60 \ 002.00
8554 AA
OSREDNJA RN.ll.WtCA
Pk.muASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim	»-/k/* «•
Ab'o. postale I gruppo ( it*Qa	lJI’
Lelo XXXIX. Št. 9 (11.425)
TRST, sreda, 12. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
GLEDE VLADNIH VARČEVALNIH UKREPOV
Fanfanijeva usoda odvisna od razprave v parlamentu
Predsednik vlade se bo moral soočiti ne samo s komunistično opozicijo, temveč tudi z nasprotovanjem koalicijskih partnerjev
RIM — Fanfani se bo moral soočiti s težkimi nalogami, ki ga čakajo v prihodnjih dneh brez prisotnosti tajnika svoje stranke De Mite, ki je prav včeraj odpotoval v Združene države, kjer se bo sestal s predsednikom Reaganom in državnim tajnikom Shultzom yi z vrsto visokih funkcionarjev ameriške uprave. Razprava o zakonskih odlokih, ki jih je odobril ministrski svet prav gotovo ne bo lahka in nihče ni gotov, da jih bodo lahko spremenili v zakon v roku 60 dni, kot predvideva ustava.
Komunistično vodstvo, ki se je včeraj sestalo je ponovno izreklo kritično in negativno oceno o vladnih ukrepih in se bodo komunisti zato v parlamentu borili, da bi zakon-
ske odloke spremenili. Bitka se bo tačela že danes popoldne v poslanski zbornici, ko bodo razpravljali o ustavnosti odloka, s katerim je vlada zvišala davek na dizle. Komunistična partija bo zahtevala, kot je zahtevala v prejšnjih dneh, da bi razpravljali o celotni gospodarski Politiki vlade. Odloke so namreč Poverili različnim komisijam poslanske zbornice in senata. Razprava ko zato dokaj fragmentarna in parlament ne Iro imel popolnega vpogleda v gospodarsko politiko. Iz izjav Gerarda Chiaromonteja je jasno razvidno, da so komunisti sicer Proti predčasnim volitvam, da pa ne bodo omilili svoje opozicije, da ki jih preprečili.
Vendar pa komunistična opozicija ne bo edina ovira, ki jo bo Fanfani moral premostili. Republikanska stranka je namreč zelo strogo oce-tola gospodarske ukrepe in iz dokumenta. ki ga je odobrilo republikansko vodstvo se da sklepati, da ko PRI tokrat glasoval proti vladi. O tem bodo vsekakor govorili na sestanku vseh republikanskih parlamentarcev s tajnikom Spadolinijem. Republikanci bodo zahtevali popravke. ki zadevajo odlok o finansiranju krajevni]) uprav in odpravo samoprispevka na zdravila, ki je za republikance popolnoma odveč. Republikanci bodo tudi glasovali proti morebitnemu davku «una tantums, ne bo vlada sklenila, da ga uvede.
fanfani pa bo moral prepričati 'udi liberalci in socialdemokrate, ki sicer podpirajo njegovo vlado, 80 pa napovedali, da bodo pred ložili nekatere popravke k odlokom. Tudi PLI in PSDI boste zahtevali popravke glede vprašanja dodatnega davka na hišo. S tega stališča je najpomembnejši dogodek včerajšnjega dne sestanek med Predstavniki PSI, PLI in PSDI. da ki izdelali skupno stališče glede zakonskih odlokov. Socialdemokratski ka.inik Longo je v uvodnem po-r°čilu. ki ga je imel na seji vodiva svoje stranke poudaril nujnost obnoritve solidarnosti med tremi laičnimi strankami še zlasti spričo
stalnega izzivanja demokristjanov in njihovega tajnika De Mite. Njegovo stališče je podprl tudi liberalec Zanone, ki .je menil, da manjše stranke sicer ne morejo ladati brez krščanske demokracije, krščanska demokracija pa prav teko ne more vladati brez manjših laičnih strank. Slednje so tudi nezadovoljne, ker sta teko PLI kot PSDI bili izključeni iz vseh gospodarskih ministrstev in io omogoča Longovi in Zanonejevi stranki, da kritizirata vladne ukrepe.
Kar zadeva socialistično stranko pa kaže, da je PSI trdno odločena
podpreti Fanfanijevo vlado Niti v socialističnih vrstah pa ne manjka jo kritike. Nekdanji finančni minister Reriglio je na primer ocenil v svojem intervjuju gospodarske ukrepe vlade kot zelo kontradiktorne. S svoje strani pa minister Fab-bri pravi, da je odloke treba ko renito spremeniti v marsikateri točki.
Skratka položaj .je dokaj zaple ten: kaže. da je samo krščanska demokracija trdno odločena vztrajati do konca, da bi odloke spremenili v zakone brez popravkov.
Gotovo pa je. da bo parlamentarna razprava odločilni oreizkusni kamen za Fanfanijevo vlado skupaj s pogajanji o ceni delovne sile in premični lestvici, ki so se začela včeraj. Do konca meseca bo namreč znano, ali ima Fanfanijeva štiristrank^rska vlada možnost, da preživi do 1984, ali pa če ji je sojeno, da sledi usodi Spadolinreve vlade.	R. G.
(iiiliiiiiiiiiiiiituiuiiiiiiiliiimuiiiiiiitiiMiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiniiiliiiiiiniiiiitiiiimuiiiiiiiiiiiiii
SCOTTI MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
Mrzlično posredovanje na ministrstvu za delo
Minister predlagal globalen sporazum o vseh vprašanjih, ki zadevajo zajezitev inflacije
RIM — Včeraj so se začela maratonska) križn i pogajanja med sindikati, ministrom za delo Scottijem
venutom, nato pa z Merlonijem (Confindustria), Pacijem (Intersind državna kovinarska podjetja) in De
in delodajalci, ki naj bi privedla do ■ Cesarijem (ASAP . državna petvo sporazuma o zajezitvi stroškov za I lejska podjetja), še vedno priprav-delovno silo in o obnovitvi delovnih
pogodb. Po prvih napovedih naj bi minister zaključil svoje posredovanje na ločenih sestankih z najvišjimi voditelji zveze CGIL - CISL -UIL in združenj zasebnih in javnih industrijcev do petka, toda vse kaže, da se bodo pogajanja zavlekla še v prihodnji teden, pred skrajnim rokom 20. t.m., ki ga je prestavil Fanfani morebitnemu avtonomnemu posegu vlade, če se nasprotni stranki ne bi mogli dogovoriti.
Kot že prejšnji, sta bila tudi včerajšnja sestanka ministra Scottija, najprej z Lamo. Camitijem in Ben-
V PRIMERJAVI S PREJŠNJIMI LETI
Inflacija v Jugoslaviji zmanjšana za četrtino
Zmanjšanje pa je povzročilo vrsto neugodnih posledic
BEOGRAD — Zvezni zavod za »tatisiko je sporočil, da je lanska ?t°pnja inflacije v Jugoslaviji zna-' 8ala 30,7 odstotka. Glede na to, da bila inflacija v letih 1981 in '980 blizu 40-odstotna, bi lahko nje-n° zmanjšanje za četrtino v lan-skem letu ocenili kot uspeh.
To je na nek način točno, ven-dar pa jg treba opozoriti, da je do-govor o cenah načrtoval povečanje Maloprodajnih cen le za 15 odstot-.°ri Hkrati pa bo te zmanjšana riflacija v primerjavi z dvema prej-snjirria letoma uvrstila Jugoslavijo v sam evropski vrh. Ne nazadnje P3 so zmanjšanje stopnje inflacije u°seglj s pomočjo administrativne zamrznitve cen, ki je (čeprav je kila neizbežna) povzročila vrsto neugodnih posledic, od motenj v tokovih reprodukcije, pomanjkanje k.‘3ga do nadaljnjega zapiranja tr-*tšča in predobno.
<~e pogledamo strukturo cen, je ®Pazno, da so se v okviru splošne '^•7-odstotne stopnje najbolj podra-jdli kmetijski izdelki — 43,8 odstot **• potem industrijski — 28,6, storitve - 20.3 in alkoholne pijače za '"•6 odstotka.
RIM — Na osnovi podatkov o Povprečni ceni v državah EGS so dozoreli pogoji za pocenitev bencina *a 20 lir litru. Toda vse kaže, da k° medministrski odbor za cene, kot « mnogokrat, sklenil pospraviti pocenitev v državne blagajne z ustrelim povišanjem davka.
Colombo nezadovoljen i odgovorom Argentine
. Rim — Na sinočnji seji senata ■j0 italijanski zunanji minister Co-jombo na številna vprašanja senato-Jcv odgovoril, da italijansko vla ne zadovoljuje odgovor argen 'mskih oblasti v zvezi z »desapa ^idosiv. Argentinska hunta ja
namreč odklonila vsa pojasnila drugim državam v zvezi z več deset tisoč izginulimi osebami v zadnjih letih.
ISLAMABAD — Kot poročajo v islamabadskih diplomatskih krogih naj bi afganistanski gverilci sredi dneva na glavnem trgu največjega sevemoaiganistenskega mesta Ma-zar-i-šarifa ugrabili od 14 do 18 sovjetskih vojaških svetovalcev, med katerimi naj bi bili tudi dve ženski. Ugrabitev so pretrdili tudi v gverilskih krogih, ki so izjavili, da so ugrabljenci živi.
IjaloamNapredka je le toliko, da je baje Scotti osvojil sindikalni predlog, naj bi se pregajali o vseh vprašanjih, ki so povezana z zajezitvijo inflacije in premostitvijo gospodarske krize, ne pa le o omejevanju stroškov za delovno silo, oziroma o »ohladitvi* draginjske doklade. Tak pristop naj bi nato sprejeli tudi delodajalci.
Minister je zato včeraj predlagal, naj bi si prizadevali doseči sporazum o globalnem protokolu, ki naj bi vključeval naslednja poglavja: prispevek vlade pri zajezitvi tarif in cen, omejitev pogodbenih poviškov in draginjske doklade pod dolo-
S0DSTV0 PREVERJA IZPOVEDI RCCE
Ogled stanovanja Sergeja Antonova
Sodnik Marteila ima samo mesec dni časa, da v Sofiji zasliši Turka Bekirja Celeaka
RIM — Rimska sodnika Marteila in Scorza ste v spremstvu odvetnikov Russe in Consola, ki branita Sergeja Antonova, pregledala sta novanje funkcionarja bolgarske letalske družbe »Balkan Air», da bi se prepričala, če opis, ki ga je dal Agca res odgovarja dejanskemu stanju. Ulico Pola so zaprle varnostne sile za nekaj ur, saj je bdi pregled izredno natančen in dolg. Ob koncu niste sodnika dala nobene izjave, v sodnih krogih pa se šušlja, da opis Alija Agce le delno odgovarja dejanskemu stanju. Odvetnika Russa in Consolo "a sta ob tem poudarila, da bi lahko kdo Agco v zaporu seznanil s podrobnim načrtom stanovanja Sergeja Anton osa, da bi preiskavo usmeril na bolgarsko sled.
Marteila in Scorza ste po vsem sodeč v precejšnji zagati, saj ne moreta v nedogled zadržati Sergeja Antonova, kot se to vse prepogosto dogaja za italijanske obtožence. Lahko sta tudi prepričana v vplete nost bolgarskega funkcionarja, a brez konkretnih dokazov, ne moreta v zaporu zadržati tujega državljana. Seveda bosta še nekaj dni zavlačevala vso zadevo v upanju, da se dokopljeta do novih dokazov, ki ne bi temeljili samo na izjavah Alija Agce.
Bržkone bi moral Marteila v krat kem odpotovati v Sofijo, da bi zaslišal turškega mafijca Bekirja Celen-ka, ki je po Agccri izpovedi naročil atentat na papeža Janeza Pavla H. Bolgarski generalni pravdnik Ko-stantin Ljutov je namreč sporočil italijanskemu pravosodnemu ministru Daridi, da bodo turškega državljana Bekirja Celenka čez en mesec izpustili na prostost, če ne bodo Italijani do tedaj predložili dokazov o njegovi krivdi. Ljutov navaja tudi, da ima sodnik Marteila le mesec dni časa, da pride v Sofijo in zasliši Celenka, ki bo lahko po tem datumu nemoteno zapustil državo.	,v_ ,
Marteila se nj do sedaj izjasnil glede morebitnega zasliševanja Bekirja Celenka. Bržkone je hotel preprečiti, da bi Bolgari spoznali, kakšne dokaze ima v rokah. In res so bile prve bolgarske reakcije ob izbruhu »zadeve Bolgarija* precej nesmotrne, ko pa je Sofija spoznala. da ima italijansko sodstvo bolj borne dokaze, se je zadržanje bolgarskih oblasti spremenilo. Propagandnim salvam prvih dni je sledila umirjenost in razpoložljivost. Po vsem sodeč so v Bolgariji prepričani. da se bo vsa zadeva v kratkem razblinila. Glav si tudj ne belijo
glede preiskave o tihotapljenju z o-rožjem in mamili, ki postaja iz dneva v dan bolj zanimiva. Po vsem sodeč niso v te umazane posle vpleteni samo bolgarski temveč tudi agenti raznih zahodnih držav, ne enim in ne drugim p« tega ne bodo uspeli dokazati.
Nič čudnega torej, da se sedaj marsikdo spominja besed socialističnega poslanca Accameja. ki je ob izbruhu vse afere navaial. da so bili razni italijanski agenti seznanjeni s tihotapljenjem, a so iz najrazličnejših interesov vso zadevo prikrivali. Trenutno se za to preiskavo poleg italijanskega in nemškega zanima tudi švicarsko sodstvo, s tem pa se ves zaplet razširja in zad.biva razsežnosti ogromne tihotapske mreže nepredvidljivih razpletov. v katerih so vpleteni ogromni gospodarski interesi.
POROČILO OB SLOVESNEM ODPRTJU .SODNEGA LETA
Minulo leto v znamenju splošnega vzpona organiziranega zločinstva
NEW YORK — Na detroitskem letališču se je takoj po vzletu zruši-šilo letalo, ki je prevažalo 10 kg težak radioaktivni tovor.
UIIHIllllllllilMimmlllltltlllimilllllllllinillllllllllllllllllllilllllliliilillillll.miniti..
NA DVODNEVNEM SESTANKU VELEPOSLANIKOV V MflHflCUl
Neuvrščeni so prvič razpravljali le o vprašanjih Latinske Amerike
Danes pa se bo začel ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih o vprašanjih Latinske Amerike
MANAGUA — Včeraj se je končal dvodnevni sestanek veleposlanikov iz približno 100 neuvrščenih držav, ki so pripravljali ministrski sestanek koordinacijskega biroja, namenjen perečim problemom Latinske Amerike. Jugoslovansko delegacijo na ministrskem sestanku vodi zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov.
Neuvrščeni tokrat prvič v svoji zgodovini namenjajo poseben sestanek izključno problemom Latinske Amerike. Največ pozornosti velja problemom srednje Amerike, vključno z gospodarskimi težavami vse celine.
Vse latinskoameriške države se soočajo z velikimi gospodarskimi težavami, ki so se v zadnjih nekaj
letih nenehno povečevale. Bruto proizvod v 19 latinskoameriških državah se je lani povečal le za 1.2 odstotka, medtem \o se je leta 1980 za 5,8 odstotka. Nurodai dohodek v državah Latinske Amerike nenehno pada: lete 1980 je znašal 903 dolarjev na prebivalca, lete 1981 pa 895 dolarjev. Inflacija pa je eden izmed številnih gospodarskih problemov tega območja. Le-ta znaša na vsej celini poprečno 60 odstotkov na leto. največja pa je v Argentini - 120 odstotka. Skupni plačilni primanjkljaj vseh držav tega območja se je z 28 milijard dolarjev leta 1980 povečal na 240 milijard leta 1981.
Veleposlaniki so za zaprtimi vrati razpravljali tudi o dokumentu, ki
liliiiiiiiiniininiiiiiilliniiiliitiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiililllllliiiilililllliiilllililiiiiiililtiilllilililliiiiMilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii«
čenimi zgornjimi mejami inflacije,
8S&&2	po TRDITVAH FUNKCIONARJA BEJRUTSKE VLADE
doklad, ukrepi za ureditev tržišča -:---------------	-------------------------
z delom in zaposlovanje, delovni
SšfiSžSfč LIBANONCI SPREJEMAJO DNEVNI RED
AMERIŠKEGA POSREDNIKA DRAPERJA
glavnem sestavili dnevni red prihodnjih srečanj, ki bodo zadevala TT , „	,	i»ivi	• *	. • v t	1	A f .	H/T1*
posamezna vprašanja na dnevnem Habib bo sedaj skusal prepričati se Izraelce - Araiat v Moskvi
redu in si bodo sledila v prihod-	*	1	1
njih dneh ob prisotnosti tudi drugih pristojnih ministrov. Zaključni del pogajanj bo sledil konec tedna, verjetno pa se bo še zavlekel v naslednji teden. Medtem so se tudi včeraj nadaljevale v raznih krajih Italije poleg organiziranih krajših stavk in skupščin na delovnih mestih tudi spontane manifestacije s protestnimi sprevodi proti vladnim ukrepom, pri katerih je oone-kod spet prišlo do krajših prekinitev železniškega in cestnega prometa. Glede prirejanja krajevnih splošnih stavk pa je v Genovi in Tarantu prišlo do nesoglasij med članicami enotne sindikalne zveze.
BEJRUT, TEL AVIV — Po vsem I šmani bržkone odložili, ce bo Izrael i nih pogajanj med Izraelom in PLO, sodeč prehajajo libanonsko - izrael-1_zavrnil Draperjev dnevni red. Is končnim ciljem doseči medseboj-
ska pogajanja v odločilno obdobje. Kaže namreč, da so v Bejrutu dosegli sporazum z ameriškim posrednikom Morrisom Draperjem glede dnevnega reda pogovorov med delegacijama obeh držav. Funkcionar libanonske vlade je sporočil, da je Draper pripravil dnevni red, ki je pravzaprav sad kompromisa med dokumentoma, ki ste ju v Haldeju izdelali obe strani. Draper je sinoči že odpotoval v Jeruzalem in v Bejrutu pravijo, da bodo šesto sre Čanje med obema državama v Kirjat
l-red odhodom v Moskvo Je imel vodja PLO Ja»er Ara!at krajšo tiskovno konferenco v Aiuauu (Ari)
V Jeruzalem je medtem prišel tudi Philip Habib. Tja ga je na vrat na nos poslal ameriški predsednik Reagan, ki se je očitno naveličal Be-ginovih zavlačevanj pri pogajanjih z Libanonci. Šef Bele hiše se upravičeno boji, da bo v dolini Bekaa kmalu izbruhnila vojna, če Izrael in Sirija ne boste umaknila svojih čet. S tem bi splaval po vodi njegov mirovni načrt, ki predvideva rešitev palestinskega vprašanja z ustanovitvijo federativne države med Palestinci in Jordanci,
Reaganov najtrdnejši zaveznik je v tem trenutku bržkone jordanski kralj Husein, Ta je sporočil, da se je predsednik ZDA pismeno obvezal, da bo njegova administracija napela vse sile, da bi prepričala Izrael, naj sprejme ameriški mirovni načrt, čeprav neprekinjeno naseljevanje kolonov v Gazi in Cisjordaniji priča o tem, da se Tel Aviv ne namerava pokoriti Reaganu.
Oh vsem tem je zelo pomembno stališče, ki ga bo zavzel vodja PLO Arafat. V prejšnjih dneh je Arafat poveril kralju Huseinu mandat, da se pogaja v imenu njegove organizacije, a izraelski obrambni minister Šaron je sinoči že poudaril, da se njegova vlada ne bo pogajala z osebnostmi, ki so posredno ali neposredno povezane s PLO. Včeraj je Arafat odpotoval v Moskvo, kjer se bo sešel z Andropovom. Ta mu bo bržkone potrdil nasprotovanje Moskve Reaganovemu načrtu, a ni rečeno, da mu bo Arafat v celoti pritrdil, saj je jasno, da je kremeljskim voditeljem predvsem do tega, da bi izolirali Američane in se spet uveljavili kot edini nosilci arabski!) koristi na Bližnjem vzhodu.
Evropski parlament jo s 135 glasovi, proti je glasovalo 25 francoskih komunistov in skrajna levica, odobril poziv za začetek neposred-
ga je za sestanek pripravila gostiteljica srečanja Nikaragua. Prvotna inačica dokumente, ki je bila neobičajno dolga in ostra, je izzvala vrsto pripomb večin« članic giba nja. Zato opazovalci menijo, da je Nikaragua za sedanji sestanek pripravila nekoliko spremenjeno besedilo, ki bo odražalo težnje večine članic gibanja.
Ministrski sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih o problemih Latinske Amerike se bo začel danes. Odprl ga bo kubanski zunanji minister Malmierca. v imenu države gostiteljice pa bo udeležence pozdravil koordinator hunte v Ni-karagui, poveljnik Daniel Ortega.
Optimistične izjave Vogla v Moskvi
MOSKVA — Vodja zahodnonem-ske socialdemokratske opozicije Hans Jochen Vogel se je včeraj v Moskvi več kot dve uri pogovarjal s sovjetskim voditeljem Andropovom o mednarodnem političnem položaju in raketno - jedrskem ravnotežju v Evropi. Vogel je po prihodu iz Kremlja izjavil, da se nje govo upanje na možnost mednarodnega sporazuma v zvezi s temi vpia sanji po pogovoru z Andropovom ne le ni zmanjšalo, ampak je celo večje kot prej.
Vogel bo jutri dopotoval v Pariz, kjer ga bo sprejel predsednik Mitterrand.
Sestanek držav varšavskega pakla
PRAGA - V Pragi se je včeraj začel dvodnevni sestanek obrambnih ministrov držav varšavski 'v pakta. Prisostvuje mu tudi maršal Viktor Kulikov; glavni poveljnik sil varšavskega pakte.
j no priznanje. PLO pa bodo priznali ' status uradnega predstavnika palestinskega ljudstva samo, če bo u-radno ukinil nekatere podstavke svoje ustanovne listine, ki zahtevajo propad izraelske države.
