&t. 83. V Gorici, v soboto^dae 17. oktobra 1903. Tedaj XXXIII. Izhaja trikrat aa Me« v Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, eetrtak hi.ioboto, jutranje la-danje opoldne, veferno iKiaaJe pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po pofiti pro-Mmana' ali v Gorioi oa dom poŠiljana: Vse leto...... . 13 K 20 h, ali gld 6 60 polleta ....-••• 6 , 60 , , , 330 Četrt leta .,.-•• 3 , 40 . , , 170 Posamične Številke stanejo 10 vin. . .„,_-, Od $3, julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniStvo v Gosposki alio Stv. 11 v Gorici v eGoriSki Tiskarni* A. GabrSCok vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brea doposUne narožfiln« k<« ne oziramo. Oglati In pa-slanl«* se racunijo po pctit-TrlttiV de tiskano l-krat S kr., 3-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsak, vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeCje Brke po prostoru — Reklame iiL spisi v uredniikem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, Bvobodo in napredek.!. Dr. K Lavris Uredailtvo se nahaja v Gosposki ulioi St, 7 v Gorioi v I. nsdatr. L uradnikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Uosposki ulici it. 11. Naročnino in oglaso Je plačati loeo Gori««. Dopisi ftv; se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne »padajo v delokiog uredništva, naj se pogiljaio le upravnlltva. »PRIMOREC« izhaja neodvisno oi «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60. «Sooa» tofPrimoreo, se^rodajata v Gorioi v to-bakarm Schvara v Šolski ulioi »n Jella*sits ? Nunski ulici; — T irstu v tobakarai LavrengiS na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kdo bo višji poštni oskrbnik v Goriet? Težko je stališče slovenskega c. kr. uradnika v naših deželah. Proti sebi ima, v premnogih slučajih po različnih uradih, svoje kolege, svoje predstojnike, da celo nižje postavljene. Marsikateri ve pripovedovati, kako so prežah na njega od vseh stranij, in le svoji skrajni vestnosti in potrpežljivosti se je imel zahvaliti, da mu niso mogli blizu, tako kakor so hoteli, namreč da bi mu škodovali ali ga celo odstranili. -T ki uradnik je povsodi protežiran ',*•* a slovenskim, in kar je posejanih Nemcev med uradniki, se počutijo prav dobro v laški družbi, tem ne rečejo nič, le Slovence imajo povsodi na piki, in sicer pogostoma samo zato, ker nočejo postati renegati. Laški uradniki so gibljejo prosto in delajo, kar hočejo, (kaj so žo počeli izvestni laški uradniki s tukajšnje pošte, še dobro vemo, in vemo, kako se je nekdo spozabljal, da je c. kr. avstrijski uradn**:!), Slovenec pa mora molčati, delati in živeti k večjemu za svojo rodbino. So kraji, kjer bi mu bilo gorje, ako bi se poka-zaval med Slovani. Z Lahi sme hoditi seveda le kot tak, ki prehaja v rene-gatstvo, drugače je nemogoč v njihovi družbi. Laški uradniki terorizirajo slovenske kolege glede gibanja v prostem času med svetom, in to delajo tira lažje, ker stojijo na njihovi strani predstojniki, ki sicer radi vidijo slovenske uradnike pri delu, ker so vsestransko sposobni, zlasti še radi znanja jezikov, drugače pa morajo biti lepo tihi, in Bog ne daj, da bi kedo kedaj rekel javno, da je Slovenec, aii se de-ležil kake reči, ki ni povšeči visoki gospodi, pa če je še tako nedolžna. Laški uradnik s~ sme slobodno kazati Laha in se gibati po laško, kolikor hoče, še rajši ga imajo potem, pa četudi je v uradu zanikeren in nerabljiv, prepogostoma tudi radi tega, ker ne zna drugega nego kak laški dialekt, dočim je slovenski uradnik v jezikovnem oziru brez dvoma vsak vsestransko vsposobljen. Prav radi tega imajo slovenski uradniki po raznih c. kr. uradih več dela nego laški, ne da bi bili za to tudi primerno oškodovani. Niti avancirati jih ne pustijo vselej, kakor bi jim pritikalo, marveč namesto njih avancirajo laški uradniki, Slovenec pa molči in delaj! Veliko samozatajevanja, največje vestnosti in potrpežljivosti jo potreba na pot Slovencu, ko vstopi v kako c. kr. službo med nami. Kdor je kdaj govoril o tem s kakim c. kr. uradnikom, je slišal včasih kar neverjetno reči. Poleg vsega tega je laško časopisje vedno pripravljeno napasti vsakega slovenskega uradnika, ako komu ni všeč, pa bodi tudi le radi tega, ker je Slovenec! To laško časopisje oblaja vsakega slovenskega uradnika pogostoma že pri imenovanju, ako pa jo nastavljen v kakem kraju, o katerom si domišljnjejo, da je laški, potom pa so zaženejo v njega kakor stekli psi, in če jo še tako ponižen človek, mora Citati v laških listih, da je »un noto a g it a tore slovono!« Škandalozno jo, kaj počenjajo s slovenskimi uradniki Lahi po uradih in po Časopisju, in škandal jo še večji, ker »gori« to mirno trpijo. Na pritožbe se podeljuje najrajši »nos«. Tako je na sploh. Iz tega je pred vsem umevno, da se le malo število slovenskih c. kr. uradnikov povspne na višja mesta. Ta so nekako reservirana za Lahe in Nemce. Ako je postavljen na tako mesto Lah, tedaj je vrisk v laškem Izraelu, ako pride Nemec, malce pogodrnjajo med seboj, pa je dobro, ali ako se čuje, da utegne priti na kako boljše mesto ali celo za načelnika kam kak Slovenec, takrat pa je ogenj v laški strehi. Le Slovenca ne! Slovenca ne pa ne — pa če je še tako sposoben za tako službo, in čeprav vedo, da jim ne stori nikake krivice, marveč jim včasih vstrezajo naši ljudje celo v takih slučajih, ko biVlo najumestneje, zapoditi jih! Tako se zaganjajo sedaj v gospoda Fr. F url a n i j a, višjega poštnega kontrolorja v Carigradu, o katerem se čuje, da utegne biti imenovan višjim poštnim oskrbnikom v Gorici. Gospod Furlani je sin naše dežele, le par ur od Gorico stoji njegov rojstni kraj, Prvačina, pozna temeljito našo deželo, je služboval več let v Gorici ter je bil priljubljen v slovenskih kakor v laških krogih, je tih, miren uradnik, o katerem se nima nikdo pritoževati. Služboval je dolgo vrsto let v tujini, na tožavnih in odgovornih mestih v Aleksandnji in v Carigradu, kjer jo bil tudi odlikovan, skratka kot domačin, kot dolgoletni poštni uradnik in kot mož bogatih skušenj je kakor nalašč vsposobljen za mesto višjoga poštnega oskrbnika v Gorici. Ali Lahi so že pokoncu! Na naj-nosramnojši način, kakor zamoro pisati le Lah, ki je doma v laži in k varen ju resnico, si drznejo pisati o uzornom poštnem uradniku Furlani ju, da jo »un agitatore slavo«. To je pač vrhunec nesramnosti — ali to, kar želijo Lahi, vendar no sme biti v plačilo staremu zvestemu uradniku! Mi ne pišemo teh besed radi tega, da bi propagirali imenovanje Furlani-jevo za Gorico, marveč se pečamo s tem slučajem, ker je tako tipičen! Kar pa se tiče imenovanja, odločijo na visokih mestih menda tako, da bo prav, ker si nikakor ne moremo misliti, da bi veljalo bevskanje obskur-nega laškega lista več od x)Otrebe, da imamo v Gorici za viš. pošt. oskrbnika moža vseskozi vsposobljenega in tega mesta vrednega. Gorica pa stoji na slovenskih tleh, »laška« je le v laški domišljavosti, in pošta v Gorici ima največ posla s Slovenci. In na tako mesto naj bi prišel kak — tujec in ne sposoben domačin?! Več za danes ne rečemo. Položaj učiteljstva na Goriškem. (Iz učit krogov.) Ni ga menda stanu, ki bi imel toliko gospodarjev, kakor učiteljski. Država mu naklada delo, ga vodi in nadzoruje. Dežela mu daja Se posebne postave ter pričakuje od učitelja, da bode duša vsakega koristnega gibanja med ljudstvom, imel izgl -dno drevesnico, sejaliSče itd. ter kazal pot napredka v kmetijskogospodarskih rečeh. Občine želijo, naj jim učitelj lajnikuje, vodi občinske račune in spisuje važne vloge za novo vpeljave, Boljši posestniki mu ponujajo, naj uči le posebej njih otroke, da pojdejo v viije Šole. Ves narod misli, da dober učitelj mora izve zbali močan pevski zbor, ki bode prepeval narodne pesmi, ko se kateri poslanec tako poniža, da pride med ljudstvo. Duhov* hovSčin«, ki je tako dobra, da učitelja brezplačno in brez hrupa nadzoruje, pričakuje, da učitelj reformuje cerkveno petje, nadzoruje otroke ob nedeljah in praznikih pred attarjem, pazi na otroke pred katehetovo uro, da mu ne delajo preglavice ter da bo učitelj njen zvest pristaš. Uredništva listov mislijo, da je posebno učitcljslvo poklicano dopisovati v liste in širiti te med ljudstvo. Zavarovalne banke so trdnega prepričanja, da ni nihče med ljudstvom bolj poklican za vstanovljenje in vodstvo društev ognjegascev kakor učitelj. Deželna gospoda poživlja učiteljstvo na boj proti alkoholizmu in na pomoč pri cepljenju Kjzic ter na spisovanje šolskih knjig, na nabiranje prirodnin, na izlete z otroki itd. In če učitelj zboli, da ne more več iz postelje, se nadjajo tercijalke, da pusti za svete maše, če se mu je na kateri način posrečilo, da ima kaj premoženja. Kako se pa učiteljstvo plačuje za namenjeno mu delo? Država ga pošilja k deželi, ta k državi. Dežela sklene zboljšati učiteljske plače, če država plača priboljšek. »Cvet naše narodne inteligence* tudi s tem ni zadovoljen. Naši možakarji se zbirajo in proiestujejo in šuntajo proti učiteljstvu. Po velikem trudu se vendar posreči, da gre vse v nič. Slovenski narod na Goriškem je reSen! Trije mušketirji. Napisal Alexamlre Dninas. (Da^je.) Zaved&je se svoje moči, svest si, da ga postave, ki vežejo druge ljudi, ne morejo doseči, se je spuščal tudi naravnost do cilja, kateri si je postavil, in če bi bil ta cilj še tako visok in blesteč, da bi bil moral vsak drugi, ki bi bil težil za njim, veljati za blaznega. Na ta način se je