufl^e bid) oot jenen Äa^en, Varuj fe tiftih mazhek, bie »orne Iscfen unb ^int?«; katere od, fpred lishejo,, od, fragen.	sad prafkajo.
2Beibettl^tanen ffnb^ Ärofo* Shenfkl jpk, pa mazh-i b.iC[^t^tdnen/ b.t.faifd^e^i^ranen. kine folse.
©tide 2Šaf]fer grunben tief. Tihe vode globoko de-
rejo ( na globoko koplejo).
^j^rlidö toal^tet- am längflfit., Kar je pofiiteno^ to nar-
dalje terpi.
(Sin jeber roeif, m i^n ber Vfaki ye, kej ga zhevel-bruift. ■	shuli.
9limm bit^) felbfl; bep ber3tafe. ,San> febe sa npf primi. . Äleine Žopfe gelten balb Majhini (mali) pifkrizl über. ^	^ hitro, fkipijo. (fkipe).
SBdrt fein ^pl^ict, fö gdbe Ako bi ne bilo fkrivavza,^ tš aucf» feine-n ©tel^ler.	bi tudi ne bilo. kradlavza.
Wex eš nidE)f iin Äopfe l^at,. Kdor nejma v' glavU öermu^ el in ben gu^C;«|)atien, more y' petah imeti.
8Ö
^ ( o ) -
bcn SJJirtf; ifr nic()t (jutiRed;nung 5U mad^eiu
(Sin S^arv rnrtd^t 5cl;n 9Tar« ten.
f>od[; fliegt, ft^t nie^
ter auf. '
SBenn bie Äa^e nid[}t ju Jpaufe ifl, l^alten bie ŠOlm* fe ^od^jeit.
535er ju fpat fommtv fommt lauter Änod^en. (Sero venientibus ossa.)
©asSBaffer auf feine U leiten.
2(ul einem kleinen ^unfen, entfielet oft eine grofe geuerl« Orunfl.
Bres orhtu-ja (bi'rta) ni dobro rajtingo (raziiim) ftii-riti.
Eu fam norez defet drugih napravi.
Kdor viföko leta , fe nisko vfede.
Ka,dar nej mazhke doma, fo mifhi dobre vole ( ohzet imajo ).
Kdor na sadnje pride, dobi kofti, kdor preposno pride pa IlojL
Vodo na iVoj malin(mlin) obrazhati.
Is majhine ificre dofiikrat velik ogenj vftane.
?3cr;fc^tct)cne Mnogitere Vade v'govor-SK C t> e U I& U n g C n.	jenju.
©UtenSiltorgen. ©uten^iag. Dobrojutro (doberjuter).
Dober dan (deg). 3d; rounfd;e Sljnen einen Jim *) vofhim dobro floj guten	f eine gefegnete Bog jim shegnaj. ■
aJla^ljeit.
3d; banfe ^i^nen.	Lepo sahvalim. (Bog 16-
' nej, Bog jim plati). ©Uten StOenb. ©ute 9fl:ad;t. Dober vezlier. Lahko nozh.
*)Jiin Sutten, 1(1 ein ©frmanišmuž, ber fiel) aber in unferet ©fo= »eiiifcf)cii, 6pvacl;e burrf; bie :2ttuge ber Seit fc|)Oii fo eingebürgert ^at, ba^ er nmimel)r fc^iroer ju »erbvaiigeii fcf;eint. 2tuf gut unb ec^t' ©loDcnifc^ ^ei^t baä	= © i e, 3 ^ n e u u, f. tu.
vi (vaf) vam u. f. tv. tti ber iiue^ten ^perfon ^(ur./ wie tm grans' V0U5 &;c.
®d[)(afcn ©le wo^U
©te ekrtfaff^. ©Oft bffof;len (2tbteu)f ©tc rooßeu fcf)on gEt^en? ßüen ©te fo (faumf 3r;ncta fo fc|)r) ?
mitf ge^en,. e^ ijt fcf)on
Seit.
Naj dobro fpi]o (fpe, naj, dobro fpanzhikajo)!
Tudi oni.
Bog jih obari (s'Bögam)!:
Ka) bodo slie fhli?
Al fe jim tako mozlino mudi ?
Morem iti, je she zhaf (zajt *).
©tenet/ mein ^err.
©epn ©ie mir tvtdfommett. SBic scr;f« ? wie |lef)t^ ? -52Bie befinden ©te fid)?
:. 9ted)t guf, ©oft fep S)anf. freuet intd^» Sd^ freue
©e|ien ©ie ftd^. ©ie feigen red^t flut flul.
©te kfxnben ftd) nid)f tvo^l»
fe^lt S^nen ? Sd) bin eftDaž unDttfltd^ ©c]t)on fett jtnep 5agcn bejin&e id; mtd) ntd;t xe(i)t too^l.
Njili flushabnik (Clusbev-»ik, njihov fluga), Gofpöd, Bog jih fprimi. Kako je kaj ?
Kako fe pozhiitijo? (Kaj sa-zhnejojcako fe jtra kaj godi) ? Prav dobro, hvala Bogiu Me vefeli., ,Se. vefelmu
Naj fe vfedejo. Oni imajo prav lepo far-bo (prav dobro vun vidijo).
Oni fe ne pozhutijo do^ bro (njim ni dobro).
Kaj jim je (kaj jim fali) ? ^Sem nekaj bolehen. She ene dva dni mi, nej iiizli kaj prav dobro..
*) Saž SBort zajt fc^etnf aurf; fc^on 16ci; uni bal ŠBurgcrrcd;^ erraffen ju l^atcn; beiin man l^oret cš fc^r ^auftg j. 33. je zajt (0 t(l Seit, nimam zajta id^ l^abe feine Seit, perzajti, sazajta jcit-. Itc^, bet) Seiten u. b. fll. (Solite el benn fo fc^tvcr tl;un,. bicfctt , nngebetr^encti ®aft burcf) bal ccf;f ©foyctiifcbe zhaf bie Seit, Jit »crtrangcn"? — Sit SBequemlicbfeit ber ©tdbtifcbcn ©[optnen bat noc^ ^ ~tne(;v bcrgteicben eble š8Iinncf;en auf bcu ©Io»cnifrf;fii ÜBobcn pfTaitit, ivtcj. S. jenci befannte: Kobilo sa zaum jjergimat u.b.gi'
88
( o. )
^d^ ^ABC Jtopffd^mtrjEii (5?o))fme|j); icf) l)at)c Süf^ns fd)mer}en; td) ^abe beit ©^nu« |)fen (6traud&eu); id^ f;a6e ba^ (Seitenjlec^en; id^ l^ab.c gteber.
SKrnn bcro fo iff, fp. fftib <Sie nicf)t toenig franf,
Me glava boli; mesobje boHjo (bole); fem nahoden; me trebiih boji (r^e po trebuhu grise , me kole, me vje-. da); me bode (imani bpdla-; je); imam mersljzo, (trefhliko, fem merslizhen).
Po tim takirq oninifoma-? lo bolni (boleni).
fagctt ©te mir, wie l;et|?t ba§ auf ©loDmifd) (^inbifd;)?
' '^^erjetljim ©te,, »ö flefjt
n:cr. auf Die ^o.)! ?	'
i^.abpn @ie flefrtflt? 3d; f;abe Sie md)t ved)i »er« jianbcn.
ŠBo^net' ntd)t |)ie.t bet
Saaber er iji nid^t ju ^aufe.
2Battn fßmmt er nad^ ^aufe?
2)45' fvintt id^ 3^.ne|i nid^t getüi^ fagea, er i(l immer ftu=? ^cr Dem ^aufe oiel befd^aftigef
Profim, riaj mi povejo., kako fe to pravi po ^Sloi venfko ?
Naj ne samerfjo , kod fe gre na pofhto ?
Kaj fo rekli ? Jih nejferrj prav saftopil.
Al ne Itaniije tukej Go-fj30d L ?
Päzh, pa ga ni doma.
Kdaj pride domu (darno)^
To jim ne morem sa ter-dno povedati, on ima smit rarn do.fti svunej, opra,viti.
bin l^unflrtg, burffig.	Jas fem lazhey, shejin.
fc^ldfert mtd&i (ic^) biti	^Sem safpan. mi je
fdjlafrig). 34) fancic an iu	sazhelo dremati, fd^iummern.
Sd^ Bin mfibe. ^d^ ^ahe Kltd) möbe gegangen. l^abe tnicf; fiarf ermubet,
ba| iDlittagma^r (ba§ fflati)tma^l, 3^ac^tejfcn) fc^jon fertig?
©leici^ bpn 2(ugenblidf. ßüffet unl jitm a^littagma^f (jum	gelten.
®e^cn roir fp(?jteren, gdjfet un^ einen fleinen ©.pajiergang tnad^en.
Äommen ©te niic|) §fter| befuj^en.
■ŠJenn ©ie erlauben, n^it Sjiclem SJergnugen.
.Sern trudem ^Sem f«-f-hodil. ,Sem fe mozhno vtrudii.
Je she kofÜo *) (obedo) perpravleno (je she vezhcr-ja perprävlena) ? Sdaj sdaj.
Pojdmo (pejmo) kofit (obedvat) (vezherjat),
Pojdmo (pejrno) le fpre-häjat. Pejmo fe eno malo fprehodit.
Naj pridejo vezhkrat me obifkat.
^he perpufti'jo (dovolijo, zhe fmem), s' yeii'kim vgr leljam.
®e6et bem ^errn etnett Dajte Gpfpoldu en ßol,
3(f} bitte nid^t ju btt tnui^en; id^ merbe mtcf> bafb empfel^len mujfen.
$8elie6en ©te ftc^ bod^ ein wenig nieberjulajfen, bandit ®ic unl nid^t ben @d[;laf bat Don tragfri.
Profim, naj fene trudijo (ne pomiijajo) ; fe bom mogel kmali ( fkqro ) perporo-?hiti,
Naj fe vender eno malo doli vfedejo, de nam fpanja ne odnefejö (odaefd).
*) Kofilo. t(i eigfntlic^ bAŽ u^m a(grit^, Hücf) hei »cnifcf;en £anbmaiinž, unb obeclo, roclc^ež tn etiiigen (Scgenbeti flucf) jiishina	bebcufet etgcnffid^ ba^ 3»tffftgmaH; nut
b« ©tabtcr, bcm bje'Sonne ni^t fo fruf;e aufger)t , aB bcm Satib* manne, nennet feine SDtittagsma^fjeit kofilo; ©ben bal ö'tf lucö »Qti köfiin |d) frii^llucfe, iMte bie grü^>ma]^,[}eit, ba| bei) ben <Stübf?rn oui^ ic^ e f(e iu žDlittag, bebeutet.
90.	— ( o ) —
5Uomtt fantt tdf; Si&neit biea	S' kom (s* ztiim) jim
mu?, ©agen ©ie c^ nur auf*	samorem poltrezhi ? Naj
lid;tt(!, id) bitte <Ste.	le po pravizi povejo, jih
profim.
fceuL-t mid; frf;r, baf	" Me prav vefeli, de jim
e§ angencl^m ijl (baj) t$	je vfhezlii (de jim dopade). S^ncn flcfalft).
batifc Sinnen oertntvt»«	^Se jim prav lepo sahva-
ltd)(l.	lim.
aBažfofletbie Stte »Ott btcs	Kaj vela (kofhta) lekat
fem Suc^c ?	(vatel) od tega fukna ?
SSte »tel 6trt ic^l	Koliko fem jim dolshen
fc^ulbig?	(dolshan)?
SJlac^m ©ie bie 3ied;nun<j.	Naj naredijo rajtingo (na}
srajtajo, kaj snefe).
2)al t(f JU t-l^euer.	To je predrago.
^d) Witt Sutten ad)t ®u{s	Ofem rajnifh ( goldfnar-
bm geben, i|l genug.	jov) jim dam, sadofti je.
ŠUo »erfauft man ^apiev?	Kej papir prodajajo?
ij! bas 6e{ie2Bittf;^«	Kteraje narholflia oflitarfja
trt biefct ©tabt (in bie^	(kerzhma) v' tem mefti (v'
fem SJlarftfTeceen) ?	tem tergu ) ?
^ol^let mir einen	Pojdte(pejte)mipo ehiga
inac^cr.	zhevlarja (fhufhtarja),
Äommet aber balb jurudfj	Pa kmali ( fkoro) nasaj
OertoeiU eud> nic&t ju lange.	pridite; ne samudite fe predolgo.
SlJo ge^en ©ie fo gefc^tt>in5	' Kam grejo tako hitro?
itommen ©ie mit mir.	Naj grejo s' menoj (š*
mano).
f;abe feine Seit, id^	Ne vtegnem (nimam zha-
muf nacf> ipaufe eilen. .	fa), fe mi domu mudi.
Äommen ©te Slacj^miftag	Na}pridejo po poldne k'
Y-i '	meni.
®iif, irf;) werbe fommen.
^d^ tt'cif ntd[)t^, id) fiabe tücf;t5 bergleid^en ()ef;6tt;
Ttan erjttf;U etroaž »on eU ncnt Kriege jrotfd()en^tanfreid)/ Siu^lanb unb . ber Siurf'ep.
fagf, bie Žur!en toer« bm fitf) mit bm IKujfen »crei? nigm (atliircn).
She prav, bom prifliel.
Kaj je kaj novigaflifhati ?
Nizh ne vem j nejfem nizh rakiga (taziga) flifhal (zhul);
Nekajperpovedujejood e-ne vojfke med Franzosam j Rufam (Moflikovitarjam) ino Turkam.
Pravijo, Turk bode Rufam potegnil.
Set wie tJielte ifi l^eute?
^cute ift ber je^nte »embcr.
<£prcd;en @ie Sfaltenifc^i, g^ranjpfifd;, 2)mtfd;, (Suglifi, ©loöeaifd) (SBiiibifc^), ©la^ »ifd;, Sateinifd;,
^rtBen ©ie »erjianben, wa^ id) gefagt r;abe?
3d; ttieif nidjf, ob id; ©it rcd^t oerfJanben l^abe. ..
^ord)en @ie alfo, id; roer« be	nod) einmaf;l fagen.
bitte @ie, fid; meiner ju erinnern.
3d; t)erftd;ere ©ie, id) wtxo be nic^t barauf oergeffen.
3d) l^abe ger)ort, ba^ rr fid) 3ejlud;tet l^abe.
Te kelki ( kolki) dan je denef?
Denef je defeti dan Lißovgnoja ali Novembra.
Snajo (govorijo, guzlu-jo) lafhko, franzosko, nem-fliko, angleshko (englendar-fko), floveafko, flovanfko, latmfko, grefhko (gerzhko)?
jSo saftopili, kaj (kar) fem rekel ?
Ne vem, zlie fem jih prav saftopil.
Naj pofiufhajo tedaj, jim bom fhe enkrat povedal.
Jih profim, naj fe na-me fpomnijo.
Jimsaterdno povem (sa-gotovim, sarefiuzhim,jih sa-gvifliam, sashihram), ne bom na to posabil.
^Sem flifhal (^hul), de je pobegnil.
92	— ( o ) —
©r tfl etit iötann, «lif betn On je zhlovek, ki fi ven-ffd^ iod) ein 2Bwt fprcd[)m Idfi, der da kaj dopovedati,
©arf tc{) tDiffen, njer^^^nett	_ jSme'm vediti, kdp jim
bUf flcfdflt l^at?	je to povedal?
2)te ganje 2)5e{t fagt e§.	Vfi Judje to pravijo.
Äennen ©ie biefert ^errn ?	Posn^jo tega Gofpoda ?
fcf)eint mir, id^ ^aU	Meni fe sdi, de fem ga
il^tt fi)On ofteri gefe|)crt.	she vezhkrat vidil.
2id[; fann nid^t enU,	^Se ne morem fpömniti,
finnen, if)n je gefprod^ett ju	de bi bil kdaj s' njim govo».
^abcn.	ril.
^r ffffft , all tpenn er	,Se dela, kakor de bi ga
ni(|)t fennete.	ne posnal.
©a^ t^ut	To nizh ne de,
^abett ©ie bte ®uje, mit	Profim, naj bodo tako(
jU fagen 7 - t	dobri ino.naj n>i povejo.
Sljenit <S,ie tie ©nabe '^aU	Ko bihotli to gnado ime-
tzn r niir btefe grppe SJSo^lti^at	ti ^ meni tp veliko dobroto
51t eiftocifen--r	Izuriti ^ -
3cf) bitte,, ftd^ ju bebienen,	Pr6ßm,naj Ii poltre^hejoi
(naj fe poflushijo).
SSefel^len @ie nur, ©ic	Naj le sapovejo (safha-
6ett nur- ju befej^len.	fajo).
Sd; mac^e mir eine 5r(j|.c	To fi sa veliko, zhaft
barauž,	fHt^jem.
3d) fantt^&n^" nid&fl	Jim nemor^m nizhodr^-
fc^jlagen. .	z.hi.
^erlajfen (Sie ft4.auf midl/	Naj fe na - me sanefejo,,
roerbe nidjf baraufoergfffen.	ne bAm. pos,abiL
3d) S)erfpred;e el ^^iwtt	Jim sa terdno oblubini,, SWif.
^if finb 5U gufig.	Oni fo predobrotni.
©ejirfnj^^t ^err, l^a^m 6te Qofpod shkht-ni, na/ fa "iölitlcib uüt einem urtglucBlid^ea vfmii'ljo zhes. eniga reyniga.

SJtEnfdf;en , ©ött tt>irb el ncn Dcrgeltcn.
^erjltd; gerne, tnetn ipenn id) cl nut fonntej fann ntd^t.
23Jcnn ©te d nur wolTm, eg i)l 3ir;tien mogltc^.
ifl meine ^flid^t, Un^ glucfltci^en ju f)e[fen.
tperbe mein EHŠgltd^j jtel t|)un; id; werbe feigen j id^ • werbe el ftberlegen.
t^vtt mir leib, baf nii^t i^elfen fann, rote icö rcunfdf)te.
®epb Derfid^ert, baf t$ mir |)er5Ud[; leib t[;ut.
SJJenn id^ bt!^ nur einige ^age fru|)cr gerouff |)dtte/ je^t ifl el fdE)on ju fpdt (perfdumt).
^dfte it^bal fru|>ergeR)uft/ (§ rodre jeftt ganj anberl,
Stel^met el mir nicf;t ubel, ©Ott iPeif el, tPte gerne id) eud) bienen m6d;te, aber el nid^t mpgUd(). — mi euc^ nod) einfdttt? S)a fann id; nid;tl t|)un.
fo öieleSBorte? tttentl man tiid;t fann, fo fann man nid;t.
liromaka, Bog jim bo pla-zhal (povernil).
Js ferza rad, lubzhek , ako bi le mogel; ne morem, vid'te.,
Zhe le hozhejo (hote), jim Je vfe mogozhe.
Je moja dolshnoft, tim revnim pomagati..
Bom Jturil, kar je nar-vezh mogozhe; bom vidil, kako bo kaj; fi bom pre-mlflil.
Mi je shal, de vam ne morem pomagati , kakor bi rad.
Meni verjemite, de mi je prav is ferza shal.
Ako bi bil jas to le ene dm pred vedil, sdaj je she preposho (samiijeno).
Ako bi jas bil pred taka v^dil> bi bilo sdaj vfe dru-gäzlÜ (inazhi).
Ne samerite mi, Bog fam ve, kako rad bi vam poftregel, pak ni mogozhe.—
Kaj vam fhe v' glavo pade ( kaj fi fhe smiTlite ) ? V tej rezhi jas ne morem nizh ßuriti.
Kaj je treba tolko befedf ? kadar fe ne more, fe ne more.
fprid^t »on mir, nid;t On govorf od mene, ne »on bir.	od tebe.
94	— C o ) —
(ix bcfummert (tci^ ntdf;tl	,Se nizh ne pezlia fmtt
«m feine «£cic(;fn.	ni nizh mar) sa IVoje rezliu
2)ifftr ^ticffommt an micf;,	To pifmo (loii lift) je na •
rtid^t an i|)n,	rae, pa ne na njega.
(Er ^at mid^, unb nic^)t tf)rt	On je mene klizal (sval),
Setufen.' '	ne njega.
(gr ^t mid) ja gefc^en.	^Saj me je vidil. AI ga ^ajl bu il^n ntd;t gefragt, ob nejfi praDial, zhe bo fhe euer nod; einmabt iPommcn wirb? krat prifliei?
©te f;af cg oon ii^xerSJtuf«	Ona je to od fveje mater erhalten, icfe |)abe, e^ oon tere prejela, jas fem to od
i^nen 9cl;orf.	jijih flifhal,.
SSietn Später/ unb meine	- Moj ozlia ino moja matl. SJliitter.
i . dure ^ned^te unb eure	Vafhi hiapzi ino vafhe
SJlagbe.	dekle.
. Dein Jperr 2>ater unb [di	Tvoj ozlika ino njego-
ne ^ra« SJ^uttcr.	va mamka.
Unfere ( bepber ) SSruber	Najni bratje ino vajne
unb eure (bcpber) ©d;n)ei	feitre. (lern.
Sfi^re (bepber) Jpdufcr, il^«	Njujne (niju) hifhe,njujni
te ©arten, Steuer unb SUiefen.	verti (ogradi), njive ino
,	travniki. ■
©eine Diener unb Dies	Njegovi flushabniki (flu-
nerinnen.	shevniki) ino flushabnize
(flushevnize).
SRcin Sud;. Dein Äteib.	Moje bukve. Tvoje oblar
S^r ^aupttud;.	zhllo (tvoj gvant). Njena
(nje) pezha.
©ein ŽKocf. ©ure Steltern.	Njegova fuknja. Vafhi
ftärifhi.
^^Eunbe unb g'reuns	Njih (njihovi) prijateli
binnen. -	ino prijatlize.
SJleine ©cl()ttie(iet. Unfere	Moja feltra. Nafha teta. 9)tuf;me.
<Sure ©d^utbiflfeitcn unb	Vaflie dolshnofti ino dol-
©d^ulben.	g6vi.
el tv^r, baf ge^ fd^eljcn ifl?
eg mofltic^ ? SUer r;atte tag geglaubt?
Žetber ifl eg fo! ©o iji eg unb ntd;t anberg.
fann mtcl^ ntd;t gmwg öerrounbevn.
2t&er rocr weif, ob eg aud^ bern fo t(l?
^ag rootlet nun mad[;en? f;al)ef eg matf;cn.
2t6er töte rt)iffet t()T bag?
2Bcr mir eg gefagt i^af, l^dt mir gerotf nid[;tg'aitf6tnbcn tootten,
@Ian6et mir, .i^r fenttet cucl) barauf öerlaffen. - ;
^ahet 3?ec{)t,. \d) \)0.\>t eg aud) gci^ort.
^ier i(l fein aribereg WiU itlf man nuif ©ebulb l^iafien.
2)ag fann itf; fanm glau« Den, bag mitt mir nic(;t in ben Äopf gef;cn.
(Sg fd[)einf mir unmogticf;, i^r werbet nid()t gut gef;6rt (;aben.
2Benn td; eg aud; mit mei? nen 3tugen fal)c, fo rourbe ic^ rg bod; nicl^t glauben.
magfepn, abericfeglau« be eg boc^ nid)f.
Sc^ will eud^ nid;t roiber« fpred;en, id; fann eg abet nid;t t)erfd;ludPen,
AI fe je ref to sgodilo ?
Je Ii mogozhe ? Kdo bi bil to verjel ?
, Bafhti (Bogu fefmiU), de )etako! - Tako je Ic, pa ne drugazhi.
ße ne morem sadö/ti prezhuditi.
Pa kdo ve, zlie^ je tudi temu tako ?
Kaj hozhte sdaj Huriti?
Vi fte jo vganlli.
Pa kako vi to veße?
Kdor mi je to povedal, nie gvifhho ni hotel sa nor-za iiTieti' (nalagati).
Meni verjemite, ri fe snate na to sanefti.
Prav imate, jas fem tudi to.fiifhal.
Tiikej ni druge pomozlii^ je treba poterplenje imeti.
To teshko ( slimetno ) verjamem, to mi ne gre v' glavo.
Meni fe sdi, de je to ne-mogoziie, morebit (morde) nejfte prav flifhali,
Ako lih bi to fam s' fvoj-mi ozhmi vidil, bi t%a vender fhe ne verjel.
Sna biti (naj bo), pak ' jas tega vender ne verjamem ( ne verjem ),
Vam nozhem ( nezhem) soper govoriti, pak jas tega ne morem poshreti.

t(l ftd^er ein SHal^rcf^fn, To jegvifhno marrijä (ta eine ßuge.	je prašna J, lash.
Sd^ meinet 3;|>etlö wate ber SPteinung.
Hnb roa^ bduc^it i^l^ncn? meinen @ie?
SBas fttgen ©ic büju? inid; betiifft, fo tvur* te td[; fagcn —
2Benn id^ an S^ter ©feffe wate, "wenn id; ©te ware-^-
ŠBcnn ©ie mic^'fraßen / fo lann icf) 5f;ncn ni(^t$ fagen/ als - - -
ŠJerjeil^gn •— ttterben ©ie nici;t bofe, faße.S^nen aber, baf ©ie unrecht l^anbeln.
Sßa^roate alfo3(;t Stati;?-23Jal rat|)en ©ie mit ju t{)un ?
3tacfc meinet Š^teinUng mu^« te nvan fi) t^un.
äßa^ fann fd(»aben/ ju JU t>erfud)ert?
SDUn fann e^ öerfud;m, »ieKeidE)t gelingt e^,
25o(len ©e toetten, baf et fic^) irrt ?
ware »iel gefd^eutft/ tfnn et me tttpa$ au^cjanflen
Jas sa mojo plat (saftran mene) bi bil te mifli(mene)« Kaj fe pa njim sdi ? Kaj menijo?
Kaj pravijo k' t^mu ? Kar mene sadeva (^doti-zhe J amtizhe) ^ bi riikei (djal) —
Ako bi jas na iMefti njih bil, ako bi jas bil kakor oni ^ -
Ako me praflaajo (bara* jo J pitajo), jim ne morem drugigä povedati, ka«-kor - - ^
Naj ne aamerijo na] ne bodo hudi, pak jas jim povem, de ne d(slajo prav.
Kaj mi tedaj dajo sa en fvit? Kaj mi fvetvajo fturiti ?
Po moji pameti (mifli) bi fe moglo tako Ituriti*
Kaj samore fhkoditi, zhe pofkufimo ?
Snamo poflaifiti, more-bit, de nam rata ( de fe nam vfrezhi )*
Kaj ftavijoj de fe moti?
Velik boij pämetno bi bilo, ako bi on ne bil nikoli nizh prizhel ( sazhel j.