Predstavnik PLO v Franciji Souss pa je medtem izjavil, da njegova organizacija prevzema odgovornost za sobotni napad na avtobus v Tel Avivu. V atentatu je bilo ranjenih dvanajst oseb. Souss je dejal, da diplomatska in politična sredstva še ne izključujejo vojaških akcij.
IZGINOTJE PALERMSKEGA ČASNIKARJA OSTAJA UGANKA
Primer De Mauro nerešen romal v sodnijski arhiv
PALERMO — Sodna preiskava o skrivnostnem izginotju časnikarja palermskega večemika L’Ora, Maura De Maura, se je po skoraj 13 letih zaključila v — arhivu. Preiskovalni sodnik Giovanni Micciche je namreč včeraj sklenil preiskovalni postopek, ki je edinega obtoženca za poskus ugrabitve, komercialiste Antonia Buttafuoca, v celoti oprostil, ker dejanja ni zagrešil, medtem ko so metodističnega pastorja, obtoženega krivega pričevanja, že poprej pomilostili.
Mauro De Mauro je izginil 16. septembra 1970 zvečer izpred vhoda svoje stanovanjske hiše v Palermu. Od takrat so preiskovalci ubrali različne poti, da bi prišli nenavadnemu izginotju do dna; med njimi je bila sled mafije in mamil, ki so ji sledili karabinjerji z generalom Dal-la Chieso, medtem ko se je policija bolj nagibala k domnevi, da so De Maura spravili s poti, ker je ugotovil, da je letalsko nesrečo, v kateri je izgubil življenje Enrico Mattei, povzročil atentat. Med ostalimi domnevami gre omeniti morda še tisto, ki De Maurovo izginotje povezuje s poskusom državnega udara «čmega princa* Valeria Borgheseja.
Ugrabitev Maura De Maura je v Palermu odprla vrsto teko imenovanih »velikih misterijev*: sledili so ji uboji sodnikov, politikov, policijskih in karabinjerskih častnikov ter drugih javnih delavcev, verigo pa zaključujejo zadnji krvavi podvigi, katerih žrtve so bili Pier Santi Matterella, Pio La Torre in Carlo Alberto Dalla Chiesa.
RIM — Letošnje sodno leto s« pričenja v znamenju globoke krize italijanskega pravosodja, ki pa je le odsev splošne družbene krize, ki pretresa državo. Tako se je v minulem letu znatno povečalo število zločinov, s tem pa tudi število sodnih obravnav, ki jim sodniki niso vselej kos.
Poročilo ob slovesnem odprtju sodnega leta, ki ga je generalni pravdnik pri kasacijskem sodišču Giuseppe Tamburino prebral ob prisotnosti državnega poglavarja in najvišjih civilnih in vojaških oblasti, ni torej najbolj spodbudno, ko govori o pravosodnih vprašanjih in dogodkih, ki so v minulem letu vzbudili irezornost širše javnosti. Poleg Pcr-tinija so se slovesnega odprtja v obnovljeni palači kasacijskega sodišča na Trgu Cavour v Rimu u-deležili tudi predsednika obeh vej parlamenta Jotti ir Morimo, ministrski predsednik Fanfani. predsednik usta\mega sodišča Elia, kardinal Poletti, pravosodni minister Da-rida, notranji minister Rognoni, rimski župan Vetere in drugi predstavniki družbenega življenja.
Tamburinovo poročilo je obsegalo izčrpni pregled lanskega upravljanja pravice v državi. Generalni pravdnik je poudaril, da je gospodarska in družbena stvarnost ustvarila nove oblike združenega zločinstva, ki uporablja najsodoimejše in najbolj sofisticirane najdbe na področju znanosti in tehnike. Terorizem. kamora. mafija, n'drangheta so tudi lani neusmiljeno obračurr.li tz zvestimi podaniki države*, a tudi z ’ njihovimi nedolžnimi svojci, o čemer še najbolj živo pričajo umori generala Dalla Claese in njegove m'ade žene in hčerke sodnika Al-fonsa Lambertija. Število podobnih zločinov sp stalno veča, ogromno pa je še vedno 'tudi ugrabitev, pojav, ki ga za sedaj hi mogoče zatreti. Oblasti, je poudaril Tamburino. niso ostale križem rok. Številni pro-' ceri po vsej državi pričajo, da so veliko . zločincev vendarle izsledili in da je organizirano podzemlje u-trpe’o marsikateri hud udarec, a kronična kriza, v, kateri se je znašlo sodstvo, ne dopušča, da bi vsem stopili na prsie.
Posebno poglavje svojega poročila je generalni pravdnik namenil vprašanju mamil, ki »so že prodrla celo v osnovne šo'e». Pozabiti pq ne gre tudi na veliko število g dl V; It j proti državi, malverzacij, finančnih in valu: nih prekrškov, ki izvirajo iz politične in gospodarske krize,	..
Tamburino je spregovoril tudi o zakonskih ukrepih, ki jih je lani podvzel parlament, da-bi izboljšal položaj sodstva. Generalni pravdnik ni komentiial političnega pomena zakona o tako imenovanih skesanih teroristih, a je poudaril, da ga morajo sodniki uporabiti z veliko pozornostjo in upoštevati vsak primer posebej.
Ko je govoril o civilnih prekrških je Tamburino poudaril, da so obravnave izredno počasne, sodniki pa se spoprijemajo z veliko količino zaostalega dela. To ni posledica malomarnosti. Večina sodnikov dela odgovorno in marljivo. Najnovejši podatki Censisa dokazujejo, da je pravosodje, med vsemi vejami državne administracije, zabeležilo v minulem letu naj večji porast produktivnosti. In vendar se na sodiščih, še posebej na kasacijskem, nabira o-gromno gradiva. Da bodo sodniki še naprej vestno opravljali svoje delo pa je potrebno, da se jim zagotovi neodvisnost, kar je navsezadnje temeljni vzvod za ohranitev demokracije v Italiji. V zadnjih časih ugotavlja Tamburino, je prišlo okrog ogrožene neodvisnosti sodstva, do splošne mobilizacije, kar je vsekakor pozitivno, a poleg pohval potrebujejo sodniki tudi, da jim zakonodajalci dajo na raztrelago primerna sredstva, s katerimi operirati. Teh sredstev pa je bilo doslej premalo.
Na sliki (telefoto AP); pogled na sodno dvorano kasacijskega sodišča ob slovesnem odprtju sodnega leta.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI OSIPA JUGOSLOVANSKIH TURISTOV-NAKUPOVALCEV
Do konca januarja bo ostalo brez dela okrog 2000 ljudi
Težave tudi na Goriškem in v deiu videmske pokrajine ■ Konkretni predlogi deželne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL za premostitev krize
Osip jugoslovanskih turistov - nakupovalcev, kateremu smo priča po znanih omejitvenih ukrepih, ki so stopili v veljavo 18. oktobra tani, bo na Tržaškem do konca januarja letos povzročil odpust okrog 2.000 delavk in delavcev, zaposlenih v nadrobni trgovini. Do konca lanske ga novembra je bilo odpuščenih že 1300 ljudi in negativni pojav se v zadnjem času še stopnjuje. Brezposelnost v nadrobni trgovini, pa čeprav v neprimerno manjšem obsegu, narašča tudi na Goriškem in na nekaterih območjih videmske pokrajine, nihče pa si doslej ni postavil vprašanja, kako konkretno nastopiti v obrambo ogroženih delovnih mest.
To nalogo je prevzela nase deželna sindikalna zveza CGIL - CISL -UIL, katere predstavniki so včeraj obrazložili ustrezne programe na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi zastopniki področnega sindikata FULCTAS. Tajnik deželne sindikalne zveze Varin je najprej razčlenil razloge sedanje krize ter poudaril, da so povsem upravičeni ukrepi jugoslovanske vlade pravzaprav razkrili celo vrsto vrzeli v tržaških trgovinskih strukturah: o-gromno število trgovskih dovolilnic, trhlost premnogih podvigov, strokov, no nepripravljenost podjetnikov in zaposlenega osebja ter pomanjka-nie kakršnega koli trgovinskega načrta.
«Vsi si želimo,* je še dejal Varin, «da bi bile omejitve na meji čim prej odpravljene, nihče pa naj si ne dela utvar, da bi se s tem lahko povrnili «zlati časi* masovnega priliva jugoslovanskih kupcev. Nadrobno trgovino na obmejnih območjih je treba torej temeljito spremeniti, in sicer s prehodom h kvalitetnejšim strukturam, s povečanjem ponudbe raznih storitev in z ovrednotenjem turističnih dejavnosti.*
V tem okviru je deželni sindikat CGIL - CISL - UIL sestavil nasled nje konkretne predloge: delovna mesta v nadrobni trgovini naj se zavarujejo s tem. da se skrajša delovni umik in uvede zaposlovanje na osnovi »part-time*; v prostem času naj se delno zaposlenemu osebju omogoči obiskovanje posebnih tečajev za kvalifikacijo na področju trgovine. storitev in turizma; za razvoj turizma naj se izdela poseben načrt, ki naj obsega — kar zadeva Trst — tudi ureditev kongresne dvorane na pomorski postaji-in primerno ovrednotenje Sesljanskega zaliva in miljske obale; za Trst naj se pripravi ustrezen »trgovski načrt* in naj se prekine z izdajanjem novih trgovskih dovolilnic; deželna uprava naj finančno podpre nastajanje zadružnih organizacij, v okviru katerih naj bi brezposelni delavci s trgovskega področja opravljali razne storitve ter se tako znova vključevali v proizvodnjo.
Kdo naj konkretno podpre izvaja nje takega načrta? Predvsem deželna uprava, ki ima na tem področji: primarno zakonodajno pristojnost. Pa tudi krajevne ustanove, organizacije trgovcev in tudi posamezni trgovci, ki imajo poleg vsega mnogo finančnih sredstev »zamrznjenih* na bančnih računih. In končno bi lahko priscevala svoje tudi Evropska gospodarska skupnost, ki je nedavno od tega posegla s sredstvi iz svojega socialnega sklada za premostitev podobne trgovinske krize na območju med Belgijo in Zahodno Nemčijo. V zvezi s tem je deželna sindikalna zveza že navezala stike z deželnim odborom in s samim predsednikom evropske komisije za socialne posege Giolittijem.
seje pa je namenil pregledu doslej zbranega gradiva, ki bo služilo za memorandum za senatno avdicijsko skupino. V tej zvezi je izvršni odbor po oceni splošnega položaja v državi ugotovil, da je vprašanje globalnega zaščitnega zakona v ustrezni senatni komisiji ponovno obtičalo in da ni obetov, da bi se kmalu premaknilo. Zato je menil, da bilo treba ponovno ustrezno in enotno nastopiti pri pristojnih silah.
Izvršni odbor je razpravljal še o datumu rednega občnega zbora SK GZ, ki naj bi bil letos v jeseni, o skorajšnjem obisku predstavnikov republiške konference SZDL Hrvaške pri SKGZ, o negativni razsodbi deželnega upravnega sodišča v zvezi s slovenskim šolskim okrajem in še o drugih vprašanjih.
Sestanek na občini o delovni pogodbi uslužbencev
Na tržaškem županstvu sta se včeraj odbornika Seri in Colombis sestala s šefi raznih občinskih uradov, da bi preverili potek procedur za izvajanje odloka predsednika republike štev. 810 o delovni pogodbi občinskih uslužbencev. Na sestanku so ugotovili, kot pravi tiskovno poročilo občinske uprave, da so bile te procedure kolikor toliko spoštovane in da je torej ostro stališče, ki so ga zavzeli sindikati uslužbencev, »neosnovano*.
IlllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlUlllflllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllll
PO RAZISKAVI INŠTITUTA MEDICINE DELA
KZE bo poglobila študijo o premogovnem terminalu
Vso dokumentacijo bodo poslali zainteresiranim občinam - Izjava miljskega župana Bordona
Člani upravnega odbora tržaške krajevne zdravstvene enote so končno dobili v roke kočljivo poročilo inštituta medicine dela o posledicah morebitne namestitve premogovnega terminala na že tako onesnaženo tržaško okolje. Zamudo - inštitut je poslal poročilo na KZE že 27. decembra - so pripisali nekaterim birokratskim zapletom oziroma nekaterim težavam z osebjem, ki sprejema pošto za urade KZE, tako da ni več osnove za sum, da bi kdo nameraval prikriti delikatno vsebino poročila, ki je skoraj v celoti izpodbijal prvotne zaključke projektantov. Dokument inštituta za medicino dela namreč na znanstveni osnovi dokazuje površnost prvotne študije ter prihaja do zaključka da bi načrtovane naprave za preprečevanje onesnaževanja nikakor ne zadostovale, posebno zaradi specifičnih vremenskih in lokacijskih razmer v našem mestu.
Vsekakor, kot rečeno, so člani u-pravnega odbora KZE poslušali poročilo odgovornega za zdravstvene službe dr. Botteghellija o'ituflijfm-štituta medicine dela ter sklenili pozvati vse službe,. naj poglobijo že* razpoložljive podatke, tako da bi bila slika čim bolj popolna. V tem pogledu je precejšnjo dokumentacijo zbral tudi laboratorij za higijeno in profilakso. Ves ta material bodo nato zbrali in poslali zainteresiranim občinam, na razpolago pa bo tudi vsem, ki bi zanj vprašali. Sama KZE bo tudi dala pobudo za srečanja z zainteresiranimi občinskimi upravami, da bi poglobili razne aspekte problema.
Miljski občinski odbor je medtem že razpravljal o pobudah, ki naj jih občina sproži glede morebitne namestitve terminala. Župan Bordon ie v tej zvezi izjavil, da pomeni študija inštituta medicine dela zelp pomemben prispevek, ki ga bodo morale pristojne oblasti upoštevati, ko bo treba dokončno sklepati o namestitvi premogovne luke. Sklepi pa morejo biti povsem jasni in izhajati iz skrbi po zaščiti okolja in zdravja občanov. Vsako skrivanje ali zamolčevanje - je dodal Bordon - bi lahko dalo povod za priziv na sodstvo.
odnos, ki ga je imel v svojih pes-mih Gradnik do boga. Predavatelj je izpostavil dileme in tudi muke liberalno mislečega človeka, ki se je med dvomi prebijal skozi pra znino niča do božjih sledov. To svojo pot je pesnik ubesedil v klasičnih a večkrat težkih in okornih verzih, ki jih je pisal z očitno muko, ki pa so zrastli v izjemno močno poezijo. Moč je Gradnikova poezija črpala prav v globinah razmišljanj, v usodnih dilemah, v muki, ki jo je označevalo svojstveno bogoiskateljstvo.
Kermauner je v svojem razmišljanju prikazal tudi Gradnikovo raz merje do Župančiča, saj sta si bila antitetična pesnika. Župančič je bil briljanten pisec, črpal je moč iz vitalizma in vere v človeka brez boga; Gradnik je pisal z muko, zavedal se je minljivosti življenja in trpeče iskal boga. Ti dve smeri, Gradnikova in Župančičeva, sta po Kermaunerjevem mnenju tudi osnovni tirnici po katerih se je razvijala poznejša tudi sodobna slo-d pb'eTija. r'
Z ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA T JK
VPRAŠANJE PRODAJE ČASOPISOV GLAVNA TOČKA VČERAJŠNJE SEJE
Z večino glasov je bil odobren zakonski osnutek, ki urejuje prodajo časopisov in revij ter dodeljuje finančne podpore za širjenje tiska v deželi
Deželni svet je na včerajšnji seji po večurni razpravi z večino glasov odobril zakonski osnutek, ki urejuje prodajo časopisov in revij in dodeljuje finančne prispevke za večjo razširjenost tiska. Osnutek je bil izglasovan z glasovi KD, PSI. PSDI, LpT in misovcev; predstavnika PD UP in DP sta glasovala Droti, svetovalci KPI in Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
V razpravo so posegli svetovalci Cavallo (DP). Morelli (MSI), Scam-polo (KPI). Barazzutti (PDUP; in Spagnol (KD), vsem sta replicirala poročevalec Dominici (KD) in pristojni odbornik Bertoli (PSDI). K zakonskemu osnutku, ki ima dva na.jst členov, je bilo predloženih preko dvajset amandmajev, od katerih sta .jih veliko večino podpisala komunistična predstavnika Bratina in Scampolo; večino teh je deželni svet zavrnil. Pač pa je pristojni odbornik sprejel vse resolucije v zvezi s tem zakonskim o-snutkom, ki so jih svetovalske skupine predložile med razpravo.
Osnutek se v glavnem razdeljuje na dva dela: prvi urejuje prodajo časopisov in revij, drugi pa dodeljuje finančna nakazila za širjenje tiska v naši deželi; prvi del torej določa le točne normative, drugi pa predvideva razne podpore finančnega značaja distribucijskim agencijam za pospešitev širjenja tiska v deželi. Ta sektor je bil doslej precej neurejen: z zakonskim osnutkom se mu skušajo zagotoviti organski odgovori, sicer pa se s tem osnutkom dejansko izvaja 14. člen državnega zakona o založništvu Kar se pa tiče finančnih podpor, ki jih bodo na o-snovi zakonskega osnutka deležne distribucijske agenci.je .je bilo med razpravo poudarjeno, da mora deželna uprava poseči v ta sektor, ki ni doslej užival nobene deželne podpore.
Pred razprave o tem zakonskem osnutku so bili na dnevnem redu odgovori odbornikov na posamezna vprašanja in interpelacije. V glavnem so bila v razpravi resna vprašanja zdravstvenega sektorja, v o-kviru katerih je odbornik Renzulli odgovoril tudi na vprašanje komu nističnih svetovalcev Tonela in Mia-ni.jeve o nevzdržnem položaju v domu za ostarele »Fratelli Stupa-rich* v Sesljanu. Potem ko ie nanizal vrsto podatkov o raznih posegih dežele in tudi krajevne občinske uprave, je deželni odbornik v bistvu &fial.' da finančni položaj ni
v tem domu v letu 1982 nikakor dosegel zaskrbljujoče ravni.
ZŽI proti vladnim varčevalnim ukrepom
Pokrajinski koordinacijski odbor Zveze žensk Italije - UDI je poslal predsedniku vlade Fanfaniju brzojavko. v katerem odločno zavrača znane varčevalne ukrepe in posebno one, ki se izrecno tičejo žensk, pa tudi uvedbo tiketa na zdravila in zvišanje cene za družbene storitve. ZŽI je tudi pozvala ženske, naj se angažirajo proti vladnim ukrepom.
Danes v Trstu svečano odprtje sodnega leta 1983
S svečanostjo v dvorani tržaškega prizivnega sodišča bodo danes dopoldne uradno odprli sodno leto 1983. Po pozdravu predsednika tržaškega prizivnega sodišča Cap-pellini.ja bo glavni tožilec Gusta-pane podal podroben obračun o delu sodstva in o kriminalu v naši deželi v preteklem letu, spregovoril pa bo tudi o težavah, s katerimi se srečujejo sodniki, v prvi vrsti zaradi njihovega premajhnega števila.
Jutrišnje tradicionalne ceremonije se bodo udeležili ugledni gostje in politični predstavniki, ne bo pa odvetnikov, ker je vsedržavni svet odvetnikov odločil, naj člani odvetniške zbornice bojkotirajo odprtje sodnega leta po vsej Italiji.
• Danes ob 16.30 bo na Trgu Stare mitnice 11 kongres sekcije KPI Visintin. Udeležil se ga bo član pokrajinskega tajništva Monfalcon.
• Univerzitetna in državna ljudska knjižnica v Trstu prireja bibliografsko razstavo posvečeno delu tržaškega kinematografskega kriti ka Tina Ranierija. Na odprtju, ki bo v petek, 14. januarja, ob 19. uri v razstavni dvorani državne ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7, bo spregovoril Tullio Kezich.
SINOČI V RO JANŠKI CERKVI
Mladinski pevski zbor GM pri orglah Hubert Bergant
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, je imel sinoči v rojanski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata, zadnjo preizkušnjo pred sobotnim koncertom v veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Nastop v rojanski cerkvi je bil nujen tudi zato, ker v tržaških koncertnih dvoranah ni orgel, njegov spored pa vključuje tudi Brittnovo Misso brevis in D op. 63 ter Cantiones za glas in orgle neznanih čeških skladateljev iz XV. in XVI. stoletja.
V primerjavi z izvedbo Cantiones v veliki dvorani CCA ob klavirski spremljavi, je tokrat izvedba z orglami dala skladbicam polnejšo zvočnost in zboru večjo zanesljivost. Treba pa je seveda takoj povedati, da je za orglami sedal tak mojster kot je Hubert Bergant, danes nedvomno najboljši slovenski orglar, kar je bila že sama po sebi privlačnost večera. Brittnova Missa brevis je bila za naš odlični mladinski zbor trd oreh, a ji je bil V lepi meri kos, čeprav ne v vseh delih enako učinkovito. Že samo
iiiiliiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiliiiiiiHiiiiiiilMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiitiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiTiiininiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil
PRIPRAVE NA POKRAJINSKI IN VSEDRŽAVNI KONGRES
Skrb za enotnost glavna značilnost dosedanjih sekcijskih kongresov KPI
Vsi tisti, ki si v našem mestu (kakor tudi drugod po Italiji) v pričakovanju pokrajinskega in nato vsedržavnega kongresa komunistične stranke škodoželjno manejo roke, računajoč na takoimenovani «prelom». ki bi razdvojil duhove, ustvaril nepopravljive razkole in o-šibil stranko, so po prvih odgovorih z baze, ki jih odražajo sek-ci.jski kongresi, prisiljeni, da krep ko redimenzionira.io svoja upanja Stališča vsedržavnega vodstva KPI glede odnosov v mednarodnem de lavskem gibanju, zlasti glede odnosov do Sovjetske zveze, so sicer res predmet dokaj živahne in mestoma tudi ostre razprave, vendar ta razprava ne vpliva na politično enotnost stranke, kot tudi ni ta razprava osredn.ja značilnost dosedanjih sekcijskih kongresov. Naj zgovornejši dokaz te ugotovitve je dejstvo, da so vse sekcije z veliko večino sprejele okvirni dokument vsedržavnega vodstva, čeprav so v nekaterih primerih predložili na glasovanje Cossuttoye popravke in .jih v dveh primerih tudi z večino
odobrili. Prav te razlike pa so odraz demokratičnih odnosov, ki se razvijajo v stranki, pravijo na federaciji. Ta razklicujoča si gledanja pa niso razlog za izpodkopavanje strankine enotnosti, kot si kdo predstavlja in želi. Prepričanje v potrebo utrjevanja enotnosti, če tudi v različnosti pogledov, se nasprotno v bazi še utrjuje.