približal večkrat lepi in ponosni Ani Avstrijski ter jo zaslepil tako, da ga je pričela ljubiti. Georges Villiers je torej — kakor smo že omenili — stopil pred ogledalo, popravil kodre svojih lepih plavili las, ki mu jih je spravila teža klobuka v nered, pogladil si kvišku svoje brke, in s srcem, polnim veselja, srečen in ponosen, da se bliža trenotek, po katerem je hrepenel tako dolgo, se nasmehljal samemu sebi v ponosu in upanju. V tem hipu se odpro skrivna vrata in prikaže se ženska postava. Buckingham opazi to prikazen v ogledalu in vsklikne ; bila je kraljica. Ana Avstrijska je imela tedaj šest-do sedemindvajset let, to se pravi, da je bila v najlepšem cvetu svoje lepote. Njen korak je bil korak kraljice ali boginje; njene oči, ki so se lesketale kakor dva smaragda, so bile dovršene lepote in ob jednem polne sladkosti in veličanstva. Njena usta so bila majhna in rudeča, in dasi ji je spodnja ustnica kakor vsem Članom avstrijske hiše stala nekoliko naprej, so bila vendar pri smehljaju iz-vanredno ljubezniva, dočim so izražala pri preziranju največje zaničevanje. Njena polt je bila znana, ker je bila tako nežna in slična žametu, njene roke so bile presenetljive lepote, in vsi pesniki te dobe so peli, da so brez primere. Končno so ji lasje, ki so bili v njeni mladosti plavi ter so pozneje postali kostanjevo rujavi in jih je nosila vedno skrbno frizirane in napudrane, na občudovanja vreden način obkrožali obraz, katerega bi bil najstrožji opazovalec mogel želeti samo nekoliko manj rudečega, in kipar, ki stavi največje zahteve, nekoliko finejšega okoli nosa. Buckingham je ostal za hip kakor oslepljen; nikdar se mu Ana Avstrijska sredi plesov, slavnostij in viteških ige*r ni zdela tako lepa, kakor ta hip, ko je bila oblečena v priprosto oblačilo iz belega atlasa in jo je spremljala samo dona Estefania, jedina njenih španskih žena, ki je še ni pregnala kraljeva ljubosumnost in Richelieujeva nadležnost. Ana Avstrijska napravi dva koraka naprej; Buckingham se spusti pred njo na kolena, in predno še kraljica more zabraniti, poljubi rob njenega oblačila. »Vojvoda, znano vam je že, da pisma, katero ste prejeli, nisem pisala jaz.« »Ah, da, milostiva, da, Vaše Veličanstvo,« vsklikne vojvoda. »Vem, da sem bil neumen tepec, ko sem mislil, da je možno, da oživi sneg, da se ogreje marmor; toda kaj hočete: Če človek ljubi, lahko veruje ljubezni. Sicer pa na tem potu nisem zgrešil vsega, ker vas vidim.« »Da,« odvrne Ana, »toda znano vam je, da sem prišla pred vaše oči zato, ker ste bili nepristopni za vse moje prizadevanje in ste na vsak način hoteli ostati v mestu, v katerem je v nevarnosti vaše življenje in vaša čast: prišla sem semkaj, da vam povem, da naju loči vse: globočine. morja, sovraštvo kraljestev, svetost priseg. Bojevati se proti tako mnogemu, to bi bilo že bogokletstvo, milord. In prišla sem končno, da vam povem, da se nikdar več ne smeva videti.« »Govorite, milostiva, govorite, kraljica,« pravi Buckingham; nežnost vašega glasu zakriva strogost vaših besed. O bogoklotstvu govorite! toda bogokletstvo je to, če se ločite dve srci, kateri je ustvaril Bog drugo za drugo.« »Milord,« vsklikne kraljica, »vi pozabljate, da vam nisem nikdar rekla, da vas ljubim.« »Toda, da me ne ljubite, mi tudi niste rekli nikdar, in če bi mi rekli kaj takega, bi bila to od Vašega Veličanstva prevelika nehvaležnost. Kajti povejte mi, kje je najti ljubezen, di bi bila podobna moji, ljubezen, ki je ne morejo zamoriti niti čas, niti odsotnost, niti obup, ljubezen, ki se zadovolji z odpadlim trakom, izgubljenim pogledom, prenaglo besedo? »Tri leta so potekla, odkar sem vas videl prvič, milostiva, in tri leta vas ljubim na ta način. »Ali naj vam povem, kako ste bili oblečeni, ko sem vas videl prvič? Ali naj vam opišem vsak orna-nament vaše toalete? Še vedno vas vidim pred seboj: sedeli ste po španskem običaju na blazinah; na sebi "¦* ^_____ne bode Ireba iti na boben; pojde lahko pobirat po cesti..... in ko pride ¦j mladosti vsestransko sploSnp in strokovno znčeni ptujec z novimi železnicami v deželo, .m bo naš deželan lahko čistil Čevlje, odpiral in zapiral vrata in prenašal vreCe. Saj pa boljšega sinovi mnogih starišev tudi niso vredni! Fiat justitia! Drugi napredujejo; mi lahko izginemo brez škode, ker nismo zmožni držati koraka s kulturnimi narodi. Plače ljudskih učiteljev na Goriškem niso nikoli odgovarjale potrebam. Opravilna doklada, stanarina se je celo zniževala. Krajevni razredi plač so se odpravili, bremena nakladala. Prišli smo do tega, da najskrora-nejši uftitelj ne more z družino izhajati s stanovsko plaCo brez postranskih zaslužkov. Dežela, ki tako skrbi za svoje uCiteljstvo, akor naša, m vredna dobrih učiteljev. Kjer najo Vidmarji veliko besedo, se muze ,okajo. Mlajši učitelji bodo vedeli, kaj jim je storiti; starejši vstrajamo v domaČi deželi do groba brez ljubezni do domaČe dežele, dokler ta pusti veliko besedo ljudem, ki je niso vredni. Donite h run mtce. Poroka. — V ponedeljek se porod g.čna Avgusta Kova C iz znane Kovačeve obiHji v Ajdovščini z gospodom Francem R e p i C e m, trgovcem tamkaj. Novoporočen« ceraa vse najbolje! »Narodnemu sklada" je daroval trgovce g. J. Medved 10 K povodom otvoritve svoje trgovine, spominjaje se velikega pomena napominanega društva. Živel! »Glasbenemu In pevskem« drnštru« v Gorici je daroval g. Anton Gabrijelcič, trgovec v Kanalu, ostanek namiznine v znesku 5 K 90 vin. — Bog poživi rodoljube z dežele in njih posnemovalce! Osebne vesti. — Sodni pristav Viktor D e v e t a k, ki je vodil zadnji Cas okrajno sodnijo v Bovcu, je imenovan okr. sodnikom tamkaj; avskultanta dr. EL Thoman in Ant. Dane sta imenovana sodnima prista-vonia, in sicer pride prvi v Ajdovščino, drugi pa v Podgrad v Istri. Pristav dr. KarolSni-d e r je premeščen iz Ajdovščine v Gorico. Polkovnik Edvard MuUcr pl. Rienzburg, poveljnik I. dež. orožoiškega poveljništva v Trstu, je stopi! v pokoj ter dobil tem povodom značaj generalnega majorja ad houores. Njegov naslednik je major Josip Binovetz z orožniškega poveljništva v Lvovu. Javni ljudski shod sklicuje dežel, poslanec Ant. JakončiC dne 25. oktobra 1903. ob 4. uri popoldne v Neblem na Križadi,na katerem se bo razpravljalo o narodnem gospodarstvu in osobito o narodnem šolstvu z oziram na prežalostne briške razmere, »Kažipot* po Goriškem, Trstu in Ljubljani izide tudi za 1. 1904. kot brezplačna priloga .Soče*. — Korekturne odtise so dobili že po vseh občinah in večina jih je te dni že vrnila. Kdor še ni popravil, naj to gotovo stori in doposlje do konca oktobra. Morebitne spremembe do 15. decembra naj se nam naznanijo po dopisnicah, ker v tisek pojde hkratu cela knjiga v dragi polovici decembra. Tako bo naS »Kažipot« preskrbljen z najnovejšimi podatki. | Važnost in vrednost našega .Kažipota" se Čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogih ozirih naravnost neizogibna potreba. — Toda le kratek upogled v to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zaslombe nego smo je bili doslej deležni. Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos še točniše zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano ? Vsakega Slovenca bo jako zanimal .Kažipot" po središču Slovenije. Oglasi v tem »Kažipotu" imajo veliko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto* Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v »Kažipot* in si poišče naslov trgovca ali obrtnika, pri katerem potem naroči..... Oglase že sprejemamo. Kdor hoče dati v »Kažipot" svoj oglas, naj se Čimprej prijavi. Cene so nenavadno nizke. Lepak i voznimi urniki za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot brezplačna priloga .SoCe". Vrhu tega jih razpošljemo veC sto na javne lokale po vsej Sloveniji. — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?! Oglase sprejemamo, dokler je še kaj prostora. Lani nismo mogli sprejeti vseh oglasov. Kdor prej pride, prej melje. Prostor za oglase je namreč omejen. Kdor želi, da bo letos gotovo na tem lepaku, naj se takoj oglasi. II. vsesokolskl shod, ki se bo vršil prihodnjo pomlad v Ljubljani, nam ima podati pregled uspehov dosedanjega dela so- ' kolskega med Slovenci,, in deloma med Slovani sploh, nam določno začrtati in pokazati nadalnjo pot, vodeCo k vzvišenemu cilju, in vzbudili ob pogledu na že dosežene uspehe v nas navdušenje za vztrajno in neutrudno delo — za osvoboditev in probujo naroda. Da se bodemo mogli udeležiti tega za nas prevažnega sokolskega sestanka, treba.] doseCi prvi pogoj, t. j. vzgojiti si dobrih telovadcev, s katerimi se bodemo mogli udeležiti poleg javne tudi tekmovalne telovadbe. Z ozirora na to in pa na dejstvo, daje vsakomur pogrebna telovadba, s katero dosežemo krepko in zdravo telo, ki naj je podlaga močnemu duhu, je želeti, da se shajamo vsi mladi goriški Slovenci v Sokolovi telovadnici k pripravam za bližajoči se sokolski prazni. Telovadi se vsak ponedeljek, sredo in soboto od 8V8 do 10. ure zvečer. Hkratu prosimo slovenske trgovce in obrtnike, naj pošiljajo svoje učence v telovadnico, kjer bodemo skrbeli s telovadbo in peSizleti za telesno, a predavanji o k občni izobrazbi potrebnih predmetih in z dobrimi knjigami pa za duševno vzgojo. In Ce bi n. pr. že druge koristi ne bilo od te, da se za telovadbo in drugo skupno bivanje določeni Cas nahaja mladina pod strogim nadzorstvom, se uCi discipline in reda, mesto da bi brezposelno pohajkovala in