IZ NAPIH KOMUN Pionirski odred „Jože Kožuh" na Teharju JE RAZVIL PRAPOR Nedelja, 25. junija bo ostala vsem pionirjem teharske šole pa tudi vsem starejšim — prijateljem mladine v najlepšem spominu. Pionirska in šolska kronika sta za- beležili uspelo prireditev, ki je ob zaključku tekmovanja »Moj kraj včeraj in danes« pokazala, da se da s tesnim sodelovanjem učitelj- skega kolektiva s šolskim odbo- rom, s starešinskim svetom ter tu- di s pomočjo prizadevnih posa- meznikov, članov naših družbeno političnih organizacij in društev doseči lepe uspehe. 2e v jutranjih urah je godba iz Štor s poskočnimi melodijami va- bila prebivalce na prireditev. Pio- nirji so prihiteli pred določeno uro in tako je kmalu nastal okoli šole veseli živ-žav. Bili pa smo tudi vsi prijetno iznenadeni. Med visokima, vitkima smrečicama nas je vabil napis »Pionirski po- zdrav!«. Na igrišču je bilo vse drugače, kot prejšnje dni. Lepo okrašena svečana tribuna, stojnica z dobitki pionirske tombole, na novo zgrajeno igrišče za odbojko z novimi stojali in mrežo ter ure- jen prostor za tekmovanje z zrač- no puško. Začeli so prihajati gostje. Tova- riši iz kolektiva Železarne Štore, ki js prevzel pokroviteljstvo nad teharsko šolo, predsednik krajev- ne organizacije SZDL iz Štor, predstavnik sindikalne organiza- cije, kakor tudi predstavniki osta- lih organizacij in društev. Med gosti je sedela tudi mati padlega Jožeta Kožuha, po kate- rem nosi pionirski odred ime. Dobro pripravljen program je potekal nemoteno, kar je zasluga vseh, ki so na kakršnikoli način pomagali. Med samim programom je sku- pina pionirjev odnesla venec na Jožatov grob, materi pa je pionir- ka izročila velik šopek slovenskih nagel jčkov. V imanu pokrovitelja je tovariš iz Štor razvil prapor, pionir-pra- porščak, pa je obljubil, da ga bo nosil na čelu pionirske organiza- cije novim uspehom in zmagam naproti. Poročilu o delu in življenju pio- nirske organizacije, je sledilo več pevskih točk, deklamacij, nasto- pali pa so tudi mladi gasilci-pio- nirčki. Na zaključku smo si ogledali le- po urejeno razstavo. Popoldne pa je bila prvič na Te- harju pionirska tombola. Organi- zirana je bila tako, da je vsak pi- onir dobil po eno tombolsko kar- tico. Dobitkov je bilo toliko kot. kartic in je tako vsak pionir do- bil lep dobitek. Organizatorji in seveda tudi pionirji se najlepše za- hvaljujejo vsem delovnim kolekti- vom, ki so s svojimi prispevki osrečili naše najmlajše. Na kraju pa je potrebno javno zapisati nekaj misli tovarišev in tovarišic, ki so se po opravljenem delu zbrali in pokramljali o teža- vah, ki so jih imeli in na katere so naleteli pri samih pripravah. Takrat, ko je organizator najbolj preganjal čas in ko so že skoraj začeli dvomiti, da se ne bo dalo vse pravočasno urediti, se je le ne- kaj starejših tovarišev in tovarišic zagrizlo v delo. Potožili so se, da mladinci, ki so že prej opravili precej dela, niso zdržali do kraja in niso pomagali tudi zadnje dni. Dela je še dovolj in preden bo igrišče do kraja urejeno, bo še mnogo prilik za požrtvovalno pro- stovoljno delo. Seveda pa priča- kujemo, da bodo tudi starši opra- vili nekaj prostovoljnih ur, saj je vse namenjeno naši mladini — to- rej tudi njihovim otrokom. Ob tej priliki pa se naj prebi- valci na Teharju zavedajo še ve- like naloge, katero so tudi na zbo- ru volivcev sprejeli. Na