Sekcijski kongresi so se začeli nekje v drugi polovici decembra in se bodo zaključili prihodnji teden, nakar bo od 4. do 6. februarja v Trstu pokrajinski kongres, ki se ga bo udeležil član vsedržavnega vodstva stranke Natta. Skupno šteje tržaška avtonomna federacija KPI 43 sekcij, ki so ali še bodo določile skupno 209 delegatov. Do slej sta imeli kongres že dobri dve tretjini sekcij. Kot bo pokrajinski kongres nekakšna sinteza sekcijskih kongresov, tako so sekcijski kongresi sinteza treh predkongresnih zborovanj, ki .jih .je imela vsaka sekcija posebej in ki so bila polurnim in >m.

ip ____m	.	.......... „ .■.
TUDI VČERAJ SPONTANA MANIFESTACIJA TRŽAŠKIH DELAVCEV
Pločevinasti bobni spet odmevajo po ulicah
Roke so tokrat prekrižali delavci Velikih motorjev, VM in Manifatture Tabacchi
Kermauner o Gradnikovem razmerju do boga
Kulturno združenje Most in Društvo slovenskih izobražencev sta priredila v ponedeljek predavanje Tarasa Kermaunerja «Gradnikov dvogovor z bogom*. Predavanje je bilo posvečeno 100-letnici pesnikovega rojstva.
Kot že sam naslov predavanja pove, je bila osrednja tema, ki jo je Kermauner posredoval številnemu občinstvu, razmerje ali bolje
Seja izvršnega odbora SKGZ
Izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze je prvo letošnjo sejo namenil vrsti tekočih političnih in organizacijskih vprašanj. Med drugim je razpravljal o dopolnitvi gospodarskega dokumenta, ki ga je pripravil odbor za gospodarstvo SKGZ in o katerem je že bil govor na zadnji seji glavnega odbora, del
...........................................................in
OB ARETACIJI PREKALJENEGA PRESTOPNIKA
Posameznik med kriminalom in družbo
Po delavcih Arzenala, ki so v našem mestu prvi razbili led in s poulično manifestacijo neposredno izpričali svoje veliko nezadovoljstvo nad tako imenovanimi varčevalnimi ukrepi Fanfamjeve vlade, so včeraj zjutraj za dve uri zapustili svoja delovna mesta ter uprizorili shod po industrijski coni tudi delavci tovarne Velikih motorjev, VM in Manifatture Tabacchi. Tudi tokrat no-
V neki gostilni blizu Trga Garibaldi je policija aretirala v soboto 26-letnega Marina Cociancicha in 32-letnega Maria Frausina. Prvi je brez stalnega bivališča, drugi pa stanuje v miljskem zaselku Zindis. Oba sta obtožena sodelovanja v tatvini v hudih obteževalnih okoliščinah, Cociancich pa še bega iz zapora in grožnje na račun javnega funkcionarja.
Kako si je Cociancich nabral vse te obtožbe? Njegova zgodba je dolga. Ko je imel približno osem let, mu je umrla mati. Pri očimu —• Fiorentinu Cociancichu — ki ga je posivnovil, pa je ostal le malo časa. Zelo zgodaj je začel svojo prestopniško pot, ki ga je po številnih procesih na sodiščih za mladoletne spravila izključno v družbo mladih deviantov in v krog malega kriminala. Leta 1975 mu je sodišče v Bologni pripisalo nekaj let nadzorovane svobode. To svobodo je bolj malo izkoristil, saj je v presledkih sedmih let preživel svoje dneve v glavnem v zaporu. Zakrivil je tatvine, grozil je organom javne var-
nosti, večkrat so pri njem našli razne ključe in nedovoljeno orožje. Sodišče iz Vidma ga je oktobra lani obsodilo na enoletno prisilno delo v nekem beneškem zavodu. Tu se začne pravzaprav končni del njegove zgodbe.
Konec decembra je dobil 15-dnev-ni dopust. Policiji v Trstu se je zadnjič javil 23. decembra, nato pa za njim ni bilo več ne duha ne sluha. Nanj so se policisti spomnili, ko je 1. januarja njegov očim Fiorentino Cociancich, ki stanuje v Ul. Mangart 1, prijavil tatvino v svojem stanovanju. Tatovi so vdrli skozi okno. potem ko so s kamnom razbili šipo. Iz stanovanja so odnesli tri milijone lir v gotovini, zraven pa tudi dva zlata prstana in nekaj nakita.
V soboto je marešalo Scozzai presenetil Cociancicha v neki gostilni blizu Trga Garibaldi. Še preden mu je nastavil lisice, je obtoženec odvrgel zlat prstan, ki se je potem izkazal, da je last Fiorentina Cociancicha. Scozzai je kljub upi-
ranju komaj aretiranega obtoženca utegnil pripreti tudi 32-letnega Frau sina, ki je pravkar vstopil v lokal in za katerega je policist vedel, da je zvesti CocianciChev spremi,jeva lec. Tudi Frausin je pred aretacijo skušal skriti ukradeni prstan in sicer tako, da si ga je vtaknil v usta. Zadeva pa se ni končala tam.
Cociancich se je na vse kriplje upiral policiji, ki je kmalu prihitela v pomnoženem številu, grozil je maršalu Scozzai ju, med prevozom v koronejski zapor je celo izjavil, da mu bo slej ko prej uspelo ubiti marešala.
Zgodba se tako konča. Cocian cich je spet v zaporu. Nadaljuje se začarani krog, ki zelo pogosto spremlja »kariero* kriminalca. Ne bi ga radi odvezovali krivde, spontano pa se poraja vprašanje, če so razne socialne službe in inštitucije res storile vse, da bi ga rešile iz slepega tira. Qb tem pa še skoraj odvečno spoznanje, da kazenski domovi in zapori bolj malo zaležejo pri »socialnem vključevanju* in «re habilitaciji* mladih prestopnikov.
benega skandiranja zahtev in že znanih gesel, ampak predvsem razburjenost in velika jeza, ki se izraža z ritmičnim a obenem oglušlji-vim tolčenjem preprostih pločevinastih bobnov. Zlasti starejši delavci, tisti, ki so v prvi osebi okusili za sedbo ladjedelnic in so na lastni koži doživljali uspehe in razočaranja «vroče jesena* leta 1969 vedo, da vsak udarec po rdečem bobnu izpričuje nek protest, neko čustvo, neko globoko zahtevo, da se mora vendarle nekaj spremeniti in da de lavci niso več pripravljeni sami plačevati in žrtvovati za izhod iz te krize.
«Kar napiši, da je treba našemu hudemu ogorčenju nad Fanfanijem in nad delodajalci,* mi je povedal slovenski delavec iz obrata VM »dodati tudi kritičnost do rimskih vrhov enotne sindikalne zveze. Zavedamo se, da je treba ohraniti veliko dediščino in politično moč enotnosti, vsekakor pa ne za vsako ceno. Mi smo naveličani kompromisov in te naše manifestacije jasno dokazujejo. da so delavci nezadovoljni nad tem, kako enotna zveza sklepa svoje kratkoročne strategije.* Tudi včerajšnjo demonstracijo v industrijski coni so samostojno priredili tovarniški sveti treh obratov ob podpori enotne zveze kovinarjev (FLM), ki se je tako na vsedržavni ravni kot v ponedeljek na skupščini v Arzenalu izrekla ne samo za dvourno stavko, ampak tudi za manifestacijo izven tovarn. Včeraj, podo bno kot v ponedeljek, so zapustili delovna mesta ne samo kovinarji CGIL, ampak tudi ostalih dveh sindikalnih konfederacij, ki sta na vsedržavni ravni vendarle zelo previdni pri oceni položaja in nalog sindikalnega boja. Kaj torej to pomeni?
»Pomeni, d.: so ljudje na delovnih mestih dosti bolj enotni kot Lama, Carniti in Benvenuto in da se zavedajo nevarnosti, ki peti v tem trenutku ne samo odvisnim delavcem in upokojencem, ampak vsem tistim, ki pošteno živijo od svojega dela. To bo nedvomno težka preizkušnja za enotnost sindikalnega gibanja, z druge strani pa res ne vidim, kako hi lahko opozorili na naše pobleme le z zaprtimi skupščinami.*
Na tržaških shodih, ki so glede na specifične okoliščine zabeležili precej množično mobilizacijo delavstva, ni bilo še doslej slišati javnih kritik na račun sindikalnega vodstva, ne rimskega in ne tržaškega. Delavci štirih pomembnih obratov so enostavno čutili potrebo, da stopijo na ulico i:i javno izpričajo svoje veliko negodovanje nad gospodarsko politiko sedanje vlade. Tako kot v Milanu, v Rimu in v Palermu, so prezrli pozive k enotedenskemu »pre-
mirju*. ki so ga predlagali rimski voditelji.
Po pločevinastih bobnih bodo sedaj delavci spet močno udarjali v torek, 18. januarja. V sindikalnih krogih včeraj nismo dobili potrdila, da bo FLM v petek po vsej državi blokirala vhode v pomembnejše industrijske obrate in tako vsaj za nekaj ur preprečila proizvodnjo v njih. Na vsedržavni (in tu-
di na krajevni ravni) so še vedno zelo prisotni dvomi, kako naj torkova stavka sploh poteka in če jo je umestno razširiti tudi na ostale stroke kot so v ponedeljek odločno zahtevali v Arzenalu. Marsikatera sindikalna komponenta noče, da bi protestno gibanje, ki se vendarle širi po vsej državi, preraslo v jasen politični protest na račun vlade oziroma strank, ki jo podpirajo, (st)
to, da se je lotil tako zahtevne skladbe, mu je treba šteti v priznanje. Orglar Bergant je seveda tudi v tem delu izpričal svoje mojstrstvo. V drugem delu je zbor pel na koru.
V prvem delu sporeda je zbor pel pesmi, ki smo jih že slišali na koncertu v veliki dvorani CCA. Glede na svojstveno akustičnost ambienta je dirigent naredil prav, da je zbor pomaknil iz globine izpred glavnega oltarja proti ladji, kjer so se glasovi lepo ulivali. Posebno lepo so spet prišle do veljave Merkujeve zamejske ljudske pesmi, zlasti Nana sče-ričiča, pri kateri je občinstvo prekinilo ciklus s spontanim aplavzom. Zelo ubrano in čisto je zbor zapel tudi Gabrijelčičevo Vuprem oči in Gonzovo Venci beili. Kakšno manjšo nezanesljivost je treba nedvomno pripisati akustičnim pogojem.
Poslušalci so skoraj popolnoma napolnili prostorno cerkev, (jk)
Ministrstvo za kulturno in naravno okolje razpisuje štiri študijske štipendije za proučevanje arheologije, grške in rimljanske kulture ter dve za študij arhitekture pri arheološki italijanski šoli v Atenah. Prijave sprejemajo do 31. januarja. Podrobnejše informacije nudijo na deželnem tajništvu zavoda za spomeniško varstvo na Trgu Liberta 7, v Trstu.
Ob smrti matere Marije izreka hudo prizadetemu sinu Mariu Magajni iskreno sožalje osebje generalnega konzulata SFRJ v Trstu.
Med včerajšnjo stavko
milHIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIMIIItlllMIIIIIIIIIIIIIIlllimilMIllinitltlHIIIIIIIIIIMMIIUlimilllllllMUllllllllllltllllll
STARŠI SO ODPOSLALI PISMO OBČINSKEMU ODBORNIKU
Protest v otroških vrtcih s Krasa
Predstavniki staršev slovenskih o-troških vrtcev iz Bazovice, Gropa-de, Trebč in z Opčin, Proseka in iz Križa so odposlali naslednje pismo odborniku za javno šolstvo pri tržaški občini Luigiju Angheloneju (in v vednost tudi Slovenskemu didaktičnemu ravnateljstvu na Opčinah, prof. E. Košuti pri Deželni komisiji za šolstvo, Sindikatu slovenske šole, delavski zbornici CGIL, vzhodnokraškemu ter zahodnokraš-kemu rajonskemu svetu):
»V zvezi z vašo okrožnico iz dne 29. 9. 1982, prot. štev. VI - 17/40 81, ki se nanaša na zadnji odstavek člena štev. 19 novega pravilnika za občinske otroške vrtce in s katero se sporoča, da se ne zahteva prispevka družin za šolsko refekcijo le v primeru upravičene odsotnosti otroka, ki je daljša od enega meseca, so predstavniki staršev slovenskih otroških vrtcev iz Bazovice. Gropade, Trebč in z Opčin, Proseka ter iz Križa, ki spadajo k openskemu didaktičnemu ravna teljstvu, zbrani na seji 5. januarja soglasno sklenili, da se ne bodo držali teh pravil, ampak bodo še
nadalje plačevali mesečne prispevke kot doslej.
Vse to v zvezi z dejstvom, da je ta prispevek namenjen izključno za prehrano, uživanje katere pa z odsotnostjo otroka odpade. Starši zato smatrajo, da je novi pravilnik, po katerem mora družina plačevati celotni prispevek tudi v primeru le enodnevne prisotnosti otroka v teku meseca, krivičen in nameravajo tako izraziti svoj protest*.
Osnova vseh kongresnih razprav je tokrat programski dokument, o katerem morajo tudi glasovati, kar .je bistvena novost. Zanimivo je tudi, da .je članstvo seznanjeno z nasprotnimi stališči (Cossutta, Cap-pelloni) in da se o n.iih, kot rečeno, lahko izrazi. Osrednja tema razprave, kot tudi osrednja tema programskega dokumenta, pa je vsekakor vprašanje demokratične alternative kot nove strategije KPI v odnosu do drugih političnih sil v Italiji ter razna vprašanja Doli-tičnega in gospodarskega značaja, ki so s tem povezana. Do tega vprašanja na bazi ni bistvenih razhajanj.
Posebej gre omeniti kongrese slovenskih sekcij, na katerih je prišlo poleg razprave o programskem dokumentu tudi do obravnave nekaterih specifičnih problemov krajevnega značaja (kot sicer na vseh kongresih). Poseben poudarek je bil seveda posvečen problemom slovenske narodnostne skupnosti in njene g! okviru sp katere pripombe. Izrečen je bil na primr očitek, da programski dokument obravnava to vprašanje preveč generično in posplošuje manjšinsko problematiko, medtem ko bi moral obravnavati slovensko narodnostno skupnost, ki še ni zakonsko zaščitena, specifično in z jasnejšimi predlogi. Od tu zahteva slovenskih sekcij po poglobitvi vprašanja. Podobna težnja prihaja do izraza tudi na sekcijskih kongresih na Goriškem in v Beneški Sloveniji, zato se v krogih pokrajinskega in deželnega vodstva KPI govori o tem, da bodo pred vsedržavnim kongresom sklicali deželno konferenco slovenskih komunistov, na kateri naj bi izdelali skupno stali šče do narodnostnega vprašanja in ga tudi posredovali vsedržavnemu vodstvu.
Kakšna pa so stališča slovenskih komunistov v zvezi z odnosom partije do mednarodnega delavskega gibanja in do Sovjetske zveze? Tu pridemo do zelo zanimivih ugotovitev. Medtem ko so v mestnih sekcijah dokaj močne manjšine o-sporavale Berlinguerjevo linijo, kar se .je pokazalo tudi pri glasovanju, so v slovenskih sekcijah skoraj kompaktno glasovali za dokument, ne da bi sploh glasovali za popravke. Tako je bilo na primer v Križu, kjer sta le dva člana glasovala proti (nekaj se jih je vzdržalo, velika večina pe je glasovala za dokument), na Opčinah, kjer se .je eden vzdržal, in v Dolini, kjer .je bilo popolno soglasje. To še ne pomeni, da o vprašanju odnosov do Sovjetske zveze ni bilo razprave. Nekateri, zlasti iz starejše generacije, so pod vplivom določenih čustvenih vzgibov nastopili celo zelo ostro, a vse to ni vplivalo na končni izid glasovanja. Očitno .je med slovenskimi komunisti prevladala občutljivost za enotnost. Prevladala je zavest o nevarnosti ločevanja duhov, ki je prav naši narodnostni skupnosti lahko izredno škodljivo, kakor predobro vemo iz preteklosti. Zanimivo je bilo glede tega slišati ob robu kongresov mnenja nekaterih starejših članov: »Enkrat smo se že skregali zaradi kominforma, pa se ne bomo šli še enkrat.* Izjava dovolj zgovorno dokazuje skrb slovenskih komunistov ne samo za partijsko temveč tudi za narodnostno enotnost.
KD France Prešeren iz Boljuncs izreka Mariu Magajni globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Dušan Košuta z družino izreka iskreno sožalje svojcem in prijatelju Mariu Magajni ob smrti drage mame Marije.
Ob nenadni izgubi drage mame Marije izreka tovarišu Mariu Magajni iskreno sožalje KD »Ivan Grbec* iz Skednja.
Pelikani pred sodnikom Olivierom Driganijem
V prostorih svoje sodniške pisarne je namestnik državnega tožilca Drigani zasliševal včeraj popoldne in zvečer Emilia Pelicanija, ob katerem je bil tudi njegov branilec Gentile. O zasliševanju, ki se je končalo pozno v noč, je sodnik pojasnil le, da se vrti okrog finančne družbe »Calderuggia*, prek katere naj bi se izteklo iz Italije v Švico več milijard lir.
Ob Izgubi drage mame Marije izrekata iskreno sožalje Mariu Magajni Dragica in Ramiro Blaževič.
Člani zadruge Dolga korona izrekajo občuteno sožalje Mariu Magajni ob izgubi drage matere MARIJE
KD Fran Venturini — Domjo izreka globoko sožalje Mariu Magajni ob izgini', predrage mame: Marije.
PD Slovenec in sekcija VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca izrekata iskreno sožalje Mariu Magajni ob izgubi drage mame.
KD Kraški dom in pevski zbor Srečko Kumar iz Repentabra izrekata iskreno sožalje Mariu Magajni ob izgubi drage mame Marije.
Ob težki izgubi drage mame izreka sodelavcu in prijatelju Marin Magajni občuteno sožalje kolektiv in uprava Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Uprava občine Dolina se pridružuje žalovanju Maria Magajne ob izgubi drage mame
MARIJE
KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria izrekata globoko sožalje Mariu Magajni ob smrti drage mame MARIJE
KD Primorec — Trebče izreka iskreno sožalje Mariu Magajni ob izgubi mame
MARIJE
KD Slovan — Pad.iče izreka iskreno sožalje Mariu Magajni ob izgubi drage mame .
MARIJE
Ob težki izgubi diage mame MARIJE
izreka Mariu Magajni iskreno sožalje Glasbena matica.
Ob smrti mame Marije izreka Oskar Kjuder z družino tovarišu Mariu Magajni globoko sožalje.
Po 100-letnem premoru «Dinorah»
zopd na odru v Trstu
Pod režijo Alberta Fassinija bodo v torek, 18. januarja, predstavili v občinskem gledališču Verdi delo Giacoma Meyerbeerja, enega najbolj pomembnih ustvarjalcev na področju liričnega gledališča prejšnjega stoletja. »Dinorah oziroma romanje v Ploermel*. V glavnih vlogah nastopajo Luciana Serra, Angelo Romero in Max Rene' Cosotti.
Dušan Lnvriha, Drugo Slavec in Popi Sancin z družinami sočustvujejo s prijateljem Mariom Magajno ob izgubi drage matere Marije.
KD Jože Rapotcc izreka Magajni iskreno sožalje ob drage mame Marije.
Mariu
izgubi
Oh izgubi drage murne izreka iskreno sožalje Mariu Magajni Šentjakobsko kulturno društvo.
Sporočava, da bo pogreb
Riccarda Žerjava
jutri, 13. t.m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na trebensko pokopališče.
Brata
Trebče, 12. januarja 1983
Gledališča
VERDI
V	torek ob 20. uri premiera «Di-Borahs G. Meyerbeera. Red A/B. Dirigent Baldo Podic, režija: Alberto Fassini.
ROSSETT1
Danes ob 17. uri (red sreda) na sporedu L. Pirandello: «Henrik IV.» s Giorgiom Albertazzijem. V abonmaju - odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE - NOVA GORICA
V	petek, 14. t.m.. ob 20. uri gostuje PDG v Prvačini z delom M. Držiča «Skopuh».
CANKARJEV DOM • LJUBLJANA
Velika dvorana
Danes. 12. t.m.. ob 19.30: 4. kon-tortni večer simfonikov RTV Ljubljana. V soboto, 15. t.m.. ob 19.30: 3. koncert zborovskega abonmaja. Mladinski zbor Glasbene matice iz Trsta.
V	petek, 14.1., ob 19.30: Simfonični orkester slovenske filharmonije.
Okrogla dvorana
Danes, 12. t.m., ob 18.00: predstavitev knjige «Pesniški almanah mladih* in literarni večer «Pesniški večer mladih*.
Jutri, 13. t.m., ob 16. uri: Obravnava preobrazbe, vzgoje in izobra-fcvanja v SR Sloveniji.
Mala dvorana
Večeri filmskih komedij
Pierra Etaixa
Danes, 12. t.m., ob 19.00: »Dokler si zdrav*; četrtek. 14. t.m.. ob 19-00: «VeIika ljubezen*; petek, 15. t-fn„ ob 19.00: ^Obljubljena dežela*.
V	soboto, 15. t.m., ob 10. uri: Boris A. Novak «Nebesno gledališče* — Lutkovno gledališče Ljubljana.
Kino
Rodil se je
NEJC
S srečnimi Martinom, Marto in Borutom se veseli dolgoletna družba prijateljev in tovarišev.
f Čestitke
Cappelia Underground Zaprto.
"fiston 15.30 «Identificazione di una donna*.
Eden 17.30 «Amici miei II.». Ugo To-gnazzi.
Nazionale 15.45 «Entity». Prepovedan mladini pod 14. letom.
jjitz 16.00—22.15 «Bingo bongo*.
Grattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-nestre*. Film za vsakogar.
Penice 16.00 «Testaocroce». N. Manfredi in R. Pczzetto.