uganjala malopridno-sti, je doseženo mnogo. Za te je telovadni pouk ob petkih od 81/« do 9V2 ure zvečer in ob nedeljah od 1% do 3. urepopoludne. Za starejše »Sokole", ki bi imeli veselje do lastne okrepitve in za one, ki jih stanovski poklic sili k premnogemu sedenju, je vežbanje v pondeljkih in četrtkih od 6. do 7. ure zvečer. Na zdar! Vaditelj. Bedni obfni zbor »pevskega in glasbenega društva* v Gorici se je vršil dne 11. t. m. s sledečim dnevnim redom: I. Pozdrav predsednika; II. poročilo tajnika; m. poročilo blagajnika; IV. proračun za leto 1903/04; V. volitev predsednika in novega odbora; VI. slučajnosti. — Predsednik g. dr. H. Turna konštatira, da je obCni zbor sklepčen ter pozdravi navzoče in poroča na splošno, v koliko se je društvo povzdignilo in napredovalo v zborih in šoli. — Na to preide na dnevni red ter poživlja tajnika g. Dragotina Gilčverta, da poroča o društvenem delovanju. — Tajnik omenja važnost »glasbenega in pevskega društva" v Gorici z željo, da se isto vsestransko povspne do začrtanega cilja, ter povdarja, da vzdrževanje društva ne zahteva le požrtvovalnosti od posameznih izvršujočih članov, ampak je isto navezano na velike, denarne žrtve, za koje se ima zahvaliti v prvi vrsti slov. denarnima zavodoma »Goriški-ljudski posojilnici" in »Trgovski obrtni zadrugi" ter podpornim članom. — Na to preide k zgodovinski toCki preteklega društvenega leta. — Prečita se oba zapisnika občnega zbora z dne 28. 10. 1902. ter izrednega občnega zbora dne 9. 1. 1903., ki se odobrita. — Novoizvoljeni odbor je reševal društvene zadeve v 11 rednih in eni izredni seji osrednjega odbora. — Nastavljeni so bili proti plačilu trije učitelji: g. Jos. Michl kot društveni pevovodja, vodil in vadil je moške in mešane zbore ter poučeval učence na gosli; g. Emil Komel je poučeval na glasovirju in g. Ernest Sirca na gosli in orkestralno šolo, ki pa se je pri seji dne 9. 2. 1903 opustila z ozirom na tOt da se je število sodelujočih skrčilo, ker so nekateri sodelujoči akademiki morali vsled študij zaCasno o-iuviti Gorico. Društvo je priredilo v društveni dvorani 2 koncerta. Pri prvem koncertu dne 7. 12. 1902. je nastopil zbor v lepem številu nad 50 Članov ozir. članic. — fe programa je navesti zlasti mešan zbor: »Venec Vodnikovih pesnij" s spreroljsvanjem vojaške godbe ter solo-spev g. Mihl-ove skladbe: »Ljubezni kal, ljubezni cvet" po gospici Hro-vatinovi. — Pri drugem koncertu dne 16. 5. 1903. izvajala se je med drugimi točkami tudi Rubenstein-ova skladba: , Jutro* z vojaško godbo. Na koncertu žela je polno priznanje solistinja g.ica Jaromila Gerbiceva. — Odbor možkega in ženskega zbora je priredil 2 pevska večera (Silvestrovo in raz-stanek) v restavraciji pri »zlatem jelenu", 2 pešizleta z nastopom, in sicer dne 12. 6. v Dol. Vrtojbo in 23. 8. na Trnovo. — Na koncertu v Ajdovščini dne 1. 6. 1903. je nastopil polnoštevilno možki in mešan zbor. — Dne 22. 2. t. 1. je pel možki zbor na-grobnico pok. rodoljubu in podpornemu članu g. Reji; pri blagoslovljenju zastave »Sokola" in »Čitalnice* v Postojni je bilo društvo zastopano po tajniku. — Društvo je pristopilo med letom k »Zvezi slov. pevskih društev" v Ljubljani ter bilo na občnem zboru iste zastopano po predsedniku. — K zaključku omenja tajnik, da je štelo naše društvo ob zaključku društvenega leta 65 podpornih, 52 izvršujočih članov in 51 učencev na gosli in glasovir. — Na to se preide k tretji točki: Poročilo blagajnika g. Josipa Kraševca. Poročal je tako-Ie: Stanje premoženja konce sept. 1903 znaša K 3437*69. V letu 1903. je bilo dohodkov K 7794*56, v kojih je zapopaden saldo članarine, šolnina za gosli in glasovir, darovi in razni dohodki. Stroškov je bilo K 7536-67, ki obsegajo plače učiteljem in slugi, pohištvo, stanarino, plačevanje predujmov, muzikalije in razne druge stroške. Prebitek znaša K 207*89. Peta točka: prevdarek za 1. 1904: dohodki K 6164*89, stroški K 584789; v prih. letu se upa na preostanek K 317' — ObCni zbor je vzel poročilo z zadovoljstvom na znanje. Na to se pride k peti točki: Volitev predsednika in 13 odbornikov. Na predlo* <8$ g. A. Gabrščeka se izvolijo per acclaraationem jednoglasno: g. dr. H. Turna predsednikom ter odborniki: gg, dr. Rudolf Gruntar, odvetniški kandidat, prof, Ferdinand Seidl, Jos. Kraševec, c. ki", pisarno vodja, Drago Gilčvert, plsarnovodja, Jos. Pečenko, c. kr. kancelist, Fran Posega, c. kr. avskultant, Maks Posega, žel. uradnik, Fran Bažon, železniški uradnik, Ivav Bajec, uradni vodja »Trg. obrtne zadruge', Arlur Jakše, posojil, uradnik, Adolf Kotnac, c. kr. vadnični učitelj, Avrelij Bisail in Ivan Meljavec, vodja »Goriške tiskarne". — Kot pregledovalca računov se izvolita gg. Fran Ferfila, vodja plinarne in elektrarne, in Andrej Kopač, blagajničar »Gor. Ij. posojilnice". — K točki slučajnosti se oglasi g. Andr. Gabršček ter želi pojasnila o onih 1600 K, koje je dobilo društvo v podporo od »Narodnega sklada*. — Predsednik pojasni zadevo tako, da se je teh 1600 K prejelo v poravnavo društvenega blaga nasproti predsedniku za plačevanje plače bivšemu pevovodji za 8 mesecev v letu 1091., tako, da je sedaj društvo prosto vseh obveznosti nasproti g. predsedniku. — Na predlog gospodarja g. Avrelija Bisaila se naloži novemu odboru, da zavaruje društveni inventar. Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik občni zbor. (Dalje v prilogi.) ste imeli oblačilo iz zelenega atlasa, vezeno z zlatom in srebrom, z rokavi, ki so se pobešali, ter s težkimi diamanti zapenjali na vaših lepih, na vaših občudovanja vrednih rokah; na glavi ste imeli majhno čepico, ki je ma iste barve kakor obleka, in na čepici čapljino pero. »Ah, če zaprem oči, vas vidim, kakšni ste bili tedaj, in če jih odprem, vas vidim, kakšni ste sedaj, to se pravi še stokrat lepši U »Kaka blaznost,« zamrmra kraljica, ki ni imela poguma, da bi se jezila nad vojvodo, ker je tako globoko v srcu ohranil njeno sliko; »kaka blaznost, raz-grevati strast, ki ne more doseči cilja, s takimi spomini.« »In od česa naj živim, ko imam same spomine? Spomini so moja sreča, moj zaklad, moje upanje. Kadarkoli vas vidim, zaklenem nov diamant v zakladnico svojega srca. To je zdaj četrti, ki ste ga spustili na tla in sem ga jaz pobral; kajti tekom treh let sem vas videl samo štirikrat, milostiva: kako sem vas videl prvič, sem vam ravno povedal, drugič se je to zgodilo pri gospej de Chevreuse, tretjič v araienskih vrtovih.« »Vojvoda,c pravi kraljica in zarudi, »ne govorite o tem večeru.« »Ravno nasprotno; govoriva o tem, milostiva, govoriva o tem: to je najsrečnejši in najsijajnejši večer mojega življenja. Ali se spominjate tedanje lepe noči? Kako svež in vonjajoč je bil zrak, kako jasno in z zvezdami posejano nebo! Ah, milostiva, to pot sem mogel ostati za trenotek z vami sam; to pot ste bili pripravljeni, razkriti mi osamelost svojega življenja, žalost svojega srca. Oprli ste se na mojo roko, poglejte, na to roko tukaj. Nagibajoč svojo glavo proti vam sem čutil, kako so se dotikali vaši lepi lasje mo- jega obraza, in kadarkoli so se ga dotaknili, sem zatrepetal od glave do nog. Ah, kraljica, kraljica, ah, vi ne veste, koliko nebeške sreče, koliko rajskega veja ima v sebi tak trenotek! Vzemite mi za tak trenotek in za jednako noč moje bogastvo, mojo srečo, mojo slavo, vse dni, katere imam še živeti, kajti ono noč, milostiva, ono noč ste me ljubili, to vam pri- »Možno je, milord, da so se oni nesrečni večer združili okoli mene vpliv kralja, moč lepega večera, čarobnost vaših oči j, kratko rečeno vse okoliščine, ki se zdaj in zdaj združijo, da uu^ijo ženske; toda videli ste, milord, da je ženi, ki je -ostala slaba, prišla na pomoč kraljica: pri prvi besedi, katero ste se drznili izgovoriti, pri prvi drznosti, ua katero sem se imela odzvati, sem jo poklicala.« Ah, da, da, to je res, in druga ljubezen ne moja bi bila tej preskušnji podlegla, ali moja je prišla iz nje čistejša in gorkejša. Mislili ste, da s svojim po-vratkom v Pariš morete bežati pred menoj, mislili ste, da si ne bodem upal zapustiti zaklada, kateri mi je zapovedal čuvati moj gospod. Ah, kaj me brigajo vsi zakladi sveta in vsi kralji zemlje! Za osem dnij sem prišel zopet nazaj, milostiva. Ta pot mi niste imeli povedati ničesar: da bi vas videl vsaj jedno sekundo, se nisem bal za naklonjenost svojega gospoda, za svoje življenje; niti vaše roke se nisem dotaknil, in vi ste mi odpustili, ker sem prosil tako ponižno m skesano.« »Da, toda hudobni jeziki so se polastili vseh teh neumnosti], katerih jaz, kakor vam je znano, milord, nisem zakrivila čisto nič. Kralj, razvnet po kardinalu, je napravil strašen hrup: gospa Vernet je morala oditi, Putange je bila izgnana iz Francije, gospa de Chevreuse je priSla v nemilost, in ko ste se vi hoteli kot poslanik vrniti na Francosko, je nastopil proti temu kralj sam, in to morate dobro pomniti.« »Da, in Francija poplača to kraljevo ustavljanje z vojsko. Videti vas ne morem več, milostiva, ali vsak dan bodete slišali govoriti o meni. »Kaj pač menite, da sem nameraval z ono ekspe-dicijo v R€ in z ono zvezo s protestanti v La Rochelle? Samo to. da bi videl vas. »Ne morem se nadejati, da bi prodrl z oboroženo roko do Pariza, to vem dobro; toda ta vojska bode imela za seboj mir, ta mir bode zahteval poslanca, in ta poslanec bodem jaz. Potem se mi ne bodo več upali ustavljati, in zopet bodem videl vas in bodem za trenotek srečen. Res plačajo tisoči ljudij mojo srečo z življenjem, a kaj me to briga, samo da vas zopet vidim! Vse to je morda jako bedasto, morda jako nesmiselno, toda povejte mi, katera Žena ima bolj ljubečega oboževalca, katera kraljica bolj gorečega služabnika ?