Teharju primanjkuje dobre pitne vode, pri- manjkuje pa tudi ljudi, ki bi bili pripravljeni pomagati. Upamo, da ne bo tako in da bo odziv prebi- valcev boljši kot doslej in da ne bodo delali težav režijskemu od- boru, ki bo v kratkem začel vabiti ljudi na delo. Nekdo je dejal: »Po- magaj si sam in komuna ti bo po- magala«. Tovariši iz krajevne or- ganizacije SZDL v Štorah in sta- novanjske skupnosti so se še več- krat potrudili in prišli na Teharje, da bi pomagali organizirati delov- no akcijo in te priložnosti ne sme- mo zanemariti. Ne pomaga godr- njanje in kritiziranje, zavihati je potrebno rokave in posnemati lju- di iz bližnje Okolice, ki so bolj složno in z večjo prizadevnostjo začeli urejati svoj kraj. ŠD Nezainteresiranost ali kaj? »Mar letos ne bomo mogli izpol- niti prostih učnih mest z novimi vajenci,« se vprašujejo v nekate- rih podjetjih v konjiški občini. Svoje možnosti in prosta delovna mesta in mesta za vajence so pri- javili zavodu za zaposlovanje in tudi na šolah so povedali, kakšni so pogoji in za katere poklice se lahko mladinci izučijo. Toda kljub temu ni toliko prijav, kot so pri- čakovali. Kljub temu, da bo letos šolsko obveznost končalo okoli 260 otrok, vendar kaže, da vsa učna mesta ne bodo zasedena. Posebno slabe izkušnje imajo v Tovarni kovin- skih izdelkov v Vitanju, kjer so že lani s težavo izpolnili vsa prosta učna delovna mesta. Zvišali so jim nagrade, samo da bi lahko izučili nove mlade kovače, livarje ... To- da tudi to ni kaj prida pomagalo. Podobno povedo tudi v nekate- rih drugih podjetjih. Tako v Ko- stroju nimajo celo dovolj prijav tudi za trenutno najbolj iskana delovna mesta — za ključavničar- je, strugarje in podobno. Sodijo, da se je večina mladin- cev prijavila na srednje šole. Ven- dar tudi upajo, da spričo premajh- nih zmogljivosti in zahtev po srednje izobraženih kadrih vsi ne bodo sprejeti v srednje šole. Tako računajo, da bo ta vrzel, ki se ka- že v konjiški občini, v naslednjem mesecu, odpravljena. Razen tega otroci čez poletje delajo doma na kmetijah in se navadno v uk pri- javijo šele v jeseni, ko konča kmetijska sezona. Praznovanje, Dneva borca' v Strmcu Letošnji praznik »-Dan Borca-« 4. julij je krajevna organizacija Zveze borcev Strmec pri Vojniku počastila ob grobnici 13. padlih borcev, katerih imena so vklesana na dveh spominskih ploščah, va- njo pa so v drugi polovici pretek- lega meseca položili še posmrtne ostanke dveh neznanih borcev 14. divizije, ki so ju na Velikih Ravnah na Koroškem prekopali in prepeljali v strmško grobnico, medtem pa bodo tov. Gračnerja, padlega in pokopanega v Vizorah, prekopali najpozneje do 29. no- vembra t. 1. Ob sedanjih grobovih bodo postavili spominske plošče. Strmški pionirji so pod vod- stvom učiteljskega zbora izvedli ob grobnici pester in skrbno pri- pravljen kulturni program in ga p>o končanem slavju na slavnostni seji vseh množičnih in političnih organizacij tega kraja v dvorani zadružnega doma nadaljevali ob predvajanju barvnih partizanskih diapozitivov. Strmec, ki ima 145 članov ZB je ta dan, kot svoj krajevni praznik nadvse slavnostno počastil, saj se je ob grobnici zbrala nepričako- vana množica bližnjih in daljnjih vaščanov, med njimi pa tudi 6 mater in vdov padlih. Pionirka Tatjana iz Celja je recitirala več ganljivih Kajuhovih pesmi. fc. Dan borca na Pohorju 