^te tt)eiben beffer rotjfen,	Oni bodo bdljvedili, ko
dž ic^. -	jäs.
2)5enn e^ &fm fö ij?, fo	Zbe je terriu tako j jim
tpeif id; S^nen Uid[;fl barauf	ne vem kaj na to odgovoriti. JH antroorten.
rooCfen (Sie, ba| td^	Kaj liozhejo (hot^);, dfe
S^netx fflflel	hi jim povedal?
3f;re SemcrFiing ifl	Oni prav.födijoj tako
fo muf c^ fe.i)ni	möre biti»
$§ren ©ie einmal^U ren <Ste 51t!
Sßav'Htju Syrern S3efe^l?
STur ein etnjige^ 25ort!
Sfemant» frafll
nad; Seinen.
2?ldn ^err I — ^a; uetge* fceti ©te, id^ r;abe mid) gettrf/ id) bad)te, roare ber^err 3t;
Semanb ju ipaufe (iji Sliemanb ju -^aufe)? ,
2Ber ifl? ^ Sßer ruft? — ŠBaž ttJoffen ©te? — gibt^? ^jmev flepft?
ipe! ^uncje/ fomme ein S3if<c^en f;cr —- ©age er tnir, tfol^nt nid)t l)kx bcr ^err 3ti ?
ŠTlcin i^etr / ©te tbo^ncii in btcfem Jpaufe; nid)t tt'af)r?
STein, mein ^ert! td^ fcn^ ne ^ier STiemanb, ic^ bin ^ier frcnib.
2>erjetr;en ©id, id; Inn tr# .« fltganaen, tc^ |)abe bal 3im# mei oerfeJ;Jt,
^Slifhijo! Naj poflilniajol
Kaj säpovejö (saftiäfajo)?
Le eno farno befedizo!
•Siifhijo Gofpod! eden prafha (bara) p« njih.
Göfpödl — Ha, naj ho šamiefijo, fem fe smotil, fem menil, de je Golpod L
Je kdo doma (tii nobeni» ga doina)?
Kdojüf?—Kdokiizlie? — Kaj bi radi (kaj hote) ? Ka) je ? — Kdo terka? —
He! fante (fantizh), jjoj-di (idij hodi) eno rtiald feitl — povej mi j al ne ita-luije (ftoji) tiikej Gofpod I. ?
Gofpod, orii ftanujejo v^ tej hifhi, kaj ne?
Ne, Gofpod! jas tli ho-i ijeniga ne posnam, fem nes-nan iiikej.
Naj, ne samerljo, fem sa-fhel (fem fe srhotil), ferii zhunatg (hifho, zimer) sgre-fhiU

Ij^c^ qlouBfe, tpare btef ^Sem tn^nil, de je to ti'^t«
bcri)rUfc©fü(f (Mbnffe©tO(f*	ji pod (tretje naftröpje, tre-
tperf).	ki fhtuk).
gilbte?	gee Kaj je? Kaj.fe je sgodi-
fd)d)ml	bebeutet biefe	lo ? Kaj pomeni toliko'ludi
2?tenge SSolf auf her ©träfe	na zelii (na ülizah) ? (aufDer ©ajfe)?
ŽJfm Gimmel fcjj t)anfl ©Ott fep ©anf! baf tvtr avi$ ber ®ffaf)r gerettet ftnb.
2Bte fe^r erfreite ic^ baruber! 2Bie frol^ bin id^!
^aš ^erj jittcrt mir t»ot g^reubcn, nur batan ju benfen.
3d; bin auf et miroorjreu*
benl
öetgefie £»or ^reubent
3dE) toar auf eine fo flrofe greube md()t gefaft!
t^ut mir unenblicö feit», t^ut mir tpal^rlic^ in bie ©eete roei^e.
bur4)bo{)rtmir ba^^erj.
X) l)atU td^ ba^ früher ge* wuftl
dš i|i bodS) üerbruflid^ (ftt# (al) ! ärgert mid;.
2ßie unglMUdE) bin id^ I
£> id^) UnglucElid^er ]
2ßie grof ijl mein UngludEI
ßod* ga Bog sahvälenl Hvala Bogu! de fmo is ne-varnoßi refheni.
Kak me to mozhno vefe-Ul Kako fem vefel(vefela)!
jSerze mi od vefelja tre-pezhe, zhe le na tosmiflim.
Ne vem kaj pozheti od refelja (
Konez me bo od vefelja 1 Jas fi tako velikiga (ve-Kziga) vefelja nejfem bil v* fvefti!
Mi je grosovftno shal. Refnizhno, to me v'fer-ze boli.
Me v* ferzc bode (mi ferze rani, prefune).
O de bi jas bil pred taka vedil 1
To je vender fitno ! Me jesi (me kazhi).
Kako grosno nefrezhen fem jas!
O jas nefrezhna reva (fi-röta)!
Kako filno velika je moj» nefrezha!
Sic^t mtif no^ »rtge^m!	Meni ni »a preliati, ko-
iiež me bo!
bttt in SJerjWeifTuitg I	Meni je sa sdvojat' Csa
id^ weiß nidjt tpe^r, wa^ td^	fzagat)! neverri käj pozheti
t^iin foül	(sazheti)! (kaj bi sazhd).
^c^ tocif nitl)t mef^t/ me	^Se ne vem kam ober-
|>tn id) mid) raenben foH!	niti!
roaltet ein bofer Utv	,Sem pod eno ncfrežhno
fern u&er mtc^ !	svesdo rojen! *)
ŠBa^ bifl bu öefonnert jü Kaj miflilli ßuriti ? ir;un ?
SUatum (bi(l i>u) f0	Kaj fi tako samifiileh t
ienfenb ? §ang(i &u etwa mie^ Kaj pä fpet muhe lovifh ? ber ©riffcn ?
3fi bir irgent» ein llnglucf ,Se ti je morebit kakfiina {»cgegnet?	nefr^žha permerila (pereo-
dila)?
JBelitbemif ihif jiifomrtirrt* Pojdi s' menoj (s^mailo). ^abe bie ®ute ein wenig Profim, pozhaki me tind warten.	nialo.
fomme ben SCufienblidP. Bom sdaj sdaj prifheL Šcl^ ttJerbe auf ber ©feffe ttties Bom v'-tim hipzi fpet tukej. ber |)tfr fct;n.
Äoinmen <ŠtC l^er, id)	Naj gredo fem, jim imanl
t»e S^ncn etroal	jü iiekaj velikiga povedati,
fctgem
bitte el nid^t 5U veU Prorim,^ liaj nikär ne poje jf en.	sabijo.
©epit @ie »erftc^lett/ baf Jim satefmzhno povem, id) c§ nie Bcrgejfen werbe. jas ne bom tega nigdar po*
sabiL
*) aUaii wunbere fic^i nicbt, bi«»" wörtlicbe Ueberfe^ung ju fttt^» bcn: bic^ Idft bcr ©eniuž bcpber (Sprachen nit^t ju. fatten Die bisherigen ©locenifcbe» ©(t»rift(leßer auf biefen b^cbll roidbttöeti Um|laub mel;r 3titctttd;t genommen, fp würbe unfere ©prac^ie jc&i
mijt fo fe^r »ph ttnnötbiflen ©ermanilwen (irpften,
® 3
lOO
- ( o ) -
rinc& in gruben i
^Idfle, 6eld(ltge mld^ ntd[;t!
ge^, bu ^kggečfi!
dš i|t ©d^abc/ ein Wtä)xm§ batukt ^u fprectjen.
3d; l)(ibe fd;on 3(E[el öer» jlanben.
ipabct feine ^orgc, ^«ti^t greunb/ id) tverbe t^un, wie ic^ DerfprocOcn f;abe. .
(Spredfjef ein roenig lauftr, benh id; mjle^e Tud; nidjtv
©prcd;en reit leifer, e§ fpnnfe un^ Semanb bet^ord^en.
2Bie dt fepb t^r?
2d) ^>trt fc^en 50 ^al^vc ath
3|)r feilet. nid;t fo alt auli
^d) mu fc^ort/ baf icö ttid;t nie|)r jung bim
faget^i^r? * fepb nod; in ber ^lut^e eurer Sal^rt.
3l;r fepb noc^ bep Ärdften, i^T funnet nöd; auf ein lan^e^ £eben red^nen.
QJJa^ ©Ott tuitt, ober f^5Sf/ tt)ir fommen SWe Sabin, «nb bie )?erf(o|fene Seif i|l wie ein Slid^f^.
3lid;t bod^ ; benn, wenn and) bie Seit oergej^t, fo bkh ben tpeniöllen^ bie guten ^anb# Umgcn.
Pufti me s* miram ( per mlri, pergmahu)!
Ne jesi me, ne bodi mi , tako fiten (niefJän)!
Pojd ! pojdi fitnesh (ne--flanez)!
Je flikoda, kaj vezh od tega govoriti.
jSetii siie vfe isaftopil (rasumil).
Nizh ne fkerbite, prija-tel, bom ituril, kakor fern o'bliibii-,
Govorite eno malo bolj na glafij jes vaf ne saftopim.
Bolj tiho govonmo, sna biti, de naf kdo poflufhav '
h:olko (kelko) fte ftari? jSem she petdefet let ftai-. jSe vam ne vidi, de bi bi"-^ li tako ßafi.
She zhutimj de nejFem vezh mlad.
Kaj pravite? .- Vi ftefhö per nar lepfhi ftarofti.
Vi fte fhe prar terdni (per m6zhi),snate fhe prav veliko ftafoft fturiti (dozhakati). Kar Bog hozhe, pred ali potlej, enkrat bomo vli na uni fvet prifhli, iho pretekli zhaf je ko en nizh»
Kaj fhe i f he tako vender) ; sakaj, zhe ravno (ak )-lih) zhaf preide, tak ven.ier dobre djanja oßanejo.

•	auc§ btefei; Sütel* Jas fem tudi te mifii (jes
ttun^,	tudi taka pravitn ),
ber ^err 3t. $u ^aufe ? fcm, metn ^etr, er i(l tbcn au^egangcn.
SBiffct ii)X nid^t, 06 et ^mte 51t ipaufe fpetfcn wirb,?
ipeute fpeifet er be|>> feinem fBruber.
^at er. nld^fž flefagf, ro-ann tt nad) ^aufe fommen totrb ?
^r |)at ntd;t^.gcfagt, öBer td^ glaube oot 5 H^v bürfte er fd&o;t ju ^aufe fepn.
^abet bte ©ute, ju fa« gen , baf id^ t^n gefudf)} l^abe , unb melbet i^m meine ^mpfel^ü
Je Gofpod I. dojna ?
Nej ga doma, je lih kar (ravno) vun fheh
AInevelte, zhebo denef (dones)d:omak6fil(obed-\'al)?
Denef bo.. koiil (otedval) per fvojimu bratu.
AI nej nizh rekel, kda) bo domu (damo) prifhel?
Nej nizh rekel, pa jas menim, da bo pred pgtemi she doma.
Bodite tako do.bri ino povejte mu, de fem ga ifkal, ino režite, de fe mu perpo-tozhin;!, (de fe mu rezhem perporozhiti,perpo.rozhlte me njemu

tf! ^eufe ffireinSUet* ter braufen?
©al 2Betfer.itl neHi^f.
ifi trubei. «SJetter. Sft fjeifere^ SJJftter ? Stt fä trocfea auf bet ft (©affe)?^.
ift fe|)r. M^t^j. ifl fd)6ne§ ŠJJefte*. ifl roeber warm, (^eif)-/ nod/fait, fonbern mittelmafig.
2Betfer ^.(it ft^atkber^
Kaj je denef sa eno m? svunaj?
Megleno je (megla,je). Je oblazhno. AI je jafno (vedro)?-AI je fuha zefta (jefuho po ulizah)?
Veliko bl^to je. Je lepo vreme. Nej toplo ( gorko ) (vro-zlie)^ ne merslo(mras), te-moah fred-nja rez.h.
Vreme fe je preverglo»
loa
( o )
gel^t eilt ftarfer SKiub/ ter ^ttfS^ nicber^u reifen brol^ft.
(Sš tve^et fin fanfter »tub.
wirb fru6r. ©I fc^eint f all roentt t$ icgnen wollte.
i^at bie oergangene «naufl^orlid^ geregnet (gesoffen), regnet geroalttg (ef gief t
nt jtarf).
5Ueftft Reifert ftc^j ttuf. Diefe 9lac^t Ijat e^. gefroren.
mad&t einen grof en@tau^.
bonnm. 6U§t. fernlagt (ofterl) ein. d^ ^at irgenb n)o|)in eingefd)lagen, ^agelt (f^ancrt),
fd^ucpet.
- Vclik Tctet vlczhe, d6
hozhe vfc podreti.
Hladna fäpiza pahli.
^Sc oblazhf.
^Se dershi, kakor de bf hotel desh iti (fe na desH , dershi, napravla).
Nozöj je zelo pQzh desh fhel (jelilö),
Mozhno desh gre (Hje) ; tako mozhno desh gre, de hozhe vfe doli pafli, - ko bi s' fhkafam HQ.
ße jafni ( fe raskopava),
Nozöj je pomersnila (smersnilo ).
Je velik pr^h (fe mqzhno prafhl).
Qermi (gromf), ,Se bli-fka.Trefka. Nekan» je trefhilo,
Tozha gre, ^Sneg gre
\^»eiite ifi ein fe^r falter Slag,
ifl fait., (^ß friert, gl friert midf; in bie gufe. staube, biefen 23Jtnter tpar e^ nod; nidpt fo falt^. alž ^jeute.
' bin ganj ffarr oor Äaltc. 3d; jitterc uor Äaltc am janjen ßeibe.
SJlttc^t geuer im 4Dfcn,
Denef je pravmerseldarj.
Jemras (rriersloj.Smersuje.
Me v' noge sebe.
Jas menim (rajtam)j lo letafhno sfmo r}ej bil fhe tak mras, kakor denef.
Vef terd fem od mrasa.
Veffe trefem od mrasa kp prot (kofhiba na vodi).
Pejte pezh sakurit (saku-rite v' pezhi).
ajtac^it rtn wentg %mx	Sakunte eno malo. (I^ct^ct ein ).
^cn beftn&ež (tc^) gut na^e	Zhlat'eku dobro de blisö
Oepm getter.	Qgnja,
®te StSenbe ftnb je^t fo lang!	Sdaj fotako dolgi vezhcri!
Um üier U^r fielet man !aum	Ob fhtirih fe kome) vezli
me^r.	vidi.
2Btr werben »aj^rfd^ctnlid^	Bomo bleso (bershzhaf)
©d^nee fccfommen.	fn% dobili.
(Sš fangt an, ©d^neefllo«	J^ she sazhelo naletvati. (Jen ju faöen.
d^ i(l fo weK ©cfjnre gr/	Tolko fnega je padlo ^
fallen, baf man mirb lcicr;t auf	de fe bodo lahko na fcneh
tem (Scftlittcn fahren tonnen.	vosili.
dß ijl je0t eine gute	Sd^j je dober fenenez. fettbal;n.
Sterben ®te l^eufe md^f	Ne bodo den.ef. iii?h is
<tul bem ^aufe gef;en?	hifhefhli?
0letn, bte Äalti; i|l mir ju	Nizh, me prevezh sebe
impfinbltd;,	(mi je prevezh mras),.
^eute iti fc|)r frtfc^).	Denef je picav mersezhc.
fu^l.	Je hladno,
(Si fangt an aafjut^auen.	,Se je sazhelo tajati (je
odmeka, odjuga).
£>cr 6c{;nee fc^miljt.	.Sneg kopni (fe taja,
fe joka),
2)cr @df;n6€ fd>.ön u&craDf	^Sneg je shepavfod fkop-
jj^erft^inoljen.	öil (je vshe povfod kopno).
a^ fangt an,, \elp warm	Prav toplo prihaja ( je
tt>ei:ben.	sazhelo prav gocko prihajati),
fanii Ridf;,f mel^r t>öt Nizh vezh nje morem od
vrozhfne.
tfl jutn @r(|i(fcn t>0t Je sa salupniti (savpniti)
od vrozhfne.
tf^fe|(r fd&wul; ifi Je grosno fo}>arno; uejsa, eine unertragli,d^e ^itje.	ijreftati od vrozhIn&.
fartgeR bteJpun^^tage an.
2Bir finb mitten im
tner.
SBic CŽ fc^eint (affent STn» fd^cine nad)), tt)it bekommen ein Upfjewitter.
Silen tt»it, nicnn wir nicftt woUen burc^ uub butdf; naf werben.
t^uf mir leib, baj? id^ nidf;t meinen 9?egenf(i;irm (mein ^araplupe) mit mir genommen l^abe.
■ ift ein fel^r ft^Iec{;te^ SBctfer.
gl r«dft ber ^erbfl l^eran (ber ^erbfl na(;crt ftdf;).
2)er .Sag nimmt ab,
©er SJlorgen utib her Stbenb finb fe^r ful)!.
©iefenSHorgen gab ež^teif.
^Se pafji dnovi sazlie* njajp.
Mi fmq v' fredi poletja (leta).
Kakor fe kashe (vidi), bo Ludo vreme (huda ura).
Hitro hodfmp, zhe nozh-mo (nezhmo) mokri biti do bele koshe.
Mi je shal, de nejfem marele (ftrehe, deshevnize) feboj (fabo)
Je peav ger.do vrerne.
Jefen fe perblishuje (per^ blishava).
Dan doli jemle (den fe krajflia).
Jutra (jutri) ino vezheri fo prav hladni.
Davi (denef sjutraj.) j? bila fl^na (je bil mras).
SBie t)ieMlf;r ijl e§ ? 2Bie Biel ^aben (Sie auf
' dß ifi r;alb jwolf U^r.
Scl^ mod)tc gerne genau ttJifs ftn, rote »iel U^r e^ iji. (£d)ün fß fpat?
©0 eben ^at eß jtvoff U^r giifd^tagen.
©teid^ wirb e| fünf fdf)lagen.
Kolkp (Icelko) je ura?
Kolko je iia lijih uri (te-r kari, hödini)?
Pol dvanajftih je.
Jas bi rad sa terdno ve-dil, kolko je ura.
Kaj she tako posno (ke-fno)?
Lih kar ( ravno sdaj) jp dvanajft-odbila.
Sdaj sdaj (prezcj) bo pet bila.
- — ( o ) —	105
mctney U^r ij? fd^oit	Na moji uri je she fheß
feflöfe. oorbcp.	prozh (prezh).
i(t npcT) fruiter, al^ W)	-le l'he bolj sgodaj (perglaubte.	^f^ijti) 5 kakor fem menil.
ŠBtt ftnb md)t weit »on	Nej vezh dolgo do pol-
9fltfternadf)t	nozlii.
(^ic irren ftd; ol^ne Sttietfel.	Oni fe sa gvifhno motijo.
fcl;lug eben je^n U^r,	Defet je ravno büa, ko
«Ii icö öom Jpauf« ttieggtng.	fem fhel od doma.
(Sä fann ntd)t langer, all	Ne more vezh biti, ka-
eine ©tunbe fepn, ba| id^ |)ier	koy ena ura, kac fem tukej. 6tn.
93letnc UI;r gut, e$ tfi	Moja ura dobro gre, tri
brep SJtertel auf jroölfe,	zheterti (firkelze, fertale)
je na dvanajft.
fd)on 3cit, ftd^ nadf)	Zhaf je she, doniu (da-
$ttufe JU begeben.	mo) iti.
3n S^rer angenei^men	V'njih kratkozhafnij dru-
fenfcl)aft gcl^t bie Seit gefd[;ivtnb,	fhini zhaOhitro mine. (preide)
BOTubcr,	al: par njih jepazhprav-kra-
tik zhaf).
bleiben ©te nftd; ein tt>e<	Naj fhe eno malo tu
hig ba.	oftanejo.
ttiiff ^N^tt nitl^^	Jim no^hem (ne?heni)
ger bcfd[;toetlid() faden.	.vezh liadlego delati.
©ie fonnen gar nid^f be«	Oni fhe ne snajo nadle-
fd;WerU(^ fatten.	ge delati.
3d; f;abe bie raid;	,Se jim lepa perporo,-
■nen ju empfef)lrn.	zhim.
Žaffen ©ie ftc^) balb tpifber	Naj fe pa kmali (fkojo)
f«Ijen.	fpet kaj viditi dajo.
£ebert ©ie tuo^l.	Sdravi naj oftanejo,.
2Hargcn!	Dobrpjutio (dober juter)?
^te ^aben ©te biefe ^ad;t	Kako fo kaj nozoj fpali? ^ffc|)lafett?
J&abtn ©te ßut au$^gerut;etl	^So fi kaj dobro pczhlli?