« »Milord, milord, vi se pri svojem opravičevanju sklicujete na stvari, ki yas„,tožijo še bolj, milord, vsi ti dokazi ljubezni, katere mi nočete dati, so skoro hudodelstvo.« »Ker me ne ljubite, milostiva; če bi me ljubili, bi gledali to s Čisto drugimi očmi; če bi me ljubili... ah, če bi me ljubili, bi bila to prevelika sreča, in jaz bi zblaznel. Ah, gospa de Chevreuse, o kateri ste govorili ravnokar, je bila manj kruta kakor vi; Ho-landija jo je ljubila, in ona je vračala ljubezen.« »Gospa de Chevreuse ni bila kraljica,« zamrmra Ana Avstrijska, ki jo je nehote premagal izraz tako globoke ljubezni. (Dalje pride). Priloga »Šote" it. 83. z dne 17. oktobra »Pevsko in glasbeno drnStro* pri- j redi v nedeljo dne 8. novembra velik kon- J cert s sodelovanjem vojaške godbe v hotelu j »Central" v prid pogoreleem v Bovcu. Pri- I Cetek ob 8. uri zvečer. Ker imata koncert I dobrodelen namen, pričakuje odbor mnogo- I brojne udeležbe iz mesta in z dežele ter se I nadeja, da se vsak rodoljub po svoji moči I potrudi, da bode ta koncert sijajna manife-, j stacija bratoljubja goriških Slovencev. Po- | sebna vabila se pravočasno razpošljejo. Toli prostori kakor tudi vojaška godba so društvu, za določen dan že zagotovljeni. •Pevsko In glasbeno drnštvo" si je razdelilo posle v redni odborovi seji dhel4?T t. m. soglasno tako-le: dr. Rud. Gruntar, podpredsednik, .Josip-Kraševec, blagajnik, Iv. Meljavec, tajnik, Josip Pečenko, knjižničar, prof. Seidl, nadzornik pevske in glasbene šole, Alojzij Bajec, gospodar; ostali gospodje, navedeni v poročilu obč. zbor.*, ostanejo društveni odborniki. Odborove seje so se določile vsako prvo sredo v mesecu točno ob 8. uri v društvenih prostorih. Možki zbor je izbral dne 16. t. m. iz svoje srede sledeči odbor: Josip Kraševec, predsednik, odborniki: Posega Fran, Jakše Artur, Cotič Peter, Pečenko Josip. Vlada In klerikalci. - Od razkola dalje gre slavna primorska vlada s čudovito ljubeznijo na roke našiin klerikalcem, kar se tiče občinskih volitev. Ako vložijo proti volitvam, če so zmagali naprednjaki, utck, je gotovo uslišan, ako pa se naprednjaki pritožijo proti volitvam, iz katerih so izšli kot zmagovalci klerikalci, je utok gotovo odbit, pa naj bo še tako podprt in naj navaja še take nepravilnosti, katere so zakrivili klerikalci. Spominjamo se, s kako hitrico se je bilo ugodilo utoku klerikalcev iz Rihemberga, to, kar se je zgodilo sedaj, je pa naravnost klasičen dokaz, kako certlja vlada klerikalce ter jim pusti delati, kar hočejo. Naše notice in dopisi iz kojlčanske žu-panije so kazali jasno, kako se je župan naravnost norca delal z zakoni in določbami, ki se nanašajo na občinske volitve, tako, da je ostro ugovarjal celo vladni zastopnik ter so se najrazličnejša kršenja zakona zabeležila na zapisnik, ali konec je ta, da so volitve potrjene. Župan je bil sestavit komisijo le iz svojih vernih, tako da je moral vladni zastopnik nasprotni stranki pripustiti štiri zaupnike, župan,je odklonil nad 100 nasprotnih volilcev iz povsem perfidnth vzrokov, ni hotel poznati nasprotnih volilcev, volilnik je bil za nalašč falzificiran, in marsikateri oče je veljal tam za rajnkega, čeprav je župan dobro vedel, da še živi, ko se mu je zdelo, da ima rečino, je volitev kar zaključil, dasi je čakalo še do 200 volilcev. Vladni komisar je ugovarjal, pa ni nič pomagalo. Župan Reja je izvoljen dvakrat, v tretjem m prvem raz- New-Lubiame. Ostal sem v New-Lubiaine. Mala, a ve-lepomembna epizoda mi je zagrenila bivanje v Nevv-Goriee. Šetal sera namreč nekega dne po ulicah, videl od daleč velikansko gnječo ljudij, med kojimi so Švigali marljivi ognje-gasci kakor bakcili po špitalskem pljuvalniku v jetičnem oddelku, in ko sem se približal, sem slišal h-le pogovor dveh meščanov: »Kaj gori?" ,,Ničl"* »Kaj pa delajo ognje-gasci?" »»Nič, oziroma pred sedmimi leti je je gorela ta hiša, in ker se prej niso mogli napraviti v svoje uniforme, ker so jih imeli baš vsi pri krojačih, so komaj sedaj izvolili priti pogašat že zdavna zopet sezidano hišo !* In pri tej record-počasnosti je celo pavivski vlak oblila rdečica sramu. Veliko novega nisem videl v Nevv-Lubiaine. Koj pri vhodu v mesto sera zapazil na nekem poslopju, menda »pri Tišlerju", kjer se zbirajo izseljenci v Evropo, veliko spominsko ploščo s takim-le besedilom: .Tukaj prenočuje velerodni gospod Nesa-mo d r o b ampakludimožgan n i e, zastopnik zamorcev v deželnem zbora, državni poslanec že ne, mogoče pa bodoči deželni glavar, posebno radi tega, ker ima vse sposobnosti za to, in celo štiri črke enake (glavar, krav ar.) Uraduje od 7—9 zjutraj na živinskem trgu. V zalogi ima Inteligentne ši-melne, nadarjene fukse in takodaljene konje." Sreča mi je bila mila. Spoznal sem se tudi z »Žanetom z Iblane", kateri me je peljal naravnost v deželno hišo, češ, tam lahko pobereva čikov, da bo veselje. Bila je baš seja. Z Žanetom vsa se vrinila v »kurnik" za žurnaliste. Na dnevnem Mili. redu, tako da je izvoljenih le 29 občinskih odbornikov namesto 30. — — In glejte 1 Na namestništvu v Trstu je gospodi vse to početje klerikalcev tako ugajalo, da so potrdili volitve ter odbili rekurz, M je navajal polno vrsto nepravilnosti in kije kazal naravnost, kako velikamki švindl je bil uprizorjen pri občinskih volitvah v Kozani. ,^ ^ Vse je prav in dobro, izpuhtele so v zrak: ITste ^HVftSBr- bilježtee**vladnega zastopnika, ki je gledal oni švindl/ vse je prav in lepo, in prav je celo, da ima občina le 29 odbornikov namesto .30. Klasičen dokaz vladne naklonjenosti do klerikalcev. Vlada je vedela, da v kojščansko-ko-zanski županiji vre, da je večina ljudstva nezadovoljna-z županom inujegoviro početjem, in slutila je, da bi utegnile občinske volitve, vršene pravilno, brez švindla, vreči ob tla i klerikalne junake, zato pa ni hotela ugoditi povsem opravičenemu utoku, marveč se je postavila na stran onih, ki so postopali i skrajno nezakonito. i Vlada si je dala s tem jako slabo spri- čevalo, nd, ali tako, kakoršno je nje vredno. Da tako očito podpira življe, ki se drznejo na tako drzen način postopati proti volil-cem, kakor v Kozani, da si upa potrditi na najgršem švindlu in kršenju zakonitih določb sloneči izid volitev, to je pač škandal, škandal, kakoršnega še nismo kmalu doživeli. | In morala? Klerikalci vedo, da lahko | piskajo na zakonite določbe pri občinskih I volitvah ter da tam uganjajo lahko švindl, I kakoršen hočejo, pa se jim ne zgodi nič. V Trstu se že znajo skriti za zakrivljene para- j grafe in določbe tako, da ugodijo klerikalcem ler odobrijo njihovo nezakonito postopanje. Klerikalci so si tega v svesti, in bodo 1 delali sistematično dalje tako, kakor jih je i učil kozanski Reja, in kar je potrdilo slavno narnestništvo v Trstu.... Taka pot pelje naravnost v.... anarhijo! Klerikalci se čutijo vzvišene nad druge, čel, saj nas ščiti gospoda, pa če nasproti naprednjakom uganjamo šo tak švindl t To je hujskanje državljana na državljana, s tem se daja potuha k prestopkom in švindlu nagnjenim življem, s tem se preobrača medsebojno razmerje po občinah, s tem se uvaja razne vrste državljanov, take, ki smejo kršiti zakon svobodno, in take, katere se odbija, kadar so pritožujejo proti kršenju za- I konov... Kje je pravica, kje poštenje! O '' tempora, o moreš! Imenovanja za dclclno ntpotečno ! banko. — Končno so se izvršila tudi ostala imenovanja uradnikov za deželno hipotečno ! banko. Imenovani so računarjem M r a c h, j doslej uradnik istrske dež. hipotečne banke, i blagajnikom conte Del M e s t r i, višji poštni j oficijal v Gorici, kancelistom Emil Kavčič, 1 deželni oficijal, računskim asistentom G a z a- redu, oziroma na dnevnem redu ni bilo nujnih predlogov. Govoril je ravno Orks, ki je bil prej deka-n, odkar je pa postal zastopnik zamorcev, je postal tudi kilo-n. »Visoka zbornica! V Braziliji je ena šola, na kateri je streha in Iohn Laudon za učitelja. Ta učitelj ima majhno plačo. Dovolite, da Vam razjasnim in razložim njegovo Življenje in delovanje, po kojem lahko spoznate takoj resnico pregovora, ki pravi: »Ni vse oglje, kar je črno." Dobro me poslušajte, ker moje besede so vredne, da jih priobči »Slovenski list" v dveh številkah". Povedal je o tem brazilijanskem učitelju ves životopis, in ni končal.... tako hitro. Vstala je lepa postava. Ozrla se je na vse strrani, in kakor naznanja tajen šepet zelenih peres, polglasno poljubovanje nežnega zefirčka, melodijozni glasovi letečih bučel vesoljnemu svetu: »Pomlad je vstala 1", tako se je slišalo tudi po zbornici glas: »Crev-ljaršič je vstal 1" Začel je govoriti in njegove besede so bile široko, ki skuša raztopiti ledeno skorjo liberalnih orjakov, in njegove roke so bile veternice, proti katerim se je tako hrabro boril Don Kišot. »Visoka zbornica l Svet propada, rešimo ga. Vrag In hudič stegujeta svoje kremplje po naših ovčicah, in mnogo naših ljudij sta že pobrala. Ali res ni rešitve P Pomislite malo! Je rešitev, in sicer velika rešitev, s katero lahko računamo, rešitev, katero mi je udihnil sam sv. Duh, moj največji dobrotnik, rešitev, o kateri nimate Vi pojma, rešitev, ki Vas oživi k novemu delovanju, rešitev, katera me navdaja s takim f ur a; sluga je