Mlgnon 15.00 «Cenetentnla*.
Pilodrammatico 15.00 »Desiderio ero-tico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Anrora 16.30 »Pirana paura*.
Capitol 16.30 «l.a cusa*.
Cristallo 16.30 «La ragazza di Trie-ste*. Prepovedan mladini pod 14.
.letom.
Moderno 16.30 «Terrore in citta*.
Eadio 15.30 «Samantha le pornosexy femme*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Blow-out». J. Travolta.
Lumiere 15.30 «11 portiere di notte*. P^enovedan m'aHini ,>od 11 Iptnm.
IVAN VISENTIN praznuje danes rojstni dan. Vse najboljše mu želijo domači in družina ščuka iz Trsta.
Danes praznuje ANTON SULČIČ 87. rojstni dan, 17. januarja pa imendan. Žena Pierina, hčerki Mira in Rina, z družinama ter nevesta Dragica z družino mu želijo mnogo zdravja in lepih dni. Koš poljubčkov mu pošiljajo vnuki in šest pravnukov.
Naša draga mama in nona VERA ČUK praznuje danes 60 let. Da bi bila še dolgo zdrava in vesela med nami ji želijo Igor, Divna, Vasja in Vanja.
KD F. Venturini čestita KD Primorsko ob ustanovitvi mešanega zbora ter želi novoustanovljenemu zboru obilo uspeha v bodočem delovanju.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
SKD Barkovlje obvešča, da bo danes, 12. januarja, ob 20.30 v društvenih prostorih seja odbora.
KD Rdeča zvezda sporoča otrokom in staršem, da bodo redne vaje folklore ob sredah po običajnem urniku v osnovni šoli v Zgoniku. Istočasno naproša vse tiste, ki še niso vrnili noš, da to storijo in sicer ob urah 'aj.
"MBf 11 RH
((Slovenska socio - psihopedagoška služba deluje v novih prostorih v Ul. Farneto 3 v II. nadstropju bivšega kirurškega sanatorija z naslednjim urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 18. ure vsak dan. ob sobotah pa samo zjutraj. Telefon 9175056.»
Vse tiste žene in dekleta, ki se želijo udeležiti kuharskega tečaja v Repnu naj pridejo danes, 12. januarja, ob 16.30 na sestanek, ki bo v Bubniče vem domu.
Koordinacijski odbor mladih komunistov vzhodnega Krasa prireja v okviru tridnevnega praznika «če nas je dosti, se veselimo* tečaj folklornih plesov, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah v petek, 14. in soboto. 15. t.m.. od 18. do 20. ure in v nedeljo, 16. t.m., od 16.30 do 18.30.
Prireditve
,RD Slavec Ricmanje - Log obveza vse člane pevskega "Zbora, da Pevska vaja danes. 12. t.m., ob
uri.
DRUŠTVO
ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
vabi na ogled razstave svojih članov
ATILIJA KRALJA IN SILVIA PEČARJA
ki je v občinski galeriji.
Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob praznikih od 10. do 13. ure.
Včeraj ^ danes
Danes, SREDA, 12. januarja TATJANA
?nce vzide ob 7.44 in zatone ob J-43 — Dolžina dneva 8.57 - Lu-a vzide ob 6.24 in zatone ob 15.12. Jutri, ČETRTEK, 13. januarja VERONIKA
r®*ne včeraj: najvišja temperatu-1 6 stopinj, najnižja 2,5 stopinje, ? 18. uri 4,5 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, vlaga 90-odototna, ebo pooblačeno s slabo vidljivo--10- brezvetrje, morje mirno, tem-riatura morja 9.2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili STA SE: Fab;ana Flego 1 Paola Tudorov.
Umrli SO: 72 letna Marcella Dekadi vd. Venchi, 80-letna Anna Re-j*Ri Strizzot vd. Bucich, 88-letna laria Pettaros por. Benci. 80-letna a°Una Ovciarich vd. Forzi, 85-let-J Margherita Mouton vd. Petrich. Metna Giuseppina Balbi vd. De-* 1, 83-letni Cesto VolDato, 84-letni 0|hano Mermol, 94-letna Maria Ip ,v'ž vd. Riedmiller 68-letni Silvio Kabla. 55 letni Arturo Barbo, 78 ,taa Celestina Vecchiet vd. Ban, '®tna Anna Naccari vd. Colognat-: 82 letna Maria Tence vd. Maga-la- 67 letni Agostino Nannetti, 86-,na Angela Zotti, 71 letni Dante
Razstave
V	galeriji TK-Ul. sv. Frančiška 20 je še nekaj dni na ogled samostojna razstava Lojzeta Spacala «slike in kolaži malega formata*.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne galerije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikarjev iz ZDA, Italije. Nemčije. Avstrije. Švice, Portugalske. Anglije in Francije.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Marije Magajna darujeta Neva in Marijan Dolgan 20.000 lir za KD «1. Cankar*.
Namesto cvetja na grob učiteljice Matilde Kermac daruje Zdenka Šavli 10.000 I r za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Mariove mame darujeta Breda in Nataša Rauber 10.000 lir za Dijaško matico.
V spomin na Marijo Magajna darujeta Silvana in Vojko Slavec 30.000 lir za KD Ivan Cankar.
Rajonski sveti
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
, Ul- Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. • Stock 9, Trg Valmaura 11, Zgo-rij P01 junec. Žavlie.
8-30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) TrB Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
NOČNA služba' lekarn
(od 20.30 dalie)
, Frg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, 6°nik, Boljunec, Žavlje.
lkkahnf v okolici
°l junec: tel 228 124 Bazovica: 226 185; Opčine: tel. 211(101; '*®k tel 225 141 Božle polje 'n'k: tel 225 596 Nabrežina tel 121; Seslja n* tel. 209 197:
Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal danes, 12. januarja, ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu so med dru gim poročilo predsednika o dežel nem zakonu o ustanovitvi naravnih parkov v tržaški pokrajini, nred logi in pripombe k trgovinskemu načrtu in resoluciia. ki jo je predstavila komunistična svetovalska skupma o politiki do ostarelega prebivalstva.
- ■ iMliSiS',.;
(JANCA* Dl CREDUO ,Q1 TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s.p. a.
Tnsr - uu« r-ekaio - L”® si-aae
SLOVENSKO .STALNO,. GLEDALIŠČE V TRSTU
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
REŽIJA: GEORGU PARO Premiera:
v petek, 14. januarja, ob 20.30
—	abonma red A — premierski
Ponovitve:
v soboto, 15. januarja, ob 20.30
—	abonma red B — prva sobota po premieri
v nedeljo, 16. januarja, ob 16. uri — abonma red C — prva nedelja po premieri v sredo, 19. januarja, ob 20.30
—	abonma red D — mladinski v sredo
v četrtek, 20. januarja, ob 20.30
—	abonma red E — mladinski v četrtek
Pred premiero v petek, ob 20. uri otvoritev razstave: Gledališki ustvarjalec MILAN SKRBINŠEK
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav.
KD IVAN CANKAR
Vabimo vas na obnovitveni
OBČNI ZBOR DRUŠTVA
ki bo v petek, 14. januarja, ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Ivan Cankar, Ul. Montecchi 6, (Primorski dnevnik) četrto nadstropje.
Predsednik upravnega odbora Slovenskega
raziskovalnega inštituta
sklicuje na podlagi 6. člena pravil
9. REDNI OBČNI ZBOR
ki bo dne 27. januarja, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, z naslednjim dnevnim redom:
1.	poročilo upravnega odbora
2.	obračun in predračun
3.	poročilo nadzornega odbora
4.	sprejemanje novih članov
5.	razno.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
MEŠANI pevski zbor «Lipa» iz Bazovice išče pevce predvsem moške. Vsi zainteresirani se lahko o-glasijo vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22.00 ure v Bazoviškem domu.
IZREDNA PRILOŽNOST: prodam volksvvagen (maggiolone) kub. cm 1300 v (_ lličnem stanju. Informacije na tel. 040/225973 od 8. do 12. in od 16.30 do 20. ure.
V NEDELJO, 9. januarja, sem v bližini gostilne Posta v Bazovici izgubila zlato broško. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 040/228204 v večernih urah.
IŠČEMO gospodinjsko pomočnico. Nudimo dobro plačo, hrano in stanovanje. Telefonirati na 040/639536 ob uri kosila - večerje.
PRODAM Renault 4 TL, letnik 81, prevoženih 39.000 km. Lit 4.500.000 (po dogovoru) telefonirati od 9. do 13. ure na štev. 040/212 298.
ORIGINALNO stilno pohištvo prodam po ugodni ceni. Tel. 040/ 575-145.
PRODAM pustne obleke, tel. 231-946 ob sobotah in nedeljah.
DREJA JOVANEŽEV je v Doberdobu na Manderju odprl osmico, kjer toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
PRODAM fiat 500 v dobrem stanju. Telefonirati v popoldanskih urah na št. 040/220-419.
SKORAJ novo avtomobilsko plinsko napravo predam po ugodni ceni. Telefon 040/824 381.
FIAT 125 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Telefon 040/824-381.
UGODNO prodam fiat 131	1300
5 orestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilometrov.
PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč. Sv. Križ 99.
KAMION FIAT 6)6 N/4 v dobrem stanju prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog 2. ali 19. ure.
KORISTNA (IN SKORAJ NEZMOTLJIVA) IZNAJDBA
AutoveIox mod. 103 ■ najnovejša naprava za ugotavljanje hitrosti
Elektronsko napravo (tretje generacije) že uporabljajo pri prometni policiji - Miniračunalnik, fotografska kamera pa še kaj Superglobo so v letu 1982 prisodili skoraj sedemsto voznikom
V zapisu o dejavnosti prometne policije na Goriškem v lanskem letu, objavili smo ga prejšnji teden, smo med drugim navedb, da je med vzroki prometnih nesreč še zmeraj na prvem mestu neprimerna hitrost. Nič čudnega torej, če so se v zadnjem času poostrile sankcije proti tistim avtomobilistom in drugim u-deležencem v prometu, ki ne meneč se za take ali drugače omejitve, vztrajno pritisajo na plinski pedal. Še pred nekaj leti je bilo mogoče ugotovitvam prometne policije in drugih organov, ki so zadolženi za varnost prometa osporavati, saj je bilo težko dokazati za koliko je bila prekoračena dovoljena hitrost. Po uvedbi posebne elektronske naprave — autoveloxa — pa je začela avtomobilistom bolj trda presti. Možnosti izmikanja in ugovarjanja so se namreč skrčile na minimum. Naprava je namreč tako izpopolnjena, da povsem izključuje možnost napake, oziroma napačnega registriranja podatkov: kraj, datum in uro kjer je bila kršitev ugotovljena, vrsto vozila pa tudi točno izračunano hitrost v trenutku ugotavljanja prekrška.
Že prva serija autoveloxov je imela to značilnost. Napravo, ki je domače izdelave pa so medtem še izpopolnili. Danes uporablja prometna policija že tretjo generacijo au-toveloxov, ki nosijo tehnično oznako mod. 103. Delovanje elektronske naprave je včeraj, na srečanju z novinarji, opisal poveljnik goriš-kega poveljstva prometne policije, podpolkovnik Giuseppe De Menech. V bistvu gre za detektor na podlagi infrardečih žarkov. V napravi je vgrajen miniračunalnik, ki v trenutku izračuna hitrost vozila, ko slednje zavozi v nadzorovani pas.
Naprava je povezana z monitorjem in fotografsko kamero, ki avtomatično posname vsa vozila, katerih hitrost presega v detektor vstavljeno maksimalno hitrost. Prednost izuma je tudi v tem, da zagotavlja največjo možno varnost pri delu, saj je monitor s fotokamero lahko oddaljen od detektorja tudi nad dva tisoč metrov. Kršilcev pravzaprav niti ni potrebno ustavljati, kar bi bilo zlasti ob velikih hitrostih sila nevarno. Njihov prekršek ostane zabeležen na fotografiji. Lani je bilo takih kršilcev malo manj kakor 700 in so v državno blagajno prispeVah' nad 100 milijonov lir. Mogoče bo zanimiv podatek, da je naprava, skupaj s kamero vredna okrog 17 milijonov. «Naprava je povsem zanesljiva, je zelo prepričevalno dopovedal včeraj poveljnik De Menech, saj ima vgrajen dvojni kontrolni sistem, ugotavljanje hitrosti vozil pa poteka povsem avtomatično. S posebnimi dodatnimi deli, je mogoče autovelox uporabljati za ugotavljanje hitrosti samo določene vrste vozil (npr. tovornjakov). Dovolj je napravo na posebnem stojalu dvigniti do ustrezne višine. tako da pas infrardečih žarkov lomijo le tovornjaki in drga posebna vozila, medtem ko gredo osebni avtomobili, ki so nižji, nemoteno skozi kontrolo.
Naprava postaja torej iz dneva v dan bolj nevarna avtomobilistom, ki imajo radi hitro vožnjo. Nevarna
« - -
Voznik fiata 128 je za 18 kilometrov prekoračil dovoljeno hitrost, na odseku državne ceste št. 305 v Ronkah. Medtem pa je najbrž tudi že plačal superglobo, saj je bil autovelox s priključeno kamero na preži že sredi decembra
Primorski likovniki v mednarodni publikaciji
Goriška knjižnica Franceta Bevka posveča v okviru svoje nabavne politike posebno skrb dopolnjevanju svojega knjižničnega gradiva z različnimi enciklopedijami, leksikoni in drugimi priročniki. Tako je v Goriški knjižnici na razpolago več kot 100 enciklopedij ter precej več leksikonov. Seveda je pri nakupih tega gradiva, ki so večinoma vezani na devizna sredstva, še marsikatera praznina in vse prevečkrat je nabavna politika odvisna pač od denarja, s katerim razpolaga biblioteka. Vseeno je danes uporabnikom na razpolago vrsta pomembnejših splošnih svetovnih enciklopedij ter dovolj reprezentativen izbor specialnih priročnikov za posamezna področja.
Ena izmed takšnih publikacij, ki jo je Goriška knjižnica nabavila pred kratkim kljub devizni krizi, je *Dictionary of contemporarg ar-tists», ki ga je uredil V. Babington Smith in je izšel 1981. leta v Ox-fordu. To je pravzaprav seznam sodobnih in delujočih likovnih umetnikov z najrazličnejših področij — od fotografov preko zlatarjev, steklarjev, keramikov do kiparjev in slikarjev, ki jih je največ.
Avtorji so publikacijo pripravili na podlagi razstavnih katalogov in obsega le najnujnejše in zelo shematične podatke o področju delovanja umetnika, njegovem študiju,
je vozil prehitro, je po navadi že in tudi ko je nastavljena, jo je težko opaziti. Nerodnost je tudi v tem, da se prometna policija vse pogosteje poslužuje za take akcije avtomobilov s civilno registrsko tablico. Ko se avtomobilist zave, da je vozil prehitro, je po navadi že prepozno. V tem primeru bo v roku približno petnajst dni prejel na dom poziv za plačilo superglobe v višini 150 tisoč Ur z navedbo kraja. datuma in ure, ko je prekršek zagrešil. S plačilom globe pa zadeva ni rešena. Po tretji superglobi mu bo začasno odvzeto vozniško dovoljenje in če ga bo hotel ponovno imeti, bo moral na novo opraviti vozniški izpit.
Menda pa je le ceneje upoštevati predpise o omejitvah hitrosti.
Konzul Mirošič v gorišM redakciji našega dnevnika
Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, je včeraj popoldne v spremstvu konzula Nevenke Kovačič obiskal goriško uredništvo Primorskega dnevnika. Goriški časnikarji so mu orisali položaj množičnih občil v Gorici, tako slovenskih kot italijanskih, in se z njim pogovarjali o pomembnosti obveščanja italijanskega prebivalstva s slovensko zamejsko in tudi jugoslovansko problematiko, tako potom televizijske agencije Alpe Adria kot koprske televizije in tudi radijskih postaj. Mirošič je izrazil pomembnost širjenja Primorskega dnevnika v severnem primorskem prostoru, kar pomaga k medsebojnemu obveščanju na obeh straneh meje.
Enourna stavka tržiških kovinarjev
V tržiški ladjedelnici ter v podjetju Ansaldo je bi'a včeraj enourna stavka Na zborovanju, ki je bilo na ploščadi pred vhodom v ladjedelnico, je govoril član deželnega vodstva sindikata kovinarjev (FLM) Paolo Maschio.
Kovinarji na Tržiškem bodo spet stavkaU v petek, 14. t.m.
llllllllimillllllllllllllltlllllIHtHtIHIHIIttHHIUIIMItllllllllltfmilllllllllMIHffMMIIIIIItItlllllfIHIIIIIIIIItllltlllt
SPET AKTUALNO V TRŽIČU
AFERA 0 NOGOMETNEM KLUBU IN BIVŠEM PREDSEDNIKU
Luigi Arigliano, zdravnik, sicer pa uslužbenec goriške krajevne zdravstvene enote, ima samo še nekaj dni časa, da se javi in se vrne na delovno mesto, če tega ne stori do 15 .t.m., ga bodo odpustili. Arigliano je v športnih krogih na Tržiškem, zlasti še pri nogometnem društvu, kjer je začel in tudi bolj klavrno zaključil kariero, dobro znana o-sebnost. še do nedavnega je imel veliko opravka prav z nogometnim klubom, pravzaprav z denarjem, ki se suka okrog te dejavnosti. Tako naj bi si prav v imenu kluba menda izposodil čedne vsote denarja, težave pa so se začele, ko je bilo treba denar vračati. Oktobra lani je Arigliano v naglici izginil,
11. 1. 1983	
Ameriški dolar	1.330.—
Kanadski dolar	1.085.—
Švicarski frank	695.—
Danska krona	158.—
Norveška krona	189.—
Švedska krona	182.—
Holandski florint	515—
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	25.—
Funt šterling	2.100.—
Irski šterling	1.870.—
Nemška marka	574.50
Avstrijski šiling	81,50
Portugalski escudo	12,—
Pezeta	10—
Jen	5—
Avstralski dolar	1.270.—
Drahma	13,—
Debeli dinar	17—
Srednji dinar	17—
Zdravstvena dežurna služba
Ul-/1'’ služba od 2 do 8. ure «. • 732 627, predpraznična od l1* dn *■ Ure in prazničn. oa 8. do 20.
MENJALNICA
vseh tujih valut
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983
CELOLETNA
POLLETNA
MESEČNA
65.000	lir
49.000	lir 9.000 lir
kolek 500 lir kolek 500 lir
Celoletno naročnino zo PRIMORSKI DNEVNIK 65000 + 500 lir vel(o za tiste, ki |o poravnajo do 30 aprila Po tem datumu bo celoletno naročnino znašala 108 000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprel nudili brezplačno MALE OGLASE In ČESTITKE.
Vsi. ki bodo poravnali naročnino do 15. marca 1983 bodo udeleženi pri tradlconalnem žreban|u.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst. Ul Montecchi 8 — Tel. 794672 Urnik od 8.30 do 14.30
Uprava: Gorica. Drev. XXIV ma|a 1 — Tel. 83382
Urnik: od 9. do 12. ura
Roznaiolcl Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev 1192
na delovnem mestu pa prosil za nekajmesečno odsotnost. Menda je medtem spretni funkcionar (dalj časa je bil namreč predsednik nogometnega kluba) uredil nekaj zadev v inozemstvu. V zadnjih tednih pa so ga menda opazili v Vidmu in drugih krajih Furlanije.
Pobuda
krščanske skupnosti za mirovno panje
V večnamenskem središču v Ulici Baiamonti bo danes zvečer, na pobudo krščanske bazne skupnosti iz Gorice srečanje z raznimi društvi, ki naj sodelujejo j.ri ojačenju mirovnega gibanja na Goriškem. Pobudniki menijo da ne moreta ostati naša dežela in 'aša pokrajina, ki sta na meji r nevtralno in neuvrščeno državo, na robu tega gibanja.
Priliv beguncev iz vzhodnoevropskih držav se je v lanskem letu občutno povečal. Za politično zavetišče je samo na Goriškem zaprosilo 298 oseb. Najbolj številni so bili Romuni (244 oseb). Čehoslovaki (30), Madžari (24), Poljaki (6), Albanci (S) itd.
Nove table ulic v predmestjih
Tudi na območju goriške občine so že pred nekaj leti postavili nove table z oznakami ulic Sedaj gre goriška občinska uprava v tretjo fazo postavljanja teh tabel. Postavili jih bodo sedaj približno stopetdeseti Z deli so že pričeli. V poštev pri dejo ulice v štandrežu, Ločniku. Podturnu, Pevmi. na Oslavju in Ulica Lungo Isonzo Argentina.
uiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniifiiiiiiiiiiitiinmoiiiuuiiiMiiiMiiiuimiiiiiiniitmiimiiiiimtiiiiiiiin
V ODDAJI «Z NAMI V STUDIU»
Na koprski televiziji gostje iz raznih krajev Goriške
Gledalce TV Koper so seznanili z upravnimi vprašanji, zaščito Krasa, ureditvijo goriškega grada ter slovensko likovno umetnostjo
Prejšnji teden je pet gostov iz goriške pokrajine v koprskem televizijskem studiu, v neposrednem prenosu oddaje «Z nami v studiu* odgovarjalo vprašanjem časnikarja Marka Waltritscha o raznih vprašanjih kulturnega ter drugega življenja na Goriškem. V oddajah so sodelovali, v torek prof. Silvio Cumpeta, v sredo dr. Mano Lavrenčič in Gino Saccavini, v četrtek pa Romolo Cosolo in prof. Milko Rener. Gre za oddaje, ki jih imajo na koprski televiziji vsak dan. in sicer prvi del med 17. in 18. uro. drugi del pa med 19.45 in 20.15. V glavnem jih vodijo časnikarji koprske televizije, sodelujejo pa tudi tržaški in sedaj še goriški časnikarji. Oddaje so seveda v italijanščini, saj sodijo v italijanskega programa. Ima.io to prednost, da italijanskim poslušalcem nudijo, poleg drugega, tudi prikaz slovenskega življenja v naših krajih, kar bi sicer najbrž na drugačen način ne izvedeli.