'^aie ganj? in einem fort fe(l gefd^lafctt, baf ntema^l^ muntev geroor« ien bin.
fc&lafcn; id^ f;abe bie ganje Slad^t fein Slucje jugebruift. •maš fehlte 3r;nen ? 3d[> ^atte Sa^nfd^merjen. SJlir ift gar ni^fc gut Cic^ ^efinbe midö niq^t am befien).
©ie fofften im 95effe bleiben, 2öie ! 6ienod&. im ^etfe?
©te
SCuf, auf! el ifl l^cufe ein J^~immüfd()cr9Korgen! bie <Bon* ncfc{>eiut/ uub bie SJSgel. ftn* gen (jroitfcfjern)
bleiben ©ie ftdf) an,, »ir tooden unter ben 3iofenbac^ fruf^ftuifcn get^cn.
Sä) bin gcjiern fo fpat ^u 58e(te gegangen, ba^ id; npdf) ©cfji.af bin.
Sn einem SfugenbUdPe t»e?<» be iä) angefleibet fepn,
S^un feigen ©ie, id& bin bereit, mir alfo. ©.ebulbea ©ie nod; ein wenig., baf id; ben ©d)lujfcl auffu(|.e, um |u?'
Zelo nozh fem v'eny mer (srn/ram) terdno fpal', de fe nejfem nobenkrat prebudil.
Jas pa fem prav flabo fpal; zelo nazh nejfem ozhi vkup ftifnil. ^
Kaj jim }e b;lo?
Sobje fo me boleli.
Mi nej nizh kaj prav dobro (fe ne pozhutim nizh kaj prav dobro).
Oni bi imeli v'pöfteli ofiati.
Kaj je tol jSo fhe v^po,'^ fteli? Oni fo pravi poleshm (nemarnik)!
Naj vftanejo, denef jo eno neisrezhena lepo jutro (lep juter)! ^Sonze leje, ino tizhi lepo pojejo (shverglajo).
Naj fe napravijo, (oble-^ zhe-io), greva pod Roshni potok sajterkvat.
^Sem fhel vzheraj talca posno fpat, de fem fhe vef Safpan.
V enim hipzi (ko bi m.ignil, s' ozhmf trenil)^ bom napravlen ( opravlen). Vidijo, femshe perprav;len.
Pejmo (pojdmo) no ! Na) fhe eno malo (majhino) po-terpijo (pozhakajo), de k.ln?,h polfhem sa sakleniti.
SBer i(t ber $err, mit &em 6ie ge[jjrp4cn ^aben ?
Kaj je to sa en Gofpod 5, ki fo s' njim govorili ?

iff fin Sfaltener, tin S5c# iFannter.uon mir. '	einen gran«
jofen-
(£v ^t eine gute er ifl (jefdnig , freunblid(>, leutfelig, j^oflic^ ; er gefallt mir fei^r.
tpunfd^te fe^r, mit i^m SBcfanntfc^aft ju machen.
SUenn rooßen, fo tper« bm n)ir mit einanber gef)En, il^n ju befud&pn.
2ßenn @ie bic ®üfe ^aben »ptten^ e^' roitb mid^ fe^r jrfuen.
En LaK je, moj snanez,
,Sem menil, de je eti Französ.
Je maniren zhlovek, je dopadliv, prijasen, perliiden, dvoren; meni prav dopade (fe mi prav dopadne^.
Jas bi prav rad fe s' njim issnanil (snan ratal).
Zhe hozhejo (hote), greva fkupej ga obifkat,
Zhe hote tako dobri biti^. me bo prav vefelilo.
roitj öufftc^rn.
Šlnton, flebt mir meine
©tiefet ^ev,
9JlacC)et ben ©cl&ran? auf, ■anb gebt mir ein ^paar tveife ©trumpfe l^eraw^.
ifl ein Söd^ in biefem ©trumpfe; »erna^et e^.
aSringt mir meinen 3iocf; flppfct i|>n aber juppr ein roe^ nifl auf.
200 jtnb meine ^ofentrager?
©uc^et mir meine J^anb« fd&uf;e unb meitt ©c|)nupftud;.
SJJenn Semanb na^ mir fragt,, fp fttget, baf ic^) bülb luräif fommen tperbe.
Jas bom vftal.
Anton, dajte mi fem moje fhkorne (fhkornize, zhev-le).
Odprite omaro, ino dajte mi viin ene bele noga^ vize (fhtumfe, shoke).
V tej nogavizi (v'temu shoku je'ena luknja; safhite jo.
Perneiite mi fuknjo; pa pred jo morete €no mala istepfti.
Kej fo moji affaters.hli?
Poifhke (poifkajte) mi moje rokaviz^ ino mojrobea (fazonetel, fazov,mQjo ruto).
Zhe bo kdo po meni pra-fhal(baral)j režite, de bora kmalo (fkoro ) nasaj pii-fhel.
JOS	— ( o ) —
9t e t feg e fp r d d^ C*	Popotni Pogövori,
•^a! tneiite ^errtn, laf f Hoj, Gofpodje, vfiani-tinž aufjlef;m; ^angt fd^ort mo; fe she dan dela (fe dn ju togcn. ^	she dani, (e je shesorsasiial).
dB nod) Seit/ HeiBen Je fhe zh^f (zajt), teit noc^ ein roetttg liegen. fe Che miidf ?); poleshimoi
fhe eno malo. tjl noc^ nid^t Sag; ti ^She ni dan (den); je fh? ijl nod& pnflev.	tcmä (temno),
wir angejogen ^a* Preden fe oblezhema ten, wirb fd^oti |)eC[e »erben. (opravimo), fe ho she rasfve-,
tjlo.
SSS&Ket i^r rfifet^?-	Hozhte potovati (fehozh-
te na pöt (na zeito) podati) 1
SUeJd&mSßefl »offeti^r eiitf Ktero pot bote vseli (kod fd^lagen	jo bote mahnili,-vdarili, po
kterim poti fe böte obernili) ?
Ueber'^ ©ebirge, oberil5er'5 Zhes hribe,, ai po. rav-. ftte^e Sonb?	oiml
2)tit®riaubnif,3ufer5ret?ttb<r Kamgrelte (rajshate), pris tpo ge^t eure Steife f;tn? ' jatel, zhe fmem prafhati?
ma^	^^ V'^Eftrajh (naRakufhan-
Slac^l Ungarn,	Na Ogerfko (Masharfko,
13a Ogerfko aemljo).
Stad^ SJla^reit»	V Moravijo (na Morav,
fko, Marfka).
3lac^ SBo^men.	Na Pemfko (Zhefko).
^olcn. '	Na Polfko.
fHa(fy Sluflttnb.	Na. Riifko (Mofhkovi».
tarfko).
Slat^i ^eufett.	Na Prajsovfko.
Slac^ Šanematfi	V' Danijo (na Danfko)^,
*) ©o wirb 00« ben ^^men, «polen unö SJuffen i?e(lerreid& nannf.	^ '

©cTproften»
^ac^) Storröcgen,
DTaci^ Deiitffl^rttut)» gronfreid).
S^ocf) (gaglatiK
Itad; <S})anten.
Sdacf) ^ortugaU
Saac^ 3taIten(m'l2Uarfc§<. knb).
^adf) Sttprten* dlad) ^rdin; narf) -Ober« Jlrain; nad; Untev » Ätain.
Stad^ ilamfeni, 3Tad; ©tepermarf; nadf) ^bcrjleiiermar?; nad) Unter* jiepftmarf»'^
Äroatten,
i
3flad; ©almafierti Sn'^ aSanat. Sn &ie Surfet). - Štt n'elc^)e ©trtbi reifttt^r?
Slad^ ^ref burg* Slac^) ^rag. 9Tttd) ^peteri^burg»
Stac^) Setpjtg, aiac^ ^att^.
V	Shvedijo (na Shved-fko).
V' Norvegijo (na Nor-' veshko).
Na Nemfhko.
Na Franzosko (pod Fran--«osa).
V	Anglijo (na Anglesh. ko, v' Englendarfko de-ishelo).
V	jShpanijo (na Shpan-fko, v' Shpanfko deshelo).
V' Portugalijo (na Portugal f ko).
Na Lafhko (v'Lafh-ko deshelo , v' Italijo).
V	Ilirijo (na Ili'rfko).
Na Krajnfko (v' Krajn-
fko deshelo) J na Gorenfko; na Dolenfko.
Na KoroflikoCv'Goratän).
Na^Shtajerfko; nasgorno ^Shtajerfkö;,na fpodno ,Shta-jerfko.
Na Hrovafhko (na Hro-vafliko seniljo).
V	Dalmazijoi
V	Banat,
V	Turzhijo.
V	ktero mefto grefie(raj* sWe)?
Na Diniej (v' Bezh),
V	Prefhpurg.
V	Prag*
V	Petersburg (Petror-grad).
Na Lipfko (v' Lipfivo).
V	Paris.
aio
~(o)
3TtJcl& S^enebig, aiad) Ubine. Htad) 9iom« iOlantua.
Slac^ Stielt. Sta^ Eapbttd), 9lac^ 3leu{iabtr. gftac^ Äarllliabt 9tad(> 3eng. Slad) ^tumc. Slad^ Sifitam,
3lac5 ©irmien.
(Sonpantmopef,
(SSelgrab).
Stad) ^tagenfurt. 9tad) SSittac^. macf) et. mt
Stacff SJolfermarFf. Sftad; &xap *).
V	BenSdke.
V	Videm.
V	Rim.
V	Mantpva.
V	Gonzo.
V	Terft.
V	LublanOi
V	Novomefto-
V	Karlovi z.
V	.Sinj.
V	Reko. V" S4grab.
V	Varadin.
V	,Srim (.Srdm).
V	Zarigrad (v'Konftan-tinopel).
V	Beligrad»
V	Zelovez.
V	Bilak, V.Shentvid.
V	Velkovez (Belkovez, Blikovez).
V'Gradez(Graz, Nem-fhki Gradez).
*) ©raj rtrf^figer at^för^tj. :S)enn	nur l^ört man burofM^
in im !!)iun^e feež 58oIfež, unb nii^t	le|tc=
te, im SJorbcpgc^en gefaßt, ©rdj, mit ä roegen be^ gebc^nten So« " taB, unb nid)f mit i = 55, tucl^ež nur nad; gcfc^drften SSocalen, wie j. 58. in ©c^atj, fetjen (Statt ftnben fatin, gefdpriebeu werben foßte). ©rabej ober ©ras (nial biegranjofm auc^örax f^reiben,") i(t baf Siminutiioum oon bem (5[o»enif4)«n Grad (bie feurg, bal	ba^er baž beWe a in ©raj, tpaž mau burc{>
ä oberd(@räj)an5Uäcigen fucf;f, bamiteä bie ^bicftflsn £>berbeutfctieit (bie nac{)Se(tcgungbcrÄaranfaner=^©UP en öon Sari bem ©ropen aus SBapern in bie ^ieftgen ©egenbgn perfekt worben,) ntcf;t ©roj (roie Sßober t ^ob'g g'fogt) lefen. ©ras "«b nidjt ©rdtä ftiibet mau auc^ gewöbnlid) in alten Urfunben, unb in 6fentli(ljen žSldtfcrn fc()rieb man el fo jum Sia&re 1787, w»
-(o)-
11»
ftacf) 2Jlarhti-g. gtacf) Sßinbifä^ ^ Setfiri^. 9Tad; SBtnbtfdf;»
snad) mi
9lac[) Stan. STac^ ^cfau.
^ricbau. syirtc^ SKabferÄfntr^ Sn wdd)m ßanbcrn fepfe il^r frfpon (jcroefen ? ijit -OejlmeicO.
Sn Ungarn.
Sn Ssäbmm. 3n Stuf lani>.
Sn granfrcic^.
Sn ^teufen.
Sn SDcuffc^ran^. 3it Stalieri.
3n Sffprtcii.
V	MarTbiirg.
V	,Slovene Bi'ßrlzo.
V	^Sloveni Gradez.
V	Zel (Zele).
V	Breshze.
V	Ptuj (Ftuj, Tuj).
V	Ormiish.
V	Radgono.
V	kterih deshelah fte shi bili ?
V	Eftrajhu (na Raku-fhänfkim).
Na Ogerfkim ( Mashar-fkim , na Ogerfki semiji).
Na Pemfkim (Zhefkim)»
Na Rufkim (na Mofhko-vltarfkim , pod Mofhkovi-tarjam)»
Na Franz6sb"m(podFran-tdsam).
Na Prajsovfkim (pod Prajsam).
Na Nemfhkim.
Na Laflikim (v'Lafhk? desheli, v' Italiji).
V	Ilx'riji (na Ili'rfkim).
bet bamai^[ige, «brigcnl um bie Sefc^id^te unb ©eograpl^te, uti> iibčfljauvt um bie Seförberung ber Sultur »on ©tcpcrmarf befiocr« bicnte 3eitun9šfd;fei{»cr, Sofep^ ^tnbjr'"«"«/ ge&or«' ner Ungar, bie <3d;rcibart ©reitj (ioiT^räreWil^rte. (Seine ©fintme fanb »orjuglict) tep Slu^Wnbern Sepfall. — Äinbermanit »cr|liunme(f« aucj), auž itbenrieti;ner ©uc^t, bie ^icftge £>l&efbeutf(|)e 9lušfpi'acf;e md) ber ^oc^jbeutfc^enumjUmobcln, nocf) mehrere Benennungen ber ©tepermarf. ©o j. S. f4)riet» er (@. bejTen :pertorium ber ©tei)ermdrfifci)en ©efc{ii4)fc, @eograp{)ie ac.) 5)rdu, Srflnj, ®ndp, 3idn, ©dn u. b. gl., obgleich man t)urd;9ef;enDž nur S) ran, gran 5, 3ian u. f. m. C mi« einem gellen £)&erfdrf;|tf(^)en a) aužfprec{)en ^i>ret. —
riff
CO -
Ärm«.
3n ÄatRfen.
3n ©tepetmarf. ber Surfcp.
*
* «
Štt (ju) 2Biem 3n ^tag.
Seivjtg. 5n ^drt^i 3n Š>enebt(j;
älom. 3n ®6rj. 5n Sritp.
Sapbad^i Sh 3leu|U?)tI. 3n Äarlliabt 3n SSclgrab* 3n
Sn (Sifft. Sn SaJinbifcT):

*
* *
fommet tl^t l^er ? (eon) 215ien< 2tu^ Srtej?. 3tu^ SJenebtgi 5!5on
2tuž (oon) Sapbud^«, SJon Seipjtg. 2Jon SSelgtöb*
Na Krajnfkim (v' Kfajn^ fki deshžli).
Na Kor6fhkim (v' Go-ratanu).
Na^Shtajerfkiiru
V	Turzhiji ( pod Tur». kam)i
* . » »
Na Duneju {v' Bezhii*)*
V	Pragu.
Na Lipfkim (v'Lipfkim)*
V	Parlsui
V	Benedkahi
V	Rimu. V' Gorfzii V' TerftUi V' Lublanu
V	Novirn M^fti. V' Karlovzi.
V' Belim Gradi.
V	Gradzi Cv'Nemfhklm Gradzi)i
V	Žili.
V	.Slovenim öradzu
■ * . * *
Od kod pridete? Is Duneja (is Bežha). Is Tet/ta. Is Benedeki -Is Terbishai Is Lublanei Is Lipfkigai Is Beliga Grada;
») Bezh wir^ «u({) »911 t)eu Ungarn unb Sftrfen SOJ len fltnannt.
- C o ) -
J IS
9{u5 tDcfdf)« ©e^enb fom« mc( tl^r l^er?
bcr ©ecicnb) üon QBiert*
2Jon Ä(a<(cnfurti S8on SapWt^.
SJon 2(gram.
SJon SBara^birt.
SJon Sutfnibcvcj«
S>on griebau,
5Bann fepb i^v »on ŠrtejI abgetctfet ?
2Bte »iei ^oflert ftnb »on ®ra0 hU 2Bten ?
2Bie »tele Slagretfcn ted)nd titan »on ©ra^ bil £ap5ad[; ?
®ta0 liegt faii in bcr te bel 2Ueflel oonßrtpbat^ na<^ SBien.
2&te »icle SJteilcn |tnb »ort l^iet bil ^rag ?
2Uo fugtet biefet QJJeg ( bte* fe «Strafe) l^in ?
3(1 tcd^t biefer SJJeg ndcö Siftbfetiburg?
(juter Jretinb/ fagt.mii? |ur ®ufc, ob man auf biefem 5Bcgc ved^f nacl^ Žuttenbev^ fommt ?
<5age mir bie ^raii (fagd mir bü Änabe/ SJlabc^en,) wie üiele ©fünbert ftnb (wie nieit i(l) nocl^ bilSiUi?
(£1 ftnb nodf) brep ^tunbenj cl nid£)t me()r weit«
Od kteriga kraja fem pridete?
Od Dunejä (od Bezha) Od Zelovzaj Od Lublänei Od Sägtaba; Od Varadinai Od Lötmergai Od Ormüshai Od Radgonei Kdaj rte fhli is Terftaf
Kolko poflit je öd Grad-zä do Duneja?
Kolkö dni hoda fe rajta od Gradzä do Lublane?
Gradez (Graz) leshi fko-to na pol pötä od Lubläno do Duneja (Bezhä).
Kolkö ihil je od tukej dd Pragä ?
Kaiii ciershi ta pot (ta zelia)?
je prav ta- |)6t (zelia) v' Radgono (proti Radgoni)?
,Slifhte (zhujte), prijatelj pröfim, povejte mi, zhe fe prav pridei po tej poti v' Lotmerg ?
Povejte nii, shenaj (po-« vej mi fant j dekle j deklin-za j dekliza) kolko ur (kako dalezh) je fhe do Zela ?
jjSo fhe tri ure; ni Vežli taka daljai

114
-(O)--
3wifcpen ^n^ep 9ictffttt>en. Med dvema Popotnima.
©utEU lteB?r g'reunb! 2Bo gcl^t bit 9?ctfc l^in, ttimn id; (vaflm batf?
3d; Tcife nud) Kroatien.
2Bo((tt tf;t mtr ©efefffc^aft let|ten ? roir werben jufammen reifeni bie 3eit rotrb unž angc; nef;mer öetfticf'cn; e| wirb uh5 furättsciliger fepn.
3d) bih ež jufrieben; »on ^erjen gern, e^ fve'uct tnid) fel^t, ■iptibet if)r feinen Sleifege« gffaf;Tten ( Sicifccompagnon ) ?
5Der2Beg ifl je^t fd^on, Sie SUittcrüng iji	roenn
nur ber ©taub nid;t fo grof ware!
t^ bie i^aupfi (£anb# (Pommer,jiat«) ©(rafe. £)er guffteifl (gufroeg).
Die ©träfe ijl ju jteinig; laft unl ben ©eitentpeg ein« fd;l(igeni
^ommt l^icl^cr auf bicfe <Bei> te; gc{)t burd) bie S9lüte ge« rab au^.
■^a, ^kx i(i fcl&on bejfer ju ge^en.
Dober dan (den), prijatel I
Kam räjshate (kam takö, kam Ite fe napravili, kam grefte), zhe fmem prafhati ( barati, pftati ) ?
Jas rajsham (grem) na Hrovafhkö (na Hrovailiko semljo ).
AI mi hozKte drufhino delati? bova vkup rčijshalaj nama bo kraji zhaf (bolj kratek zhaf);
.Sern per v61i(sadö völen) j is ferza rad, me prav vefelf;
Nejmate nobeniga paj-däfha?'
Zefta je sdaj lepa, vr^-me je tako , de fi lepfhiga vofhiti ne more; de bi le tak velik prah ne bil ( de bi fe le tako mozhno ne pra^ fhllo)?
Je velka ( furmanlka ) ž^a.
.Stesa, jDeflipot (peflika p6t).
Eeftä je prekamnita j mahnfmb jo na fträn (pej-mo nä Itrarifkb pot)^
Pejte (pojte) fem nä to firan (plat); pejte na rav-nofi (glih, na gllh) po fredi;
Ha, tukej je bolfhi pot (bolfhe sa iti).

^tt (frtdukif/ (juftr^rcunb/ hta^furetnSanbimann fcpbij^r? SDflan fennf eucf; igleitf; nad) ber ■3lužfprad;e; baf^ t(;r fem ^te^ ftger ffcpb; i^r cinert ganj önbcvrt %lccmt, al^ bie £m£e in btcfer ©tgcnb.
3d[) bin auž Sffpnen, eiit Stfptier; eirt j^rainer, tKrainer, Unfet ^ Trainer.
<šin ©ottfd^eer.
—	SBippac^er.
~ ildr|iner.
—	Stalienev (Žllalfciet). —■ 2Jencttaner.
—	Dtomer.
~ @}5anief.
—	granjofe. €ngldnbeti
SJeutfcßcn
—	^pröter* Äarntner, ©etlt^dfrt.
—	©tepermarfcr, ©fc0eMi ©tot)entfcf;er (SSinbi^
fdE)er) ©tepeTcn
—	SSo^rhc.
—	9naf;rc (SOla^rfcr).
—	^ole.
—	SfJuffe.
^ llngcir (^itnšdr, lin»
S«)- .
Ne samerite, prijatelj od kod fte doma? ,Sevamp.re-zej (taki) po govorjenji po-sna, de nifte is tega kraja doma; vfe drugazhi savijate, kakor ludje v' temu kraju
jŠem is Ih'rfkiga; fem Hirz; Krajnz, Gorenz, Do* lenz,
Hozlievaf.
Vipavez (Jipavez>
Krafhbvež.
Lah (Italijan)»
Benezhani
Rimez.
^Shpanijoii
Frarizos.
Anglesh (Angllzhahj En^
glendar), Nemez.
Shavrez (frdn}. Ja-
vets)i Pafz. Tirolezi Korofhez» Silži
iShtäjerZi
jŠlovenfki ,Shtäjei-Zi
iertrajliar (Rakufliaii); Pemz (Zheh). Moravez (Marz). Pölz-, PoJäk. Rai; (Monikovftät). Öger, Voger, Mashär;
ErdeleZi
ip ..