4. julija smo se že zgodaj zjutraj odpravili iz Šentvida, Planine, Sevnice, Zabukovja in drugod z avtomobili in peš na partizanski pohod v naš prelepi Bohor. Na Grmadi vrh Bohorja, kjer so se vršile hude borbe z Nemci, sta nam v svojem pripovedovanju obujala spomine tovariša in prvo- borca našega kraja Ivan Luskar- Dušan in Ivan Dobršek-Janko o dogodkih, ki so se odigravali na Bohorju v času narodnoosvobodil- ne borbe, kjer so imeli do zob oboroženi Nemci zelo velike izgu- be, čestokrat so jih naši hrabri partizani obkolili in s slabšim orožjem kaj pošteno naklestili. Ze- lo zanimivo je bilo tudi, ko smo pod vodstvom Doberška in Luskar- ja obiskali bivšo partizansko bol- nico in Prešernovo tehniko v Zaj- selah. Ob tej priliki sta nam tova- riša pripovedovala, kako in v kakšnih pogojih so bolnico gradili in kakšne težave so imeli z bolni- co, v kateri je imel požrtvovalni zdravnik dr. Drolc čestokrat polno ranjencev in jih zelo skrbno zdra- vil. P. J. Gradili bodo športni park Uprava telesnovzgojnega društ- va »Partizan« v Laškem je na zad- nji seji sprejela sklep, da bodo v naslednjem obdobju uredili ob do- mu »Partizana« športni park. Vsd objekti bodo služili enako pripad- nikom »Partizana« in gojencem šol. Sodijo, da bodo z gradnjo šport- nega parka pričeli lahko že v na- slednjih mesecih. Material in po- trebna finančna sredstva za za- četna dela je obljubil Občinski ljudski odbor v Laškem. Vsa mož- na dela pa bodo opravili s prosto- voljnim delom. Nbv športni letni objekt bo se- gal od doma »Partizana« globoko v sedanji laški park, ki ga je v ta namen društvu odstopilo zdravi- lišče. Po načrtu bo ob domu asfaltira- no rokometno igrišče, pravtako asfaltirajo igrišče za košarko, igri- šče za odbojko in atletske napra- ve. Ker je prostor tik ob Savinji, ga bodo zavarovali z visoko žično ograjo. Drobne iz Slov. Konjic Podjetje »Kostroj« je pred krat- kim začelo v bližini tovarniških prostorov graditi nov stanovanjski blok, kjer bo dobilo nova stano- vanja šest delavcev podjetja. V teh dneh zaključujejo grad- bena dela pri gradnji šestnajst- stanovanjskega bloka za podjetje »Konus«. Sodijo, da se bodo novi stanovalci lahko vselili v nova stanovanja že v naslednjih mese- cih. V istem času bodo končali grad- bena dela pri gradnji in ureditvi stanovanjskih prostorov prosvet- nih delavcev v Vitanju. Ta grad- bena dela je odobril Občinski ljud- ski odbor in jih bodo plačali s sredstvi občine. S tem pa bo vse- kakor tudi laže pridobiti prosvet- ni in zdravstveni kader v Vitanje. ZA UREDITEV KONJIC Pred kratkim so skoraj na vseh stavbah v centru Slov. Konjic na- mestili lončke s cvetlicami, kar seveda zelo ugodno vpliva na zu- nanjo ureditev kraja. Ker so v za- četku letošnjega leta uredili tudi samo središče mesta, zdaj pa tr- govsko podjetje ureja nekatere starejše trgovske lokale, bo to vse pripomoglo k lepšemu zunanjemu videzu mesta samega. REPUBLIŠKE PROSLAVE DNEVA VSTAJE SE BO UDELE- ŽILO 800 LAŠCANOV Odbor za organizacijo udeležbe na republiški proslavi, ki bo 21. julija v Ljubljani, je na svoji seji sprejel sklep, da se bo te prosla- ve udeležilo okoli 800 Laščanov. Pisarniški pomenek Delo v pisarnah je večkrat zelo pisano. Če je to pisarna občinske- ga odbora SZDL ali občinskega komiteja ZKS in podobno, je delo še pestrejše. Tu se zbirajo in ob- ravnavajo različni dogodki