neki Klavčič iz Podgore.Vse j je šlo tako, kakor so hoteli Lahi. Imenovanja so vzbudila umevno mnogo kritike. Ravnatelj Staudinger ni kos svoji nalogi, ker ni' strokovnjak in pa slovenski tudi ne zna. Mo- i rali so mu postaviti na stran uradnika, kije izvežban v poslovanju takega zavoda! Da je imenovan aktivni cesarski uradnik za banko, to se tudi različno komentuje. Sedaj poprosi za pokojnino, potem pa pride -v-banko z nova poslovat. Ali ni bilo drugega potreb-nejšega človeka za ono mesto?... Zavod se upravlja laško, uraduje se laško, vse jejaško, I ie tisti, ki dajejo banki posla, so po večini I Slovenci!... Lahi hodijo naprej po taki poti kaj lahko, v glavnem radi tega, ker od strani slov. »katoliških*mož, ki stoje na odgovornih mestih, ni nikakega resnega odpora proti j I Pajerju in ker se dajo ti, pa če so še tako veliki, spreminjati v prav mičkana in po- j hlevna bitja! i Slaba letina. Odkod pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu! — Letina v naši deželi je letos izredno slaba. Pridelalo se je strašno malo, tako malo, da preti posebno prizadetim krajem velika beda. Prizadeta so zlasti Brda in Vipavska dolina, pred vsem pa. Brda. Bric je navezan le na sadje in na grozdje. Ako tega ni, je največji revež. In tega letos ni. Komaj petino lanskega vinskega pridelka imajo letos. Ljudje gledajo z obupom v prihodnjost ter pričakujejo pomoči* Neobhodno je potreba, da poskočita vsem vsled slabe letine prizadetim krajem I na pomoč dežela in vlada. Deželni odbor je res razposlal že na občine okrožnice, v katerih se naroča županom, naj podajo točne podatke glede letine, da se preskrbi prizadetim pomoč, tudi v drž. zboru je predložil zastopnik V. kurije neko v naglici skrpucano interpelacijo o letošnji slabi letini ter o potrebi pomoči bednemu prebivalstvu, ali vse to jo le malenkost. Mi smo tega mnenja, da bi moral pred vsem zborovati deželni zbor, kjer naj bi bilo temeljitega razpravljanja o pomoči vo slabi letini oškodovanemu prebivalstvu. Deželni zbor je pač poklican, varovati interese dežele in skrbeti za dobrobit iste. Slaba letina m je letos v že tako hira- ; joče kmetijstvo • u»rila z velikim udarcem, j in posledice bo čutil marsikateri kmet pre-britko, pa ne le en, morda še potomci. Brez dvoma prinese letošnja slaba letina na kmetije precej dolgov, katerih bi drugače ne bilo; kdor je pa že tako daleč, da se niti' več zadolžiti ne moro, je pa revež. Treba je nujne odpoi.Dči, in sicer res nujne, tako da se takoj da, ne pa tako dolgo zavlačuje, da končno ni vse skup nič. Naš deželni zbor pride pri svoji sloveči počasnosti do zboro- | vanja menda šele tje okoli novega leta. Dotle pa je dolžnost ljudskih zastopnikov, da se I I temeljilo poučijo o letošnji slabi letini ter j storijo poprej že vse potrebne korake, da se J pogumom, da mi skoraj besed premanjkuje, rešitev, katera nam jasno kaže, da nas Bog | še ni zapustil, da nas ljubijo nebesa v tem hudem boju proti peklenski sili, zlobi in na- I gajivosti, rešitev, pri kateri bi najraje za- vriskal, zapiskal, z?pel in zagodel samega veselja, same sreče in zadovoljnosti, samega ! notranjega miru, ker dobro vem, da taka | I rešitev bo le v srečo, hasen, dobrobit na- j J šemu milemu, ponižnemu, krotkemu, dobro- j j srčnemu narodu ali ljudstvu, t j. uradniku, I j posestniku, kmetu, delavcu vsakega spola, bodisi moškega ali ženskega, kajti srednji I spol, kakor Vam mora biti znano, cenjeni in predragi mi kolegi, ne eksistira, ga ni, ni bil in ga ne bo." »Ta pa zna obštruirati!' sem si mislil in poslušal dalje. »To rešitev hočem v kratkih potezah takorekoč v treh stavkih z malimi besedami označiti, orisati, opisati, sploh tako povedati, da me lahko še celo moj kolega, preblago-rodni gospod Nesamo d r o bampaktudimož-gan n i č razume in da bode vedel, kaj in kako si jaz mislim vso to zadevo, namreč zadevo rešitve naših ljudij iz krempljev, parkeljev, rok in nog prebivalcev in gospodarjev peklenskega domovja in ognja, peklenske žerjavice, nesreče, hudobije in zlob-nosti. Vsakemu je znana dobra, poučna, lepa in zanimiva knjiga: Življenje svetnikov in svetnic, oziroma, da se ne zamerim sv. Korduli, Unoram re*i: Življenje svetnic in svetnikov. j Pomislite sedaj, škandal, brezbrižnost, malo-bi iznosi, nemarnost naše zbornice, da še ni priobčila druge izdaje te izborne knjige. Le s pomočjo marljivega branja ali čitanja lahko 'rešimo svoje ljudstvo, ta knjiga bodi torej izposluje podpora pd strani vlade kakor od strani dežele. Prizadeto je največ tisto ljudstvo, ki je poslalo v deželni zbor .katoliške« po-| slance, zalo je tudi dolžnost teh, da storijo vse potrebno, da se pomaga njihovim privržencem l Sicer vemo, da so klerikalni poslanci počasni gospodje, kadar treba pomagati, ali glede na pomoč, katera ima pač priti, nočemo danes izrekati nikake bojazni! I Kličemo ie: Na pomoč kmetu 1 — Leprimite jih za besedo, saj so Vam ob volitvah obetali vse mogoče in nemogoče reči l Slaba letina in farovške kleti. — Oni stojijo dobro. Toča jim ne pobije, slana jim ničesar ne vzame, rja jim nič ne pokvari, deževje nič ne poškoduje, na jesen kar odpro svoje širne kleti, in kmet mora znositi vanje lep del svojega najboljšega pridelka. Ako je letina taka ali pa taka, vse eno je, farovška klet mora biti polna. Brez usmiljenja! Letos so pridelali jako malo aH zaradi tega seveda farovži in cerkve ne bodo oškodovani! Oni dobijo kakor po navadi. In prodajali bodo, ko bo kmet po strani gledal svoje prazne posode, in dobro se jim bo godilo ob rajni kapljici, ko bo kmet stradal. Brez usmiljenja. Taka je perspektiva. ... Poglejte ptifiice pod neboi«, ne žanjejo in ne orjejo, poglejte lilije na polji,,, I poglejte pa tudi zdrave in čvrste gospode po naših farovžih, stalnih bivališčih izobilja, sitosti ter lenobe sredi kmečke bede in kmečkega trpljenja!.... Brez usmiljenja J Uda m norlSuleo. — Deželni odbor je dovolil 3000 K za poiskanje stalne vode za vporabo v deželni norišnici, ki se ima , I zgraditi. Ako bi imela Gorica vodovod, bi ne I bilo potreba teh troškov, tako pa ako si po-I iščejo za norišnico posebno vodo, odide pozneje zaslužek občini, kadar se ta aploh I dokoplje do lastnega vodovoda. Ako ga ne I bo kmalu, si poišče bržčas tudi gradbeno I vodstvo nove železnice na svoj račun vode za novi veliki kolodvor na BlanCi, Tako utegnejo uiti občini lepi stotaki izpred očij l Za-nikernost v mestnem gospodarstvu ie britko I maščuje na vse strani. Zato pa je prišlo že I tako daleč, da se čujejo med Lahi klici, naj se napravi konec lušmarslvu na goriškem magistratu ter naj prevzame posle — vladni I komisar! Vodovod Ie Hublja. — Kakor čujerao, j so pripravljeni Ajdovci odstopiti vodo iz I Hublja za napravo vodovoda v Gorico, ko- I Ukor je potrebno. Odkup bi stal okoli 300.000 I K. Sploh se sodi, da bi se dal vodovod iz I Hublja napraviti prav po ceni, pa so tudi I vse prikladnosti za primeren vodovod tu, I kakor višina, neprevelika daljava itd. Ajdovci I si napravijo svoj vodovod iz gradiškega po- I toka, ker jim ta najbolj kaže in je združen z majhnimi troški. Vlada je že dovolila 50% prispevka, sedaj čakajo še pomoči od dež. zbora. rešitev, in sicer rešitev, velika rešitev, s katero lahko računamo, rešitev, katero mi je udahnil sam sv. Duh, moj največji dobrotnik. .. .* (itd. kakor v začetku govora.) Ker je govornik povdarjal sedeminšestdeset-krat veliki pomen rešitve, so mu slednjič vsi šepetali in glasno ponavljali njegove besede, I Vstal je gost gostilne ,pri Tišlerju." Imel je navado, da je med svojim govorom večkrat dlesknil z jezikom, kakor hlapec, ki i preganja konje v dir, in še večkrat zavpil ,hiis hiiii* ali pa »hoocoop šimell* Najbrže j je bila to le železna srajca njegova. »Visoka zbornica i Osel in konj sta domača. Oba (hooooop šimel) se trudita za človeka gospodarja (hiiii fuks), in vendar je osel znamenitejši od konja (allooo bram), za!.aj osel ima križ na hrbtu, konj ga nima (jeeeecga liza.) Zato predlagam nujno, da preskrbi tudi konjem (alooo mitničar odpri šrango) križe. Če ne, obstruiram tudi jaz. To je moja zadnja beseda (hiiiiiii!)