(o)
gin 5:uTfe.
—	®Ttet^)e.
—	©erbe (<£er{>ter).
—	JCroat.
—	Salmotier.
—	Svaflufaner.
3f;r |)ttbet fdfjon »tele Slei* fen gemad^t.
SBi) \)at eud) am befiett gcfaHen ?
iji am tPof;lfciljIen
leben ?
©tepermarf roar bt^l^cr no(i) «m it)of;(fei(ften; aber je^t ftnb atte Strtifel tljeurer (je^ TOorben. —
©epb t(;r mube?
(£o 5tcmUd;; fo fo.
(g^ flc{;t an, ntcl^f ju fe^r,
Sß^erben wir balb an 4Dr{ unb ©tette fommen ?
3n ein ^aar ©tünben; irt anberfl^alb ©tunben; in einer SJierteljlunbe.
Sflod; »or ber 3(benbbami mening — »or Slbenb — »or ber Stad^t — »or ©onnen^ nnterganfl.
aBo werbet i^r einfel^ren?
2Bo tperbet if)t ubernad;« ten?
3n bet SJorffabt bepm frofd)t»irt|) an ber ^iener ©trafc.
Turk. ■
Grek (Gerk).
' jSerb (^Serblijan).
Hrovat (Horvat).
Dalmatmez, Dalmatin.
Dobrövzlian.
Vi Jte she doßi fveta obhodili.
Kej vam je narbolj do-padlo ?
Kej je narbolfhi kup (nar bol zeno) shiveti ?
Na jShtajerfkim je bilo dofihmal (dosda;) fhe nar-zenejfhi; sdaj fo fe vfe rezili podrashile. ^
.Ste kaj trudni f
Prezej; tak tako.
jSe saide, ne prevezk vender.
Bomo fkoro na ftajelifhe (fhtazijon) prifHi ?
V dveh urah; v' pol drugi uri; v' eni zheterti (v' enim firkelzi, fertali) ure.
.She pred mrakam—pred vezheram — pred nozhjo — pred fonzhnimsahodam (preden bo fonze v' boshji gna-di).
Kej febote vftavili?
Kej bote zhes ndzh oftali?
Pred meftam per Shaba-birti na Dunejfki zefti.
Srn
©ufen 3(ben&, ^err Jrau SBirfj^itin!
<Bepn ©te mir wittfommen, meine Nerven 1
freut mid^ re^t fel^r, ©ie ung bie (S^re erroeifen/ «n^ beij un^ einlef>rett.
SBie^^^t^? tfte Mt^l
2Bie befinbet t^r eud^,? ©el^r wo^l, S^nen ju bie#. nen (aufl^iiroarten).
■^oifet if;r un^ nid^t ukr Sladf)f bcf)ülfen (bef)erbergen) ?
©e^r gerne. SSelieben ©ie nur (;inein in'| Simmer ju fpa« jieren.
2Bir rounfd^fen ein kfonbcs rel Simmer	Simmer)
JU l^aben.
£)až fonnen.Ste fd[)on l^aben., i^r ©ute^ jum
2iaerf;.anb, SJJci^ I>efef>tert, ©ie benn?
nur, ba^ wir roaž iürbentlid^.el ju effen befominen.
paht i^r fur eine ©at* tung SUein?^
2lUen ©teperifd^en neuen SBein (aJlojl). SJlard^roein. Snner ? Ärainer 2Bein. SQJippad^er SBein.
V Oflitan'ji rv'Kerzhmi, Taberni).
Dober rezher, ozha birt (ofhtfr), mati birtinja (kerzh-mariza)!
Bogjihfprimij Gofpodje!
Me prav prav vefeli, de nam to zhalt Iturijo, ino fe per naf yftavijo.
Kako je? kako. je kaj ? ka) saz.hnete ?
Kako fe kaj pozhutite ?
Prav dobro, njim na fJushbo (ftreshbo).
Al naf hozhte ztes nozh ohraniti (pod ftreho vseti) ?
Prav radi (sakaj ne)? Naj le noter v'hifho grejo(gTedö).
Mi bi radi en zimer (eno hifho , zhunato) pofebej imeli.
Ga (jo) she snajo imeti.
Kaj imate d 6 briga sa ve-zherjo?
Vfe forte. Kaj pa sa povejo- (safhafajo)?
Le napravite, de bomo kaj prida jMi dobili.
Kaj sa ene forte vino imate ?
jStaro ^Slitajerfko vino; novo vino (mollit).
Marvinj.
Notranje vino.
Vipavfko (Jipavfko)vhio.


©(^tti.arjert, tt»rif en OJJctn, 58rtng( , iin^ tnbejifen eine v^atbc, eine ©tcpertfdjert Slatin / abft ein?ri aufčit, roift
SKaji ft.teg.t man S« ^ff^'^-6ine 6u))pe (2ßemfu{ipe),
@d^opfenen SSraten,
©ekdPenc ^it^nd^en (junge ^n^ner,^ ^i-'t^bel).
^ange flebrat?ne Stuten,
©c^ivetjetfdfc, 5Btinj]et mir (unl) eme@up« ^c, ein ©tucf'gtinb'freifc^, fiemufe iSufpeife), tin gingen tnac^tel, unb nn ©tucf brüfenel.'
6ogletc^, follen ©ie net rocrben.
©e0cii Qie ftc|) liieber. Segen (Sie ah.
Segen <Ste ben ajlantef a6. ©eben Sic mir ben ^an-. tel, bcn^uf, ben ^^egen, be^ <5foc£.
Saž ^effetfen, ^en SHan. tdfad, be« Äofft'r unb' ba^
^?hesnio 5 belo rino. Pernefite nam timzhafi (ta zajt) en pölizh, en hpr kal (en pint, firkel) ^Shtajer^ fkiga yina, pa tiga döhriga, de vefte.
Kaj fe dqbt sa j^i? Shupa (juha, poH^ka) (vinfka shupa).
Mefo; goveje rnefo (govedina).
Teiezbje rpefo (teletina), fvinfkq mefo rylnfhetina,, fvim'na),
Kafhtirunova pezhenk^ (prata),
Pql^ane pifheta.
Peziieni golobfžhi, Rudezhe (mefene) Wo-'^afe.
^SliArajzarfki fir. Pernefite mi (nam) shu-po, en kof (falat) govedine (govejiga mefa), seleaj^vo, (sravenjed), ajmoht (bro.det), ino en kofpezhenke (prate).
Prezej (taki) bodo po-ftresheni.
Naj fe doli vfedejo* Naj od febedenejo (po,-loslujo ) ( naj fe raspravijo ), Naj plajfli od febe denejo. Naj dajo meni plajfh (plafii),kiobuk, mezh, palizo,.
Vahshi rönz, (krjnjo. (kafer) ino to drugo pokasho ■
flktge ©epnife (SSagdflO fetüom SBageit [;eretn in'^ 3tm« mer bttnqei!,
3id) .bittcStffe^ roo{)l ju m* ma(;rL'u, bainit nidjtiš Dcrtaren
SBirb bag Stac^teffen balb fertig roerbeti?
©ogteic^, l^aben @ie nur &te ®ute- no4 ei^m StugenbUcf JU gebutben.
Sdefjmen @ie ^la^ on je« nem Sifd^e bor J.
^et Sifi^ (bie 3;afel) ifj ge^ becft.
i(l fd^on aufgetragen. £aft un^ betl^en.
w&nfc^Je S^nen einen guten 3Cppetit ( eine gefegnete ■SJla^lijeit; id) tvunfdftf/ tvo|)l 511 befommen)!' Sd) banfe.'
ifl bal fur eine ©uppe? ift- ^inbrenHfup|)e.
• (Sjfcn ©te., mein .^err; ffnb ©ic fein ßieb^aber »on bie# fer ©uppe?
Sc^ ^abe feinen goffef, fem ajlejfer, feine ©obel, feinen Sietter, fein ®Ia§ (Srinfglol)/ fein^^rot.
SJHeine ^erren y roem- efmal abgef;t, ber foff nur pfeifen, ober unter-bem-^ifdji' mit b« J^anb töinfen.
kommet bieSefer t»ed;feLltV
rezite noter hifho per-nefti.
Profi m, vfe dahro Tpra-vite (f-hranite), de nizh prozli ne pride (de fe nizh ue sgubr).
Bo fkoraj vezherja per-prävleiia? (godna, gotova)?
Sdaj sdaj, naj le fhe eno majhino poterpijo.
Naj' fe tje (ta, kje) k' lini misi vfedejo'.
Misa je pogernjenaji
Jed je she ua misi.
Molimo.
lira vofliim ^bro flo (Bog jimshegnaj; vdChim, de hi jim. dobra teknilo) I-
Sahvalim (hvalo lepo, ).
Kaj je to sa ena shupa?
To je preshga,na shupa.
Naj jedo (jejo); Gofpod; al ne. fhtiraajo (ne jedo radi) take shiipe?-
Nimam.sliHze, nosha, vi-liz, okroshnika (talerja), gW sha.(ko5arza, kupize), kruha.
Gofpodje,, kterimu kaj manka (menka), naj le sa-shvlshga, alpA pod misa s' roko pomiga.
P.ejte.talerje (okroshnike) preničnjat.
ISO
- ( o )
JSringef ®rot > unb ein ©k^ SDcifTfr.
fur ein Srof roun*
wcln ? ' ■
®ebet miv ein <Btuä (eine portion) .^ausbrot. QBo ill bet 'mcin l Dicfer 5Bein ill nid^t giif^
ijl fc(;(ccr;t..
2Bie timelier i(| biefcr 2Bcin? 3u ©ulben, ju jroep- ®uU te«; ju 8 ©rofdpen, ^u ij ilreu^er ( im fluten @eHje ),
Siefen ©k^ ill nid)t rein (fauber).
6c(;tDenft' (wüfd()t)-el au|,
fraget biefe ©d^uffel roecj,
©ringet un^ nodf) etne^JTlaf SUein; bann faget un^ unfere 9JL'df;nuug (roal roir fd^ulbig finb). -
mad)t allcl jufammert?^
Sel^n ©ulben itnb 45 Äreu^er, ober jtuep ©ulben itnb brep ©rofd[;en in (Sinl6? fung:gfd;cinen.
©inen ©ufafen, (Sinen Staler, einen StOf ccnt()oler (Äreu0t|)ater).
Pernefitc kruha, in© ci? glash vode.
Kakdiniga kruha bi radi? domazhiga (forHlizhniga) ali sl^errile (beh'ga, pfhenizhniga, pogazhe)?
Dajte mi en k6f (falat^ pprzijon ) domazhiga kruha< Kej je vino J To vino ni dobro, ni sa nizh ((li pridno ). Po zhim je to vino? ,Pp räjnifhj.(goldinarju), po dva rajniflia (goldinarja); po ofem grofhov, po petizi (dobriga dnarja).
vTa gla$h (kupiza) ni pomit (pomita), ■
Poplaknite (pomite) ga (jo).
Nefite to fkledo prožh (Itrani),	;
Pernefite nana fhe en bokal (pint) vjna;. potlej nam pa r4jtingpi;povejte (kaj fmo dolshni),
Kolko (kelko) vfe .vkup snefe (vershe)? ■ .;.;■ . ,. Delet rajnifh (goldinar-}o;v) ino pit in "fhtird^et krajzerjov (krishov), al. pa dva rajnifha (goldinarja) ino tri grofhe v' samenjavnih bankovzih,
En slat ( en zeldn ). En t6ler(taler), eno krone» :(:krishäykö.).'