iz da- našnjega razgibanega življenja na- ših občanov, da je delo povrhu še zelo zanimivo, a tudi zahtevno. Ta- ka pisarna pa terja tudi veliko od- govornost od administrativne mo- či, ki mora dobro spremljati živ- ljenje in celo celotne organizaci- je in večkrat hitro ukrepati. Samo malo smo pokukali k to- varišici Kristini na Smarskem, ki že vrsto let dela v pisarni. Obiska ni niti vzela resno, pač pa je resno delala in se nam kar od pisalne- ga stroja ljubko smejala ter se malo pošalila. Presenečena je bila edino v trenutku, ko je »šklocnil« aparat, da je kar za hip ostrmela pri stroju. Dobra pisarniška moč je prava »duša« organizacije, pravijo. To drži. Če je delo na tekočem, če hi- tro lahko postreže s podatki, ki jih vodilni ljudje potrebujejo, da lah- ko naglo rešujejo zadeve, če hitro piše in odgovarja na vloge, je to neprecenljiva vrednost. In tovari- šica Kristina dobro dela, so pove- dali. »Oh, ti nesrečni zapisniki!« je vzkliknila, ko smo jo povprašali o delu. Pa se jih je že navadila, saj ji skoraj nobeden ne uide. Upamo, da jih bo še veliko napi- sala z veselim nasmehom! s Proslave ob zaključku šolskega leta Ob zaključku šolskega leta je bila na osnovni šoli v Mozirju za- ključna proslava, ki so se je poleg -učencev in staršev udeležili tudi predstavniki krajevnih političnih organizacij. Šola je predvideno učno snov kljub pomanjkanju uč- nega kadra v glavnem predelala. Od 368 učencev, ki so obiskovali šolo, je napredovalo v višje razre- de 340 učencev ali 92,40%. 305 učencev je bilo brez slabe ocene. Najboljši je bil 7a razred, v kate- rem ni bilo niti enega učenca s slabD oceno. Tudi šolski obisk je bil v preteklem šolskem letu kar dober, saj znaša 96,9%. Od učen- cev, ki so končali zadnji razred osemletke se jih je največ odločilo za študij na učiteljišču, ekonom- ski srednji šoli in tehnični srednji šoli. Razveseljiva je tudi ugotovi- tev, da ni bilo v preteklem šol- skem letu na šoli niti enega disci- plinskega prekrška. Tudi delo šol- ske zadruge je bilo zelo aktivno. V tekmovanju šolskih zadrug je prejela zadruga dve nagradi, in to radijskih sprejemnik in fotoapa- rat. Denarni izkupiček, ki so ga dobili od prodanih pridelkov, ki so jih pridelali na šolski zemljo, so podarili šolski mlečni kuhinji. V nadaljevanju proslave so učenci izvedli krajši kulturni pro- gram. Na koncu proslave je dobilo 63 najboljših učencev in učenk pismene pohvale. Za najboljša me- sta, ki so jih dosegli učenci na ob- činskem športnem tekmovanju v okviru jugoslovanskih pionirskih iger pa je prejelo 9 učencev di- plome. -er Kako so ravnali z menoj! Bila sem brez dela. Vesela sem bila, da sem končno dobila delo v domu Dušana Finžgarja kot sna-« žilka. Nekajkrat mi je upravnik tudi sam rekel, da sem pridna. Po- tem me je na vsem lepem uprav- nik doma odpustil. Poklical me je k sebi in mi izročil delovno knji- žico. Hkrati mi je hladnokrvno pojasnil, da se moram javiti pri posredovalnici za delo. Taka bliskovita odpoved se mi je zdela nepravilna. Zato sem se pritožila pri inšpekciji za delo, kjer so tudi upravniku doma po- vedali, da tako hitro le ne gre. Vzel me je nazaj v službo — toda to je bila le taktika, saj mi je po kratkem času dal redno odpoved. Povedal mi je še, da je tako skle- nil upravni odbor dijaškega doma. Tudi to se mi je zdelo zelo čud- no, saj so v upravnem