* Dovolj sem imel! Rad bi sicer slišal, še dobrepoljskega zastopnika, toda zdravje je le zdravje, in ako se ti še to pokvari, potem pa hajdi okrog zdravnikov. Ne, ne. Omeniti moram, da v Ameriki nimajo nobenih steno-grafov, da tam govori vsak poslanec v gramofon. Zapisniki so torej same plošče. Tudi Črevljaršič je govoril v gramofon, nekaj časa ga je poslušal ta aparat zelo mirno, dokler se ni vjezila pri sedeminšesidesetkratni ponovitvi omenjene rešitve ta mrtva, gramofonska stvar, in gu tako imenitno zaušničala, da se je kar pokadilo. Seveda je prišla tudi ta zaušnica na zapisnik, oziroma na ploščo. Poslovil sem se od ,2aneta" in izginit iz zbornice. I« učiteljskih krogoT nam pišejo: Ko je učiteljstvo imelo dne 7. t. m. v Gorici svojo uradno učit. konferenco, naročilo si je skupen obed v Hotelu Sudbahn. Za tako množico je bilo treba tudi veCega lokala, in zato smo porabili pnliko, da vidimo, kaj lepega in udobnega imajo in dobrega morejo dati nam skromnim učiteljem oni naši pod- j jetni Slovenci, ki so kupili to krasno palačo J ob prelepem vrtu. — Ne bi bili mislili ne- j kdaj, da bomo Slovenci najlepši prostor v Gorici smeli kot svoj obiskovati. Čutili smo se pa tam res doma; kajti poleg fine in naj-točneje postrežbe, kakoršne se more iskati le v velikomestnib hotelih I. vrste, videl si tudi prijazne in dobrohotne obraze gg. načelnika, voditelja in sploh slovenskih podvornikov. Da so jedi in pijače v takem hotelu izborne, je znano, da so pa tudi tako ceno raCunili, smo se kar čudili. Zato pa je res vsakega Slovenca dolžnost, da podpira to podjetje, ki je vsem nam v čast in korist in ki kaže, če-gava je, aH vsaj naj bi bila Gorica. Naj zgine ono ozkosrčnc polit, strankarstvo, ko gre za skupno dobro domovine. Slovenci podpi-rajmo v Gorici svoje trgovina in obrtnije,pa tudi svoje gostilne in hotele, in ne mislimo, Ce je kaj lepega in nobel, da to ni naše.... j Saj vendar nismo le za hlev in luknjo IRav-najmo se po pregovoru: ne ogibaj se široke ceste in velike gostilne. Svoji k svojim! IiaSki anarhisti. — Poročajo nam, da je bilo zbranih v Vidmu za časa razstave več laških anarhistov, ki so imeli svoja zborovanja v neki gostilni. V Videm je bil prišel na razstavo tudi mežnar Petarin iz Ločnika. SluCaj ga je zanesel prav v ono gostilno. Mož je bil ogorčen, ko je slišal vsklike a la ,Viva Luccheni!" itd. ter je oštel one, kisa tako klicali. Radi tega so bili srditi na njega, pa jim je srečno ušel čez mejo. V Krminu je baje povedal vse policiji, in posrečilo se je baje policiji v Trstu prijeti vec sumljenih individujev, o katerih bi se dalo soditi, da so anarhisti. Pttarin dobiva od takrat opetovano pretilna pisma, v katerih mu grozijo, da pride ob prvi priliki ob življenje, in nedavno temu se je klatil okoli Ločnika neki človek, ki bržčas ni nameraval nič dobrega. Skratka: Petarin je v strahu pred anarhisti. VojafikI kontrolni shod v Gorici se bo vršil dne 21. t. m. za rezerviste, Vi služijo pri liniji, za domobrance pa dn, 31. t. in., in sicer obakrat v vojaškem provijantnem skladišču na tekališču Jos. Verdija. Nova trgovina. — G. J. Medved ot-vori z jutrišnjim dnem veliko trgovino z narejenimi oblekami na tekališču Jos. Verdija 38. Danes Še je vsa velika zaloga postavljena na cgled p. n. občinstvu, katerega je prišlo obilo že vCeraj ogledat si lepo obširno skladišče nove trgovine. Slišali smo od obiskovalcev dosti lepih besed priznanja in ob-čudc ranja na obsežni in lepi zalogi, v kateri J je zbranega različnega blaga dunajskega kroja I zadnje mode, kateremu so stavljene zmerne j cene. Kdor si še ni ogledal zaloge, naj to I stori danes. Skladišče se samo najboljše priporoča. 1 Bralno In pevsko društvo .Vipava* t Mirna priredi svojo prvo veselico dne 15. novembra t. L, in sicer v glavnem za to, da si društvo pomaga na noge ter si zboljša svoje stanje. Društvo se je ustanovilo šele pred kratkim pa je istemu pristopilo že 74 udov. Društvo je imelo ob svoji ustanovitvi premagati obilo zaprek, pa jih je premagalo, za kar gre največ zasluga domačinu A. Fer- | latu. Društvo vabi že naprej na svojo veselico drngi mesec ter se nadeja obile udeležbe iz mesta in okolice. Utonil je 27-letni Josip Košar iz .. Ogleja v kanalu, ko se peljal iz Terza domov po mali barčici, v kateri je bila njegova žena z dvema otrokoma. Veslal je na koncu barčice, in pri tem padel nenadoma v vodo, ki ga je kar na krat požrla; le en klic je bilo slišati. Truplo so našli drugi dan. Lahko si je misliti obup žene, ko je videla izginiti pred svojimi očmi ljubljenega moža! Drobiž. -— Izpod stopnic v hiši dr. Pitamica je bil ukraden tricikelj. Ukradel ga je 13 letni Anton Hamar z Banjšic, že kaznovan radi tatvine, ter se peljal do Nabrezine, kjer ga je hotel prodati nekemu kovaču. Tam so* ga prijeli in pripeljali v tukajšnje zapore. Dobro začenja! — Neki 19 letni izvoščik I. G. je silil svoji kobili vino; ker pa ni hotela piti, jo je pretepal nečloveško tako, da ga je redar peljal na policijo, kjer so ga zapisali v črno knjigo, potem pa izpustili. Na to je zabavljal redarjem v ka- varni Dogana. Jeden ga je čul ter aretiral. . Policija mu je dala 4 dnij zapora, nekaj dobi pa še na sodniji. Dobro .žernado" je imell _ DeCka Ant. Bensa so pripeljali v bolnišnico, ker je ranjen in opraskan na nogah in na hrbtu; noCe pa povedati, kje je dobil te rane. BržCas je padel z drevesa. — 72 letni starec Nikolo de Lucca iz Italije dela prr železnici v Gorici. V sredo zjutraj je padel z zida pri km 81/111, kake 2 m globoko, ter se ranil na desni roki in na strani. Prenesli so ga v tuk. bolnišnico. — Tržni komisar je zaplenil v sredo večjo .partijo gob, katere so prodajali, ne da bi bile dane na pogled. Varujte se takih prodajalcev ! — Okrajno glavarstvo v Gradišču je bilo primorano izdati na lekarnarje in babice okrožnico, v kateri jim prepoveduje iz v r- j sevanje zdravljenja, nasvete v boleznih ter predpisavanje zdravi), kakor se je godilo doslej prav pogostoma v gradiščanskem okraju. S Studenca v Gorici se je bila izgubila 4-lctna deklica Manfredova. Iskali so jo I okoli, slednjič pa dobili na policiji, kamor jo je bila privedla neka ženska, ki jo je nafta v mestu. — Iščejo nekega defravdanta ! Scherza, ki je poneveril na Ogrskem na pošti 14.200 K. — Od novega leta dosedaj so poslali iz Gorice že 400 ljudij na njihova ' pristojna mesta. j Zgubil je nekdo vrhno suknjo od ko- rita nad Solkanom do Gorice; kdor jo je našel, naj se oglasi v našem upra nišivu. Not zdravilni eavod v Rogaten-Slatlna. — Dne 25. sept. t. 1. je stavbinska komisija uredila zgradbo novega hidro, elek-tro-mehanoterapevtičnega zavoda. Obris za ta zavod je napravil najboljši arhitekt Kari I H a y b a c k na Dunaju, kateri je sestavil obris tudi za zdravilni zavod pri Vrbskem jezeru, Lauten, Perchtolsdorf pri Dunaju i. dr. Obris je potrdil profesor I dr. Matthes v Jeni. Notranjo uredbo zavoda poskrbi a centralno kurjavo in aparati hanoverski stavbi nski zavod na Dunaju. Zdravilišče bo najelegantneje izdelano in bo I imelo vse novosti livdro. elektrike in me-I hanoterapije. Imelo bo 2 veliki dvorani za mrzle kopelji, električne svetilne kopelji, parne kopelji, 2 celici, laboratorij itd. Ta zavod bo najlepši in največji v monarhiji in bo pod zdravniškim nadzorstvom. Napačno prebavljanje Je vzrok mnogih bolezni* — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Frsgner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! 1 tfnfnn kot posledico prehlada se odpravi nOlal z redno vporabo rogaške kisle vode. Razgled po svetu. Državni zbor bo sklican okoli 10. ali { 12. novembra. Vlada predloži proračun za 1. I 1904. Razprava o tem kakor tudi o prora- I čunu za 1. 1903. bo delavni program zasedanja. Razven tega predloži vlada bržčas I tudi novi vojaški kazenski red. I Kranjski deželni zbor ne more priti do rednega dela. Kriva temu je brezraiselna I ' Šusteršičeva obstrukcija. Da bi olepšal kle-[ likalne Iumparije v dež. zboru ter mogel i zopet farbati svoje volilce, si je izmislil dr. I Šusteršič novo nakano. Izjavil je, da pusti v zbornici do razprave razne reči, ali kakor jib določi njegova stranka, to se pravi: v zbornici naj bi se razpravljalo le to, kar hoče | dr. Šusteršič, ne pa tudi druge reči, katere želi večina. Jako »kunštno*. Umevno, da mu večina ni mogla sesti na take limanice, pač pa je predlagala večina, naj se poprej I iepo pomenijo, kaj pride na dnevni red to- j liko od ene kolikor od druge stranke. Tu j pa je rekel dr. Šusteršič ne! Ali ste ga culi? j Sedaj pa bedo lagali, da je narodno-napredna I I stranka tista, ki zabranjuje delo! Kakor se i j vidi sedaj jasno, kranjski dež. zbor ne bo mogel tako kmalu začeti z delom, ker Šu-I steršič noče odnehati od obstrukcije, marveč I hoče komandirati kar sam v defcelni hiši. To I pa se ne zgodi še tako kmalu! Včeraj so I Citali samo interpelacijo Šust. o vseučilišču. Koroška. — Vse nemštvo v Koroški I je pokoncu, in sicer radi tega, ker govori j slovenski odvetnik dr, Brejc po sodnijah J slovenski ter zahteva slovenščine tudi od j sodnije. Deželni zbor, celovški mestni zastop, j vse nemško časopisje, vse je pokoncu, vse j vpije in kriči. Dr. FerjančiC in dr. Šusteršič sta bila skupno kot zastopnika obeh strank j pri ministerskem predsedniku radi tega ter I sta zahtevala, da se postopa po zakonu ter I se ne sme ozirati na nemško neopravičeno I pritoževanje. Zahtevati moramo in zahtevati! Zakoni pa so za to tu, da se jih spoštuje. j Laški kralj In kraljica se nahajata v 1 Parizu, kjer sta bila povsodi sprejeta najpri- srčneje, zlasti vzbuja kraljica povsodi veliko j pozornost ter jo ljudstvo navdušeno pozdrav- I Ija. Krasna Slovanka je junakinja dneva v j Parizu. S tem pohodom se vežejo trdnejše I vezi med Francijo in Italijo, ali vse to ve- I selje močno kali odpoved obiska ruskega čara I v Rimu. j Vse Ogrsko. — V hrvatskih listih či- I tamo, da govorijo v Ogrski po ogrskih vo- I jašnicah častniki z vojaki ogrski. Mesto nemških napisov, naredeb itd. je sedaj vse I ogrsko. S tem so Ogri vse dosegli, izvzemši ono malo besed v komandi na manevrih, J ali Slovanom se daje za vsak zde, ovdje ali . tukaj po nekolike dni zapora. Ker je po vojašnicah v Ogrski vse ogrsko, znači to, da bodo Ogri tudi v vojski odbrano pleme, j tako nekako, kakor so bili doslej Nemci, osobito v Avstriji, največ pa v vojni mornarici, j To gotovo ni odrejeno brez vednosti vojnega ministra; on je tako odredil. Zakaj n. pr, ne odredi tudi tako, da bi se uradovalo tudi I v naši mornarici hrvatski. Nekaj, kar se I more dovoliti Ogrom, mora se dovoliti tudi drugim narodom, ker kadar se pada in preliva kri, ne gredo samo oni, ki govorijo | ogrski in nemški, na bojne poljane, marveč j vsi, po večini