©ie^el^ner unb jroep SSa^cit ober einen ©icbner.
S?a	bal @el&.
banfe untml^antgfl.
3r0.t.i:tt)unfd^cn.(toir,; aber fd[;(afen ju fle{;eu|' ftnb bje ten fur fcl^on jugeridfjtet (ijt fd)pu aufgebettet;? .^abt if;rj fci.f'd)e Scintfid^er gegeben ? gur ^lorgen ctnpfei^len n>tr' un^ um fin - gutel. §ru|)(iu(f. .
., 3fl feia;<Stiefel5ie]^er(©tie« felfned;t) t>a?
Sif^t mit bie ©tiefel au^, un5) lojfet fte burcf; ben ^mš" fm^t fauber abpu^en (roit^fen),
' ■ ; 1.1 r .	; * .
. . ■ *
, 2Bo i(!. ber gu{)rmflnn ?
2)er Äutfc^er?
3Jufet beji ^aulfned)f.
2Bc» i^ ba^ ^ferb?
^abt ibr e| fd^on getrčtnft?
5ur;ret e^ jur ^Iranfe, ^um Gaffer.
£aft e| roopi (rinfen.
©ebef tljm ^aber.
.^abet i^r gutež ^eu I
(Sute ©freue?
2Co i|t ber Äcfiner?
SUir l^abea feinen,.
jShtiri petize ino dva re-parja ali eno fedmizo (dvo-jazho ).
Nate (tu imate) dnarje (penese^.! , , .
Lepo sahvalim (hvalö lepo ).„;
Sdaj bi pa radi fpat fhli; fo she poftele sa naf per-pravlene (je she po/tlano)? Al fte dali nove (frifhne) riuhe. (al: riuhe po perlli)? Sa jutri fe sa en dober sajterk ( frufhtiji) perporozhimo.
Ni nobeniga sajza tukej ?
Issujte (fesujte) mifhkor-nize ino režite hlapzu , de jih. dobro ofnashi: ( opuza^ (poblkfa),
*
' » ■ *
Köj je vosnik (furman) ? Kozhijash ?
Pokllzhte hlapza. .
Kej je konj?
,Ste ga she napojili ?
Pellte ga napajat, na vodo,
Pultfte ga, de fe dobro napije.
Dajte mu ovfa sobat.
Imate dobro feno(mervo)"?
Dobro naftilo ?
Kej je kelnar ( keldrar, kletar)?
Ga nimamo.
122 _ (	O ) —
<St> rufet &te ^effnitinit,	■ Tak kelnarzo ( keldrar«
zo, kletaizo) poklizhte.
befel^ten ©te? '	Kaj sapovejo (safhafajo)?
£aft em^ei^en.	Režite sakuriti.
2}lacöet ein rocnig bie ^eiv	Odprite eno malo okna»
tier auf.	-
SJtad^et bie ju.	Saprrte v-rata(cluri,dveri).—r
^tau 215'trf^tnn^ tt>a^ fint»	-Bfrtinja ( kerzhmariza) ,
tt)it fc{)ulbi(5 ? ' '	kaj frrto dolshni ? i": .'y/f
ŠBotten ©te uni fdf)on »er«	Kaj naf- liozhejo she
raffen?. , '	puftiti?. - i ■
(^ott befohlen! 2e&et tt^of;!!	Bog vaf obäri ( s'
gam)!- sdravi oltanite!
(gin fd^one^ ©omplintent an	Lepe itr&hbe Gofpod
ben ipetrn Pfarrer, unban bie	Faj-mafhtru ino Gofpod Ka-
J^erren Äapldne. '	planam.
i??lelbejjf;nen meinen ®ru|!	. Bo.sdravite jih v' mojim
iaiehi.	' ■
b<ttife S^nen, id^ t&er^	tepp sahvalim, bom she
be eš aušndften.	povedala.
©iixcElic^e Steife!	^Srezhno rajshof
SSeei^ren. ffe ung noc^ ein	Naj fe pa Che en drugi
anber^ mil Syrern 23efuä	krat ogläfijo , kadar bodo.
c|)e/ toenn ©te wieber ba »ots	fpet tod hodili (rajshali).
bep reifen.	■ , . .
^utfcöer faj^r ju 1	Kozhijasiv podieqi h
5(ufl6fun3 t>ev Stat^fer,
I.	©cr €c6a«en. •■i. ©arg.
3. ^iififantm ( <Spieaeute,
©etfler). 4; (Sin SfRfiffer, mld^ev nic^t immer SUajfer genug ^attc. @etnef «Sleic^en. Ö. 2)ie SSprften t>on 6cf;tt)etnea §u 25ur(!en.
7.	Die 2nu{)lraber;
8.	Der Saba!.....
9.	ifl immer eine Stacht in)ifd;en.
JO. Der ©d[;a«en.
II.	Die Seötlebenben.
12.	Das' ober bic ®rub.
13.	Die ©c^nfcFc. 14- Der Stxicpte. 15. Der^ut.
lö. SBenn et jum gmfter aü$ fte^f.
17.	Der 2ßein,
18.	Der SJtunb,
19.	Die (Slpife.
20.	Die
31. Die ©c^necPe. .
22.	Der^tu^I.
23.	9)tif |>u]^.nerau3en,
24.	(Sin E^eiter ju ^ferbf,
25.	Die ©inne,
26.	Die anfiele.
27.	Das' 3latf;fef,
2 8. Sag unb Stadf^f.
29.	Der ^rebl.
30.	Äein einziger, benn «de ftut) baupti geflogen.
Vganjene Vgdnke.
I.	^Senza.
•2. Mertväfhka truga.
3.	Qodzi,
4.	Mlinar (malnar"), ktir ni smiram sadafti vode imel.
5.	^Svoje glihe.
6.	^Shetlne od fvinj sa fheti (itiQ kartazhe"),
7.	Malinfke kolefa, g, Tobak ali d uhan.
9. Je yfeJej ena no^h vmef,
IQ. ^Sen?a.
II.	Vfi, ktiri sdaj sliivijo,
12.	Luknja al pa jama.
13.	Palsh (poysh, push).
14.	Te drugi,
15.	Elobiik.
16.	Kadar, zhes (fkos) oknQ (lino) vun gleda,
Ij. Vii\o.
Ufta. 19. Svon (sgon). 2 0,. Vreko\'4vnik<,
21.	Polsh.
22.	jStol.
Ž3. S' kurjimi ozhmu
24.	K6niuik(k6njak)nakonji.
25.	Pozhutki.
26.	Mlin ali malin.
27.	Vganka.
38. Dan iuo nozh.
29.	Rak.
30.	Nobeden, ker fo vli sleteli.
JL<24
-(O)-
31.	jtnepte ^a^r.
32.	©te ttubere J^alfte.
33.	9tii(Te.
34.	e^ unfev l)m SiJetn ge* mifcr;t tfl_.
35.	®ar feinen,
36.	Der £ater.
37.	rear ungelofc^fer Äalf im -Öaufe.
38.	roar am 29. gebruar geboren.
39.	£)er f;eufige ^iag.
40.	2)er ©roföater m'it feinem (Sot)ne unb @nFe{.
41.	(Sr war tfjr eigener ©ol^n, fte aber bie einjige Siod^ter if;rer 2Jlutter.
42.	Äalb felbff.
43.	£><i§ SBajfer in 2Uein ju perroanbefn.
44.	©ie S3arbier;
45.	©er er|ie i)atte jef^n, ber l\vn)k übet sžicrje^n SCepfel.
51. V drugo leto.
32.	Druga polovi'za.
33.	Orehi.
34.	Ker je med vino sm®-fhana.
•55. Zlo nobeniga.
36. Mazhek.
,37. Shivo apno je bilo v* hifhi.
38.	Je bil 29. d, ,Svizhana rojen.
39.	Danafhni dan.
40.	^Stari ozha(ali dedez),njegov fin ino vnuk(fiii6v]efui).
41.	On je bil nje laftni fin , ona pak je bila edina hzhi fvoje matere.
42.	Tele famo (ifto).
43.	Vodo v' vino preber-. niti,
44.	Bradobrivzi.,
45.	Te pervi je imel defet, te drugi pak fhtirnajft jabuk,.
— (o)—	125
s g
ddbe fvete,
na kratkim.
I.
Bog flvari Jvit ino zhloveka,
Bog v^zhni ino vfiganiog6zIini, Bog fara v' tr^h cf^bah (per-fhonah), Ozha, ,Sin ino fveti Duh , je fivavil vfe t(5, kar je svunaj njega, kar vidimo ino ne vidimo. Eno djanje njegove volje je ftvarilo is nizh vfe bitja duhovne ino telt^fne. Po ftvar-jenju Angelov je hotel tudi fvdt narediti v' fheflih dneh, to je« fvetlobo , neb6, svesde, setnlo, morje, selilTha, shivali, ino fhe-fti dan mosha ino sheno, de bi ta dva shivdla fr^zhna ino ne-vmerjozha, ako bi bila oflala njemu svefta ino nedolshna.
Sg6dba,e,f<(Sef^ici^fe^ sgöditi fe gefrfje^m; fv^t, a, o^cilig; kratek, tka, o furä, na kratkim, ob kratkim, in Äurje, im äuge, Cincompendio);B6g,a,©ott;ftvarim^iti,rjen,erfc^affen;fvdt,a, m. t)ie SJJett; ino, in, no, noj unb; vfehen, zhna, o ewig, v^zh-nofl, i, f. ©roigfcit; vfigamogozhen, zhna, o anmacf;tiö; fam, a, o fclbft, fclbev, (ittein; tri brei; ; oföba Cooit o, u. febe ftc^, b. i. citt fctbitirdiibigeö aJJefen, brtž ©elbftjvoecf t(!), ^crfon; ozha, eta, m. tcv ; lin, a, m. ©0^11; duh, a, m.	duhovi fctc @eiflcr, duhövni,
a, o getlitg; gcti^tid); vef, vfa,vfe, ali, otter, otte, alle^, ganj; te (ta), ta, to, bet/ bie/ bal, biefer, biefe, biefcž; kar roaš (quod, rcfattpj), kaj tva§ (quid, fragenb); djanje, a, n. ^atiblung, 2lct, djanje volje ein SBiHenlact; volja (v6la), e,f. ber 2Bi((e; is o«ž c. Gen.; nizh nic^tž ; bitje , a, n. baž ^ŠSefen, v. biti fepn; tel^fni a, o forpevlid; , p^Jjfifd;, ».telo, öfa n. Ä6rper, Seib; po nacf), C. Acc, & Loc. ; ftv^rjenje, a, n, ©cf)6pfung, ®rfd)affung; angel, Angela, angelz, a, ra^ gngcU hozhem, hote'ti ((icžozhem^nicllen; tudi aucf); naredim, iti, jen v. p. aul na (in, ouf, unb r^d, £)rbiiun9, cigentf. onorbnen; ba^er niact)en, bilben, formen, »erfer« tigen, ju ©tmibe bringeti; fhlfl:fed;$; dan, den (©omfcrbamif^ oD.$inbo|tanifd; din, lat. dies) ber Äag; fvetloba, e, f. boš £td;t, bie jjelle, .pelligEeif; nebo, a, n. ber .^iitimel (ipimnielšrouni, coe-ium^ , neböla, n. pl. .^immel (3lufentl)fllt5ort bcr öcligcn, coeli,
120	— ( O ) »—
or.uni)5 sv^sda. e, f, ©tcrn; settila,,e, f. @rt»e; morje, a, n, SUcer; s^-lifhe, a, n. ^flahje, Äraut; selje,a,n. baž Šfauf; mösh, ticrSKann, moshki, a, o mamilicf;; fubft. ŠRannžbilb,- moshim, moshiti fe ic^ ge^c bo.mit urn (cinm aKann) ju l^drat^m ; shena 9Bei&, Sl^c« frau, shenfkij a, o jceiBIic^, shinflka ŠBei&žfcitb, graüjtijSimnur5 sh^nim, sheniti fe bamit umgcl^m (ein grnucnjintrner) ju ff)en; de bi, da bi bap, auf baf, bamlt (ut)? shivim, shiveti le» bcn, shivl^nje, a, n. bttž £c6en, shiv, a, 0 Icbcnbtg^ Icbenb, shivdl , rhivad, i j f. ein belettc^ 9Bcfen, l^ier (animanSj animnl); fr^-zhen , zhna , o gliitftic^^ Wzha eig. SufciH/ (fots fortuna) t). fr^-zliam, ati bcgeflücn ; bal)« baž ®(urf, oud; baž ©£^t(f'fal (ivie im Satein fortuna; ; nevmerjozh , a, e ünflerblttf; > vmerjem (vmrčm), vinr^ti ffevben, fm^rr, i,f.bcVXob/inertev,ni^Ttva,o tobt (mortuus); ako wenn, 06; oftAnein, oftati bleiben, Dci'bleiben, »evborren; sv^ftj a, o cig. geiyiffen^aft, 0. v^ft, 1, f. baž ©eroifTen; ba^er treu, ge«^ tVeu; nedžlsheii^ shnOj o fd^uIMož, unfc^julbig (infons_), p. ne nid;t, un, u. dolg, a, m. bie ©c^utb.
IL
Jdam inö Eva grefhkä. Bog obUbi Ödtefhenikat
Bog da tnoshu iiiie A d am 4 ino sheni Evaj fa je fe peJ-vi sdkon, is katdriga po bosbji volji vef zhlovdfhki r6d isvira On poftavi oba v'vefelja polni vert j s'im^nam P ara dish na semli, ino de bi zhutila njegovo vfeoblaft, jima piepov^ jefti fad nekiga drevdfa, ktifiga jima pokashöj de je drevo fpos-nanja D o brig a ino Hudi ga, ker prepovedi pokoren biti, je bilo dobto, nepokoren biti hudo. Duh punt.iifki irio od Boga saversheni flcufha sheno, jo fpela säpövöd prelomit ino j^fti prepovedan fad: ena sapela Adama, kateri kakor ona ji, ino grefhi, itio obdma Gofpod Bog, pravizhni poko^ rivez nepokoifhine, prozh vsSme nevmerjozhofl:, nju isShene is Pafadisha j inoobfödi njuji ino vef zhlovefhki sarod k' pogubi ino terpl^nju, Al dobrotlivi, miloftivi ino pravizhni Bö^obliibi, de is njiijniga roda bo nsiki dan rojen Odrefhenik, kir jih ba potegnil fpod oblafti budobniga duha, r^fhil od grdha ino v' mi-loft ali gnado nasaj poftavil. Ta Odrefhenik je Jesus Kriftus*
Grefbim,iti fmtbtgen,grdh, a, m. bie ©unbe; oblubim,iti, bleh »er« fprec^en,Oer^etpen, verbutn perfectivum; ob(5tani(c)bezham), ati, v. im-perf. ofterž Bcrfprecifen, |u t)crfpre4)en j^flegenj odrefhenik, a, m. berStto.^
fer; dam, atj,v, p <!et?ti, Vajeni,' jati, ob. ^aVam, ati tr. impf, ju geBett pflegen; ime, ^na, n. bev	kako ti je im^? rote ^eift bu?
jmčniijem, norati nennen., l&ei|cn, benennen; pervi, a^ o ber er« (ic; sakon, a, m. eigentl. bož(Sefe§; bann bie ef;e (matrimonium) ; katŽti, ktiri, kdri, tkiri, kir, a, o roetcjjev; boshji, a, e zhlov^fhki (zhlpv^zhki) ^ a, o menfc^Itdä) , zhlovek, v^ka» in. .ber 5ElK'nfc{), zlilovefhtvo, a, n. bte 3)lenfct)§ett> zhlov^zhnoft, i, f. bte 3)Jenfcf;Ucf)feit, (zhlo^^ek rnf. zhelövek ber SO^enfd^, zhelo bie <3tirnc; bie ŠJabif eon 6ct)ben fd^eint zh^ti (sažh^ti) anfangen, jn. fepii, iva§ mag roo^l zhlovek obeif zhelöv^k urfpnmglid^ beben« tenf) — r6d , gen, roda ob. rodi'i, ni. baž ®cfcj)(ccf;f, ber ©tamm> bie gamilie; isviram , ati ent|pringen, i^erfommen, abflamtnen; isvirek, rka, m, bie ÄucKc, ber Urfprung; on, ona, ono er, fte, e^; poftiviffl -, iti> vlen v. p. fefen, »erfe^en, (Tel(en> auf|^eIlen; po-ftavlam , ati v. impf. 3n fegen pflegen 2C,, p .rtava, e, f. bal @efe^; obi, obädva, e, bepbe; vefelje, a, n.. bte ^renbe, vef^l, a, o fro^., frcutig; polni , a, opott, vert, ob. ograd, a, m ber ©ar® ten, vefelja polni vert ein anmnt^iger ©arteit; s' im^nam, po ini^nu mit 3Ia{)men, 3taf)m«nš; zhutiin, iti ehipfinben, roa^rne^* nicn> aud; l)Oren (ifal. fentire); vfeoblaft, ij f; bte 2tUtnacf)£; prepo-vem, dati »etbietl^eii, unterfdgen, prepoved, i, f. baž SJerbot^; j^m, jžftiv j'ddel (jel), jeden effen^ j^d, j, f. bieSpeife; fad, gen. fada ob. fadii m. bie §rnrf;f, Tadje, a ^ n. bie ^ruc^jte, befonberš Saum« fruchte, ba0 £>6il (franj, les,fruits); neki, a, o ein geroiffer (quidamj); drevo, gen. drev^fa, bei; ^eUau cuc^ dreva, n. ber šBauttt) drevje, a, n. bieSdume, befonberš vObflbdumc; pokashem, sati Vi p. jeigen, dnjeigen, kashem, sati, v. impf, oft jeigen, ju — pf[cgen ; fposnanje , a, n. bie ©rfenntni^, fposnam , ati erfennen,
geborfam; puntarfki, a, o aufru^rifd;, punt,*) a, m, ber 3(uf= rii^r, bte Šmporiing, SlebeKton, putltar, rja, m. ein 2lufrüf)rer> 6mp6= rev, 9?cbea, fpuntati fe ficf; empören, ftdE> t»ibcrfe|en (ber JDbrigfeit); savershen , a, o »erroorfeti, savershem, - vr^zhi (-verzhi) , - ver-gel, - vershen, v. p, oerrocrfen; fkufhamj ati t>erfu4)en; fpelam, ati Der« fiif;ren (auf eine fi|lige 2lrt); prelömim, iti, mlen eig. breiten, jer« brcd;cn (5. S. einen ©tab) ; bafier t^opifc^ bfecjjen > »erbrechen (eiii Öcbott)); šapelam, ati »erful^ren, ^^interge^ert; kakor toie (ut, sicut); pi-avizhen, zhna, o gerecfit, praviza, e, f. baž 3Jec|jt (jus), pravizh»
Punt, »Pin ®cntfcf)eii ^untniif &. i. Sufflltimfiirottung j eia im 16. 3nOr6un&crte in ©louciiicn &nr($ bie^anjtcomanncc bcfaiiiit gSwor&cncS ŽSott, ba feit b- 3. 151.5 »iiriibigc 58auertt (tdj ofier^ mit beroaffncter 0aiib bcu loelilidjcit «üb gcifi(i(^eti iJbrigtcitcti iribtrfe^t/ unb Stufe ru{)c (^untnüß.3 ujtbev fie emflt &fttietu
,2S	— (o) —
noft, i, f. bic ©erc^figfcif (justitia), prav, a, o ve^t, (rectus>, roa^r (verus); pokorivez, vza, m. bet S8e(Irafm vs&tnem (vsamem) prozh, vs^ti, vs^t rocg neumen , entjiel&en, berauben ; nevmerjo-zhoft, i, f. bie lliifierblidf;fdt; isshSnein, isgnati v. p. ou^frcibcn, treiben flu^ —•, »crfreiben öul —, obfödim, iti, jen v, p. »evurs f^eilcn, f6dim, iti, jen v. impf, urf^eiten, vi^ttn, fo^iba., e, f. bas Ur^ t|cil, @erid;t, fodni dan ber jiitigfle Sag, fodnik (födez) ber ^irf;» ter; s-arod, a, m. bas©efdfjfec^t; po^iiba, e, f. bal SSerberben, bet Untergang, bie SGerbammntf,, pogubim, iti, blen »erberben, »er® bawmen; terplänje , a, n. bal Seiben, terpitn, ^ti,plenv. a, (etben , bulben, ertragen, v. neutr. bauern, wd^ren; al rtber, aHm (sed. Verum); dobrotliv, a, o gfitig, »vo^tt^t'^; n-iiloftiv, a, b ]barmf;erjig , gtidbtg; n^ki dan einjl/ einžmaf)!! (aliquando) ; rodim, iti, jen jcusicn, gebaren; potegnem, iti, njen v. p. reiben, gießen, enf« veipen; fpod unter einem Dinge ^eroor, aulc. Gen.; hudöbej^, bna, Obofe, bp^ortig, bož^aft (malignus); hudöba, e, f. bal ^ofe (in concreto, bal|)er) ber Šofe, ber böfe @ei(l (^awSciif^Lm); rdfhim, iti befreien, lolmad^en, erlöfen, odrdftim erI6fen, cdre-ftienik, rdfhnik,a, m, ber @r{6fer Cfedemtor); miloft, i, £, ©nabe« Sarm^erjigfeit; nasaj juritcf; nasaj poftAvim tc^ fe^e in ben oprt, fim ©tftnb (äurittf) (Teftituo).
III.
^Sfdzhenje xeliga fveta ino povfödni Potop*
Kar je zhlov^fhki röd na fhtevilj bolj raftel, t6liko je bil zhe dalje bolj pregr^fhen ino krivizhen. Kajn, fin Adamov, vbije po nevoflilivoili fv^ojiga nedolshniga brata Abelna , ino Kajnov sarcd shivi v' pregrehah po ftopinjah fvojiga ozh^ta. Sa-rod hjegoviga dnigiga brata, Set s' im^nam , je bil bolj boga-bojezb Cpoboshen) ino Bogu sveft^ji ; al kadar fe sazhne potlej s' Kdjnovim rödara drushiti, fe tudi fpazhi. Bog rasferden fkl^-ne obifkati ino pokonzhati zhlovdfhki rod s'povfodnim potöpara, svunaj N6eta ino njegove drushine, ktiri fo pravizhni oftdli, de bi semla bila s' njimi sopet naliidena. Vkashe Nöetu sd^lati Veliko barko is Idfa, saprž notri njega, vfo drusbino, ino po dvoje shivali vfakiga plemena. Semla je satoplžna zbes hribe ino gord, konzhano je vfe shivo. Po enim löti ftöpi Noe s' fvojimi ludmi is barke, ino sahvdli Boga, de ga je per shiviänji ohranil , s' njemu na zhatt shgänimi darnjl.
— ( o ) —.	J -'9
iSpizhenje, a, h; bal ÖJerberBeit; SJfrberBnif, fpdzhim, iti tter« bcrben; a, o ganj; povfödni, a, o dKgcmcin {»on povfod i't6crall> (iKent^affcen); potopa ä, rti. Ste Ueberf^jroemntmig, potopiin, iti, plen v. a. ertranfcn, erfdufen, potopim ie, ertrinfen, ierfciifeii; kar bolj je mc^r (quo magis); fhteyilo^ a, n^ bie	ui'^jem,
fht^ti jcf)lcii; raferri ob, raftem, rafti (srashen) tpacf^fen, june^» meti; toliko bolj, um beflo mef;r Ceo magis); žhe dalje je Ida« ger; pregr^fhen> fhnai o tafter^afi, pregreha, e, t- bdž£(J(Ier; kri-vizhön, žhiia, o ungerecht, krivižhnoft, i, f. bie UngerecJjtigfeif > kriviza, e, t baš Urlrec^f; ne^-ofhlivoft, i, f, ber 3lcib; vbijem, vbiti, vbit^ v, p, erftfjlagen, tobtf^lagcn/vbijarti, ati v. impB. ebenb.; brat, a, m.,ber Si'ubcr, bratovfhina, e, f. bie Šfubcrfi^aft; sarod a, m. bdš ©efcöfct^^ > bie 3Zac^fomittenf($af(; ftopinja, e, f. bie ^ugftcis !pfe; ber iritt^ öle ©pur> ftöpira, iti, plen treten> einert ©(|)rit£ t^mi; drugi ^ a, o j bet onbere, ein, ottbcrer; bogabojezh, a, a gotCcsfufc^tig > fromm > poböshen^ chnaj o» ebertb.; kadar, dl« ^ »venit , tvaim; sazhnem, zHti, onf(ingen> sazbdtek, tka, tti. bec Slnfaitg 5 drushim, shiti fe» ftc^ gefeiten > (Ic^) »erbinbert ^ eine ^it" tinbung eitige^ert ^ o. drug^ gen. drugü,^ m^ bet ©efettfc^oftef, ©ont^ pagnon; tudi aüc^; tasferdim, iti ^ cn^ etjurncn> jiim 3ornc teilten, aufßringeit; ferd^ a, in, bet Sofn; iltl^nem, iti j v. p* fcefc^tiefen > fkliparti j ati imgf. tbenb;, fklep 4 ä ^ tn; bet Sf» fc|?Iuf, ©nffd^tuf ; obifhe^m obet obifzheib. öbifkati befud&en, j^eim« fud)en; pokonzham, ati j ju (Stiinbe tiefsten > »ernidjteti^ öettilgen, »erberben, eon konez, nza, m. bal Gnbe^ baš 9leuferilc, ©j-ttem; svLinaj, aupet, ausgenommen, ntit Stulna^mej drushina, e, f. bic i^aužgenoffen ^ -bie gamilte / auč^ bdž ©efinbe > bie Sierterfc^aft; so-pet, fpet^ drugozh^ miebet, mebetum> abertiia^I; naludea, a^ o, Beeölfett/ Don nalddim, iti bet)6IEcrn; unb bief mt lud^ a, m. ba^Sßolf, lüdft70, a^n. ebertb; iudj^.liidi geü.ludi, bie Selite, SKert' ■cf)en5 vkashem, sati, befe^teit, auc^ »etotbilen^ gebiet^en; bd« )er vkasa, e, f. bet Sefel^I^ bie 23erotbnu,ng (ein tufj Ufdl); sde-lam, ati, V. pi aufarbeiten, petfertigen^ baueti; erbauen; velik, a, o grof/ velik6ft, i-, veiikozha, e, fi bie @r6fe 5 barka, e, f. ein @ce = obet 3)leerfc?)iff, eine SSatf'e, ^iet bie 3lt4)e; l^f, a, tii. baš	Sau^ol5> duc^ bet SBdlb (t»ie iiti §tanj. le böis); !e-
ßn, a, o »on	^otjetn; saprera^ pröti, pert v, p^ juma«