odboru iz- obraženi in razgledani ljudje. Ti vendar ne bodo nasedali nekim posebnim muham upravnika. Zato se je mož zanimal pri predsedniku upravnega odbora, če so res mojo pritožbo in odločitev o odpustu obravnavali na upravnem odboru. Ta je povedal, da ne, da pa se hkrati spominja, da je podpisal neko odpoved, ki jo je napisal sam upravnik. Zdi se mi, da je tako ravnanje upravnika doma Dušana Finžgar- ja, tov. Ambroža skrajno nepra- vilno. Angela Poštaj Zagrad 82a Domača zanimivost Sukanec v kuri Na pomlad je bilo. Pred hišo sem cepil drva. Pri delu mi je odletel gumb s suknjiča. Poklical sem ženkico in jo prosil naj mi ga zašije. Prinesla je v igli Za- taknjen precej dolg kos niti, na- kar mi je zašila gumb. Nato si je zataknila iglo za jopico. Ko je v hiši hotela še nekaj zašiti, je ugo- tovila, da igle ni več, skratka iz- gubila jo je. Čez dober teden je za praznik zaklala kuro. Po vseh pravilih jo je začela obdelovati in rezati. Na- enkrat pa je močno zavpila. Še sam sem se hitro pozanimal, kaj da je. Prvi hip sem menil, da se je morda urezala z nožem. Toda ugotovila sva, da se je upiknila v izgubljeno iglo, ki jo je pred časom kura našla in pozobala. Zanimivo je to, da je kura kljub igli v želodcu še kar naprej nesla in da ni kazala znakov obolenja. N. Š. Juriš na Selce V dneh 1. in 2. julija je krajev- na organizacija Zveze borcev Str- mec pri Vojniku ponazorila dvo- dnevni partizanski pohod po poti slavne XIV. divizije. Ob sodelo- vanju s petimi sosednjimi organi- zacijami ZB je 69 članska parti- zanska patrola iz več strani na- padla zlogasno »Kokličevo kme- tijo« na Selcah. Napada na kmeti- jo so se poleg članov patrole ude- ležili še trije bivši aktivisti, pri- bližno tisoč nekdanjih sodelavcev in simpatizerjev OF pa je z borci obujalo spomine na najtežje dni NOV. Razstava tehnične dejavnosti šolarjev Kot v domala vseh krajih okra- ja so tudi šoštanj ski otroci te dni ob zaključku leta priredili zani- mivo razstavo del, ki so jih sami naredili in ki sodijo v tehnično izobraževanje. Razen tega so raz- stavili tudi svoje druge storitve — likovne in podobno. Poplava tudi v Sentjuiju Ob hudih nalivih, ki so zajeli celjski okraj pred nastopom zad- njih vročih dni, je prestopil na- brežje tudi potoček, ki teče skozi Šentjur. Sodijo, da ni posebne škode, razen one, ki jo je voda napravila na poljih. V gostiščih cenike na vidno mesto Tako kot smo potrošniki v trgo- vini navajeni pogledati na vago, smo tudi v gostiščih pred plačilom navajeni pogledati na cenik. To po mojem mnenju ni slaba navada. Le, da je ni možno povsod upora- biti. Tako sem na primer v gostišču »Ojstrica« zaman pogledoval po ceniku. Na žalost ga nisem našel. Morda je le kje. Toda, če je, je zelo dobro skrit. Ko sem celo zve- del, da je pri njih cenik, sem se nehote vprašal, čemu potem ta ce- nik služi. Ali ni morda narejen zgolj zato, da bi zadostili predpi- som. Primer »Ojstrice« žal rti osamljen, zaradi tega tudi menim, da imamo potrošniki pravico za- htevati, da v vseh gostiščih name- stijo cenike na mesta, od koder jih bodo gostje lahko videli. I, G. ROJAKI NA OBISKU Poletna sezona je tu. Mnogo tu- ristov, domačih in tujih si ogle- duje lepote naše dežele. Med temi so tudi naši rojaki iz Amerike in drugih držav, ki se vračajo v svo- jo domovino po mnogih letih. Ro- jaki prihajajo obujat spomine na svojo mladost, ljubezen in tudi ža- lost. Tudi Ivana Sasek in Jože Klemen sta prišla v domovino, da bi si ogledala napredek, katerega smo dosegli po vojni. Vprašali smo jih za vtise — ta- kole so odgovarjali: 0 »Kako vama ugaja pri nas?