Slovani! j Društvo slov. oiret. In not. urad- j Bikov t Celja vabi na VII, redni občni zbor, ki se bo vršil dne 15. nov. t. 1. v „Nar. domu* v Celju. Po zborovanju bo koncert. V nlžjcsvstrjjskeni deželnem zboru je bil predložen predlog, da naj deželni zbor protestuje proti podaljšanju trgovinske pogodbe z Italije z ohranjeno vinsko klavzulo, j 206.000 izseljence* iz Asrstro-Ograke so našteli koncem fiskalnega leta 1902/3. dne | j 30. junija v Newjorku. Toliko jih je izstopilo j tam na kopno. Vseh vkup je blizu jednega | milijona. Vsaki doseljenec prinese povprečno s seboj 105 K v gotovini. Torej so prenesli ti ljudje najmanj 21,600.000 K gotovega de-I narja v Ameriko. Potni trošek za osebo stane J najmanj 50 dolarjev, to je pri 206.000 ose-I bah 10,300.000 dolarjev ali našega denarja 51,550.000 K, 73 milijonov K torej je izgubila naša država na izseljencih te tekom jednega leta. Zjedinjene države nameravajo uvesti še strožje naredbe proti doseljevanju. DrnStvo slo?. In Urv. dijakov vpo« dabljajoča umetnosti »Vesna* na Dunaju bo imelo svoj I. redni občni zbor danes 17. oktobra v restavraciji ,A. Richter, HI. Rennweg 1," točno ob 7Vf „ zvečer a sledečim dnevnim redom: a) Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora, b) odbora poročilo, c) poročilo preglednikov, d) volitve, e) slučajnosti. Reden član postane po pravilih vsak dijak vpodobljajočih umetnosti na Dunaju. Vstopnina stane K 2, seraestralna udnina K 2. Vpisovanje se vrši pred občnim zborom ob 7. uri zvečer. Za odbor: Al, Santel, tč. predsednik, Mihael S. Peruzzi, tč. tajnik. Vojaška oblast za laške podanike. — G. kr. vojaško zapovedništvo v Dubrovniku je oddalo neka dela in popravljanja v vojaškem arsenalu, pri eMalih bratih" in v vojaškem uradu nekemu laškemu podaniku, nekemu Puljizu Capursi, čeprav dobro ve, da je v Dubrovniku dosti dobrih in kaj vrednih zidarskih podjetnikov! Kadar tako postopa c. in kr. vojaška oblast ter daje drugim take izglede in pušča na stran svoje, avstrijske podanike, kako naj postopajo šele drugi! Zmagali so. — V obrtnih šolah v Lvovu je bil ustavil naučni minister pouk o poljski zgodovini. Kakor smo pred kratkim poročali, so se poljski obrtniki temu vstavili ter niso hoteli pošiljati več svojih učencev v te šole. Pomagalo je. Naučni minister je izdal gališkemu dež. šol. sv<-'u novo naredbo, po kateri se uvede zopet pouk o poljski zgo- i dovini. Možatost kaj izda! ! Strajk v Trbovljah in Hrastnika.— j Premogarska družba je izdala na delavce j proklamacijo, v kateri odločno odklanja vsako minimalno plačo. Pač pa poviša dosedanje plače za 5% ter obljublja druge olajšave in poboljške. Delavci so ponudbo odklonili i p stavkajo dalje, — Te dni so imeli hrastnisni rudarji shod. Govoril je sodrug Mlakar, rekoč da so delegatje premogarjev znižali prvotne zahteve: I. za »Herrenschieht* se poviša plača za 10%, H. plača za 1 m3 premoga se poviša za 30%i VSL za prirejanje podstavkov i za 20%. IV". za kopače se zahteva za 8 urni delavnik K 2*40, za voznike 220, za ženske in mlade delavce 1*40, V. zahtevajo rudarji, da se radi stavke ne sme nikogar odsloviti. Govornik vspodbuja nadalje k miru. Jako pohvalno se izrazi o g. okr. glavarju, baronu Apfaltrernu, in o g. županu Rošu,ki sta se, v nasprotju z nemčurskim zagorskim županom in litijskim okr. glavarjem, postavila na stran premogarjev. Omeni tudi besede, ki jih je izustil trboveljski župnik Erjavec na prižnici, da je namreč prišla nad delavce sšiba božja* v podobi stavke. Pač krščansko I usmiljenje! I Velik pretep na Llovdorcni paralkn I »Selene*. — 13. t. m. v jutro, ko je imel j priti p&rnik »Selene* v pristanišče Durazzo I (Albanija), nastal je pretep med potniki, i tako, da so jednega trgovca (Albanca) ubili. I — Zapovednik parnika, V. Benussi, je nazna-I nil dogodek turški policiji, katera je aretirala I več njih, ki so na sumu, da so ubili trgovca. NespravljlTl klerikalni TirolcI. — j Pred kratkim smo poročali, da so izdali ti-I rolskt škofje skupen pastirski list, ki je imel pomiriti do silo razdražene duhove starih konservativcev in kršč. socijalistov. Ti katoliški možje bijejo med seboj najgrše osebne boje ter se zmerjajo po listih in drugodi prav po »katoliško*. Klerikalec ne more mirovati, kjer nimajo drugih nasprotnikov, se ravsajo pa sami med seboj. Pastirski list je vplival toliko, da so bili sklicali neko skupno posvetovanje, katero je imelo prinesti pomir-jenje. Ali namesto pomirjenja so ostali konservativci stari intransigenti ter se niso nič ozirali na pritisk škofov za združenje. Konservativno časopisje prične še hujši boj nego je bil doslej. Taka parola je zaključek pomirjevalne konference! BismarkoT spomenik v Poznanja* — Te dni so odkrili v prisotnosti kneza Herberta in raznih dostojanstvenikov v Poznanju spomenik knezu Bismarku. Major Tie-deraann, predsednik odbora za postavijenje tega spomenika^ je ime! govorT v katerem je rekel, da stoji ta spomenik kot znak nemške vernosti, s katero vrši nemški narod svoje dolžnosti, Bismark je stopil brez obotavljanja v borbo proti vsemu, kar se je dvigalo proti nemltvu v obmejnih markah cesarstva, ter je ohrabii Nemce in iztočne marke v njihovem delu pijonirjev germantema. — Spomenik sredi pruskih Poljakov, in to spomenik Bismarka, je pač drzno izzivanje. Ali ta Bismark naj bodri pruske Poljake v boji proti germanstvu za veliko slovansko idejo, katere je bodočnost. Sestanek časnikarjev t Zagreba. — V soboto in v nedeljo se je vršil v Zagrebu napovedani veliki sestanek hrvatskih, srbskih in slovenskih časnikarjev. Navzočih je bilo 60 časnikarjev, predsedoval je Juraj Biankini. Razpravljalo se je poleg dnevnega reda, kateri smo bili priobčili. Sprejeli so predlog, da se ima osnovati stalisko združenje časnikarjev in so izvolili odbor, da izvrši potrebne priprave itd. Sestanek je postavil temelj daljnji časnikarski organizaciji v Hrvatski. Navzoče so bile na shodu tudi tri odlične slovanske dame: Rusinja gospa I, T. Durdina iz Petrograda, gospa Jenkova h Ljubljane iti gospa Zofka Jelovšek - Kvedrova, poznata naša pisateljica. Obsojeni tretjeletniki. — V Šo- pronju je obsodila garnizijska sodnija 3 kor- porale in 1 četovodjo 11. hus, reg. radi upora na 2 leti ječe, enega huzarja na 1 1 leto in 13 huzarjev na 6 mesecev ječe. Velenjska železnica na Štajerskem preide z dnem 1. januvarjal, 1004. v državno upravo, kar pomeni za prebivalstvo savinjske doline precejšnjo pridobitev, ker bodo osebni in tovorni tarifi vsled tega precej nižji, kakor so bili doslej, ko je bila železnica v upravi južne železnice. Učiteljsko vprašanje na Tirolskem. — Glede ureditve plač tirolskim učiteljem razglašajo: Kot minimalna plača se postavi 1200 K, k temu 6 petletnic po 100 K. Dežela prevzame 50% plače, plačevanje petletnic in penzij, vsak izmed upravnih okrajev severnega Tirolskega, nemškega in laškega Tirolskega 20% in občine 30%. Zadnje se krije z uplačevanjem nekake šolnine. Skoro gotovo se zvišajo deželne doklade za 4%,» užitnine na pivo za 1 K 71 v pri hI, in 35 % doplačilo k užitnini na vino. Celjska policija. — Nastopi celjske policije so dobro znani izza časa blagoslov-Ijenja celjskega »Narodnega doma* in češkega obiska, znano je, da tako pristranskega re-darslva ni najti v Avstriji, kakor v Celju, ali to so le nastopi v gotovih slučajih, prava narav celjskega redarja se kaže mnogo lepSe v njegovom vsakdanjem delovanju, ko dela iz lastnega nagiba, ne na izrecno povelje višje oblasti in pouličnega moba. Bito je prošli petek okrog 5 ure popoldne, ko so trije fantje pojoč prikorakali po glavnem trgu, kjer jih je ustavil redar Golob in jim napovedal aretacijo, če ne utihnejo. Fantje se izgovarjajo, med tem pa prisopiha redar Grat-sehner in popade enega izmed fantov in ga podere na tla. Fant je udaril z glavo na tla, da je kar zazvenelo. Trg je bil poln gledalcev. Prvi je bil na mestu marke'* Iha is kavarne ,Merkur*. On in Stigerjevi hlapci so pomagali fante metati po tleh in jih potem zvezali. Ljudje so začeli mrmrati, kajti ves prizor je bil tako poživinjeno nečloveški, da se je vsakemu trezno sodečemu človeku gabil! — Gospica 26 let stara, lepe zunanjosti, v potreb-i nem izobražena, s 6000 kron premo-I ženja, ker pa radi službe na deželi nima prilike priti z gospodom v dotiko, se Želi seznaniti z gospodom uradnikom ali učiteljem, če tudi na deželi, kateri j v resnici želijo srečno in v ljubezni živeti. ¦— Ponudbe naj se pošiljajo s sliko do 15. novembra: *Post re stan te« Nr. 50 — Celje, (Štajersko). Sobarica, ki zna govoriti slovenski in za potrebo laški in nemški, dobi takoj službo v večjem hotelu. — Ponudbe na uprav- ništvo »Sočec V najem se odda veliko hiSo z dvoriščem in hlevom ter tremi polji obdelane zemlje v Vrtojbi, na lepem Irr.iju in poleg poštne ceste. — Poiaanila daje Klančič v Gorenji Vrtojbi §t. 1, Odlikovana krojaška delavnica C. kr ^MHjgaa* privl. cititoaf vojaSka io uradniška krojaCnica M. Poveraja v Gorici a« Travnik« it« S. Se dobivajo vsakovrstna modoma sukna kara-garn, piqu«t lastnik, adria, ievjot itd., blaga iz avstrijskih in inozem»kib tovarn ter p>t{» vsaka konkurenca. Obleke vsake mod* od 5 do 9 let K 540 In vile , . , » . 1^ » . *W> • , , 15 dalje . . , 15— , hne suknje v»aka raode......24— » „ «z» častita duhovščino , f8*—¦• » olače..............* 5*— . Haveloke in sobne plafi^e 15 K n^p^e. Za dam«* io go«plce: Hav-loke..............