d;en> juf^jtiefen^ »etfc^Iiefen, t»erfpetten> einfperrett; sapiram, ati y. imof. ebenb. ; nötri bdtin, inroetiDig/ noter hinein, bareinj dvoje< je S"?»:!) / i" äwe«)/ ßo dvoje paarroeife; vfak, a, o jeber; pletfie, enii, n. bie Gattung/ Strt, bdi @ef4)Ic^t (genus); satoplen, a^ o ubeffcljroemmt,- »on satopimi iti, plen iibetfc^roemmen; zhes^ zhres iiber, C4 Agc.; hrib,a, ni; ^ugcl> fteinet .Ser9> hnbar, hri^ bovez ^iigcf = obet Sergberoobnet; gora, e,f. bet Serg, bober (grofet) ®crg, gore ^ gen. gotä pl, @ebitge> predgörje, a, n. (ober auc^ nanof, m. tugi bo^et bet befonnte ^erg in Sttriet * Äroin bep $iti«
i30	( o ) —.
luolb) 9?orj5el&irge, sagörje, a, n, dn £>r( l^infev einem SBerge (sa goro) geicgen; leto, a, n. Sa^r, l^taf oöer letof ^euer^ Idtafhni, a, o |)curig, bicfjd^rig, vfako lf5to ya^xüsS), alle ^o^re; fvoj, a, e fein; sahvdlim - iti koga unb sahvalim fe komu bans fen Šeniflnben ; zhaft,i,f. (aucf; zhelt in ©(opčno = Sdrnfen) btc Bogi na zhall jur ©ottel, zhaftitn, iti, ften unb fzhen v. impf, e^ven, J)0>^acf)ten, in 6^ren l^aUen, pozhaftim v. p. bec§ren> g(;rc erroeifen; shgan, a, o ge&rannt/ oerbvannt, »on shgžm, shgati, v, impf, trennen, fengen, feshgem ober foshgčm , - gati v. p. »er&rennen, poshgžra nieberbrennen, jufammenljrenrteft, abbrennen-; dar, gen, dara unb daru, m. bie @ttbe, bal öcfct)enh baž JDpfer, fonjl aldov, genannl, darüjem, darovati, fd;enf"en, 6efd;en^en, un»
entgeltlW; geben,
IV.
Novo fpd.Thenje xhloveßkiga saroda.. PokUz Jbrahamov, Refhenje isvöknigct ludfiva is Jushnofti,
Trije fini Nöetovi, Sem, Kam ino Japet, sarodijo sopet ludi na semli; pak fpet sazhönja velika mnöshiza ludi kriva biti vfih hudobij, slafti malikovžnja. Ne marajo nizh, ter po-s4bijo na Boga ^Stvarnika; mölijo ftvdrjene rezhi ino zhlov^ke, sv^sde, planete, imenitne ludi; fe. satopijo v' nevednoft vfake fv^te ino vdftne dolshn6fti. Vender eni med njimi hranijo is uft do uft pervi nauk od ,Stvarnika ino flvarjžnja. De bi fe to-ti nauk ne sgubil, isvoli Bog Abrahama pravizhniga mosha, is roda Semoviga, fe mu rasoddne sa Boga ino Sav^tnika njego-Viga saroda, kateriga vs§me na finovjim mefti sa fvoje lubo lodflvQ , ako mu bode sv^fto. To pofebno miloft ilneniije Bog ,S pravo svdse, ino naloshl t^mu Judftvu obrdso sa snamenje ino vterditvo fvoje savdse. On rezhe Abrahamu iti v' semlo Kanaan, katöra je bila potlej imenovana Judda, Paleftina ali fvdta deshgla; jo obliibl dati njegovimu sarodu, od kdriga je Bog^ po fvoji pofdbni lub^sni proti t6nu rodu hotel poflushen ino zhefhen biti, Bog ponovi Abrahamu oblubo, de bo is njegoviga f(šmena prifhel Odrefhenik zeliga fveta, fkos katdriga bodo r^fheni, ter k' fvetlöbi ino pravizi nasaj perpe-lani VÜ narodi. Bog ponavla tö oblubo Isaku Abrahamovimii finu, ino Jdkobu vnuku, ktiriga tudi iraeniije Israel, Ti trije
Ozbäkt fo sbiveli v' Paleftini bres ftanovitniga doma, im^Ii velike iaftine v' zliedah ino oraraimu polju, takp de fo samögli fe vojCkovati s' blishniini ino biti mogözhni v' deshSli, Jakob ali Israel ima ctvanajft finov, ti fo pervi ozh^ti Israelzov, kdre tudi Hebrdjze klizliemo, rasdeleni v' dranajft rodov.
Nov, a,.o ncii, frifd;, noviria, e, f. etroaž 3leuež/neuel ^ro-buct, fri(tf;e	u. i), gl., noviza, e, f. eig. Stcuigfcit, novize,
aucf; noviue pl J)tc Seitung (la gazette); noviza roarb aud) neue in Ärdin unter 3R. Sfjercfia (1749) eingcfitferte ©ontrtbutiott ober Ärieg^fieuer genannt; nonnez, nzji, oöer noviz, a, m. ein ükuUng, atiifdiigev, ein ungeübter SKenfc^ m jcber ©oc^e ein 9te= cvut, novak ein 3le.uting : ein fe^r l^dufiger gamilienna^me in (3(o« Dcnien (b. Ärain, Ädrhten, Unfer(ici)er, Sßeltungarn unb ^Pro« »inäid = i^roatien); pokliz, a, m. ber Seruf, poklizhem, kli-zati v. p. rufen, berufen, klizhem, klizati, aud^ sovem, svati v. impf, rufen, ofterl rufen, okliz, a, m. baž Slufgebotl^, bie 2Jer« funbung einer &eöpr(ie^cnben Söermdr^fung; refnenje, a, n. (Brlö' fung, &efrei)ung; isvölen, a, o auženud^it, oon isvolim, iti auš' crn?d[;ti;n, (tušerliefen,; fushnoft, i, f, Dienfibarfeit, ©claoerep, žeibei= genfd;aft, fushen, šhn.a, m. ein ©claoe; sarodim, iti, jen v. p. erjeugen, saroditl iiidi na seinli bie @rbč mit Sienfc|>en beoölfern; pak aber/ alfeitt (sed); fpet ttjieber, abcrma^B; sazhenjam, ati, v. impf, an« fangen; maöshiza, e, f. bie Spenge, oon mnogo »iet (multum); mnoshim, iti »ermel^ren, oerpieifdltigen (multiplicare); kriv, a, o fc^ulbig (reus) c. Gen.; hudobija, c, f. So^f>eit, bofe^ SJetragen, flud/Ue'bc(tf;at; slafti befonberž, insbefonbere, »orjfigtic^; maliko-vanje, a, n. bie Slbgötterep, ber @b|enbien(t, malik, a, m ein 9tb» gott,	fatfd^er @ott; maram, ati (sa kaj) fid^ bcfümmem
(um etrocil), fragen um etroaš (curare aliquid), ne märam nizh id) befitmmere mict» um nidjfž, frage um nicfit5, nizh ne rnäraj! matf)e bir nichts barauž, fei; ru^ig, unbefprgt, getrofl! ter, tar (im ^rooinjiai = Äroatifd;en te) unb; posäbim, iti , blen v. p. (bep Äuttcnbcrg aud; sdbim, iti) »ergeffen; .Stvarnik, a, m. (Schöpfer, €rfd;affer; molim, iti, v. impf, betten, Boga ©oft anbetf)cn; ftvarjen, a, ö erfd^ajfen> »on ftvarim, iti, rjen erfd;affen; rezh, i, f. bie ©ac^e; im itroatifc{)en, S)almatinifc{ien aud) baž SKort, ' ba^er rezhem, rezhi, rekel, rezhen fagen (grie^tfc^ /f"»); planet, a, m. planet, S&anbelfiern; imeniten, tna, o eig- na|»m« Ipaft, »on ime Ula^me, ba(;er berühmt ( ital, noinato, rinomato ), in Slnfebcu'(tef;enb, angcfei)en; satopim, iti fe fmfen, »cr(tnfen, auc{) fi^ »ertiefen; nev^dnolt, i, f. UniviffenJ)eif, neveden, dna, o uiwiffenb, vednofti,f. SUiflfenfc^aft (scieutia;; v^ften, ftna, o jum ©enjiffen (v^ft, i, f.) gef;6rig, moralifd;, doishnöft, i, f. ^t^ni'tc ©ctjulDigfeit, vdftna dolshndft ©etviffen^pflic^t, mpralifd;e ^flici>t,
S 2
sss	— ( o ) —
pravizhina dolshndft afer ble	; vender, vunder, ven-
der bocf;, jcbocf;, beunoct); eni, e, ph. einige, ctlic^c; med c. Acc.& Inftr. unter, jroifc^en; hranim, iti, njen v. impf, feetva^rttt, auf» bfnmf^reu, oeriva^ren, erraffen, f-hranim v. p. ebeiib.; ufta, n. pl. bcr Slluui); nauk, a, m. bic Seigre, ber Unterridjt, nauzhim, iti (koga kaj) Šemaiibeu in enuaž unfcrric^tcn, macf>ert, ba^ Semonb etifaš erlernet, naiizhim fe, v. p. erlernen, iizliiai, iti li'f)ren, Un« terrtd;tcn, uzlum fe [ernen; sgubim, iti, blen v. p, sgublam, ati, v. impf. ( Dermut^Iirf; auž s - gol - bim tc^ bin einer ©ac^e blof (gol) eniblopt) verlieren, sguba, e, f. bef SJerfuft; rasod^nem fe, d^ti, df^t fic^ offenbaren, fid) erffdren, dufern; sa;v6tnik, a, m. ^c» fdiuier, Sefd;irmer, SSert^eibiger, patron; savetjej a, n. eigčntf. sav^trije, b. t. sa v^tram biufer bem SBinbe), ein 6id;er^eitž« ore (t^as recefsus^), Suffu^tlorf, ba^er ber	bie ^efd;ira
inung, Sefd;uSung (patrocinium); and; bie 8i[)ebe (?), b. t. eine (Šegtnb im aWecre, too bie ©d;iffe oof ben ?!®tnben unb ©türme« (v' sav^tji) fi4)er oof Slnfer liegen f6nneu ("?); vižmerti ("vsa-inem ) na finovjtni m^fti an Stnbež ©tatt annehmen > lub, a, o Iicb> lubdsen, sni, f., Iiibav, i, f. bie Siebe, @iue, ©efdßigfeit, lubesniv, a, o liebeulroürbig, lubim, iti, blen tjeben, (lubnem, iti fiiffcn, balmatifd),) baf^er auc$ Lublana :2a?)bad^ *) b. t. luble^ na bie ©eliebte, rooburd; bie Siebe uui) Stnj^dnglidjJeit ber ^rotner= ©(acen ju bei' .^auptfiabt il^rež Sanbe^ bejeicjjnet wirb **); pof^-
■ '.■• ..	' ' ■ ■ 'I ■ ■ ' ' ' ■ "	— ■	I ■ I I n I III I w ■ I I I I ■»! I ■ I I It ^ I ' I	- • J
25fr Sftabmc Sat)bad&, gaibäc^/Saiibad^, ifl aiiž Lublana (t(af Lubiana) cnfpan&'cn. SDlan fu&re beii ©ip(;t[)on3 ouf fcincii 55oeal jti» rticf; mart lafc bic 2(fptratiou (d)) iveg, baä (»ci^t, hiart ncbme biefent
SBorte feine Deiitfc^e Jjorm roes
lauen Öacbc (Saab a d^)^ in
0 bleibt bcc urfpningridje (šSIaOifc^e
3labme L ba rein ba, unb jene ^octjl iinroaiirfcbeinricbc Šcribation uorti
)em bcr £fl!)6ad;|Iii? nicbt^ ipenigec
al« eltt laucž SBaffetf mit (Id) ffil&tt, wirb gau* iibcrfliilig. 2)tcfe (lagcmeinc Slbteifnng Sapbad)^ oom lauen SBaciie, ttelt^c bnrc^ bcir beri'ibmfcn Ärainifc^ien ^ifioriograp^en, grcp^. 3foOann2Bci» dparb SSoloofor- juer^ »erbreitet, unb o^nc roeitere Unferfuc^ung »ott ben ©cutfc^cu ©tftriftfleKent, oon benen faiim ber |)iinbcrtf}e bte ©loDifc^c ©pr«t()e rcrftebt/ tfeutlcft nac^gebttbct rourbe, cutftanb ju einer Seit, tro man auž Sölobefuc^it, »on bet aud^ 25a I oaf or artge» fted't roar, aHcž burc^ bit®eutfci&e@prac|ie3u cr{ldrcnfuc5te. Siacin ba^ bief eine febr irrige Šrfldrunflžmef^obe root:, f^^»« »or eiuero bol» brn 3abtl)unb_erte bet acle^rtc ßiHcjer , ^oporoitfd^, roel» dber olž '^Jrofeltor bcr Seutf^ien ©prodie unb Sßcblrebenbcit m SlBieu, im 3. 1774 ftarbr in fciitem tnerfrci'irbisen SUJetfe: Unterfu (fcungeti Dom SiReere, tu feiner Slbreffe on bie bomoblige ^o^mosrapbifc^f @efeaf<^aft ju aiürnberg, bcutlit^ «nb fltünblic^ beipiefcn.
•») 2{ebnlid;e Sla^men, roeldße bU£icbe, bieSln^änfllic^feit be^SJolfc^ jU feinem 2Bn()nfi?e aužbrucfen, finbet man bnufig in ben »on Olaoen be* wobnten Žčinbcrn, j. SB. Lubno I;ei^en einige 236rfct In JSrain unb in bcr etepcrmnrf j Lube), ber bcfannie žBerg, rocl^jcr jtroin pon Äärntcii fdjcibet, unb über ben unter Äarl vi. eine roHnbeibore etmmcrjiolftroffe
ben, bna, o bbb, 6,efonbere , pofdbno 6<fj>nber§ (prscipue), poftšbej 6efonbcr^ , aparfe, abgcfonbcrt, pofdbam , ati abfonbertt, a&ftra^iren, pof(^ban a^fifa^irf, a&flract; fprara, e, f, bte SBerfo^» nuiig, fpravim fe» iti, vlen ftc^ oerfo^nen; sv^sa, e, f. ber ŠJunb, baž ŠSunbnifbie	, sveshem, svesqti v. p. jufammenbinben,
veshem, vesativ, impf. Btnbm;. sav&a, e,. f. bie aJer6inbnc{)Eeit, saveshem-višati oerbinben; naloshim, iti v.. p. auffegen, auferfc» gcit, nalagam ob naklädam, v. impf, eb^nb.; obrisa, e, f. bieSc-fi^iteibuttg., obr^shem, tesati feefd^ncibert, snamenje, a, n. baš 3ei^en> sname ndjem, menoviti jet4)nen, bejeic^nen; vterditva, e, f. Sefejtigung, a3efraffigung, vterdira, iti, njen befcltigen,. erwarten, l^art, (la,tf nvac^eit,. terdim, iti beErdfttgen, &ef).aupteti, on smiram to fvoje terdi oer^artf fe(l £»cp feinet Sfteiiiung, terd, a, o ^arf, terden, dna, o (lar!, fe|l, bel) Gräften, terdujava , e, f. bit 23e(le, fcffung; idem (ob- grem), iti, flael v. p, geben, reife«, hodim, iti, v. impf, ebenb.; semla, e,f. bie @rbc, bažSanb, bie ^ro^ »inj, 5. Ogerfka, Hrovdfhka semla Ungarn, Kroatien; potlej, p itler(irt Sai^bac^ poklej). ^ernac^, nachher; deshžla, e,. f. ba§ £atib, bie ^rooinj,; poflushim., iti, eu b^btenen , zheftira, iti, zheftien (ob. zhefzhen), oer^i^rqn, pr^tfen,, benebcDen , lo&prctfen, (zhetbSna fi Marija gegritfet fei)(l bu, '2)l(^)'ia!)ponovim, iti, vlen v. p. erneuern, n)tebcrf>o[;I.en, ponävlam, ati v.'impf. ebenb.i o.bluba, e, f. ba5 SSerfprec^en, bje SJer^eifang,, aud^ bas @e(ubbe; i^me (bep tenberg aud;, fžmen ena, n. ber ©am.e, f^jem (ob. fejam), ati, fdeu , a.uc{> (metap^orifcf)^) fct)einert 5. fonze feje ob. feja bie @on= tte fi^eint; pridem, priti, prifhelv,p« fommen, anfoouttcn-, prihajam , ati V. impf, ebenb. ut>b werben 5, meai hudo pnhäja tš wirb mit übet, piiKod, a, m. bte Slnfunft; fkos burt^ c. Accus.; perpeldm (perp^lem), ati ^inftt.^ren, Einbringen (perduco, addu-
angetcget roor&eii; Lüben o&ec Lübina eine ©ta&t i;t £>6er^ei5.ermarf< LubUn in, ?)i)lctt t Lubh'nk «a ©c^Jefteit u^ f it>. (2)a^in ge66ceit im bie 2)tutf(^eu 2BörfEc 2iehe uixb Eebeit;)* ®te©eutfc^en BilbcfJn auž Lubno Sau feil (baž b überging in f, wie t® J eifftij au« Biflriza), aiiž toibel Soibel (nit^t 2 e obet, welc^e^ fem SKenft^ fpcic^it),, auž Lüben obet Lü.binq, 2 o i be u (fo-fpttc^H b n ž ba< 55.9«, nit^t Scobeti, inelc^e^ bfaf eine ©c^riftfleHcr»^tctipn i(l, um bem urfpcfraglicj^ ©faD.tf4)CK 31Bor(e eine gelehrte abjlamm uns, etroo »Ort bem tftt. Leo bec £6 roe, ju. geben ?), unb au? Luba. £ 0 i 6 0 un& bann £a.tba mit ber Slfpication roie auž Bela SJello-i^. X>ber biefei; Stn-igaiig ah ift ber ©laoifcöc £oMf ^ ober ?!»äpoftfional» ©afti^ bež '$IurnB bec roeiblidten Stgcttttaömcu auf e, roie j, 58. in Razhah, »on R^ilie,, Zir.dah opn Zirkle, iBeltah »on Belke , Bretah Don'Breie u. b. gt. ; b. i. v' Raihah, v' Zirkkh, v'Belkah, v'^reiaii, bft benn bem ftagenben gcemben auf fein^e grtige: kako fe pravi tuhej?, b. i., trie bci^t jSOier? Don ben ©loocnen. geantwortet tviirbe: v'Zirklah, v' Bresah (b. i ^im SSirfeniwilbe oon Breia b-ie ^irfe, &»ute bie ©tobt ^rtef*«^ ^n Äaniten) u. f, f, Slan fann, alfo (i^ec antubrncn, b«; uieifleR auf a cji. @ t« p i f c^ e n Urfprunaž fittb.
co); peläni (p^lem) ati fii^ttn fveho^, p^läm fe fafjrcn b. t. fu^rt njcrbcit (vehor); navod, a, m. bte SZafion, 2J6(fcrfd)aft; vnuk ober nuk, a, m, bcr SnM, Sruber5föf;u, ©cfjipcflerrpi;!!, 3?cfff, 3?cdcu; Ozhak, a, m. ©tammöatcr, ^otriarcl), nafhi ozhä-ki unfcvc 23orfrtf;ren, 2Ji)rD0vbcni; bres, pres c. Gen.;'fta-'. HOffken, tna,,o ober ftanovit, a, o befiditbiö, (Ianb{>nff, unoerdnbcrlid; ; dom, a, m. pi. domovi ([«(. doraus) ^tius^/ l^auž , SBo^imtig, Sßol^nfi^,, Slufciit^aU, ^ciiuaffi, 5i)So^iiort domd-JU ^oiife ((lomi) , domu (ob, dam,, damo) tiaJ/^dufc, od doma (ob. au^ 's domu) oom ^aufe, od kod fi doma? ivof;« (ti(l bu c)e= fcurtig"? domovdnje (domväüje), a, n. u, domazbija, e, f. bte Še'^ l^oufung, bcrS[Bo|)nft| (domiciliuii), domovina, e, f. ba§ 2Jrttcrfaiib,, auc^ ber ©eburtšort, domäzh, a', e j^rtueUcf;, f)fimifcf;, bctreffenb ^ bcr gamiHe eigett, domizhi (b. t. ludjdj bit .Jpaulgenof?' fen; imam, im^ti ^afccn, nuc^) fpdcn J- S. imate vaditi i^r foUet jvificn; laft, i, f.©igent^um, kupiti kaj v' laft.etivaš cigcnt^fimUi^ üti ftcf) öriiigcn, laftina, e, f. (£iöenfi}uni, cigen't^ümncf;ei'Scfif^, veii-' ka laftina grofe Scft|ung, zh^da (ob. ziirdda), e, f. bie .^ecrbc; oras-ven, vu ', o ocferbar, pflügbar, cräynopolje pfliig6arel gelb/3lcfcr-fetb, aiiferfanb'^ actcrbarer, ^jftugtarer ©runb' uitb šBoben, orjem, orat), acJern, pjlugcn, ovdzh, oratar, ratej, ä, m. 3tc£'crlmanii, berjcnige, ber pfKiget ober acfert; tako fo, berge(ia(t, auf bie Strf; samorem, iiiögei »erutögen, tili ©taube fcpH> fonneu 5 yojntüjem, vojfkovati fe Irieg führen, (Ire i ten; b!ishni,.a, o bcr näf)e ift, b. t. S'CatPar; m gozhen, zhna , o mdd^tig ; dvanajfl: jtvolf; klizhem, klizäti, rnfeu, aucf; nennen, ^eipen; rasdelim, iti, jert^etfen, tl;,eilen^ oera fJieUeu i rasd^lek s Ika, m.	3l6fc{>uitt.
V.
^osHefv" Egiptu. Majses Hfhi Israehe, isv^teno hoshje Indfivo , fiishne v' Egiptu.
Joshefa, eniga Jakobovih iinov, fo bratje po nevoflilivofti hudo peftili ino prodali. Odpeläa v' Egipt fi pomäga s' fvojim umam, de ga vsšme edea Faraonov, to je kraljov Egiptovfkih , sa fvojiga namdftnika, sa to ker je Faraona obogdtil iao ofr^zhil. Jakob pofhie tje ene ismed fvojih finov po shita. Joshef fe jira rasod^ne, ino poklizhe k' febi zelo fvojo sblahro. Jakob mer-j6zh blagoflovi pof^bno Juda, eniga fvojih finov, po kt^rimu fe Judje klizhejo, ino is kteriga je imel po rodu priti obliibleni Ödrefhenik zhlovdfhki, imenovan shelno zh'ikani Mefijas. — Ti Judje ali Isra^lzi ali Hebrejzi fe narafejo filno, verujözh ino svd-
fti.piivimu Bogn v' fi-edi malikovdvzor, En drugä- kralj; ali Fa-, rao sazline Isra^Ize satdrati. Bog isvoli Mojsefa med njimi, de bi njih odt^l is r6k Fara6novih s*^ mozlij6 velikih zhddeshov, ino s' ftrafhnimi fhibami vdarja Egiptovze ino njih kralja. Far-ao fpufti fizer Hehr^jze is fvojiga kralj^flra, al potlej, fe fkefa , ino gre s', vpjfko sa njimi» Tu fe sgodi zhudo, de fe rud^zhe morje odpre, ino Hehr^jzi po fuhim fkos idejo, Faraona pak s' njegovo vojfko vred satopijo valövi-, kateri fe nä- nj sagernejo.
Egipt, a,m.3lcg^)i3fi;.rt, Egiptovez, vza ob. Egipzhan, a, m. ein Slcs Ei^iptovfki, a,o 3i(r95iptifc{).;lsra^!ez, lzactn!3žraelitc; po nevof liilivoftt cuž Steib, nevoftliv, a, o neibifcf;, mtpgunilig; hudo per ftim, iti ubel, {)an be^nbettt^ (Ireng«. galten-; prod-am (bei) ?petku oddam), ati »erfaufen, prodaja, e, f. öer SJerfauf; odpelam ( od-pžlem J) ati toegfü'pfeii ,. e.tttfu^.reit; pomdgam, ati ^ctfcn, potpugam fi ftd; Reifen, fti; bereifen, Bog pomagaj,! (be!)in Sßtcfeti) ^elf ©Ott! jur- @<funb[)eif,. ^.ur ©ettcfung, jum aBotjIfeon!; um, a, m. ber?Scr(la.nb, umen, umna, o »^rj^dii&tg, kralj, a, m.^oitig, kraljov,
a,	o bel Sonigš, beut Äottige 9e^,6rig,, kraljev, a, o a^er f6nig< tic^^ bi;r\Stpntgc, b«;ti Äotiigejt gehörig, kralj^ftvo, a, n. baž ntgtlum, baž S6iiigveic{), «uc^ bož 9icid^ (5,S. aemChko kraljeftvo bož bcutfc&e	unb ber ©taif überbau??!wenn beffen l^crrfcfjcr bcu Soiiigžtifet. führet;, nameftnik, a, m. bcr ©teftoertrcter, <5tat£[)alter, ajtccs (j. 35.18ice.'= ^ontg). Don namefti obet nam^ft ftaft, an ©faff Cfranj. au lieu); sa to begroe^en, barum, k^c weit; obogatim, iti i) v. a» 5frctc^crn,, ret4)mac^cn, 2) ft^ be« reihern,, rcif^ werben, ooii bogat, a, o^ ni^, bogaftvo, a, n. bet 5{etc^f^um, nnb btefel »on Rog ©off; beim bie alten © I a t» e n (^&loviinij Rieften (»Ott fitr ben Urfprung bet 2)ta(|)f wtb bei Sf{ci:cf)t&umä', ba&er burrf; bio 3lntif^«fe^ vbog, a, o at m,