Prof. Silvio Cumpeta je govoril o svojem delovanju na pesniškem, dramskem in filozofskem področju ter seveda tudi o delu v pokrajinski upravi. S pesmimi sodeluje Cumpeta v reški reviji »La batta-na», izdal je eno pesniško -ebirko, druga .je v tisku, napisal je dramska dela, eno od teh so oddajali na slovenskem tržaškem radiu. Predsednik pokrajine je tudi dejal. da se prijateljstvo s slovensko manjšino ustvarja z delom dan za dnem, potreben pa je zakon o globalni zaščiti.
Dr. Mario Lavrenčič, župan v Doberdobu, in Gino Saccavini. odbornik za urbanistiko v občini Tržič, sta govorila o prizadevanjih obeh občin za ureditev goriškega Krasa, predvsem okolice Doberdob-skega in Sabliškega jezera ter griča nad Tržičem. Obrazložila sta načrta, ki sta ju obe občini dali izdelati zadrugi Naturstudio iz Trsta ter izrazila željo, da bi dežela dala čimveč prispevkov s katerimi uresničiti zamisel. Seveda so načrti obširnejši in večletni.
Romolo Cosolo. ki je tudi izdal že nekaj pesniških zbirk, je govoril o svojih delih ter o svojih načrtih, pa še o goriškem gradu in goriškem grajskem griču. Treba bi bilo marsikaj nanraviti, da bi pri tegnila še bolj kot doslej Goričane in tudi druge obiskovalce. Prof. Milko Rener pa je podal prerez slovenske prisotnost v likovni u-metnosti Goriške, od časov nred prvo svetovno vojno, do precejšnje aktivnosti in pomembnosti v dvajsetih letih in tudi v sedanjem povojnem času. Seveda je Dogovor nanesel še na drugo udejstvovanje likovnikov, tudi italijanskih, ter na sodelovanje z Novo Gorico in na druge razstavne dejavnosti v Gorici in drugih krajih pokrajine.
Pogovori so bili zares zanimivi in veliko gledalcev italijanske na-
rodnosti .je dalo sugestije za morebitne druge podobne oddaje. Seveda je, tako so nam ljudje povedali, gledalo te oddaje tudi precej ljudi slovenske narodnosti.

SLOVENSKO ,5 STALNO ■^GLEDALIŠČE y V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo katoliške prosvete
v Kulturnem domu v Gorici
MATJAŽ KMECL
MUTASTI BRATJE
poljudna igra v dveh dejanjih
Krstna uprizoritev
REŽIJA: JOŽE BABIČ
v nedeljo. 16. januarja, ob 16.
uri — abonma red A v ponedeljek, 17. januarja, ob 20.30 — abonma red B v torek. 18. januarja, ob 20.30 — abonma red C
Ob natančnem izvajanju načrtov
«Primorje» sodeluje pri odpiranju rudnikov
Gradbeno podjetje »Primorje* iz Ajdovščine je udeleženo pri investicijskih delih v Iraku, kjer sodeluje pri gradnjah na področju infrastrukture. Postopno bo podjetje v tujini angažiralo okrog 20 odstotkov vseh svojih tehničnih zmogljivosti, pa tudi pri]pjižng,.. 300 delavcev. Hkrati pa ♦Primorje* opravlja pomembna dela tudi v Bosni in Hercegovini. Tam ajdovski delavci sodelujejo pri odpiranju novih rudnikov premoga. Premoga je v omenjeni jugoslovanski republiki ogromno in vsa nahajališča še niso odkrita oziroma raziskana. Tako rudnik Stanari slovi po najčistejšem premogu v Jugoslaviji, z vidika ekoloških meril. Ravnatelj tega rudnika Pero Jovičič je o delavcih «Primorja* dejal, da natančno in kvalitetno izpolnjujejo načrte oziroma izvajajo dela. Zaradi tega naj bi jim v prihodnje zaupali tudi naročita za izkop, to je za pridobivanje premoga na novih površinah. Prav pred dnevi je podjetje iz Ajdovščine dobilo tudi naročilo za odprtje novega rudnika boksita na območju Srebrenice v Bosni in Hercegovini.
rojstvu ter podatke o razstavi oziroma njenem katalogu. Gre torej za referenčno publikacijo, ki uporabniku na zelo preprost način omogoča, da pride do primarnih dokumentov, oziroma do literature o določenem umetniku.
Iz Jugoslavije je izdajateljem pošiljalo katalogo šest institucij, med katerimi sta poleg štirih zagrebških še dve slovenski galeriji (Mala ter Moderna galerija v Ljubljani). Tako je prišlo v publikacijo kar precejšnje število slovenskih umetnikov (okrog 100), med katerimi prevladujejo najmlajši, saj so še p osebno skrbno ekscerpirane skupinske razstave mladih slovenskih umetnikov.
Publikacija obsega okrog 10.000 imen in že bežen pogled nam pokaže, da so v njej zastopam tudi primorski ustvarjalci. Med njimi najdemo npr. Borisa Benčiča, Lucijana Bratuža, Marjana Kravosa, Miro Ličen, Živko Marušič, Janeza Mateliča, Zorana Mušiča, Negovana Nemca. Marka Pogačnika, Iris Skubin. Darka Slavca, in še koga. Prav gotovo gre za lep uspeh, ki našim umetnikom lahko odpre pot v širši svet.
Zoltan Jan
Sekretar ZK v Novi Gorici o nalogah v letu 1983
Sekretar občinske organizacije Zve* ze komunistov v Novi Gorici Aljoša Uršič je za glasilo Partije v občini napisal članek o nalogah na raznih področjih v letu 1983, pri čemer razmišlja tudi o vlogi komunistov. O tem je napisal tole: «Zveza komunistov lahko potrjuje svojo vodilno idejno in družbenopolitično poslanstvo samo s tem. da neprestano spodbuja k akciji vse naše družbene sile. Takšne vloge pa Partiji nihče ni za vedno zagotovil, marveč se mora potrjevati resnično vsak dan posebej v delu, snovanju, iskanju rešitev, vztrajnosti in doslednosti vseh in slehernega člana. Izkušnje prejšnjih let nas učijo, da moramo za uresničevanje teh opredelitev več delati, vzpodbujati delavce, lenuhe klicati na odgovornost, postati produktivnejši. Naš sistem namreč nalaga vsakemu posamezniku in ustanovi odgovornost za tokove revolucije, zato moramo krepiti tisto, kar nas povezuje, ne pa tistega kar nas razdvaja.
Otresti se moramo razsipništva in bahavega odnosa do družbene lastnine. Skratka delati moramo več, bolje in odgovorneie. živeti po možnostih in ne po željah*.
Predavanja glasbene zgodovine
V dvorani pokrajinskega sveta se bo v petek, 14. januarja, nadaljeval tečaj o zgodovini glasbe in glasbenih inštrumentov. V drugem ciklusu bodo tri predavanja. O orglah bo predavala prof. Iris Caruana. Predavateljica poučuje na konservatoriju Tartini v Trstu, imela je tudi več koncertov ter je napisala obširno delo o orglah v goriški nadškofija.
f Čestitke
Teti SLAVI KUKANČEVI Iz Do-berdoba želijo za rojstni dan vse najboljše nečaki in nečakinje in vsi, ki jo imajo radi
Bodo otroci vrtca v Gradišču lahko imeli tople malice?
V Gradišču ob Soči utegne priti do hudega spora med starši otrok, ki obiskujejo državni otroški vrtec v Ulici Garibaldi ter šolsko oblastjo. V tem kraju so trije otroški vrtci, vsi v državni upravi. Za malice skrbi tamkajšnja občinska uprava, starši plačujejo 1.510 lir za vsak topli obrok. Medtem ko so imeli v prejšnjih letih v vsakem teh vrtcev kuharico, so v začetku tega šolskega leta na občini sklenili kuhinjo centralizirati, tudi zato. da bi prihranili na režijskih stroških. Že pripravljene obroke dobijo iz delavske menze v tržiški ladjedelnici, potem pa jih v enem vrtcu v Gradišču segrejejo ter odtod odnesejo v posamezne vrtce. Starši otrok, ki obiskujejo vrtec v Ulici Garibaldi, niso sprejeli te rešitve in ti otroci so od začetka letošnjega šolskega leta brez toplih malic. Starši pa so sklenili sami vzeti v službo kuharico (v vrtcu je približno 50 otrok), ta odgovarja vsem zdravstvenim predpisom in je včeraj prišla v vrtec. Vendar pa se ni smela lotiti svojega dela, ki so ji ga zaupali starši, kajti didaktični ravnatelj v Gradišču ji je to prepovedal, češ da je vstop v šolske prostore dovoljen le otrokom in vzgojiteljem, pomožnemu osebju v rednem delovnem razmerju, staršem otrok. Ni pa dovoljen vstop v šolske prostore ljudem, ki ne spada-
Prireditve
Slovensko planinsko društvo vabi jutri ob 20.30 na predvajanje barvnih diapozitivov in filma o lepotah goriškega Krasa in kraškega podzemlja. Predavanje bo v predavalnici v Ulici della Croce 3.
Šolske vesti
Na klasičnem liceju Primož Trubar v Ul. Alviano bo danes ob 17. uri roditeljski sestanek. Vabljeni vsi starši dijakov.
jo v te kategorije. Didaktični ravnatelj Biagio Buse je tudi pismeno obvestil vzgojitelje, da je prosil za mnenje ministrstvo v Rimu, doslej pa ni dobil odgovora.
Čeprav se stvar dogaja v Gradišču ob Soči, torej izven slovenskega narodnostnega ozemlja, smo stvar zabeležili tudi zato, da seznanimo naše bralce s težavami s katerimi se srečujejo tisti, ki bi hoteli vnesti kaj novega v vsakdanje šolsko življenje.
Razna obvestila
Na tržaškem radiu, v oddaji Na goriškem valu, ki bo danes ob 18. uri, jutri ob 12. uri, bo govor o šte-verjanski osnovni šoli ter o reviji Primorska srečanja.
vrtcu
VERDI 18.00—22.00 »Driver 1’impren-dibile*. R. 0'Neal. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 «E. T. L’extra-terrestre*.
VITTORIA 17.30 - 22 00 «Bagnate d'amore». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «11 principe della citta*.
PRINCIPE Danes zaprto.
A« ivi (.vricu in vkvlicu
SOČA 18.00 - 20.00 «Lili Marlen*.
Nemška meiodrama.
SVOBODA 18.00-20.00 »Pasji sinovi*. Ameriška komedija-DESKLE 19.30 «Kriminalistična brigada*. Francoski film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicold, Ul. 1. maja, tel. 73 328
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni, Raštel 52, tel. 83-349
POLDRUGI LITER KUBATURE IN CELIH 105 KM
ZELENA DETELJA V ZNAMENJU ŠPORTNE VOŽNJE
105 KM za avto s poldrugim litrom kubature ni malo, morda je celo preveč. Tega se najbrž zaveda vsakdo, ki sede za volan nove «zelene detelje*, zadnje različice iz dokaj posrečena serije alfasud. Komaj spustimo sklopko občutijo kolesa veliko moč motorja. ki so mu spremenili glavo valjev, sesalni razdelilnik in izpušni zbiralnik ter drugače naravnali uplinjač. Tako so motorju povečali moč za 10 KM, pri tem pa se je število obratov povečalo samo za 200. od 5.800 na 6.000 na minuto. Znova so narisali tudi obe odmične gredi. Skratka štirivaljni bokser ima sedaj moči na pretek in se zelo rad vrti, tako da je vožnja z alfasud TI «quadrifoglio verde* pravi užitek za tiste, ki ljubijo hitrost. In slednja ni od muh, saj presega avto 180 km na uro.
Tudi zunanji videz daje takoj slutiti, da g. e za avto s športnimi zmogljivostmi. Pri Alfi so se tokrat poslužili kopice črne mot-nine: motno črni so namreč spoj-lerji, vsi profili, okviri štirih okroglih žarometov ter širok pas. ki teče vzdolž bokov. Nekoliko razširjeni blatniki imajo tudi motno črn okvir. Športnemu videzu prispevajo tudi široke nizkopresečne gume michelin TRX 190/55 - TIR 340 ali PireUijeve P6 185/60 - HR 14, v katere so obuta posrečena platišča iz lahke litine.
Notranjost je še kar skrbno oblikovana: tudi tukaj prevladuje črna barva, ki jo poživljajo rdeči TT, ki so vtkani v tkanino, s katero so prevlečeni udobni in anatomsko oblikovani sedeži. Arma-to na plošča je bogata, kot .je pri Alfi že tradicija. Izza nastavljivega volana, ki ima tradicio-
nalno alfino obliko, se šbpirita velika merilca hitrosti in vrtljajev ter še serija majlinih uric za temperaturo vode in olja, pritisk olja itd. Vse je osvetljeno s prijetno zeleno lučjo. Relativno kratka ročica petstopenjskega menjalnika je vgrajena v primerni ••azdalji od voznika in sicer tako. da je tudi peta prestava v primerni razdalji, saj se je pri nekaterih alfah, ko hočemo vključiti peto prestavo, treba skloniti naprej in na desno.
Alfasud quadrifoglio verde, lu jo označuje poleg že omenjenih zunanjih značilnosti tudi oranžno pobarvan trikotni ščit, na maski, se ne znajde v težavah v še tako
zahtevnih pogojih vožnje. Po avtocesti lahko uveljavi svojo zavidljivo najvišjo hitrost, na ovinkastih cestah v hribih pa vozniku še kako prav pride tistih 105 KM in 13,6 kpm največjega navora, ki jih ta alfa premore. Lega na cesti ni nikoli problematična, čeprav v hitrih ovinkih nos sili nekoliko navzven. Dovolj pa je odvzeti plin in avto se spet ubogljivo pokori voznikovim željam. To je odvisno seveda tudi od obes, ki so spredaj posamične z McPhersonovimi nogami teleskopskimi blažilniki in vijačnimi vzmetmi, zadaj pa je toga prema s Panhardovim drogom, blažilniki in vojačnimi vzmet-
mi. Zavore so kolutne spredaj in zadaj s servoojačevalcem.
Mere se niso spremenile, saj je vozilo dolgo 3,98 m, široko pa 1,62 metra, njegova teža pa znaša nekaj manj kot 900 kg. Posoda za gorivo ima 60 litrov, poraba pa je odvisna od vožnje posameznika. Pri hitri in športni vožnji, ko menjalniku ne boste dali miru, bo 60 litrov goriva pošlo prav kmalu. Če pa boste vozili previdno in preudarno, boste pri stalni hitrosti 120 km na uro porabili nekaj več kot 8 litrov za 100 kilometrov.
Za ta športni užitek pa boste morali odšteti nekaj manj kot 12 milijonov lir.
Načrt za prometno žilo od Stockholma do Dakarja
Maroška vlada proučuje zadnje čase drzen predlog, ki predvideva avtocestno povezavo med skandinavskimi državami in zahodno Afriko. Ugotavljajo namreč, da je največja ovira pri razvoju trgovinske izmenjave med severno Evropo in Afriko pomanjkanje avtocestnih povezav, ki bi omogočile hiter prevoz blaga z enega konca tega območja do drugega. Poleg tega bi to žilo lahko povezali z avtocesto, ki bo preko držav vzhodne Evrope povezovala skandinavske države z državami Bližnjega vzhoda.
Prevoz po avtocestah bi se namreč do leta 2.000 moral povečati za trikrat in to tudi govori v prid taki povezavi. Načrt predvideva zgraditev mostu čez Gibraltar, o čemer sta španska in maroška vlada že govorili in glede katerega ne bi smelo biti nobenih problemov. 10.000 kilometrov dolga avtocesta bi potem morala peljati od Stockholma do Dakarja v Senegalu. S to prometno žilo bi se lahko povezal tudi sovjetski cestni sistem in bi tako olajšali prevoz vzhodnih proizvodov do Afrike.
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: znamke CEAT — PIRELLI MICHELIN in druge - Predelava in tehnična pomoč
TRST — Trg Foraggi 8 — Tel. 724-276
oman
GRGIČ
PADRICE — TRST — TEL. 226-161
— KAROSERIJA — MEHANIČNA DELAVNICA — CESTNA POMOČ
POVERJENI PREDSTAVNIK IN MEHANIČNA DELAVNICA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV — SERVIS
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Kulturne vesti
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Macario
15.30	šola in vzgoja
16.00	Shirab, risanka
16.30	Pisma uredništvu dnevnika 1
16.50	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	Neposredni prenos iz studia 3
17.10 Nils Holgersson,
TV nadaljevanka
17.30	Discoteca festival
18.50	Kdo se vidi? Zabavno-glasbena oddaja, katero vodita Cochi in Renato
19.45	Almanah — Vremenska slika 20.C0 Dnevnik
20.30	Politična tribuna
21.35	Poklic: nevarnost!.
TV film
22.25	Dnevnik
22.35	Srečanje v kinematografu
22.40	Športna sreda
ob koncu Dnevnik 1	—
Zadnje vesti — Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
8.30 - 10.30 Zimski šport:
za svetovni pokal dvosedežni bob
12.30	Opoldanska
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	- 16.00 Tandem
14.05	Paroliamo — 1. del 14.20 Risanke
14.30	Paroliamo — 2. del
14.50	Čudno je:
program o radovednosti
15.30	Risanke
15.45	V studiu
16.00	šola in vzgoja
16.30	Pianeta
17.30	Dnevnik 2 — Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Izvir človeštva — 6. del
18.40	Dnevnik 2 — Šport
18.50	Le strade di San Francisco:
19.45	Dnevnik 2 — Vesti -
20.30	Mixer
21.50 Dnevnik 2 — Večerne vesti
22.00	Berlin Alexanderplatz,
13. del
23.00	Iz teatra Ariston v Sanremu: IX. rassegna della canzone d’autore
23.40	Dnevnik 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
17.30	Lo scatolone,
oddajo vodi Lando Buzzanca
18.30	L’orecchiocchio
19.00	Dnevnik 3
19.35	Milan 2000
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Mister Roberts — fijn
22.25	Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00 - 10.05 Zimski spored
17.35	Poročila
17.40	Ciciban, dober dan
17.55	Prijatelji glasbe
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma
19.05	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Film tedna:
Gazija, jugoslovanski
21.30	Kulturne diagonale 22.10 Poročila
Koper
13.30	Odprta meja
film
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta mejaš med drugim predvajali tudi naslednje vesti: ; GORICA — Občni zbor katoliških društev
TRST — Predavanje Tarasa Kermaunerja
GORICA — Katoliški teater TRST — Razstave v Trstu TRST — Stavke
16,30 Odprta meja (ponovitev) 17.00 Z nami pred kamero
17.10 TV šola 18.00 Film
20.15 Leningrad, dok. 21.30 The Collaborators
film
»mini.il.ii.-r................................................mhi.i.i.........................m,............................................n................„,...n...m........H.....................................................................................................................................................
DOLGA POT OD NEKDANJEGA LOGA DO SODOBNIH NAPRAV
SEVERNJAŠKA KAKOVOST ZA SREDOZEMSKE HAZMERE
Brzinomerkot drag pripomoček Motorna jadrnica coronet38 za varno in udobno križarjenje
Z njim si olajšamo delo pri določevanju pozicije na navtični karti
Pri naštevanju in obravnavanju raznih pomožnih naprav in pritiklin, ki jih imamo na krovu za udobno in varno plovbo, bomo danes omenili brzinometer ali log. Z niim si bomo kar precej olajšali delo pri določevanju položa ja čolna, saj nam brzinometer omogoča ugotovitev prevožene razdalje v določenem času. da lahko ob znanem kurzu vsak trenutek zarišemo naš položaj na karti.
Angleški termin log pomeni poleno ali kos lesa. Na ladjah so namreč v preteklosti določevali liitrost s preprosto napravo, ki je bila sestavljena iz deščice v obliki krožnega izseka obteženega s svincem, na katerege je bila privezana daljša vrvica z vozli na razdalji 50 čevljev (14,62 metra ali 120 del milje). Za merjenje hitrosti je bila potrebna tudi peščena ura. ki .je bila urejena ta ko, da se je pesek iztekel v 30 sekundah, kar je 120 del ure Prvih 50 metrov vrvice niso uporabili za merjenje, služili so samo. da se .je deščica umirila, vrv pa napela. Konec 50 metrov je
bil označen s kosom usnja. V trenutku, ko je usnjena oznaka prešla skozi roke merilca, je ta po močniku ukazal naj obrne peščeno uro. Po izteku 30 sekund so prešteli vozle, ki so medtem spolzeli skozi roke merilc?:. Vsak vozel .je odgovarjal eni milji na uro. S takim sistemom so lahko merili hitrosti do 6 vozlov, za ve_ čje hitrosti, so rabili ure za 15 sekund. Povsem razumljivo je bil tak sistem netočen in skrajno zamuden. Pravi kakovostni skok je bila iznajdba patentnega loga naprave, ki meri prepluto pot s pomočjo vijaka, ki ga čoln na dolgi vrvici vleče za seboj. Vrtenje vijaka se mehanično prenaša na številnico, ki sešteva obrate.
Danes je vse to že zgodovine. Sodobni čolni uporabija.jo mehanične brzinotnere (sum-log) ali elektronske brzinotnere (speedo meters). Prvi so le izpopolnitev nekdanjega patentnega loga. Na dnu trupa je pritrjen vijak, ki se ob premikanju vrti. vrtljaji pa nam na številčnici pokažejo hitrost in prepluto pot. Pri hitrih čolnih je taka naprava Drecej za-
nesljiva. odpove pa pri počasnih izrivnih čolnih. Za take so najidealnejši sodobni speedometersi, ki delujejo na principu podtlaka, ki nastane pri gibanju skozi vodo v Pitotovi cevi, ali pa merijo upor vode ob posebno kovinsko paličico na dnu čolna.