&'» K Sako in pelerin*............•» ¦ V »Ii^aju da w kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, t>e izvr&i tot'110 po oarotibi. Razprodaja dežnikov! Ant. Krušič krojaški, mojster v Vrtni ulici štev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga^za vse letne Čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne. ©¦F** Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono. "^Mfl Izdelke iz lastnega blaga jamčim! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaSko delavnico in prodajalnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma«. Anton Pečenko Vrtna m.ea 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristna bala JUSm> **••«*»*¦¦• | brzovlakom in po potrebi. j$t Velik park pretežno z eksotiskim m\ rastlinstvom. — Mirna, krasna j§» lega, nič prahu, kakor nalašč ||t za one, ki hočejo prijetno in $j mirno preživoti nekaj časa v jji Gorici. — Izborna kuhinja in <$g klet. -- V hotelu je obsežna «$» knjižnica. m »¦»¦»¦»»»»»¦¦ »¦»¦»¦»»- Nagrobne spomenike in križe priporoča o priliki praznikov VncIi Svetit Fran Fodberšid avtoplzovan kamnoseški mojster v Goric!, TržaSka ulica it, 17. Izdelki so vsi iz kraškega kamna najbolje vrste. Cena nagrobnim spomenikom je od 15 kron viie, V zalogi ima kamnite plolfio, umivalnike za kuhinje itd. V^aro\ praščiK, pekovski mojster in sladcičar v Gorici na Komu št. S. Priporofia vsakovrstno pecivo, kolače za birtnance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. 1 1 129 Odlikovanj I i Zahtevajte moj iluRiroviini cenik z mč kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In inuztkallenlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in Heat «. 349. ekspertna — (Češko). Anton Potatzkv v Gorici. Na sredi RuStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kuoovallšfie nlrnberškofl« In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in šovtjarj*. Svetinjtce. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce peimiho s in trgih ter na deželi. 2 35-8 Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Prag-1. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačaj« odSkodetno In kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vsaakezl slovansko-narodno uprava. Vm poi»BnUi daje: eanaralni zastop v LJubljani, žegar pisarne so 7 lastoej banžnej Mti GospodskUi ulicah štev. Izz- Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih I cenah. Škode cenjuje takoj in naj-1 kulantneje. Uživa na/Holjši sloves, j koder posluje. Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne I podpore v narodne in občnokoristne I LimREIT. CdPSiCI GOIHPOS. te RloktMjnt Um v Pr«ol pripoznano kol Izvrstno bol ablažuJoSe mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in S kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva lo sploSno priljubljeno doma?« zdravilno sredstto vedno le v orlg. steklenicah z naio zažčitno znamko s »SIDROM" namreč, iz HIGHTEIUEVE lekarne in vzarao kot originalni izdelek lo tako slekleni-o, ki je providena s to zaSčilno znamko. Ricfcterjm lekarna »pri zlatem hnC t PRAGI. Bllzabethffasse st.5.^L Dobi bo v lekarni [U j »Prt ZhII&uH" Ribert failwr, Telala. \\& Podpisani priporoča slavnemu občinstvu Gorici in na deždi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vBeh vrst, različne moke \z Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.t francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po mernih cenah Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec t Semenlfikl ulici fit. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga« m 'i Važno za gg. trgovce z jestvinanri in eenj. gospodinje. Podpisani uljudno naz;ianjam, da mi je poverila z dnem 1.1, m. tvrdka: Žnideršič & Valenčič | prva kranjska tovarna testenin zastopstvo in zalogo svojih sloveSih m priznanih izdelkov. Zaloga bode preskrbljena zadostno z vedno svežimi »Ilirskimi testeninami" vseh vrst ter se bode iste oddajalo v originalnih zabojih po dosedanjih cenah. Pri tej priliki opozarjam slavno občnstvo tudi na zalogo izborne moke iz valjčnega mlina W. Jochmana iz Ajdovščine. Prevzel sem tudi zastopstvo za prodajo „kavlnih surogatov". ..Prve jugoslovanske tovarne" iz Ljubljane in zastopstvo za prodajo „Clrit Metodovih" družbenih vžigalic. Proseč naklonjenosti za to moje novo podjetje, se v svrho ceni. naročil na gori navedene domače izdelke rojakom iz mesta in z dežele toplo priporočam in boležim * z odločnim spoštovanjem Jos. Rovan Gorica, ulica Rabatta št. 20 in 22. JnL Christofle & CM ||| c in kr. dvomi založEiki k*"Jtš" •j Ziinka tovim Helnrtehhof Dunaj I. Opera RIng 5. Težko posrebrnjeno lir namizno orodje In posodjo vseh vrst |l||j (žlice, vilice, noži itd.) i^ Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. pp-> Ilustrovan cenik na zahtevanje. -tjaj Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Služba za jelnega poMnep zAraimika je razpisana v javni bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici, z letno plačo 1000 kron, z brezplačno hrano I. razreda, z brezplačnim stanovanjem, kurjavo in r; zsvetljavo. Prošnik za imenovano službo mora biti dr. splošnega zdravniškega znanja, samskega stanu in vešč laškega in slovenskega jezika. Prošnja naj se vloži na prednika samostana usmiljenih bratov v Gorici do 1. novembra t. I., s pridjamrn zdravniškim diplomom, krstnim listom ali domovnico in ako mogoče s spričevalom dosedanjega delovanja. c Njega ' parobrocije obsega L80 ¦ velikrinrjhih - oarniKov. (v)^\meriko ^ijm^e^ V^__-/direkfna.najhifreij5aprekomor.c>ka vožnja z brzoparniki iz Hamburga v Novi York aii pa v Halifax. Brezplačna vsakovr&tncjpojVjiif.^odcije od visoke vlrfde potrjeni zastopniki llamhiirg-Aiiicrika Linie Fr. Seunicj v Ljubijčini L Dunajska-cesfa-šfv^l poleg-vclike milnice ališrange. J Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast, duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, fcrčmarjem in tovarnarjem, ravnat- 'jstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno Izdelane stole, fotelja, vrtne stole, grugralnike, naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja Izbira stolov naslonjačev In gugalnlkov Iz trstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Kapljice sv. Marka. ¦ Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka se vporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, nogah in rokah ter ozdravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav-Ijanje, čistijo kri in Creva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni provzročene od glist Delujejo izvrstno proti hripavosti, zdravijo vse bolezni na jetrah, .koliko" in trganje v želodcu. Odstranijo vsako mrzlico in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo proti maternici in m?*dronu. Te kapljice ne smejo manjkati v nobeni mestni in kmečki hiši. ""V^S Dobiva se samo v mastni lekarni v Zagrabil. Nf-rocila naj se naslovlja: Mestna Mama, Zagreb, Marto trg hbt. 39 v bližini cerkve sv. Marka. Denar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jcden ducat (12 steklemcic) se ne pošilja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 1 ducsd (12 stek.) 4 K; 2 ducat (24 stekl.) 8 K; 3 ducat (36 steklen.) 11 K; 4 ducata (48 steklen.) 14 K 60 vin.; 5 ducatov (60 steklen.) 17 K. Na razpolago je tisoče in tisoče pmnahiih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato navedemo samo imena nekaterih gg., kateri so s posebnim vspehom uporabljali kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Barelinčič, učitelj; Janko KiSur, kr. nadgozdar; stetan Ba-tič, župmk; Iljja Mamic, opankar; Zofija Vukelič, Šivilja; Josip Seljanovič, kmet; itd. Mestna lekarna, Zagreb, ' Markov trgr, štev. 89 v bližini eerkve sv. Marka. ¦ „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Naftelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 47«%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo Q%, na menice 6%, s 1I,% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stanje 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.00670. — Posojila 1,443.030*10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Re ser v ni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Na tekališču Frana Josipa v bližini hiše št. 41. Novost za Gorico! Dopisnice z lastno fotografije, gotove v 10 minutih izdelane na najfineji platinov način. — Garantirano najlepši izdelek. • m Ohranitev zdravega želodca • • obstoji glavno v ohran'tvi, v pospeševanju In uravnavi {rebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. Skušeno, iz najboljših in uspežnih zdravniških zeližč skrbno priprav jeno, tek vzbujajoče, prebavljanje pospegujoče in lahko odvajajoče d mače sredstvo, ki ozdravi znane posledico nezmernosti, pogreške v flleti, prehlajenja In nadležno zaprtost, kakor zgago, naponjunje, preobilno kislino in lajša krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za zatodac Iz lekarne B. Fragner v Pragi. _ I^VSrilO * ^s' ^' ora:>'a imajo postavno deponirano varst eno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. FragnBI*, c kr. drornl saložiiik »Pri črnem orlu*, Praga Mala strana na voglu Spomerove ulice č. 203. Razpošilja se vsak d»n. Proti naprej poslanem znesku K 2 50 se pošlje velika sleVlenica in za K 1*50 majhna steklenica franka na vse postaje avstro-ogerske monarlvje. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogcrske. T Gorici r lekarnah: Cristofolottl, Glinbich, Pontoni in Gironcoll. 1