b.t,gleid)fainun;	3vcia;t^um ju @:otf (Bog; fle^fnb. C^JJieber ein Jteiner iBinO für öen ©l.ooenifit)ea ©)3-rrtc^forfc|)cf ju. einet-p^itofo« Vr;tf4). = et^ntotogiiMA-n- ©rorteVung bet urfprünglic^cu .Sebeufung bet SQJöi'Ccr-. iiBacfc.rer, iv.ipbegicviget ©(oticne, bent, ež roa^.rcr, bau er nbcr (ž tu ft ift i»tt beiti' gnuiblid;ett; ©tubto feiner I^evtUd; gebauten SOlnftcr.fpradje, bei) beinen p(;itoXogifct)en 9iaci)fovf(iuugen „mupt bu in bic liefe lleigcn, foil ftd> bit bajl Sßefen geigen.; nur a3e[)arrung, nur m.dn,n(i($e 2Jef}arruiig fi't.f;rf jum Siel, nur bie
le (ber (äcöanfcn) fitl;r£ jur ^[ar^eif.,. unb im Slbgrunb roo.I^nf bie 2Ua{)r[xi£." — ^ 0 p 0 iv i t f c^ in feinem oben angefiiljrteu kßei'fe, Untctfucf)ungcn oom iötecre.; ber leiber ju fritf) (1795-) bur4) ben Sob ben 2Bi,(tenfd;af£ert entriffene, ©looenö = ^Krainifd^e-@cfd)id;ffc{)reiber, Slnfon Šin^arf , i.n feiner f.4)d|ibaren fd;id;£e Don Ärain unb ben. übrigen- Säubern ber fnt>= (■idjen ©(at?cn £»c|lerrid;5, unb Sari (SoffCob Slnfon,
IJÖ	w- ( o )
^roftffor tti (SSrfij, (mit bent 21 n <J r. t tit rfferdrifd^cm SSriefvocc^fef ge» (ivinb«!), in feinen' e t (I e n ^ i n i c n e i n c ^ e r f u c^) c li b c r b e r alten ©laoen UrfpeunS/ ©itUn^ ©ebrdu.rf;?, 3}i?tnnn= gcn unb Äenntniffe, ^a^eit ju eineitt gviinölid^cn jji^ilofopl^ifd;? pljilotogifc^ert ©tubto kr <3laoifi|tcn ©prac^e ijortrciffncf;e 2ln? ieitungen gegeben.) -t- 0frÖ2hiin,'ici i) v.' n. Ijcglitcfeit, glu'ilic^ ina^en, 2) v. n. gluctOd; roerb.en, oon fržzhas f. 1) cigentl.' baš, t»c5 un^ begegnet, bie ^fgegntp/bcf SufnH (ba^erfr^zham koga ic|i l^egegneScinanbcn),?) b?r (jtinflige 3ufa(I, ba^ (Srücf (0. f ob. (o, so ntit, cum,grimed), o-w, u,rezhein, urfprun9(ic|) fliegen, Pcmanbt tnit bettt gti?^. f«« fluQ, g[fc! f-r^zha, = confluentia circumftantiai'um; fiet;»e ioetd) eine mc{)£tgc pl^tlofop^tfčf)? 3bce bet QI a 9 e »on ber, nid^t oon b?? 3Äenft|)¥n a)laci)t abl^dngigen^ raanbetbaren^ ((junifc^en @ ft cf ž g ^ 11 i n tt ftc^ gebUbet i^atl"), vfcžžhi fe ež gtMf, eš gelingt ((S{ttcf felbft tft fpbiej aB ©elttcf, unb btei ?pn g^Ungeii);. pdfhlem, por fiäti v. p. fcftitfen;, fenbeit, pofliilam, an v. impf. cbcnb.; tje, tä, auc^ kje (fpric^ kž> ^in, l&inöbe», bort^in; shito, a', n. 1) betreib? (»on sMjem, shiti, gernepen^ lat, frupr, b.alKK frumentum, tiaž (Sjetmbe), 2) ^aš Äp>n, ber SJprfp (be?) giittcnberg), Not, po shita nic^t po shito, tKcil ^ier ^artj tie^ gefprodji?« ivirb; fp aiii^ J. Š. fem ga poflal po kruha, po vina u. gt. f^icf« te i^n utTf ^rpt,, SŠetn; rasodi^aem, ddti fe v, p. ftt^ entbect:?n , JU erfennen geben; rasoddvam, ati fe v, impf, ebijnb, opn raš jer,. tiulcincfnber, unb edinem, oddti bcb?rfen (ir^i^ ?incr SJecEe), raso<^ džnje,a,n. bie-Olfenbamng; s,hlahta, e, f. bie šy?mdnbtf(^aft blishna shlahta bie Stutž»cr!panbfci>aft/^^fva fi v' shlahti rajr (jrofi;) fnit» einanber »erroanbt; shlahten, tnaj o. ebel, aid; fein, j. SJ. shiahtnö fuktio feine:^ %vi4Gofpod shlahtqi! 'giidbiger (gcftr?nger) ^e«! meijem ober qirdm, inreti (au^, tnerti) v, imperf. (terben,. vtner-, jem Cvmremj, vmrdti (vmer^O^i vtnerel, v. p, (lerben ^ evbteic^en^ berfd)etb.en, ben @et(i aufgeben , vmiram, ati v. impf,' fter&en, p, t.' im (Sterben begriffen fepn^ ^li 3 u fi, e n liegen (alfo nic^t g ^ r m a n f i r t v' zugu leshati); ftnert, i, f, ^cr Žob; blagofloviin , iti, vlen feghen (fon(t l&et|t feg nen sb^gpatii; biefež tvurb? bei; ben©.looeneu Snerjt burc^ ^futfcfef' n e e f cingefutjrt; feg n en aK'r i(i baž
jfatein. sigaare (i. e, cruce iitit ^em Sr«ti§e b.eäcid;ncn) i sheino febns, lic^, adv., shela, e,'f. ba^ $öerlange^, shelovinje, a, n. bie fudjt, posheienje, a, n. bi? '^egierbe, sheiim; dti v. iiiipf, pef-langen, begehren, roünfc^en,' (id; j^e()iten nc^d; et(važ, sashelim, ^ti v. p. nad) etroal ein'groped 2J«rlangen. bebnuneu ^aben, 3lppeti| ^ai;>en JU et^aš j. bolnik je t;o. j^ci 'sash'|Ierb(;r Ärontc f einen Slppctit ju biefer Opetff bcfommeni ?hakam, at^ ivo,rteu, crmarten. Jud, a, m. (irit ^roatifc^fn Sh{dov>ber.3ub?;_ uarafem.l'e, 'narafti, nu-rafhen fic^ Dcrm^ren, P. rafem' Vb.' raltem,, rafti tva,c^feufilno fci)r., Ilarf, 5>eftig', ungemein, gcroalfig (valde), pon fila bie (Šcroalt (visj, filun, iti v. impf. itviiigen, npt|)iöen, perfllim, iti v. p.
^ ( o ) —	137
cficnfe.; veru}<Jzh gfauBenb, 0. varujem, ob. v^ijem, v^rnvad glatu 6eii (im tfieotočjifd;m ©tttne), fonf! glauben, bafür haften verjamem, Verjeti} v(5ra, e, f. bet! (Slaube; y' fr^di in' bet Glitte, mitten in, lixiftcn unfft, 0. frtSd^., e,f. bie3)ijttf^3Jiit(raoc^e; malikovdvez, vza, m. ber ^Itigo^tfr, ®6§enbiener; en drugi ein anbetjr; te di-ugi bet (inbere; satiram (ob. satiram) , ati v. impf, bebrucfen , satSrem, treti (obvterti), terel, tert v. p. unterbrutfen; odtm^m ob, odt^nem, edt^ti, odtdt V, p, erlofen, befr^tjen; roka, e, f. bie ^anb; mözh, i, f. bi? Sraft, Slftc^t, ^tärfe, @?roalt; mozhen (mpzhda), zhoß, o (tcsrf, Mftig ; zhiidesh , a, IB. bdž SCß^nber , zhuden ^ dna, p, I)' tttunberbar," 2) rounberfi^, S) fwberbar, zhüdo, gen. da, ob. ziiiidefa, n baš SCßunbet?, zhudä adv, oiel, eine £Kenge, t. S. zhuda ludi eine Slenge 2K?nf?{icn, zhudim, iti fe (ic^ »un« bern; ftiafhen (llrafhan), fhna, p 1) fc^recflic^, furc^tertic^, furcjjt« kr^ 2) furd^tfom, 0. ftrah, gen. a, u. iV, m. 1) bie %mii)t, 2) ber ©c^retfen, ftrafhim, iti v. impf, fc^recfen, vftrafhim v. p. er« fd;re(fen, ftrafhim fe v. impf. (6fterš) erfc^recfen, b. t. erf^recfj Pfrbet), vftrdfhim fe v.p. erf^recffn (einmol^f, je6t b?n 9(ugenbli(f), b. i. erfcijrecEttpfrbcn; fhiba, e, f, ^ic tropifcp bie ©träfe; ydar-jam, ati v. impf, fi^rag^n , mefirere @4;f(5ge oerfe|en,, vdžrim, iti, rjen, v. p. fc|)((t9cn, b-i." einen @d)r(>g (^ieb) mfe^en; udrem , iti, v, p. f^lagčn; fpuftim, iti , flien (pb. fzhen) v. p, aužlaffen, ^ntiaffen, fpufham (ob- fpufzhani), v, imp. ebenb. fkefdm, ati fe v. p. bereuen< , fkefdm fe eš fpmmf mir bie 3{eu? an, kefdm fe v, impf, eš t^ut mir Teib, tc^i bereue e^; vojflta, e, f, 1) baž 6?er, ^tiegž^eer, bie.armcf (im Sroafifd;en, Satmatif4>cn jc.) ^ 2) Srieg (im @rooenci=^rain(fd;cn); sa c.Acc.fup, c.Iaftr. ndc^, hinter, gržm sa k6m ic^ ge^e 3entanb?n m^, folfl?	l^ni «acj) i de obet
da bg^; rudezh (r'dezb), a, e tot^, rud^zhkaft, a, o (etwa »on ruda ©rj?); morje, a, n. ba^ SDleer, morflti, a, o. gum afteer« gehörig, ajleer ^ j. S. a»eerf!fd; morfka nha; odpržm, pr^ti (perti), pert v. p. aufmachen, offnen, odpiraip , ati v. impf, ebenb.i fuh, a, p trocfen, burr, po fuhim auf trocfnein ŠBos bm; i^ps ob. fkus bur^ c, Acc.; pak, pa'aber (autem, vero)-, val, gen. li (ob. a), m. bie Sfßelle; sagernem, niti njen v. p. bebcden, sagernem fe ftc^ ergiepen, fluc^ lož^urjen,, sagrinam, ati v, imp£ ebe^ib,
VI,
Boshje ludflvo v' pnßidvk P&fldvaimenovana/ def&t sapövedin Oblubkiia desMla. ^asue, David y Sa-, lomon^, ^eröboa-m Je od vire lozhu Mabilonßa jushnofi^ zhdkanje na Mej'ija,	•
Pod brambo boshjo ino Mojsefovim vddftvam hodijo Isr^dl-zi po pvifiiln fhtirdefet l^t, vshivajo dobrote vidnih zbüdesüov.
,38	— ( o ^ —
forasfvitlenisTp^fopoftaTOitdenpväao defdt sap6vedi, Ijtiro je Bog govoril Mojsefu na gori ^Sinai; fo vravnani s' duhov-fkimi ino pofv^tnimi poMvami, ino vftanoviteni v' tako' kva-Ijdftvo, de je fam Bog zhes njž gofpodoval s'fvrojim rasodSnjam proti Mojsefu. Po teh fhtirdefet l^tah vmerje Mojses per .vhodu v' oblubleno deshelo.Kanaan j, njegov naflopnik Josue , fgdnik ino vajvoda Isra^lfki, jih noter vpela s' oroshjam v' rokah, ino deshela je med dvanajft rodov rasdelena. Po vezh drugih fod-nikih ino vajvodih,' m?d kt&imi je ,Samuel najrpofledni, Bog Hebrejzam dovoli kralja Saula,, tdinu sa nafl^dnika svöli Davida is rodii luda, ino- poterdi njegov sarod na kraljevim ft61i. David je bil tudi Prerok, ino je v'.Tvojih pdfmäh prerokoval zhaft ^i flavo ino sgodbo prihödniga IVIefija. Sa njim kraliije -pre-modri Salomon, kir je proti konzu fvojih dni pregrefhova.l. Sa njim pride ložhitva Jeroboama, katir je bil niskiga ftanu. Tž fe punta zhes Ro.boama, fina irio naflddnika Salom6noviga, lo-zhi te vekfhi d^l dvanajft. rodov, Roboamu pak oftane te manjfhi del, Jeroboam napravi kraljäftvo Israel; Roboam pak kraljeftvo Juda» Bog savershe Israel, ker je njemu nesvdft,, ino IjSzhen od vere. Po fmerti od vezh kraljov pride Israel v'' ptujo fushnoft ino. oftane satert. Kraljeftvo Juda BiOg brani in<x hrani, ker Juda, je šveft ino veren:; per njemu oftane prava boshje zliefheinie v* Jerusalemfkimu' templuktiriga je Salomon veližhaftno sidal. Al tudi med kraljmi Juda fo fe snafhli ne-kteri famobUftniki pregr^fhni ihp nehvaleshni, ki fo boshji ferd safiushili. Bog jih tepe, ino' da fUshhe Nebukadnezarja ali Nabuhodonösarju Babilönfkimu'kralju fkos J^demdefet let. Po. tej pokori fpufti Bog.fvoje svdleno ludftvo fpet v' fvojbodnoft ^ de pridejo na fvoje sgublene ozh6vfke domove, de issidajo poderti tempel, de fo fp^t fami fvoji po novi podöbi ino pod oblaftjo fvojih irikfhih duhovnihii V teh pofiednih zhafih nskidanje fvete Sgodbe ali Hiftorije, imenovane ftara Sav^sa ali fta>i Te-ftament, fo floveli ,fveti Prexöki, kateri fo. ludi fvarili, uzhili, k* poköri opominovali, ino fkosi govorili, de pride Mefijas IDO Odrefhenje.
PiifhTWa,'e,f..l)ie?aju(lc, (Shr&bc; ooft^-^, e, f. bagf^Jcfeft; vi^m.e, f. fccr @itui(}c; loizhim, iti tretraen; po l utii,cr 9,, Accus,, auf. ijie
^ragc »ol^in^'c. Inftr. auf bie fi^agc too?; bramba,. e,.f. kt; Qd)ui}, Gd^im, bie	desb^lna bramba bicfianbircf)«, .(bie>
fcr aiuJbrudf .entrwiib im 3a|re igog 6et) ©cregeii^ctt bcr errid^tuiig: ber Saiibmin§ ober ber3lattottat= Sruppen); vodim, iti, den ob. jen, V. ^iiipf. feiten, führen, anfu^x-en, vodftvo, a, n. bie Scitung, gitfe-rftiig, Sliifit^rung., bai Sommanbo, vodnik, £ei£er, gul^rer, 5l!ifüf> rer, gomma.nbant, vodja ober voditelj-, efcenb.; fhtirdef^t oicrjig; vshivani, ati v. impf., gent.cfen, vshijem , .vsbiti v. p. .ebeiib,; do-br6t.j, e, f. bie @ute, aBoT;[£|at; v^den, dna, o (t>. v' in, unb ed'en. ein b. i; in einem fort), immemd^renb, bejldnbig; rasfvitlim, jti; en erleuc^tten,'fvit, a,. m. bcr iagelanbrud;, baž ÜKorgcnliajt, Ivitel oberfvetel (fvitäl), tia, o ^ell, ftc^t, fvitlöba ob.fvetlöba, e, t^. baž Sic^t, bie $eWe; fvet, a, o Zeitig, fvet, a, m. bie a:&clt; defdt žep; govorim, iti, rjen reben, fpre^en; vravnäm, ati einritzten,, o.rganifiren; duhovfki, a, o geiflüc^, duh, a, m. ber @ei(t, du-, fha, e, f, bie ©eele; pofvetni,.a, o iDeftfic^., P. fv^t, a, m. bie aSelt, vftaiiovitim, iti 6cfe(tigen, auc^ begritnben ; .Rofpodiijem , do vati Ji err fc^ en ; vhod,^a, ra. ber ©ingang, ®injug ; naftopaik^ a, ra. 9iad;folger, naftopim, iti, plen v. p. antreten;, tiat^-folgen, naft.öpam, ati v, impf, ebenb.; vdjvoda ober vojvoda «igentl. Ärieglarfüf)rcr,' gü^rer, gcfbfierr, ouc^	/ vajvo-
diaa, e, f. ^erjoginn, vajvodftvo, i, n. baž ^crjo^i()um; hÖt ter f^inein, notri barin; vpeldm (vpeiem), ati v, pV einfi't^ren, vpelujem, lovati ober vpelävam, ati v, impf, ebenb.,;.oiöshjea^ n, bieSUaffen; rokä, e, .f. bte.&anb; rod, li'unb a, m. bas ©efcllec^f;' ber ©tantm ; pofi^dni, a, o ber fe^te; dovoiim, iti kwiffigeu; naflednik, a, m. ber3lad;folger; svölim, iti v. p.„erwdl^ten,.vöiVm,,. iti, v. impf. .rcd&Kn; poterdim, iti, jen v. p. .ßeltd'tigen, tigen; kraijžvlftol eigcntf. ber foniglic^jc ©tuft; b. i. ber S^ron prerok, a, II), ber. ^rop^et,SlClSeižfager, prprökina, e, f. ^^ropl&etimi, prerokujem, kovati v.. impf, roeižfagenroa^rfagen; pefem, gen. p^fmi, obey p^fen, gen.. p^fni ,ober ;p.^iina, e, f. ba^ '^ieb; pdfmar, rja m. ber Siebter, oorjHg(ti|!. Sieberbirf^ter; zhaft-^.ober zheft, i,f.. bie 6f)re, zhaltim, iti,.fl:en ober-zheftim, iti fhen\(.fzlien) (^p rcn, Dcre^ren;,.flava, e,f,.ber	bie ©lorie, flavep, vna, o.
berühmt , rii^mlic{i; pri|i6c(en^ dna ,:, o .künftig-, ^ufunftig, fom« meiib; kraldjem, Ipvati,-.y.-impf. .f)errf(f;en, regieren (als ein So« nig, kral0;. premödri,. a y o pc^ßrueife/:niodfir i.dra , o weife,! modroft, i, f. bie 2JJeii^eit, modrijän, ein 2i>eifei', SBelttveife.r, ^^ilofop^; konez, nza, m, baž .@nbf; pr.egrefhujem, fhovati v. impf. la(ier|aft leben,.	begeben,ij.sa für c, if^cc. unb nad; c,
Inltr.; pridem, priti j' prifhel fornmenv-miEommen, anlangen ; lo-Zhicva, e, f,'bie Srennmig, ©c^eibmig, baš .©d^ilnia; nisek, ska, o ob. nifök, a, o nieber, niebrrg, gemein; ftan, gen. ü u. a, m. ber ©taiib, Sul^anö, -^hlovek niskiga ftani\ ein ŠJlenfcf) oon gemeis nec .^erfunftj oßänem, oftati bleiben, übrig bleiben; ddl, a, ra.
140	( ö ) —
ber S^etf Cen^I ^ilžal fpr. bi^O» napravim, iti, vlen, v, p. ten, Deranjlaften, naprdvlam, ati v. irapf, eBenb.; savershem, vr^zhi ob. verzhi, vergel, vershen v. p. o?rn?erfett, öer(tofett; nesveft, a, o untreu, ungcfrcu, nesveftöha, e, f. btc UntreueXreu» loftgfdt; ptuj, a, e fwmb, (Ptuj» pb. Ftuj, &b. Tuj, a, m. bi? ©fabt ^ctau ob, ?|>eftau, Poetovio; ber (S.fooeitifc^c 3lafi.mc Ptuj fcf)emf anjujcigett, baf biefe £).£>erp«nnonifite an b?r Sraoe (Drava) gefcgenc »on einem fr em ben 9Jojfe'«r&auet roorben. ©. bie |i6£t)tl inferefTanfe, oon bcr umfaffenbllen unb grunbficftllen (&etc^rfam? feit jeugenbe @d;rtft:. Unt e rfu u n g en t>om 5Steere, ooti bem oben genannten, grunblid^geteerten gfHejcr ^oporo.ttfc^ ^ie? fer gcnialif^.e ©fooetie roar eitt großer üftann; bie cr(t ernja^nte (Sc^jrift beurfunbct biefeä ^rdbicaf. 2»er weif etroaž äia^ereg oon ien Sebenžumjldnben biefel^oc^^erji'gen ©fepermdrferš?'—) Branim, iti, njen v, impf. f(^»»icn, kfc{)u|.en, fc^trmen, roe^ren, »ertl^eibt» gen; hranim, iti, njen v, impf. l&en>a^ren, erhalten; v^ren, rnaj o öWu&iö; obßanem, ftati v, p.. &e|1e^en, oerbtcibcn i zhefhenje, a, n. bte S^erel^ruitg; tempel, pla, m. ber Sempet; velizhaftno , . adr. ntaie(tdtifc{), prächtig, velizhaft , i, f. ob. velizhaftvo, a, n, bte 3)iaje|ldf, ^rad^t, |)err{td&feifr sid.am, ati bauen; saajdem, Snajti, snafbel, snajden v. p ftnben ; nektdri, a, o manc^>e^, pU, «inige, man(^>c; famobldftnik, a, m. ber Sl.dctn^-rrfd^er, iülonarc^, t>. fam,-a, o allein (fotus), unb oblžft, i, f. bi?	^njalt;-, nehva-»'
l^shen, shna, o unbanfbar,; nehval&hnoft, t, f; bie Uiicbajtfbara feif; ferd, a, m, unb. ferd , i, f. ber 3ot«, ferdit, a, o jornig,. erj«rnf,_rasferdfni, iti, den v^ p. erjürnen, jprnig machen; saflu-, s.Wni, iti. Vi p. oerbienen, flusbim^ ioi v^ impf, bienen, fiushba, e, f.' ber S)tfn|l; tepem , pfti, pel, pen v. impf, f^tagen, jü^tigen ( cf. gr. tutitm) ; fkos , fkus c, Acc. burc^); fed.emdef^t ftebjig; pokara, c, f. i) bte Sufey 2) Siid^tigung;, Strafe, pokorim, iti, rjeu v, impiü Jitč^ttgen,, (träfen; fpuftim, iti, fhen (fzhen^ v.. p, cntlaffen, rt^žfafm, aužlatf^n; fvojbodnoft, i, f. greij^it, ©e.[b(|:?. fidnbigWt,. Unab&d.ngigEeit (0. fvoj, a, e fein u.. bodem id} werbe);, ozha, gen. ozh^ta pb. ozh^ m. ber SBater; ozhötov, a , o ob, auc^ ozhin, a, a paferlic^., b. t^ be^ SSater^,. bem 25afer gfjl^.O-rig, ozhöv-. fki, ozh^tovfiii ob. ■ audb ozhinfki, a, o »dtertic^, b. t,'ber 23d« ter, ben SJdtern g^^orig; pod&rem (^odr^m), dr^ti (derti), derel, dertv. p, nieberreifen, j|ii,fammeRreifen,a6bre.c^eit,cinf(urjeH, j^ufamrncn^i iftftrjen matten; podoba, ^ f. i). bie ^(lalt, gorm, 2) bte feit , baš šBtlb , pod6ben , bna, a d^ftc^.; vikflii ob. vifbi, a, e l^^er,, duhoivni, a, a geifllic^, duk, a, m. ber ©eiff J, nekidinji , a, e Borma^Iig, alt (antiquus), ftar, a, o alt (vetusj, sav&a, e^, f,. b« šSunb,, bfll š&unbnif;flovim, viti l^ru^mt-fe^n, in 3lnfc|en (le^en ^ fvarim , iti, ^ rjea v. impf, (trafen ^ be(!rafcn (mit SSJorten* reprehendo), pofvarim , v. p. ^b^nb-j odrefhenje, a^ erlöfung.
VIL '	. :
Moi KHfiußVf njegov muk , terpUnje^ ßnert, vfia" jinje ino u' nebohod,
.Shtiri j^sera l^t po ftvaijenju v' ft^di tned Juditli, kateri fa-mi fo na zdli semlji po boshji prelub^sni ohranili pravo fpos-nanje ino molenje praviga Boga, fe prikashe obliibleni Mefijas, namrezh ,Sin boshji Jesus (to je O d r e f h e n i k) Kriftus (to je t)d Gofp6da pomisan), kir je sdrtišhil boshjo natiiro s* zhlo-v^fhko, oblekel ühlovdfhko podöbo v* nar6zhju Marije Divize , rojen is;nj^ po djanju fv^tiga Duha. Tnidef^t l^t ftar sazhne uzhiti v'Jud^i osnanuj6zh Evangt^lij, to je "dobro osnani-lo. To osnanilo je bilo odpufhžnje grdhov ino v^zhno sbivlenje tiftim , kt^ri bi v' njega varovali, ino njegove sapövedi dopolnili. Sa vftanoviti novo v^ro ino zirkev» poklizhe dvaftajft Apoftolov ^ sa kt^rih glavo svoli S. Petra» Al novi nauk , gore-zhe persad^vanje boshjiga Odrefhenika, njegovi žhudeshi, n4g-nenje ludftva proti njemu, ino narbolj njegovo ozhitanje, s' ktd-rim je fvaril Duhovne » Faris^je ino Uzhenike t vfe to je obudilo ferd^, nevofhlivoft ino obrezhenje zhes njega. Bil je preganjan, Vj^t, ittuzhen ali taran, framoten ino k' linerti na krishu isdiu. Njega dufha ftöpi v' predpekel, r^fhi is jdzhe duflie pravizhnih, kt^ri fo bili tam sadershani sa volo isvirniga ali rojftniga gr^ha. Tretji dan po finerti fe prikashe obudeti v'fr^di fvöjih nevarnih uzh^nzov, jih preprizha, de je sa ref shiv,- jih poduzhi, nameni sa v^ro osnanovati, sa vftanoviti zirkvo po z^lim fv^ti:. zhes fhtirdef^t dni grž v'nebo s'dufho ino tel^fam, ino fturi refnizii-ne vfe prerokovdnja k' poterjenju fvoje boshje nature ino boshjiga pofl4nja. Tako fe dopolni veliko d^lo zhlovdfhkiga Od-refhenja. Nafh Odrefhenik Jesus Kriftus kraliije v' nebkah na defnizi Boga fvojiga Ozh^ta; od ondod je oblubil nasaj priti fe pokasat na semlji na konzi v^kov ali zhafov, fodit vef rod ahlovöfhki.