Vse te naprave so izredno drage, da je vprašljivo, ali se nakup izplača, če imamo le manjše olo vilo. s katerim se omejimo le na priobalno plovbo. Kdor ima motorni izrivni čoln lahko brzinorner nadomesti z merilcem vrtljajev motorja. Seveda mora predhodno ugotoviti v kolikem času prevozi eno miljo z različnimi vrtljaji. Tako ugotovljene podatke pa v ne se v tabelo, ki .jo ima stalno ori roki. Pri tem prihaja do manjših napak, ki pa niso tako hude, da iih ne bi sproti odpravljali. Z merilcem vrtljajev navsezadnje ubijemo kar dve muhi na mah. saj bomo z njim nadzero vali delovanie motorja obenem pa ugotavljali hitrost in prevoženo pot. S časom se bomo tako
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Danska motoma Jadrnica «coronet 38« spada v novo generacijo severnoevropskih motorsailerjev, ki se dobro obnesejo tudi v Sredozemlju In ne samo na oceanih. Njeni telinični podatki so: dolžina 11.42 metra, širina 3,50 metra, dolžina vodne linije pa 8,81 metra. Izriv 6,50 tone, balast pa tehta 2,75 tone. Maksimalna višina v osrednji kajuti je 1,96 metra, v podkrovju pa je 6 ležišč. Jahto poganja 56-konj-sld dizlov motor Volvo Penta «MD 21», površina jader pa znaša 53,50 kvadratnega metra. Cena brez
davka IVA je 148 milijonov Ur
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.10	Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih, pripravlja Li-da Turk; 8.45 Glasbena matineja;
10.10	S. koncertnega in- opernega repertoarja; 11.30 - 14.00 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 Pod Matajur jan, posebnosti in omika Nediških dolin; 13.20 Trst by night, pripravlja Nadja Filipčič; 14.10 Roman v nadaljevanjih (umetniško branje); 14.30 Evergreeni: 14.55 Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna;
16.00	Almanah: Tri slovenske sestre; 15.35 Instrumentalni solisti;
17.00	Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: mladi izvajalci: kitarist Marko Feri iz razreda prof. Tullia Možine na šoli Glasbene matice v Trstu; 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovensk1 proqram)
6.00.	6.30. 13.00, 14.00 Poročila;
6.00	- 7.00 Glasba za dobro jutro; Obvestila, objave, EP; Filmski, radijski in TV spored; 7.00 Slovenski radijski program; Druga jutranja kronika; 7.15 Val 202;
13.00	Na valu radia Koper; Glasba, objave; 13.15 Kinospored;
13.30	Zanimivosti; 14.10 - 15.00 Predstavitev oddaj, glasbene želje poslušalcev po telefonu, glasba; 14 30 Z našimi glasbenimi umetniki; 15.00 Slovenski radijski program: Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema;
16.30	Objave in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk: informativna. oddaja časopisno-grafičnega podjetja Delo; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
(ItoiliuiiKki program)
6 30, 7.30, 12.30. 16.30. 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poroč la:
6.00	- 9.30 Glasbeno prebujanje: 9.32 Lucianovi dopisniki; 10 00 Glasba in besedilo: 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glasbeni prostor;
10.40 Mozaik; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Pesem tedna; 11.35 Glasbeni trenutek; 12.05 Glasba po željah; 15.00 Leteči zmaj; 1-5.32 Crash: 16.00 Slovenija poje; 16-45 Dalmacija in njene pesmi; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Okrog sveta v 30 minutah; 19.15 Countrj' mušic.
LJUBLJANA
6.00, 7.00. 8.00. 9.00. 10.00, 11.00. 12.00, 14.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije:	6.50	Dobro jutro,
otroci; 7.35 Prometne informacije: 7.45•• Iz naših sporedov: 8.05 Pi' san svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in govorimo srbohrvaško; 9.05 Glasbena matineja:	10.05 Rezervirano za..
10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate? (prenos iz studia radia Maribor); 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji: 12.10 Veliki zabavni'orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13. ure — Iz naših krajev — Iz naših sporedov: 13.30 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Minute za EP (prenaša tudi II. program)! 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15-50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak: 16.45 Naš gost; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 ® knjižnega trga; 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Radijski dnevnik: 18.25 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 I-ahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka; 20.00 Na) narodi pojo; 20.32 Medigra; 20.35 Sergej Prokofjev: Sonata za violončelo in klavir; 21.05 Miha'* Glinka: Odlomki iz opere «Ivan Susanin*: 22.15 Informativna oddata v nemščini in angleščini! 22 25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazz®! 0.05 - 4.30 Nočni program.
VCUHO NAGRADNO ŽREBANJE !
70 NAGRAD !!
za naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki poravnajo celoletno naročnino do /S. marca 1983
SMUČANJE
MOŠKI VELESLALOM V ADELBODNU
BOJAN KRIŽAJ ČETRTI FRANKO LE MESTO NIŽE
Po prvem spustu je bil Franko celo tretji - Zmagal je Švicar Zurbriggen, ki tudi solidno vodi na lestvici za svetovni pokal
ADELBODEN - Za sedaj še zdaleč ne kaže, da bo letošnji pokal domena Ingemarja Stenmarka in Phila Mahrea, ki trenutno precej zaostajata na skupni lestvici in se ludi na včerajšnjem veleslalomu nista posebno izkazala: Šved je bil šele sedmi, Američan pa celo enajsti.
Do svoje prve zmage v svetovnem Pokalu pa je prišel mladi, dvajsetletni Švicar Primin Zurbriggen, ki
VRSTNI RED
1-	Zurbriggen (Švi.)	2’24”94
2-	Julen (Švi.)	2’25”19
3-	Liithv (švi.)	2’25”92
Križaj (Jug.)	2’26”01
5- Franko (Jug.)	2’26”18
*• Wenzel (Liecht.)	2’26”20
"• Stenmark (Šved.)
in Girardelli (Luks.) 2’26”31 9. Biirgler (švi.)	2’26”67
Pieren (Švi.)	2’26”88
D’ Ph. Mahre (ZDA) 2’27”18; 12. *-nn (Avs.) 2’27”65; 13. Jacobsson (Šved,) 2’28”74; 14. Spiss (Avs.) Z 28”84; 15. Benedik (Jug.), Camoz-(It.) in Giorgi (It.) 2’29”02. r fŠTVTPA
SVETOVNEGA POKALA !■ Zurbriggen (Švi.) 103 točke; 2. Dathomen (Švi.) in Miiller (Švi.) 92; 4. VVeirather (Švi.) 84; 5. Klam-®er (Avs.) 75; 6. Heinzer (Švi.) 72; ,• Kead (Kan.) 69; 8. Stenmark (Šved.) 62; 9. Raeber (Švi.) 61; 10. I-uscher (švi.) 57; V Križaj (Jug.)
12. I,iithy (Švi.) 49; 13. Orlain-*ky (Avs.) in Mair (It.) 46; 15. St. "Jatire (ZDA, Resch (Avs.) in Strand (sved.) 45.
LESTVICA
VELESLALOMA ZA SP !• Zurbriggen (Švi.) 55 točk; 2. Fon (Avs.) 34: 3. Franko (Jug.) Jd: 4. Miiller (švi.) »n Mair (It.) Z:>: 9. Križaj 19.
^ je tudi v skupni uvrstitvi prebil v sam vrh. Švicarji nasploh so letos v ospredju. Včeraj sta se jim uspešno upirala prav Bojan Križaj n Jure Franko. Po prvi vožnji je od Franko celo na tretjem mestu, drugem spustu je nekoliko zao-“tel in Križaj (osmi v prvi vožnji) =a. je prehitel za skromnih osem-naJst stotink sekunde.
Z novimi točkami
stalimi Jugoslovani se je izkazal še Grega Benedik, ki deli petnajsto mesto : kupaj z Italijanoma Giorgijem in Camozzijem, Kuralt je bil 22., Strel 25. in Cerkovnik 30., medtem ko se Petrovič in Podboj nista uvrstila.
V ženskem slalomu v Davosu
McKinneym za las pred Eriko Hess
DAVOS (Švica) — Marsikatera tekmovalka je upala, da si Erika Hess ne bo kaj kmalu opomogla po poškodbi meniskusa, saj se je operirala šele 27. decembra. Včeraj pa je dokazala, da je še vedno najboljša in ji je prvo mesto ušlo le za las, za samih osemnajst stotink sekunde.
Najhitrejša v včerajšnjem slalomu v Davosu (tekma je bila prvotno predvidena v Rupholdingu, kjer pa ni bilo snega), je bila Ameri-
čanka McKinneyeva, na tretje mesto pa se je uvrstila Francozinja Pelenova. Slabo so se tokrat obnesle Italijanke. Zlasti sta razočarali Maria Rosa Quario in Daniela Zini Med prvo petnajsterico ni nobene Jugoslovanke, ki so se takole uvrstile: Peharčeva je bila 16., Tome-tova 18., Zavadlavova 22. in Leskov-škova 24.
LESTVICA
1.	McKinney (ZDA)	1'25”26
2.	Hess (Švi.)	1’25”44
3.	Pelen (Fr.)	1'25”73
4.	Cooper (ZDA)	1’25”79
5.	H. Wenzel (Liecht.)	1’25”82
6.	Steiner (Avs.)	1'25”91
7.	P. Wenzel (Liecht.)	1’27"26
8.	Magoni (It.)	l’27’-45
9.	Epple (ZRN)	1'27”46
10.	Buder (Avs.)	1’27”89
11.	Quario (It.)	1'28”31
Skupna lestvica za SP
1. Erika Hess (Švi.) 125 točk; 2. Tamara McKinney (ZDA) 117; 3. Hanni Wenzel (Liecht.) 111; 4. Irene Epple (ZRN) 68.
KOŠARKA
DANES V POKALU PRVAKOV
Milančani favoriti proti Zagrebčanom
Med Billyjem in Cibono se obeta zanimiv boj - Ford jutri v Madridu
V nadaljevanju finalne skupine evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov bo danes v Milanu dokaj zanimivo srečanje med domačim Billyjem in zagrebško Cibono.
Billy je trenutno prvi (skupno s Scavolinijem) v italijanskem prvenstvu in obenem tudi v odlični formi. Milančani so namreč v nedeljo sredi Turina zanesljivo premagali moštvo Berlonija.
Tudi zagrebška Cibona si je v tem zadnjem času močno opomogla. No-voselovi varovanci so v prvenstvu najprej v gosteh zanesljivo premagali Jugoplastiko, nato pa še doma Zadar.
Skratka, v Milanu se obeta zanimiv boj. Milančani pa so le rahlo favoriti, saj nastopajo pred domačim občinstvom.
Ford iz Cantuja pa bo tokrat pred izredno težko nalogo. Igral bo namreč jutri v Madridu proti Realu, ki
• iiiiiiiifmiiiiiiiiliMiiiiiiiiiuiliHiiiiimiiiiimimiiiii
Delovanje ZSŠDI
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 13. januarja, ob 19. uri na sedežu SPDT seja smučarske komisije.
Juventina v Zdravščini ob prvo mesto
Juventina iz Štandreža je v nedeljo, po 11. zaporednih pozitivnih tekmah, doživela poraz in s tem Izgubila vodstvo na lestvici. Štandrežci so na domačem igrišču klonliili Poggiu iz Zdravščine. Na
-... ......... se je Franko
na	svetov-	_ __________________________
pokala v veleslalomu. Med o-	sliki posnet* s te tekme	, vo mesto pred Švico. IUliJd^o mladi poletovci so bili brez^mo^ .j^u^iik^m., ^čkrat. pokazali lepe
*>|i'iiii,i„||lll|||||||mi|(|||tM||f||m|tMI||t||tvv(||||mt|t|im||||l1IM|||m||||||f||||||m||t|imilltm|||||t|||||||lai|||||1||im|llllll||||ltimmllM|Mltll,f,|lim|,|||lml||t (iimimimiimi,iiimHuiniiimuiii,umi,uiuiiuhikki,',1,11111111111111,1111,mi,,n,in„iiitiinniiiiiiniiiiiMiiimi»iiiiiii«iiiiimiiinniiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiimiiiiMuiiiw ^	^ 13kčije. hitro nato pa
uvršča tudi Jugoslovana Delibašiča in Dalipagiča.
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Ljubljanska Olimpija zmagala v Budimpešti
MAFC — Olimpija 75:92
(34:52)
OLIMPIJA LJUBLJANA: Hauptman 11, Polanec 14, Subotič 35, Šantelj 9, Vuiačič 14, Vilfan 4, Brodnik 2. Blaznik 2, Moffardin.
BUDIMPEŠTA - Ljubljanska 0-limpija je včeraj v 3. kolu četrtfinalne B skupine pokala pokalnih prvakov v Budimpešti brez vsakršne težave premagala skromno moštvo MAFC.
Ljubljančani so bili skozi vse srečanje odločno boljši. Naj omenimo še, da je Vilfan igral le v drugem polčasu.
Drevi Scavolini - Barcelona
Scavohni iz Pesara pa bo v tem pokalu, a v B skupini igral drevi pomembno tekmo proti moštvu Barcelone.
KORACEV POKAL
C. zvezda uspešna
95:66
C. zvezda — Ostrava (47:34)
BEOGRAD — Beograjska Crvena zvezda je v 3. kolu četrtfinalne A skupine Koračevega pokala brez težav premagala moštvo Ostrave.
žižič (24 točk) in Avdija (19) sta bila najboljša strelca v zmagovitem moštvu, pri gostih pa je bil najuspešnejši Petr (26).	(nb)
Danes bo v tem pokalu zaposlenih še več italijanskih in jugoslovanskih ekip.
V A skupini bo Bancorcma igrala v gosteh proti francoskemu moštvu Limoges; v B skupini se bo Zadar doma spoprijel z ekipo Sara-goze; v C skupini bo Partizan v Beogradu igra! proti moskovskemu Dinamu; v D skupini pa bo Šibenka gostovala pri skromnem zahodno-nemškem Bavreuthu, Binova iz Rietiia pa pri francoskem Orthezu.
SMUČARSKI TEK
Italija pred Švico
CASTELROTTO — V zadnji preizkušnji «mednarodnega tedna smučarskih tekov* v Castetrottu si je Italija v moški štafeti 3x10 km za samo stotinko sekunde priborila pr-
štafeto so sestavljali De Zolt, Plo-ner in Vanzetta. Na tretje mesto se je uvrstila Zahodna Nemčija, četrta je bila Norveška peta pa Italija B. V ženski štafeti 3x5 km pa so bile «azzurre» brez prave konkurence; zmagala je Italija B pred Italijo A in Zahodno Nemčijo.
včerajš-
Pianca-
Američan Carison prvi na Piancavallu
PIANCAVALLO - Na njem moškem slalomu na vallu, veljavnem za FIS točke, je bil najhitrejši Američan Carlos, ki je prehitel Thomasa (Fr ). Gaideta (Fr.), Tonazzija (It.) in Blanca (Fr.). Proga je bila zelo selektivna, saj se je od skupno 137 atletov uvrstilo le 39, Danes bo na vrsti veleslalom.
Italija v vodstvu
CERVINIA — Po' prvem dnevu svetovnega prvenstva v dvosedežnem bobu je Italija v vodstvu pred Francijo. Na tretjem mestu je druga postava Italije, sledi Japonska, na petem mestu pa je tretja postava Italije. Na tekmovanju so predstavniki 13 držav, med katerimi pa n( Švicarjev, vzhodnih Nemcev in Sovjetov.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
Naš prapor uspešen
Zanesljivo je premagal moštvo Torriane
Torriana — Naš prapor 1:3 (16:14 10:15; 3:15; 11:15)
NAŠ PRAPOR: V. Mikluš, I. Pahor, S. Gravner, M. Beučar, D. Bensa, Franko in Marjan Sošol, M. Furlan, P. Klanjšček. Trener: Dušan Bensa.
V doslej najboljši tekmi je Naš prapor v ponedeljek zasluženo premagal moštvo Torriane. Naši predstavniki so nekoliko slabše igrali le v prvem setu, ki so ga domačini tudi osvojili. V nadaljevanju pa so se Brici zbrali in tudi zanesljivo zmagali.
Za to zmago gre pohvala prav vsem našim odbojkarjem, ki so gle de na začetek prvenstva pokazali dokajšen napredek, (ip)
DEČKI
Slovenske barve v pokrajinskem prvenstvu dečkov častno zastopata Juventina in 01ympia Košič.
In prav v petek je bil na sporedu derbi med tema ekipama, v katerem pa so bili boljši predstavniki Qlym-pie Košič, ki so zmagali s 3:0 (13, 12, 6).
01ympijci so nato premagali še moštvo Fiata Comolli s 3:0 (10, 12, 5) in tako upravičeno jurišajo na
osvojitev naslova pokrajinskega prvaka.
Danes Santal - Mladost
v pokalu prvakov
RIM — Pet italijanskih ekip bo danes zaposlenih v okviru prvih polfinalnih tekem v raznih evropskih odbojkarskih pokalih. Med drugim se bosta v pokalu prvakov v Parmi pomerila Santal in Mladost iz Zagreba.
Dirka po Korziki odpadla
BASTIA — Kolesarske dirke po Korziki, ki bi jo morali izpeljati od 5. do 9. marca, ne bo: zaradi zadnjih incidentov, do katerih je prišlo na otoku, so razni sponzorji odrekli svojo pomoč in tako so bili organizatorji prisiljeni dirko odpovedati.
NOGOMET
Allodi tehnični vodja Fiorentine
FIRENCE — Italo Allodi, igralec, tehnični vodja Interja in Juventu-sa ter glavni ravnatelj tehničnega sektorja pri italijanski nogometni zvezi, bo odslej opravljal funkcijo tehničnega direktorja pri Fiorentini.

KOŠARKA
____________ NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
V tem kolu skoraj sami porazi
MLADINCI
Deželno prvenstvo
Bor — Stella Azzurra 75:95 (39:42)
BOR: Pregare 16, Cerasari, Poljšak 5, Tavčar 2, Volk 14, Devčič, Jankovič 6. Maver 17, Furlan 15. SODNIKA: Lenardon in Buda.
V nadaljevanju mladinskega košarkarskega prvenstva so borovci po pričakovanju izgubili proti močni; Stelli Azzurri. Borovci so namreč I
IZIDA 5. KOLA
Polet -Inter 1904	39:103
Bor - Stella Azzurra	75:95
LESTVICA
Inter 1904 10; Ferroviario, Stella Azzurra 6; Inter Milje 4; Bor, Saba, Scoglietto, Alabarda 2; Polet 0. PRIHODNJE KOLO Polet (15. jan. ob 15.30 Ul. Sco-glio); Inter 1904 - Bor (14. jan. ob 16.00 v tržaški športni palači); Stella Azzurra - Ferroviario. KADETI
nastopili z mlado ekipo in vsem gre , Sokol
pohvala za požrtvovalno igro.
, žal pa so naši odpovedali pri metu od daleč. (D..O.)
Polet — Inter 1904	39:103
(20:47)
POLET: Granier 10, Kuk, Fabi 5, Malalan 13, Vidah 7, Feri 2, Košuta 2, Sardoč.
Proti prvouvrščenemu Interju 1904
Scoglietto
59:81
(30:39)
SOKOL:- N. Pertot 6, Ušaj 10, Bogateč, Martini, Gruden 6, Busan 20, Devetak 6, Sedmak 4, Pahor 7, Ne-" venko Pertot.
Tudi v sobotni tekmi so Nabre-žinci nadaljevali z že običajno zmedeno in neodločno igro. kar jih je seveda drago stalo. V prvem polčasu so se enakovredno borili z nas-
0B PRISOTNOSTI SKORAJ VSEH EVROPSKIH STROKOVNJAKOV
Seminar UEFA v Splitu Kriška Vesna z 10 točkami na predzadnjem mestu
SPLIT — V ponedeljek se je v Phtu pričel seminar UEFA, ki se ®a udeležujejo vsi najboljši evrop-j. nogometni strokovnjaki.
Uvodni referat bi moral včeraj italijanski zvezni trener En-° °earzot, ki pa ni prispel pravšno v Split, ker so bili vsi leti •a letališču v Milanu prekinjeni. d ^a*e, da se je Bearzot napotil v pnt z avtomobilom.
,, a seminarju je kar 52 evropskih “^vojakov in najavljen je bil zil u tudi bivšega selektorja bra-reprezentance Tele Santane. n 'J? Pa se zaradi delovnih obvezah seminarja ne more udeležiti.
Splitu pa je bil v ponedeljek . včeraj tudi predsednik UEFA Arterio Franchi.
^•ninar se bo končal jutri, (nb)
Tudi novinar žrtev nasilja
JlRENCE — žrtev nasilja na i-niso samo sodniki, igralci, sectalci, ampak tudi novinarji. Zad-; Primer se je pripetil v Piši, kjer Predsednik tamkajšnjega nogo--.einega društva Sporting club Piša „ ^eo Anconetani grozil, žalil in zadnje tudi napadel novinarja Al-2d Yagginija. Deželno časnikarsko sk^uje in zveza toskanskega ti-j: a ,:^a ostro obsodili to novo nasi-č H) Poudarili pravico in dolžnost . suikarja, da svobodno izraža svo-utPenje in ocene.
pustiti lep spomin: «Ne moram, da bi se mi primerilo kaj takega kot na primer Gerdu Miillerju, ki so ga na koncu gledalci celo zasmehovali. Prav zato se umikam sedaj, ko je moja učinkovitost največja.»
Tudi Partizan v Viareggiu
RIM — Včeraj so predstavili mladinski turnir v Viareggiu, katerega se bo od 2. do 14. februarja udeležilo šestnajst enajsteric, osem iz Italije in osem iz tujine. Italijo bodo zastopali Fiorentina, Catanzaro, Roma, Cesena, Juventus, Lazio. Inter in Piša. Iz tujine pa bodo prišli: Palmeiras (Braz.). Varšava (Polj.), Ipsvvich Tovvn CVB). Ciudad Mexico (Meh.), Santiago (Čile), Dukla Praga (ČSSR), Partizan (Jug.) in Alžir (Alž.).
Catanzaro odslovil Paceja
CATANZARO — Enajsterica Ca-tanzara, ki je trenutno na zadnjem mestu lestvice italijanske A lige skupno z Napolijem. ima novega trenerja. Saveria Leotta. ki je zamenjal B-una Paceja, katerega so odslovili.
NOGOMET
OB KONCU PRVEGA DELA PRVE AMATERSKE LIGE
V	nedeljo je bilo v nogometnih prvenstvih 1. in 2. amaterske lige zadnje kolo zimskega dela prvenstva. Kot običajno smo ob koncu tega dela prvenstva pripravili statistični pregled teh prvenstev, v katerih igrajo naše enajsterice.