« I. SASEK: »Veliko se je spre- menilo. V Jugoslaviji sem namreč že tretjič. Prvič 1950. leta, potem 1956., no in letos. Če primerjam stanje, kakršno je bilo ob mojem prvem obisku in letos, moram re- či, da ste zelo, zelo napredovali. Takrat si nisem mogla mnogo ku- piti, danes pa dobim kar hočem. Vidim, da ste zgradili mnogo no- vih tovarn in stanovanjskih blo- kov in kamor pridem, povsod je vse lepo urejeno. Posebno mi uga- jajo ljudje, ker so vsi tako pri- jazni.« J. KLEMEN: »Prvič sem na obi- sku v domovini. Prej nisem imel priložnosti, da bi prišel in še bolan sem bil večkrat. Da, dosegli ste velik napredek. Preden sem odšel v Ameriko, nisem mogel dobiti nikjer službe in še brezposelnost je bila velika. Zdaj pa vidim, da so vsi ljudje preskrbljeni« »Zakaj in kdaj ste odšli v Ame- riko?« I. Sasek: »V Ameriko sem odšla 4. marca 1913. leta. Težko mi je, kadar se spomnim tega dne. Ta- krat sem zadnjič videla mamo in očeta. — Za to pot sem se odločila zaradi mnogoštevilne družine. Dve sestri sta že bili tam in poslali sta mi karto. Drugače ne vem, če bi bila šla« J. Klemen: »Kaj sem hotel, mo- ral sem iti, ker ni bilo nikjer za- služka. Hm, hitro mine čas, od te- ga je že štirideset let!« »Imate v Ameriki kakšne kul- turne ustanove ali društva?« I. Sasek: »Da, slovenski izse- ljenci imamo društvo SNPJ (Slo- venska narodna podporna jedno- tM). Posamezna društva SNPJ p« imajo svoja imena in tudi števil- ke. Društvo pomaga članom, če so bolni ali pa če so v stiskah. Nekaj časa sem bila tajnica našega dru- štva v Indianapolisu. Delo je bilo prenaporno, zato sem ga morala opustiti. V teh društvih imamo tu- di svoje zbore, ki se uče naše na- rodne pesmi in včasih prirejajo razne koncerte in sodelujejo tudi na mitingih.« J. Klemen: »Sestra je že pove- dala kakšna društva imamo pri nas. Imamo tudi svoje prostore, kjer se navadno zvečer zberemo in obujamo spomine in igramo karte, da čas hitreje mine.« Z Ivano Sasek je prišla tudi njena vnukinja Kathy Sasek. Kathy si je že dolgo želela, da bi obiskala Slovenijo, predvsem pa rojstni kraj svoje stare mame. Če- prav ne zna govoriti slovensko, pa vendar se zdi, da razume ljudi, kaj govore. »Kathy, kakšen vtis ste dobili o naši deželi?« smo jo vprašali. »•Moram reči, da je vaša dežela čudovita. Moja stara mami mi je pripovedovala o njej. Sedaj vidim, da mi je povedala še premalo. Te vaše gore in morje ... vse je tako lepo!« »•Vidim, da vam ugaja pri nas Mogoče vas je kaj posebno navdu- šilo?« »•Da, hoja v gore.« »Pridete še kdaj .v našo deželo?« »Upam, da jo bom lahko videla vsaj še enkrat. Z navdušenjem bom pripovedovala mojim prijate- ljicam o vaši deželi, ljudeh in o vsem, kar sem videla.« Vsaka lastovka se rada vrne v svoje gnezdo in tudi naši rojaki. Niso razočarani. Videli so svojo domovino na novi poti k izgradnji trdih temeljev socializma. Radi se vračajo v svojo domovino, da jo vidijo v novi luči, v boljšem živ- ljenju. Njih je pregnala iz domo- vine lakota in pomanjkanje dela Danes so ponosni, da tega ni več in da lahko vidijo svoje brate in ostale delavce s smehljajem na ustih. K. Z.