Prihod, gen. prih6dä, rt. bit ^nfurtft; S«futtf(, prihöden, dna, o funftig, prihdjam, ati v. impf. eig. öfters ;>erju fomrnin/ öKmä^lifl Jommen,. i. S. v«lika voda pntaja cl fommt grpfež
142	( o ) ^
tüßaflfr krmt, aucft «rerbctt, j. S.mi hudo (teshko) prihaja, e§it)irt> jitit «bei, ež manbclt nüd[) eine Ucbelf'eit ou; tevplenje, a, n. bol Seiiicn, terpim, eti, pel, (pfe) terplen, v. Jnlpf. leiben, bulbcrt; baucr^i, rod[;reu; vftajgnje, a, n. baf 9luf(!cl^eti, bie Sluferflt^ung, vft^jam, ati, v. impf, auffielen, im 3lufjlel^en begriffen fepn, vfta-.nem, ..vftati, v. p. ouffte^en , er|le^)en; v' nebe - hod, a, m. bie ^immelfa^r(; fhtiri oier; jesero, a, n. dgenft! ein ©ee; auii» föufenb, corjiiglic^ im Äroatifc^cn, unb bcJ) bcn ©tciKrif'dE)en ©tos Denen an ber ^roatifc^en ©rdnje; bei; ben ©točeno = Trainern, n)o= J^in aud) bie ©looenen in Ädvnfen unb im eilliet Sreife in ©tei>er,-marf gehören, ift ež fc()on »eraltef, roofur man benn bal ©euifd;e tavshent braucht; boc^) ftnbef man el nod) in SBaloafofl 6i;re ijott 'Srain, £f)f. H. 33. VI. @. 276; fr^da, f. bie	aRittivod;e;
v' fredi in ber Slifte, mitten in j. Š. v' fr^di mefta mitten in ber ©tabt;; fam, a, o altein C folu.s) j fefb(l (ipfej!; preiub&en, .b^sni, f. bie 2}ovtiebe, Siebe; ohriniin, iti, njen- v, p. beroa^ren, ermatten , hranim, iti, njen v. p.: ebenb.; molenje, a., n. bic -S(nbet[)ung, molim, iti, betl^en, anbetfenv molim, iti, 5. roko, :bie ^anb aulgcftrecft fatten, kvifhko" molim empor vagen; prikä-Shem, kasati: fe v. p. fic{) Jeigen, erfd;einen,: prikasen, sni, f. bie erfd)cinung; namrezh ndj)mtii^,. and; fe, rezhe (franä- c'eft ä dire;J goljiod, a, m. ber ^err, gofpöda, e, f. bie ^errfdSjaft, ber Stbet, gofpodar, rja, m.\^auš^err, .^aulroirtl^/'ttud) $crr, 5. 58. fam fvoj gofpodar fein Hgen'er ^err, gofpodtijem, dovati v. impf. ]^errfd;en, ^err fepn, gofpodek', dka^ fteiner ^err, ^errc^en, gofpodizhizh,.a,m. junger öerr, gofpodizhina, e,f. grdiilein,. ^abemo.i« fette, gofpöfki, a, o I;errfc^aff[i^, abetid^, gofpöfka, ober go-.fp6dl3ca, ober gofpojfka., e, f. bie ^errfi^aft, £>brig£eit; pomasan. a. o gefatbt, pomiishem, sati,, v. p; falben, fcjjmierett, mashem, sati, V. impf, ebenb,; sdrüshim, iti.v. p. »ereinigen; natura, e, f. auc^ narava, e, f. bie 3Iatur; oblf?zhem, zhi, iekel, zhen v. p. an« jiel^en, oblilzhim, iti, v. impf, ebenb.; narözhje, a, n, ber©(|)op; diviza, e, f. 3ungfrau> ein tebigel ^ranenjimrncr, divifhki, a, o jungfräulich, divilhtvo, a, n. bie S'ungfrauf^aft; rodim, iti, jen, v. p. gebaren, äcugeu, erjeugeit, {»eroorbringen, roditelj, Ija, m, ber grjcuger, SJater, rodiza, e, fi. ©rjeiigcrinn, ©ebdrerinn, 2!tutfer, porodim, itii, v. p. gebaren, nieberfommett, p.orodniza, e, f. bie @e= bdrerinn, porod, a, m. bie ©eburt, SZieberfunff; obrodim, gero^ t^en, 5. Š8.. shito je letaf dobro obrödilo bal ©etreibt i|t t)euec gut gerat^en, rojni, a, o jur ©eburt gehörig, j. rojai )ift @e-burtl s ober Söuffdpein, rojftvo, a, n. bie ©eburt, rojäk, ein SJer« toanbter, rojäkina, eine SJermanbte; djanje, a, n bie ^anbtung, 2ßirfung, 5Kitn)irfung, po djanju, burcf) 2){ittroirEung, dem, d^ti, del, djan, t^un, roirfen,- dejözh, ä, e jvirfenb, acti»; tridef^t brep^ig, ftar, a, o ott, ftaroft, i , f. bal 5ltter, flarifhi, ftari-£liov<, m. bic 3teUern> Itacafhinä, geii; a, pb«t - iiata, m. t)tt <S>tce=
TafJ;ina, b^ i. i) bcr S{elife(ie /' ©«nior , : 2) b« S^cIbT^a'upfmtmn, tvelifcs kt) ben alten ©laöeu iinhter dn bejtt^rfer. el^rmrfbiger" ajlanti jvar, bcr burd; feine ©rfo^rung unb Stu#tf bdš SQerfrauen bei 23orfe§ an ftrf; sog. ©ben fo »iel bebeufefen bie©taro(iert in ^olen. s) S)er ■ sßovgcfe^t« bct> šod^jejten , ber ein angefe^ener get»6f)nlic$ efroal fd;on {)ejaf)Vter SRaim iji; er gebiet^et, orbnet 3tttel' an, feinet« bc( bei;'Sifcfte Sßrot unb gteifc^, f^eiU e§ unfev bic ^oc^jcitgdflc (fvatje) anž, 'be|timmt, roie off bie @efunbr)df (sdraviza) atil« gcbrad;t »reroen foK, unb erhalt »on Silfeii'j^oc^a^tung unb
4) 3"' =^rain, na^ntenflidb be'p SBtppo^, ein Sir» d;enprob(I, Äitc{)eni>ater, bereit bep jeber Sirc()e brep finb; beutet bte^ nicf)t auf bie ^re0bi>terol ber er(!en ei>ri(]en? — Ös-Hauüjem, novati perEitnbigen., befannt matten, prebigen, osriani'Io, a, h. bie SJerfunbigung, Sefanntmac^iung, Sot^f4)aft; odpufiiSnje, a. Ii. bie' 23erjei{;ung, SBergebung, 3?a^la|Tung, odpuftim, iti, fhen (tzhen) v. _ p. oerjeifjen'^ »ergeben, imcblaffetiodpiifham ( odpufžham ) , ati, v. impf, ^eßenb.; dopolnim, iti; njen v, p. erfi'tlfen, oolljie^ten; zirkev öber zirkva, e, f. bic Äird;ej glava, e, f, baž\0aupt, Der Sopf, glavar,-poglavar, rja,; m. bal\Ober^.aupf, beV .^auptling, glavkn ober glavazh, a, m., ein ©roffopf; ^orezh, a,, e «igentf; brehnenb; eifrig, gorim, ržtij brenncit , pogonin, ^ti ab« brennen, pogorelz, a, m. ein 3l&gebt<tiinter, ein burt^l ^euer SJerun» glftcfter; persadövanje, a, n. bal Seflreben, bie Šemft^ung, per-sad(inem, d^ti fi, ftd; beflreben, ftcjt benutzen, persad^vam, ati fi ebenb.; nugnenje, a, n. bit 3leigung, Suneigimg, Stn^ngtic^s feit, nagn,em, iti, njen, v, p. neigen, nagibam, ati, Vr impf, «ßenb.; narbolj ant ntei(len, größten Sl^eill; ozhkanje , a, n. bal S3orwerfcn, SSorl^attcn, SJorrö^en, ozhitam., ati v. impf. Dorroer= fen, Dorrucfen, »orl^atten, 0. ozhi, f. pl. bie Slugen, gleic^fam »or bie Slugen roerfeii; duhovni, a, o geifilicf). Duhovni ober Duhovnik, ein ©eiflfic^er, ^riefier, von duh ber @ei(t, bal betebenbe, gÖftUd)e ^rinjii) int iölenfd^en; in anbern ©fauifc^en ^iafefteii ^eift ein ^rie(ier Pop, n)eld;el aber in.unferer ajjunbart .ni(|)t ben «bein ^Begriff bejeic^net, ben el bejcid^nen follte; obudim, iti, den «, jen , v. p. ertoerfert, budim, iti, den u. jen v. impf, roecf'en ; ferd, a, m. Sorn; obrezhenje, a, n. bic SJerleumbung, S^rab' fd;neibung; preganjam, ati v. impf. eig. i^in unb l;er treiben, jagen, ba^er »erfolgen; .vjamem, vjeti, vjdl, vjet auc^ vlovim, iti, vlen V. p. fangen, lovim, iti-, vlen v. impf, ebenb., lovez, vza, m. etg. bcr	Sager, löv, a, m. bie 3agb, eig. ber gang, iveil
bep ben alten ©laocu bie 309b mei(t im gangen (loviti) bejianb; muzhim, iti ober taram, ati martern, peinigen, qudlen, muka,, e, f. bie 3Karter, ^ein, Äual; framotim, iti v. impf, »erfpotten; krish, a, m. bal	krisham, ati freudigen, isd-lm , ati übergeben,
ciBantroorten, oerrat^en; lt6pim, iti v. p. treten, (Teigen, ftopani , ati V. impf, ebenb. ; predpekel, kla, m. öi.e 83or#lle, p^kel- kia,
H4	— ( o ) —
ta. bu	(tartarus), »on pezliem, zhi, kel ^ zhen traten /
weil Utah fi^i «d^t finnlic^ gfob üofficllte, to^ bie Šcrbammteri in btr flcbMfcn Wei'ben; jdzha, e, f. ber ÄcrEcr> baž ©efangnif/ jezhitn, žhati, dc^jcn; sädershim, shati juriicf^aftcn # tJprciitfjol» ten, fe ft^ «irl^oftm, oüfül&re^ bctfagen; »adershanje a, n, bol Šcr^alfctt, bic 3tuffu^ruii0, bo^ Setragen; savolo wegeti, um len C. Gen.; isvirni, a, o uiTpränglic^ (originalis), isvirni gr^h erbfunbe/ isvirek, rka, m. ber Urfpfurtg, bte iJueffe; rcjilni, a-j o, tDaž jur ©ebiirf (rojflro) gei&6rt; nevaren» rna^ o ünglduttg^ uzhenez, nža, m. bet! Se^rling, ©cf/ifef^ Sfinger Cjöger) ; pre-prizham, ati v. p. ubcrjeugen, 00r«c|)mnc{i bufcf;3eugcn (prizhe^ ; sar^f trt bet S^t/ geroif; poduzhim, iti v. p. unterrichten, betel^« ten; namenim, iti, njen, v. p. feef^ntntett; refnizhen, zhna, o roal&r, wn^f^aft/ relmZa^ e, f. bie fea^fl^cit; prerokovanje , a, n. bte aSa^rfagung, ^ropl^ejcpung; poterjenje, a, n. bie SSelldtigung^ ^efraftigung; pofiänje, a, n. bie (Šenbung^ @d;icfung; polliletn , flati v. p. f^tcEen, feiiben, pofhiiara, ati v, impf, e&cnb; defniza, e, f. bie SRecfjte/ re4)te.0anb^ d^fni, a, o rec^t (dextör); od; ondod con bdntten, pökashem, sati, v. p. jeigen^ kashem, sati V» impf^ ^«6enb.; kopez, nza m. ba§ ©rtbe/ konžhatn» ati v. p, etibigen / • dokonzham, ati v. p. Beenbigen; v^k, a, ni. baš Seitaltet/ (sae-^ culJtn), bie Seit, zhaf, a, m, bie
Vlll,
Prihod fvetiga Duha ino vfiänövtenje Žirki)t>
Petdeföt dni po veliki aftžhi pride fvöti Duh na Ap6ftole, jih tplaineni inO fturi priprdvne, de bi po vfim fv^ti, kamoi: fe rasidejo, osnanovali Jesufa Kriftufa Odfefnenika od mertvih obudeniga, njegovo vdro ino odpufhdnjfe gröhoV po mozhi ino sa-flušbenju ptelice kervi boshje, Pregarijalije ino Uluke (ali mar-tre) fvdtih Ap6ftolov ino drugih varnih, zlo tudi krive v^re fo v' petvih zhafih vftanovile ino potdrdile pravo zirkvo ino v^ro. Preganjanje kerfzhenikov n^ha zhes tri fto Idt ; Bog obudi Kon-ftantitia tiga Vdlkiga Rimfkiga Zefarja, kir prejme itiO povellžha ketfhanfko vdro ria podertinah malikovavftva. ,Svžta všra fe tasfhira povfod; ino tako fo f«. dopolnile, kakor fe vfaki dan isp61nijo, fvdte prerokovdnja. Vdra je sarodila filno veliko fvetnikov, ino fkos fvdti uk ino Sakramente obftcji inö bo ob-ftala kerfhdnfka v«$raino boshja zhaft do konzhdnja zhafov zve-tvzba ino ahifta, nafpröxi fvojim v^dai« fovrisbnikamj bo ob-
ftala na naSvifhih kraljevih ftolih, ino med narbolj rasfvitlSnimi ludftvami; Bog jo brani, ino v' frddi med pregrehami, med ne-v^duoftjo ino sinötami fe ne manjfha, temozh vddno rodi fvetni-Jce, ludi pravizhne, ino narnkfhe dobrote na semlji; ino ker je prava pöt proti svelizhanju, naai sarefnizhi v^zhno fr^zho v' nebdfah.
Vftanovlenje, a,n» 1)1? (Srunbung,. Stiftung; petdeföt ffinßig ;;^ velika nözh eigentl. grope	b. i. i^flerti, £)(lertag; beti
SBefTuiigrtfc^ieii ©looetten, (ju beneit auc^, in tinguiftifrf^er i^iuftcf;f, i>ie £uttetikrger geboren,) vusem ([iež visem), ben ^ti)»tnita(= Kroaten vusem.uub bei().beii5)atm,attnerti ufkars u.vasam;velikan6zhni, a, o ju Öi^em gel^prig, 6|^crlicf) (vusmeni unb vasmeni, a, o mag tpoftl vusem obet vasam eigentC. feebeufen? real i(l bte SaSurjel bapon?); — vplamenim, iti entflammen , plamen, mena, m, bie flamme; pripraven obet perprdven, vna, o fauglirf;, gcfct)icEt; kamor roo^in, relafto, kam rool^in aber bei) einet bi» recteii Jrage i rasid.em, rasiti fe, fliel v. p. oušeinanbet ge^eti, ft4) jevjireuen, ras-hajam, ati fe v. impf, ebenb.; po mozhi butc^ bie štaft; saflushenje, a, n. ba§ ?Setbien(t;^ prelit, a, o »crgoffen, prelijem, liti, lil, lit v. p. octgiefen, prelivam (obet prelijara), ati, v. impf, ebenb.; kri auc^ kerv, kervi, f. ba§ , kervav, a, o blutig, kervavim, iti, bluten, mi kri tezhe ič) btufe, eigentl. bal Slut rinnt n\ir; zlo fo gar; kriva v^ra bie Sefectci), ber grrglau« be; pern, a, o bcr etfle, pervizh erjleul, ititn etjlen	po-
terdim, iti, rjen befeftigen, befrdftigen, betätigen; tri brep; fto inbect. l^unbett. bet Kuii(t ju jd^leii (fhtejem, fhteti) fdegett bie ftlten ölaoen bil je^«/ ('•''ef^O» unt» fingen'j e b n nt a & 1 wk' ber an, biž fte bei) $ an bet t (fto, gteicl)fam ftoj! ^a.lt! W)n ftojim, icbfte^e, obftojim id; bleibe fte^en,) (te^en blieben, ^iet fcl)eint bte ©tdnje il;rer Äun(l geiuefen ju fepu; bettn Saufenb beiieuneit bie meiden ©laoen fc^on beutfd). 9Zu.t bie ©looenen unb ©tote= Jto = ©erben ob. eigentlictte Kroaten ^aku ficf» einen 3J,a^nien bafftt-»on bem 25egriflfe etnež ©eež Jesero gebilbet, unb bejcic^iten bamif cine gtope SDtcnge). Rim, a, m. 3Jotti, Rimez, inza, ein 9iö= mer, Rimka eine 3i6mcriim; Zeiar, rja m. bet ^aifet (unftreitig »on ©dfat; bcp ben Kuffen ^eigt ber Saifer Zar, unb bie^labt ©oni (iantinopel Zirigrad b, i. Änifer|!abt). Prejmem, j^ti, jel, j^t v. p, «igentl. übernehmen,, empfangen; annehmen, aufnchmctt, prejemam, ati v. impf, ebenb.; povelizham, ati v. p,, eig. oetgrofern ( t), velik, grop), emporbringen, in 9iufnaf)m.e bringen, ocri;errIic{)ci,i; po-dertina, ob. podertija, e, f. bet 9{:uin,bie Stftmmer, podžrem (podr^žm),^ dröti CdertiJ, derel, dert, v. p. niebettei^en, einr^ifen, cinftutscit, ittad)en, äet(l6ren, podiram, ati v. impf, ebenb.; malilcovav-ftvQjt a., {1. bcr©ö§eiibi«o,(t ,, bie Slbgottei-epj rasfluram, a,ti v. ifflgfc.
Ji
i46	— ( o ) —
»ergreifen, aušbrdten, fe,^ fic^ oerbreiten; ispolnim, iti fe v. p. erfüßct »»erben, in ©rfuKmtg gc^en; prerokovanje, a, n. bic SaJeisTogung, ^ropfeejepung, (v. pre oor unb rok eitj. ba^ ©agen, bie©age,»on rezhetn,rezhi, rekel, zhenfagen, iDoaCfo baž e m o «hergegangen i(i, luie in otok bie @efd;tvuf(t, otezhem, zhi, kel auff^roellcn); filno fef;r, audj) geroaltig o. fila, e, f. ©etvalt Cvis); obftojim , ftati befleißen; konzhdnje, a, n. bol ®nbc; zvetözh, a, e blitf;enb, zvetem, ob. zvedem, zvefti, del, v. inipf. Hullen; zhift, a, o rein, feufit); nafproti entgegen, juroiber; nardfhi, a, e bec penile; räsfvitlen, a, o aufgefldrt, erleuc^itct, rasfvitinn, iti v. p. erleudfjtcn, &eleud;ten, aufHdren; nevddnoft, i, f. bie Unroiffeni^eif; smöta, e, f. ber 3rrtf;um; smötim, itifev p. irren, ficj) irren, mö-tim, iti v. impf, irre madden, mötim fe, v. impf, irren, (td; irren, fer^Ien (errare); manjfham , ati, minbern, »erminbern, fleiner, ge» ringer mad[)cn, manjfham fe ftd) Derminbern, fleiner roerbcn; dobrö-ta, e, f. bte Oüte, SJJoHt^öt; po^ a, m. unb pöt, i, f. ber SKeg, potiijem , tovati v. impf, reifen i sarefnizhim, iti oerftc^ern, jufio ^m, »crfcitrgen.
J*
s.
3'
4.
5.
6.
1-
S n M f t
I. grjd^Iungett. ©eite. Wie tS iiht^ii iji/ gei^orfam
311 fct^n.....• ♦	7
®ienflfer(igfeit «mb ^reimb» lic^fcit crmir&t «už Siehe bcr
9)Jenrc^en........9
©iebep&enunsldttjcnaSru&ec.	12
®er 3lc6er.......16
Smet) Äiti&eC/ &ic fld&
fuhren unb leiten »ollen. ,	20
It. Kobern.
®ie bret) @ol&fifc{)d6ert. . .	31 J)ie Maie, bie al(e ui;b bte
iinge aJIauž.......	35
Iwet) burfiige &ta^ve. . .	36
)až ©IdOrcften »on bcr	37
JDie junne SDta«« • ■ - •	38
®ie jirdje unb i^re Simgen.	—
Ser šBtinbe «nb ber £a[;me.	39
®ie Slrnf«! «nb ber 2Bärj .	40
III. ©cfprdc^e.
SSom 2luf(ic|iert......42
(Sben baoon.......43
reiten. , ♦ , ,	44
.45
.	46
.	47
.	49
•	51
2.
3' 4.
5-
7-
9?on Sriefen.......
2Jort ber SBoönung, . . . Siebe ju ben belfern. . . . ©cOerjßaffc^ ©efpröcj». . . Sin ©Vttjiergang.....
IV.	^ aRoralifc&e Senf? fpruc|»e., . . . . «
V.	£iebcv. @c5nfiici&t ber Äiiiber m^ betn ^rü^linge. , , . . .
Äinberfriel. .... £ieb eiue^ fro^lit^enÄnaten. 2tn bie ©looenen. .... ®cr Sera S8erf4>a$ (inXJber» Ärain in 3Ht)rien). . . . Sie ©ternenroelten. . . . 2)er 9)Jorgen|iern. .... ®ie ©pnnentpcnbe.. ♦ . ,
VI.	gjdf^fcr.....
Vir. ettpoš auž ber
i'^id}tt kr alten<5rat>en. Vin. ©prt4»n?prter. .
IX.	ajerfc^iebene 5)\ebe«= bungen, . . . . .
X.2tu<I6fung	ber9vdt^fer. 123 XI Surä9efttpte&it>[ifd;e
teilte......ms
53
57
58
60
61
61 64-66
67
68
74 79
86
S a p 0 p ä d e k.
I.	Prdvlize.	.Stran. I. Kako je potrebno, pokören
biti..........7
S. Poftreshlivoft ino Prijajnoft nam perdobi Lubeien drugih ludi.......... . 9
3.	Dva neenäla Brata.....12
4.	Megla. ........16
5.	DvaOtrftka, tatera fe hozhta farna voditi ino vijhati, . , 20
II.	Bafnje ali Fabule.
1. Tri tlate Ribize......31
а.	Mazhka , ftara ino mlada Mlfh.35
3« Dva fhejna .Shkorza. ...	36
4.	Marnja od Kose......37
5.	Mlada Mifh. ......	38
б.	Vrana ino Mlade.....—
7.	^Slepez ino Krulov«. ... 39 g. Köf ino ^Sufhez......40
III.	Pogövori.
1.	Od Vftajanja.......43
2.	Ravno od tega. .....	43
3.	Od Pifanja......«44
4.	Od Liftov (Pifeni).....45
Š, Od ^Stanovanja......46
6.	Lubesen proti ^Stärifham. .	47 f. .Smefhni Pogövor.....49
8.	^Sprehod. ....... 51
IV.	Pripovifti Mpiga
(vefl;niga)saderEhanja. 53
V.	P^fmi.
I. Hrepenenje Ofröfc po Pomladi.........57
5.	Otrözhja Igra....... 58
3.	Pefem vefeliga Fantizha. . .	60
4.	Na jSlovenze,	5I
5.	Verfhäz Cnarvifhi ^Sneshniksa Triglävam naGorenfkim v'Ili'riji).	Pa
6.	Svejdifhe. . ......64
7.	Dani'za^ ........66
S> Ktef., .......,,67
VI.	Vganke..... 68
VII.	Eno malo is Hiftorije ftarih .Slovanov ali,Slovdn2ov 74
VIII.	Prig6vori. . . 79
IX.	MnogitŠreVadev' govorjenju.....36
X.	Vgänjene Vgdnke.. 123
XI.	Sgödbe fv^te na Kratkim. , , , , , 125
»3	30
14	
24	18
—	21
S7	3
34	20
3S	4
43	18
44	19
fö C r b e f f e r « tt 3 e ti.
eeitn, Seite.
liež kozhija ffatt kohzija.
—	fvojih fiarifhov ino vafi (vefi) ft- Ivoje fištiOie in« vaf Cvef)'
—	jebe« iit fernem SBinfet (f. jebcž in einem SUiitfer»
—	vfaki v' fvojLm koti fl. vfaM v' fvoj kot. baf ff. bajt. ^
-r-	poshre f{. poje.
—	kerih cbcc kterih ft. keii.
—	»budijo fl. budijo.
—	nejtnafh? (i. nžjmafh.
20, 21 &c. — dobriga papirja , dobre tinte (dobriga zherm'fa), do-.
briga perefa (1. dober papir > dobro tinto (dobro zhernilo) , dobro perd, 55 iJ	fam (i. fam.
58 27 — X> fomm fi. Äomm
«Si 3	—	Pofkakval' ft. Pofkvakar.
64	33	^	©pracbgettojfett jt. iSprac^egenoffen.,
68 3	—	's pukfh fi. 1' pukfh
79	20	—	od preobemenja ft. ad preobernenjs
92	33	—	vlim'lijo vfaiiiljo.
96	3«	—	Veliko bolj fi. Velik bolj.
J 09	2 3	—	(v'temu «hoku) ff. Cv'temu slioku
J17	17	—	C«a kaj ne ?) fl. Csa kaj, ne) ?
128	'	^	®itabe/ fl. ©nabe«
130	unten auf ber	leßieit Seife «ež fmu fi, fina,
J3I 21	—f	saroditi ludt ff. saroditl iiidi.
—	42 —	vednoft, i, f. fi. ve^nojli, f. 132 Qni^t 232)3.28	in. ber 3?ofe tieS Lub^ ft. L ba, >34 25 — mogrizhen fl. m göziien.
135 4	— Fa-rao fl. Far-ao.
—	vnten<mfbertc|teif3eite(iesi iJefiefcreid^^ ff.

©cikrutff mit Sepfati\'fc]^qii ©Triften. Natifajenp s' Lejkamovimi zberkatni..

-fi
■'..i-	-- v:-••■-•^ž":,^,


S:-,:, t
Hft.
-


v-;;






-












■-i


Ji'/- --i--;- .r ■






-- + . -
t';?'

4 -■ >



^ ( - ji