1. AMATERSKA LIGA
Prvenstvo se je začelo 19. septembra lani. Priznati moramo, da je tokrat bilo vreme dokaj naklonjeno nogometašem, saj so odložili eno samo tekmo (9. kolo: Palmanova - Cima Adviser).
V	120 tekmah je skupno padlo 286 golov (lani 275). Poprečno smo torej letos videli 2,30 gola na tekmo. Največ (30) smo jih zabeležili v devetem kolu, najmanj (12) pa v prvem kolu.
Naslov zimskega prvaka sta osvojili ekipi Percoto in Portuale, ki sta zbrali vsaka po 23 točk: Portuale ima s 25 danimi goli naipro dornejši napad: Percoto s 7 prejetimi goli pa ima najbolj solidno o-brambo te skupine. Obenem pripada ekipi Percoto tudi rekord porazov, saj je doživela le enega. Rekord zmag (10) pripada ekipi Portuale, kar se pa tiče porazov, jih je naj-
več doživela zadnjeuvrščena ekipa Stock, ki je kar osemkrat izgubila. Stock, Vesna in Como Rosazzo pa so najslabši glede osvojenih zmag (vsak po eno).
Najmanj golov (11) je dala ekipa Corno Rosazzo, največ golov (33) pa je prejela enajsterica Stock.
Omeniti bi vsekakor veljalo, da je bilo prvenstvo doslej precej izenačeno, saj se je skoraj polovica tekem končala pri neodločenem izi du (kar 52 remijev); največ (8) jih ima pet ekip (Ronchi, Sangiorgi na, Torviscosa. Corno Rosazzo, Vesna) najmanj (3) pa Portuale.
Sedaj pa podrobneje poglejmo, kako je igrala kriška Vesna v tem prvem delu prvenstva.
VESNA
Križani so v prvem delu prvenstva zbrali kot lani le 10 točk in s tem zasedli predzadnje mesto. Pred domačim občinstvom bi bila morala Vesna igrati osemkrat, vendar je morala zaradi izključitve igrišča (za dve koli) zaradi neredov po tekmi s Pro FiumiceUom igrati dve «domači tekmi* v Šoe-tru ob Soči in Zagraju. V teh osmih nastopih Vesna ni osvojila
F. Candotti vedno prisoten
zmage, remizirala je proti Palmanovi, Ronchiju in Pierisu, podlegla pa Percotu, Cimi Adviser. Pro Fiumicellu, S. Giovanniju in Por-tualeju. Na domačih tleh je torej Vesna zbrala le 3 točke; dala 3. prejela pa 14 golov.
V gosteh je Vesna igrala sedemkrat. Premagala je S. Canzian. remizirala proti Stocku, Sangiorgini, Cornu Rosazzo, Fortitudu in Tor-
: | viscosi, doživela en sam poraz, in sicer proti Costalungi. V gosteh je torej Vesna zbrala kar 7 točk; dala 9, prejela pa 8 golov. Skupno je torej Vesna zbrala 10 točk: dala 12, prejela pa 23 golov.
Križani so dvakrat ostali v desetih na igrišču. Izključena sta bila Purič (Pro Fiumicello) in Lud vvig (Fortitudo). «Plavi» so imeli na razpolago dve 11-metrovki (Ci ma Adviser, Torviscosa), obe je uspešno izvedel Candotti. Omenjeni nogometaš je pa zakrivil edini avtogol, in sicer proti Stocku.
Trener Vidonis, ki je v prvi tek mi celo moral na igrišče kot nogometaš, je doslej poslal na igrišče skupno 22 nogometašev, od katerih je le Candotti odigral vseh 15 tekem (v oklepaju doseženi goli);
15 odigranih tekem: Candotti (2); 14: Pipan (2); 13: Starc (3); 12: Somma, Sodomaco. Kostnapfel in Zucca; 11: Bubnich. Bruno (4) in Pribaz: 10: Purič in Ludwig (1); 9: Jerman; 6: Perissutti: 4: Ac-quavita in Savarin; 3: Schettini; 1: Vidonis, Germani. Sandrin in Picchieri. (Pripravil B. Rupel)
spet3»patili. kar so Tržačani izkoristili in mirno zaključevali akcije na koš. Do 15. minute drugega polčasa je kazalo, da bo sokolovcem le u-spelo »ujeti* nasprotnike, saj so zaostajali le - za pet točk. Nato pa so popolnoma popustili in zapustili igrišče s porazom.
Pri domačih je zaigral na dostojni ravni le Busan. (Andrej. P.)
Bor B — Ferroviario 68:114 (27:57)
BOR B: De Carli 24. Krapež, Pa-risi 6. Komar 4, Bradassi 18, Tavčar 17, Sik, Semen, Žerjal, Ja godic.
Proti prvi peterki Ferroviaria so se borovci sicer požrtvovalno borili, po pričakovanju pa so morali prepustiti gostom obe točki.
IZIDI
Bor B - Ferroviario A	69:114
Sokol - Scoglietto	59:81
Bor A - Libertas	71:63
Stella Azzurra - Inter Milje	46:82
Ferroviario B - Barcclana	75:61
LESTVICA
Libertas, Ferroviario A 10; Inter Milje 8; Sokol, Bor A 6; Barcolana, Scoglietto 4; Bor B, Stella Azzurra, Kontovel in Ferroviario B 2.
PRIHODNJE KOLO
Libertas - Barcolana; Kontovel -Stella Azzurra (15. jan. ob 17.00 na Kontovelu); Inter Milje - Sokol (15. jan. ob 18.00 v Miljah); Ferroviario A - Bor A (16. jan. ob 9.00 v Miramarskem drevoredu) in Ferroviario B - Bor B (16. jan. ob 11.00 v Miramarskem drevoredu).
....lunin,m......................................................................................................................................M...................................................................................■■■■.......mm

aul Breilner
*e Poslavlja
RONN — Paul Breitner. gotovo naih°ljših povojnih zahodno-Orin nogometašev (trenutno igra Bayernu), bo ob koncu letošnje ne opustil aktivno igranje. Ko ,sporočil svoj sklep, je 31-letni e*tner dejal, da hoče o sebi za-
da hoče o
""•Hill HIIMIH,, aMII,UHMIIHIII •••UH II
t OBVESTILA
jK Kras
* 'ruje svoj 19. redni občni zbor ™ek, 28. t.m„ ob 20. uri v jo«**or**1 osnovne šole «1. maj S,S' v Zgoniku.
• * •
polet
nI8S,l*ira v nedeljo, 30. t.m., izlet Nevejsko sedlo. Odhod avtobu-n Dpred prosvetnega doma na -T,.nah «>b 7.30. Cena prevoza Je uii . 1,r na osebo, ski-pass in dve Vnii a^a 1 učiteljem Je 12.500 lir. s»a * se lahko do 22. t.m., na oežu šd Polet, pri zavarovalni Keneiji »Uaiia, v p|_ Cieerone 8 v trg(,v|ni tev|jev Malalan na
NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH • NAŠI NOGOMETAŠI V MLADINSKIH LIGAH
"t
tl
NARAŠČAJNIKI .
DEŽELNO PRVENSTVO Real Videm — Breg 6:0 (4:0)
BREG: Degrassi (Zupih), Cassa-ni (V. Olenik), Stranj, Rapotec, Milkovič, Tul, Ciacchi, De Bortoli, Big gi (Jerman), Godina. Barut.
Drugi del prvenstva, ki se je začel po dolgem premoru, ni prinesel sreče Brežanom, saj so takoj v prvi tekmi doživeli visok poraz. Vendar nas rezultat ne sme varati, saj mladi Brežani niso igrali slabo. Domačini so namreč povedli po nekaterih nepotrebnih napakah Degras-sija, nakar so gostje odločno odgovorili in jih potisnili na njihovo polovico igrišča. Videmčani pa so o-čitno imeli srečen dan, saj se jim je posrečilo vse, kar so naredili.
IZIDI 12. KOLA
Ponziana - Glarizzole 2:1; Super-caffč - Monfalcone 2:1; Real Udlne - Breg 6:0; S. Giovanni - Domio 3:2; CGS - Chiarbola 0:1.
LESTVICA
Udinese, S. Giovanni 21; Super caffe 19; Monfalcone 17: Real U-dine 14; Chiarbola 13; S. Marco 11; CGS 10: Ponziana 8; Domio 5; Gia-rizzole 2; Breg 1.
POKRAJINSKO PRVENSTVO Primorje — Ollmpla 1:2 (0:2)
PRIMORJE: Zettin, Doljak, Na
bergoj, Suc, Zancolich, Zeibo, Mar-cuzzi, Celea, Terčon, Simatz, Ca-stellani.
STRELEC za Primorje: Nabergoj v 61. minuti
Na domačih tleh so naraščajniki Primorja v nadaljevanju prvenstva zopet izgubili. Tržačani so namreč povsem zasluženo premagali «rde-če-rumene* in občasno so pokazali vse svoje pomanjkljivosti predvsem v obrambi in v napadu. Gostje so tako že v prvem polčasu vodili z dvema goloma razlike. Samo v nadaljevanju so domačini reagirali in prišli tudi do častnega zadetka po zaslugi Nabergoja. (H.V.)
IZIDI 13. KOLA
Roianese - Zaule 3:1; Campanel-le - Muggesana 0:2; Montebello S. Andrea 2:3; Blue Star San Vito 1:2; Primorje - Olimpia 1:2; Fortitudo - Chiarbola 1:0.
LESTVICA
Triestina 21; Fortitudo 19; Montebello, Roianese, S. Andrea 18; Cam-panelle 16; Olimpia 11: Muggesana, S. Vito 10; Zaule, Chiarbola 9; Blue Star 6; Primorje 2.
NAJMLAJŠI
SKUPINA B
Primorec — Ollmpla 0:3 (0:1)
PRIMOREC: Purič. Boris Kralj, Fulvin Čuk, Maks Kralj, Škrk, Grgič, Pavel Kralj, Špehar, Škabar,
Ferluga, Luksa (12 Fonda, l3 Bel-lafontana. 14 Kokoravec).
Trebensko moštvo, ki nastopa v tem prvenstvu z zelo mlado postavo, je po pričakovanju izgubilo proti dokaj solidnemu moštvu Olimpie.
»Kljub porazu pa sem s svojimi fanti zadovoljen, predvsem glede sredine igrišča. Obramba je bila pri prvih' dveh zadetkih nespretna, napad pa še nima dovolj teže, da bi uspešno zaključeval akcije.* je
dejal Primorčev trener Darij Vremec.1
Opicina — Vesna 3:0 (2:0)
VESNA: Costanzo (Bogateč), A-lessio (Stulli), Zaiotti, Sepach, Soa-vi, Švab I., Bembi, Kusma, Tence, Švab II., Bembi I.
Po poprečni in nezanimivi tekmi je morala Vesna prepustiti domačinom ves izkupiček. Resnici na ljubo sta si stali nasproti ekipi, ki sodita med slabše ekipe tega prven-
IZ ŠPORTNEGA ŽIVLJENJA V BENEŠKI SLOVENIJI •
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Valnatisone -
Cordenonese 0:1 (0:1)
VALNATISONE: Beuzer, Franzo-lini, Jussa, Drecogna (Zilli), Nolfo, Mesaglio, Stulin H,, Cencig, Miano, Stulin I., Secli.
Natisone tudi v nedeljo ni imel sreče in je na domačem igrišču nerodno izgubil. Zaradi tega poraza je ekipa še vedno na spodnjem delu lestvice.
2. AMATERSKA LIGA Real - Savognese	0:0
SAVOGNESE: Predan. Meocolom-bo. Cumar. De Sabbata, Stulin. Cer-noia, Toffolo (Muzzoli), Bordon,
Cernoia I., Rot (Cernoia II.), Po-dorieszach, Miani.
Savognese je v nedeljo osvojil dragoceno tečko in je trenutno na desetem mestu lestvice
3. AMATERSKA LIGA Pulfero - Savorgnano 1:1
(1:0)
PULFERO:	Guion, Cedermatz,
Jussa, Chiabai, Zampari, Martinič, Busolini M., Vogrig, Bordon, Jus-sich, Cosson.
STRELEC za Pulfero: v 22. min. Jussich.
Tekma je bila na dobri ravni, kljub težkemu terenu in je potekala ob rahli premoči Pulfera. ki je po tem izidu ostal na sedmem mestu lestvice.
stva. in že to dejstvo opravičuje številne pomanjkljivosti, ki so se pojavile med tekmo. V prvem polčasu sta si bila nasprotnika v glavnem enakovredna in res škoda, da so »plavi* v obrambi zakrivili dve napaki, s pomočjo katerih je Opicina dvakrat zatresla mrežo nerazpoloženega Costanza. V nadaljevanju je imela sicer Vesna ugodni priložnosti za remi. toda Tence je bil o-bakrat nespreten. Napake pa se plačujejo in domaf';ni so dosegli še svoj tretji gol. (Fabio)
Zarja — S. Andrea 0:4 (0:2)
ZARJA: Cocevari, Oliva, M. Kalc. R. Kalc, Babicb, Stržaj, Boneta, Kerstich. Zeugna. Žagar, Fonda, Leban, Cicotti. Stein.
Zarja je v nedeljo visoko izgubila proti premočni ekipi S. Andrea. Rezultat je nekoliko prehud za domačine, treba pa je reči, da so se gostje izkazali predvsem s hitro i-gro in dokazali, da zasluženo vodijo na lestvici.
Nekoliko krivde za poraz Zarje nosijo nekateri igralci, ki so zaigrali pod svojimi sposobnostmi. Med tistimi, ki so se izkazali, so Cocevari, M. Kalc, Oliva in Babich.
(P.B.)
IZIDI 12. KOLA
Primorec - Olimpia 0:3; CGS -Chiarbola 1:1; Zarja - S. Andrea 0:4;
Opicina - Vesna 3:0; Campanelle -Supercaffe 1:0; San Luigi - Roianese 3:3.
LESTVICA
S. Andrea 23; Supercaffč 19; O-limpia 18; Campanelle 17; San Luigi 16; CGS 13; Chiarbola, Opicina 10; Roianese 8; Zarja 6; Vesna 2; Primorec 1.
ZAČETNIKI
SKUPINA A - (Zaostala tekma)
Breg - S. Luig! 1:5 (0:2)
BREG: Turco (Cotar), Sancin (Kozina), Vodopivec (Bandi), Ražem, Bevk, Macinich, Kraljič, Slavec, Prašelj, Švara
STRELEC za Breg: Slavec
Brežani so v nedeljo naleteli na zelo močnega nasprotnika, ki jih je nadigral v vseh elementih igre. V Bregovih vrstah je bilo občutiti, da igralci skoraj mesec dni niso stopili na igrišče. To pa nikakor ne more biti opravičilo za njihov bled nastop, saj so skoraj vsi igrali pod svojimi sposobnostmi. Naj omenimo, da je opravil svoj krstni nastop rezervni vratar Robi Cotar, ki se je dobro i, kazal. (M S.)
LESTVICA
S. Luigi 16; S. Giovanni Ponziana 15: Portuale. Giarizzole 13: Muggesana 12: Chiarbola 11; CGS 10; Breg. Zaule 9; S. Vito 4; Fortitudo 3 točke.
DEČKI
Servolana — Kontovel A 00:71 (38:30)
KONTOVEL A: Cingerla 4, Dolhar, škerlavaj 2, Sterni 10, Ban 2, Terčon 50, Venier 3, Floreančič, Pertot.
V nedeljo je Kontovel A kljub porazu igral zelo dobro proti prvo-uvrščeni Servolani. Italijanski ekipi ni in ni uspelo prevzeti vajeti igre v svoje roke vse do zadnje minute. Naša peterka je dobro igrala tako v obrambi kot v napadu. Dovolj točna je bila tudi pri metih. V zadnjih minutah pa so Kontovelci še zadnjič poskušali spraviti v težave nasprotnika z zelo agresivno obrambo. Na koncu pa je bolj izkušena peterka Servolane mirno igrala in si tako tudi zasluženo priborila zmago. Pohvaliti pa moramo vseeno ekipo Kontovela A, posebno pa še Cinger-lo. Naj omenimo tudi, da je Terčon dosegel kar 50 točk, kar je -njegov letošnji osebni rekord. (Ašo)
Danes po TV Koper oddaja o Jadranu
V današnji oddaji po TV Koper »Z nami pred kamero* ki traja od 17.00 do 20.15, bo gost zamejska združena ekipa Jadrana.
Predvajali bodo posnetke zadnjega domačega srečanja naših košarkarjev proti Mal tintiju, obenem pa bodo tudi intervjuji z jadranovci in ko mentarji.
GMT — Kontovel B 157:30 (74:21)
KONTOVEL:	Pertot, Pieric 4,
Baracci 6, škerk 4, Regent, Husu, Štoka 16. Rupel, Sedmak.
Mladi Kontovelci niso mogli preprečiti moštvu Grandi Motori visokega poraza.
Med našimi predstavniki se je i*-kazal Štoka.
Don Bosco — Bor 101:47 (52:26)
BOR: Kovačič 4, Mosetti 2, Žet-ko 1, Lippolis 14, Trampuž, Barini 4, Carbonara 18, Pertot 2, Rudolf 2, Žgur.
Tudi proti Don Boscu so mladi slovenski košarkarji ostali praznih rok. V Borovih vrstah je bil Lippolis zopet med najboljšimi.
IZIDI
Servolana - Kontovel A 80:71 Ricreatori - Saba	61:105
Don Bosco - Bor	101:51
Grandi Motori - Kontovel B 157:30 LESTVICA
Servolana, Grandi Motori 8; Don Bosco in Saba 6; Ginnastica, Kontovel A 2; Kontovel B, Bor, Ricrea* tori 0.
PRIHODNJE KOLO Kontovel A - Don Bosco (15. jan. ob 15.30); Ginnastica Kontovel B (15. jan ob 18.00 v Ul. Ginnastica),-Saba - Grandi Motori; Bor - Ricreatori (16. jan. ob 9.00 na stadiona «1, maj*).
MINIB4SKET
IZIDI
MOŠKI
Don Bosco A - Alabarda Ginnastica - Ferroviario Inter Milje - Camb Grandi Motori - Kraški zidar 14:77 Bor - Sokol	38:36
ŽENSKE
Camb - Senožeče	41:28
M. R.
88:13
44:50
29:30
Danes pričetek procesa proti ugrabiteljem Ouinlja
MADRID -— V Barceloni se danes prične proces proti štirim osebam, ki so obtožene da so 1. marca 1981 ugrabile srednjega napadalca enajsterice Barcelone. Enriqueja Castra Quinija. Za njegovo izpustitev so ugrabitelji zahtevali 100 milijonov pezet (več kot milijardo lir), vendar ga je policija po 25 dneh osvobodila.
Uiedništvo, uprava, oglasni oddelek
TKS1 Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6,00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
I	-	i ■
i
Stran 6	12. januarja 1983
Oglasi
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61C00 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krojine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
, , . i	l__	Či«n italijanske
iMiiik izil	/‘asnnisnih
Z VSTOPOM V VELJAVO «DRUGEGA OBROKA* UKREPOV
FANFANIJEVA VLADA IZVAJA NAČRT 0 PRIVARČEVANJU 19.000 MILIJARD
Največ naj bi prihranili s klestenjem po zdravstveni in skrbstveni službi ter po dotacijah občinam
RIM — Včeraj so stopili v ve ljavo štirje zakonski odloki, ki jih je vlada sprejela na svoji zadnji seji v okviru «druge faze* varčevalnih ukrepov (prvo je bila sprožila 30. decembra lani z davčnimi ukrepi in klestenjem po dotacijah krajevnim upravami. Najpomembnejše novosti, ki jih novi odloki uvajajo, zadevajo kazni za delodajalce, ki ne nakažejo javnim •zavarovalnim zavodom socialnih dajatev. ki jih odtegujejo osebju (do 3 leta zapora in do 2 milijona globe), prepoved ustanavljanja novih šolskih razredov, omejitve in nastavljanju in plačevanju suolentov na šolah, odložitev nakazila 190 mi lijard za finančno stražo povišanje davkov za farmacevtska po djetja, nove samoprispevke za '.dra vila in globe do 50 milijonov za reklamo tobačnih izdelkov Pri javnih izdatkih Fanfanijeva vlada očitno ni znala najti drugih poti varčevanja, kot da je oklestila nakazila za ojačenje finančne straže od predvidenih 500 na 310 milijard lir. kar se bo gotovo odrazilo na manjši učinkovitosti v boju proti davčnim utajam (ali na mogoče to komu prija?). Tudi za letošnje leto so potrdili pravilo, da vloge krajevnih uprav pri državnih zakladnicah ne prinašajo obresti, (in se torej razvrednotijo, kar vpliva na poslabšanje javnih sto ritev). ^Priščipnili« so tudi izdatke
za javno vzgojo, s prepovedjo namestitve novih supltntov, omejitvijo izplačevanja draginjske doklade in dohodkov že nastavljenih suplen-tov.
Najširši krog državljanov prav gotovo prizadevajo kiestenja do iz datkih za zdravstvo. Do 9. februa rja bodo sestavili nov seznam zdravil. ki jih bo smela dodeljevati državna zdravstvena služba in jih bodo porazdelili v štiri kategorije: najnujnejša, ki bodo kot doslej zastonj. antibiotike, za katere bo treba plačati 5-odstotni «ticket», nedovoljena, ki jih bo treba plačat' sami. in vsa ostala, za katere bodo morali zavarovanci prispevati 20 odstotkov cene. Za vsak receot bo tre ba vsekakor plačati 1,500 lir. O-proščeni bodo davkoplačevalci z manj kot 4 milijoni obdavčljivega letnega dohodka (za odvisne delavce do 6.280.000). Za diagnostič ne laboratorijske preglede bo treba odslej plačevati 30 odstotkov stro škov, od najmanj 1.000 do največ 20.000 lir, oziroma do 60 tisoč lir za več analiz skupaj.
Pri socialnem skrbstvu namerava vlada varčevati predvsem na račun strožjega nadzorstva nad u-ta.iami, z omenjenimi zapornimi in denarnimi kaznimi za nepoštene delodajalce, Hkrati je potrdila poviške za dajatve trgovcev, obrtnikov in kmetov. Nekaj namerava pridobiti tudi z ukinitvijo ■/dopolnitve do m;-
•imiimiiiauiiiiiMtitiftiituiiiiiniiiiitmiiiiiiiinimintMumtniiAiiuiiiiiuiiiiiiiiimuiiiiMiiiiimimmtiMtu
V AMERIŠKI JETNIŠNICI V OSSININCU
UPOR JETNIKOV SE JE ZAKLJUČIL
Zaporniki so se uprli zaradi slabih razmer v jetnišnici
nimuma« upokojencem, ki imajo več kol 7.177.330 lir obdavčljivega o sebnega dohodka. Če živita skupaj mož in žena se tak dohodek poviša na 10 milijonov 765 950 Ur, pri čemer se ne u)»števa dohodek od lastnega stanovanja. Četrti zakonski odlok uvaja močno povišanje obdavčevanja vžigalnikov in o-stre denarne kazni za reklamo tobačnim izdelkom, katerih izkupiček bodo namenili posebnemu skladu za zdravstveno vzgojo.
S tem sklepom ukrepov misli Fan: fanijeva vlada prištediti skupaj 18 tisoč 775 milijard lir. s katerimi naj bi krila razbremenitev socialnih dajatev za delodajalce, primanjkljaj INPS in davčno razbremenitev delovnih prejemkov v tem letu. 5.000 milijard naj bi prinesli ^novoletni« ukrepi, 1.800 milijard krčenje nakazil krajevnim u-pravam. 2.000 milijard novi davek «una tantums. 600 milijard odprava vrste davčnih oprostitev. 2.000 milijard izkupiček ^davčnega od pusta«. 5.575 milijard klestenie po zdravstvenih in skrbstvenih izdat kih ter 1.800 milijard lir zmanjšanje stroškov posameznih ministrov. Sam proračunski minister pravi, da mu za kritje primanjkljaia manjka še 525 milijard lir, ki jih bo moral pač med letom kje stakniti (seveda na naš račun), mnogi izvedenci pa postavljajo v dvom tako posamezne številke, kot sploh u speh celotnega gospodarskega manevra vlade.
Thatcherjeva obiskala falklandsko garnizijo
Izključili višjega sodnika ki je nudil kritje mafiji
RIM — Disciplinski odsek višjega sodnega sveta je predsinočnjim izključil iz sodstva namestnika generalnega pravdnika pri kasacij-skem sodišču Romola Pietronija, ker je kot sodni izvedenec prot im a fijske parlamentarne komisije imel stike z raznimi mafijci. Pietroni ni torej spoštoval svojih dolžnosti in je s tem škodil ugledu sodstva. Prejšnji višji sodni svet ga je pred časom oprostil, predsinočnjim pa so mu dokončno dokazali, da je bil v stikih z Italom Longom, komercialistom Franka Coppole. Med drugim je med svojimi preiskavami v Palermu po nalogu parlamentarne komisije stopil v stik z raznimi mafijci, komisiji pa dal lažno poročilo.
Pietroni je bil že pred leti vpleten v sodno preiskavo zaradi nekega finančnega škandala v Spo-letu, a so ga po izključitvi ponovno sprejeli v sodstvo, kar mu baje niso uspeli dokazati vpletenosti.
Švedskemu kralju odvzeli del dohodkov
STOCKHOLM — Švedska kraljevska družina je izgubila letno rento v višini 59 milijonov |ir. katero so ji priznali leta 1814, ko je švedski kralj izvajal suverenost nad otokom Guadalupe. Tedaj je namreč ( Anglija izplačala švedskemu kralju j 24 milijonov zlatili frankov, ker je otok prepustil Britancem, da so ga vrnili Franciji. Kralj je zlatnike posodil svoji vladi, ta pa mu je v zameno izplačevala letno rento.
Sicer se pa ta izguba švedskemu suverenu ne bo dosti poznala, ker .je od svoje vlade že zahteval povišek svoje vladarske apanaže.
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE V LJUBLJANI
Že razprodane predstave srečanja malih odrov
Letos predstave tudi v goriškem kulturnem domu S5G se bo srečanja udeležilo z Lanouzovim Odpiračem
LJUBLJANA — Predstave novogoriškega 12. srečanja malih odrov in exsperifnentalnih odrov, ki bo potekalo od 21. do 30. januar ja,_ se že razprodane. Kot so na včerajšnji dobro obiskani tiskovni konferenci v ljubljanskem Cankarjevem domu poudarili novogoriški organizatorji, dokazuje program letošnjega gledališkega srečanja vsebinsko vitalnost in aktualnost, demokratičnost v preverjanju gledaliških informacij, iskateljstva, novega, hkrati pa policentričnost slovenskega gledališkega dogajanja ter živahnost kulturnega utripa na stičišču dveh kultur.
Novogoriški gledališki festival, bo letos prvič segel čez mejo. v sosednjo Gorico v njen slovenski kulturni dom, s čimer se odpirajo nove možnosti medsebojnega kulturnega sodelovanja. Kot je na tiskovni konferenci poudaril Edmund Košuta, član upravnega odbora kulturnega doma v Gorici, so se iz bogatega festivalskega programa odločili za tri slovenske predstave: Mrožkovega Ambasadorja v izvedbi SNG Maribor, Držičevega Skopuha v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice in Što-kovo Božansko komedijo v interpretaciji lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Želja organizatorjev iz Gorice je, da bi se gledališki festival pri njih v prihodnjih letih učvrstil, da bi, glede na zanimanje, sloven-
Britanska premierka Margaret Thatcher je med svojim obiskom na Falklandih obiskala tudi vojaško posadko v Goose Greenu, kjer se je, na željo vojakov *Y» kompanije 1. bataljona kraljevskega hampshirske-ga regimenta, slikala skupaj z njimi, na fotografiji pa je na desni tudi admiral sir John Fieldhouse, poveljnik britanskega ladjevja na tem otočjn	(Telefoto AP)
........................................................
PRVIČ PO NOVEM LETU SE JE MAFIJA PONOVNO OGLASILA
V Palermu neznanca ubila nekega uradnika mehanografskega urada finančne intendante
Morilca sta zbežala s kraja zločina, v spopada s policijsko izvidnico pa je bi-la* težje ranjena neka mimoidoča oseba
PALERMO — Včeraj dopoldne so neznanci v središču Palerma ubili 36-letnega uradnika palermskega mehanografskega urada finančne in-tendence Giovan Nattista Di Pace-ja, v spopadu s policijsko izvidnico pa je bila težje ranjena neka mimoidoča oseba.
Di Pace je bil nekaj minut pred deveto uro namenjen na s\«oje delovno mesto, ko je opazil, da mu neznanca sledita na motorju. Pognal se je v beg, a brez uspeha, saj so ga streli pokosili v veži palače finančne intendance. Prav v tistem trenutku je mimo privozila policijska izvidnica, ki je skušala prestreči morilce. Vnel se je kratek oborožen spopad, ena od krogel je težko ranila mimoidočo 28-letno Mario Marino, ki se sedaj bori s smrtjo v palermski bolnišnici. Morilcema je uspelo zbežati s kraja zločina, zaman so bile tudi vse cestne zapore. Preiskovalci so do sedaj ugotovili, da je nekaj oseb nudilo kritje obema zločincema z nekega avtomobila «BMW», ki mu je prav tako uspelo zbežati s kraja zločina.
Včerajšnji umor je prvi po novem letu, saj je do sedaj vladalo neobičajno zatišje, lani je samo v Palermu padlo pod mafijskimi streli 151 oseb. Tudi včerajšnji umor pri-
NEVV YORK - Upor v ameriški jetnišnici v Ossiningu (bivšem Sing Singu), ki se je začel v soboto zvečer, se je včeraj zjutraj končal.
Upor je izbruhnil v B krilu te jctnišnice. kjer so zaprti večinoma le prehodni jetniki, ki čakajo na razmestitev v druge kazenske zavode v državi. Ker to čakanje neredko traja tudi po več mesecev, ti jetniki pa imajo v tem času mnogo manj pravic kot ostali, o se v so boto uprli. 01x>roženi s palicami, tol kali, krepeli in gorjačami so vzeli za talce 13 jetniškib paznikov in zahtevali, naj newyorška televizija olravi seznam njihovih zahtev.
Ker je newyorškj guverner pre povedal pri vzpostavitvi reda upo rabo sile in je newyorška televi zija objavila zahteve jetnikov, so ti predvčerajšnjim izpustili najprej štiri, nato še šest, včeraj pa še preostale talce. Ti so vsi razen enega, ki je lažje ranjen, v dobrem zdravstvenem stanju. Jetniki so izjavili, da so talce izpustili tudi zato. ker so se z upravo jetnišnice sporazumeli. da ne bo proti njim podvzela nobenih povračilnih ukrepov, vendar je uprava zdaj. ko se je upor pole gel, zanikala sklenitev kakršnega krij dogovora z zaporniki.
Kot kaže se je upor v tej nekoč zloglasni jetnišnici, zaključil brez prelivaHa krvi. kar za p<>dobne upo re v ZDA ni ravno običajno, saj ntso redki primeri, ko ne manika mrtvih ne na eni. ne na drugi strani. Režim v ameriških jetnišni eah je namreč izredno strog in po gosto nečloveški, zato tudi prihaja re/meroma pogosto do uporov jetnikov.
Na sliki: prvi talci zapuščajo jel-nišnieo, kier bili uietniki svojih lastnih zapornikov (telefoto AP).
									
PRIMORSKE VESTI
Lokavci - vztrajni samoprispevkarji
LOKEV — Če za koga, potem /a Lokavce s Krasa gotovo drži. da so med najbolj vztrajnimi sanv.pri-spevkarji. Že od 1971. leta imaio v krajevni skupnosti uveden samoprispevek in včeraj so se ponovno odločili o samoprispevku. Tokrat ne o novem. Dač pa o naložbah, ki bi .jih z lastnimi sredstvi še lahko izpeljali.
Nenavadna .je ta krajevna skupnost Lela 1971 so st odločili za samoprispevek, s katerim so gradili primarni vodovod od Divače proti lx>kvi. Šlo je za pet kilometrov primarnega vodovodnega omrežja pa še dobre tri kilome tre sekundarnega, razdelilnega omrežja. Prostovoljnih ur in denarja, ki so jih zbrali občani, se danes praktično ne tla vrednotiti. Največ jim pomeni vodovod. Tisti vodovod, ki so ga čakali skoraj osem let. Ko so namreč' 1971. leta prvič izglasovali samoprispevek za izgradn;o vodovoda, si Lokave niso mislili, da bodo pri izgradnji imeli toliko težav. Kraški svet je bil trši kot so mislili, vse skupaj je bilo težje uresničiti kot zapi sati. In treba je bilo podaljšati sa moprispevek. Po netili letih, ko od denarja, ki so ga prispevali, niso dobili niti zrna. Gradilo na se je in Lokavci so rekli še enkrat <da ■ N« zaman. Uradno so 1979. leta
le dobili vodo po vodovodnih ceveh. Kasneje so še veliko delali, da je tekočina mnogim nekaj povsem normalnega za življenje večini Kraševcev pa velika želja, le pritekla do njihovih domov. Vztrajali so in zmagali. Tudi spoznanje, da le z lastnimi močmi, pobudami lahko premagajo probleme, ki tarejo vas, je prevelo prebivalce te krajevne skupnosti.
Pred drema letoma so se ponovno odločili za samoprispevek. Tisoče ur, ki so jih prebili na de loviščih, denar, ki so ga zbrali, objekti, ki so jih zgradili, so vlili novih želja in prepričani, da se s prostovoljnim delom da marši kaj narediti. Sklenili so. da bodo vasi asfaltirali poti. Prizadevni, spretni aktivisti so poskrbeli, da so 30 tisoč kvadratnih metrov asfnl ta uredili na kredit. Večino so delali tudi vaščani sami. Cena za vse opravljeno delo .je znašala 3 milijone din Toliko kot- so predi valci Lokev zbrali do konta 1982 leta. V dveh letih so iznajdljivi Lokavci zbrali denar za odplačilo posojila. Prej je bilo ceneje in zato jim danes sredstev, ki jih bo ire ba oziroma jih bodo še zbira'i do 1984. leta ostaja na'manj tolikšna vsota kot so jo zbrali doslej. Sklenili so. zr-to so včeraj, šli na vo lišča, da bodo sredstva, ki so jih
zbrali — mimogrede:, ob 1.7 milijona din, ki so iih priliranili, ko so gradili vodovodno omrežje — porabili za sofinansiranje adaptacije zadružnega doma, vrtca, v katerem naj bi organizirali celodnevno bivanje, beneškega stolpa, ki propada sredi vasi, pomagali bodo pri obnovi prostorov za delo društev, uredili pokopališče in uredili polj ske poti. Vsa dela so ocenjena na 8,2 milijona din, kar pomeni, da bodo okroglo polovico morali krajani ^prispevati« s prostovoljnim delom. Ne bo težko, saj je od 1000 prebivalcev KS. oziroma 700 volilnih upravičencev v nedeljo na vo liščih za omenjene načrte glasova lo kar 94 odstotkov od 98 odstotkov volilnih upravičencev oziroma udeležencev. Ali je lahko še kaj dru gega kot tako množična udeležba in tako množičen «za», boljša ga ranči ja za uspeh akcije?
DUŠAN GRČA
BUDIMPEŠTA - Tri deklice, stare deset, osem in šest let, so v nedeljo umrle v požaru, ki ie zajel njihov dom v TorOkszentmiklosu pri Szolnoku, v vzhodni Madžarski. V stanovanju je bila tudi mati, ki pa je dobila le lažje opekline.
Policija je uvedla preiskavo.
pisujejo mafiji. Di Pace je bil po izjavah delovnih kolegov vesten in pošten uradnik, bival pa je v mestni četrti Agrumaria «Ciaeulli», kjer so doma številni mafijci vpleteni v preiskave o mafiji in drogi. V prihodnjih urah bodo preiskovalci bržkone ugotovili povezave s tem novim mafijskim umorom. Ni izključeno. da je bil Di Pace le sorodnik v mafijske posle vpletene osebe, morda pa mu je bilo delo v finančni itendanci usodno. Kot vedno pa ne bodo preiskovalci uspeli izreči dokončne besede, kljub temu da se tudi v Palermu ruši zid molka in strahu, s katerim se je mafija o-gradila.
Vse napredne politične sile in sicilska Cerkev so si zastavile^ težko nalogo, da končno strejo obroč strahu in vlivajo v državljane zaupanje v pravico. Trenutno so uspehi bolj borni, vsekakor pa je spodbudno, da na Siciliji vedno bolj glasno navajajo imena osebnosti, ki so vpletena v mafijske posle.
Na sliki (telefoto AP): truplo ubitega uradnika.
Prctor obsodil župana Trenta
TRENTO — Dvomesečno zaporno kazen. 200 tisoč lir globe in prepoved opravljanja javnih dolžnosti za leto dni, si je zaslužil tridentinski župan Corrado Pascucci zaradi premajhne odgovornosti pri svojem delu. Sodniki mu očitajo, da je sep tembra 1981 organizatorjem demo-kristjanskega državnega praznika prijateljstva omogočil, da so v pred mestju Trenta brez vsakršnega do voljenja postavili zasilno konstrukcijo, s katero bi pešcem skrajšali prehod preko železniške proge. Še preden pa so ga izročili namenu, so morali na črno zgrajen prehod tudi zapreti, saj bi utegnil ogroziti človeška življenja.
• Brzinomer
(Nadaljevanje s 4. strani)
vživeli v ta sistem, da nam bo merilec vrtljajev skoraj popolnoma nadomeščal brzinomer. Tak sistem pa se ne obnese pri gli ser jih. k.jer prihaja do posebnih hidrodinamičnih situacij, da lab ko hitrost merimo le z brzino metri.
Kot zadnje naj še omenimo naj-preprostejši sistem za merjenje hitrosti. Z uro izmerimo koliko sekund poteče preden plavajoči predmet, ki smo ga v premcu izpustili doseže krmo Dvojno dolžino čolna nato delimo z danim številom sekund in dobimo Hitrost v miljah na uro. Povsem razumljivo je tako merjenje vse prej kot zanesljivo, pri počasnih čolnih pa so vrednosti presenetljivo natančne. Po vsem tem še nekaj besed o cenah sodobnih brzinomerov, ki so kar zasoljene, da ne bomo pod 200 tisoč lb’ na šli zanesljive naprave.
skim predstavam sledila gostovanja tudi drugih jugoslovanskih gleda liso in se začelo sodelovanje med slovenskimi ter italijanskimi gledališči, pri čemer, je dejal Košuta, bi morala prvi korak, s povabilom kake italijanske predstave na festival, storiti jugoslovanska stran.
Srečanje malih in eksperimentalnih odrov bo potekalo v Novi Gorici, Solkanu, Ljubljani ter nekaterih drugih krajih: s čimer bi' organizator rad izkoristil priložnost gostujočih ansamblov v Sloveniji za več predstav. V vsakodnevnem programu se bodo predstavili Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z Ujetniki svobode E. Filipčiča, Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane z delom Ni človek, kdor ne umre V. Stojanoviča. SNG drama Maribor z Mrož-kovim Ambasadorjem, Srbsko narodno pozorište iz Beograda z Vite-zovič - Minčičevim delom Marx, Marx koliko je ura, Teatarska Rabottilnica FF Skopje s Pepelko v poboljševalnem zavodu J. Glovač-kega, Primorsko gledališče iz Nove Gorice z Držičevim Skopuhom ter Ruplovim delom Pošljite za naslovnikom, Slovensko stalno gledališče iz Trsta z Lanuxovim Odpiračem, Mestno gledališče ljubljansko z Brešanovim Hudičem na filozofski fakulteti, Slovensko ljudsko gledališče Celje s Schnitzlerjevim Rajanjem, Ljubljanska Drama SNG z recitalom Edvarda Kocbeka Tišina osmega jutra, Centar za kulturno dejavnost - Scena M. Pipade Zagreb s Shermanovim Rožnatim trikotnikom. Gledališka skupina Nova osečajnost iz Beograda z Aleksandrom Vedenskim in Študentski kulturni center iz Beograda z Go-lobnjačo Jovana Raduloviča. Z dvema predstavama se bosta predstavili gledališki skupini iz tujine E3 teatro Fronterizo iz Barcelone * Avtorsko predstavo o ušeh in igralcih ter Teater Die Foerbe iz Sin-gena iz Zahodne Nemčije s Hudičevim goslačem po motivih S. S. Ramuza. Med spremnimi manifestacijami naj omenimo okroglo mizo o umetniškem vodenju gledališč, razstavo o Mariji Veri, filma Ples v dežju ter Vladimiru Skrbinšku ter kabaretno predstavo občinskega svetnika Josefa Švejka Toneta Fornezzija - Tofa.
M. L.
Pred dnevi spodletel atentat na Honedcrja
BONN — Vzhodnonemški politični voditelj Honecker je — kot poroča revija Štern — 31. decembra lani ušel atentatu. V Klosterfeldu 15, severovzhodno od Berlina, se je skušal neki atentator s svojim avtom približati koloni vozil, v kateri je bil tudi Honecker. Spremstvo je pravočasno spregledalo namero a-tentatorja, izrinilo je njegov avto s ceste in prišlo je do streljanja, med katerim je bil neki agent hudo ranjen, atentator pa je naredil samomor. Honecker je ostal nepoškodovan.
ANKARA — V severnoturškern mestu Amasya se bo danes začela sodna razprava proti 261 pripadnikom skrajno levičarske organizacije Dev-jol, katerim preti smrtna obsodba. Skupno bodo postavili pred sodišče 740 pripadnikov te organizacije.
ntiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiffiiiiiiiifiiii 1111111 iiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir tiiiiiiitimiiiiiiiiiitiiiiiitniiiiiimiH*
PO PRIČEVANJU ENEGA IZMED VODITELJEV AMERIŠKE OSS
Številni nacistični obveščevalci med zadnjo vojno sodelovali z ZDA
Pričevanje «Mistra B.» objavili po 36 letih ■ Prav to sodelovanje Američanom omogočilo pomembne vojaške uspehe
NEW YORK - V Združenih dr žavah Amerike so te dni, po skoraj 36 letih objavili zapisnik pričeva nja, ki ga je 27. junija 1947 za zaprtimi vrati pred ameriškim k on gresoon podal AUen Dulles. To je bil človek, ki je med drugo svetov no vojno iz Švice usmerjal opera cije ameriške OSS. organizacije za zbiranje in obdelavo informacij, iz katere se je kasneje razvila CIA.
Dokument razkriva dejstvo, da so ameriške obveščevalne službe prejele vrsto pomembnih informacij od nacističnih obveščevalcev, vključno z njihovim šefom, slavnim admi ralom Canarisom, ki je pod obtožbo izdaje končal pod kroglami svojih sonarodnjakov. Canaris po Dtilleso-vem pričevanju sicer ni bil neposredni ameriški agent, pač pa so to bili nekateri njegovi sodelavci, sam pa je bil v neposrednem stiku z Dullesom, predvsem s pomočjo generala Osterja, načelnika nemškega generalštaba iri odgovornega za vohunsko operacije. Dulles, znan pod nadimkom «Mistcr B,», je iz Švice vodil operacije'v'vseh okoli
ških državah, vključno s fašistično Italijo in nemškim zunanjim ministrstvom. Po njegovih besedah je kar 10 odstotkov pripadnikov nacistične obveščevalne službe ABWEHR sodelovalo z Američani, saj so hudo razočarani nad Hitlerjem, postali antinacisti. Med njimi sta bila tudi dva uslužbenca nemškega konzulata v Zurichu, ki sta bila neposredna sodelavca Canarisa in Osterja in ki so ju kasneje nacisti likvidirali. Od njiju je Dulles prejel številne izjemno pomembne informacije.
«Mister B.» je v svojem pričevanju izrazil prepričanje, da so ZDA prav po tej poti sodelovanja z na cistično obveščevalno mrežo, prejele prve vesti o nemških načrtih na Ipodročju daljinsko vodenih raket ter nekatere bistvene informacije, ki so jim omogočile bombardirati nemško oporišče Peenemiinde, pomembno razvojno središče nemške raketne industrije.
RIM — Rimsko sodstvo je obsodilo podčasnika jetniškib paznikov Fiorenza Paola Lantierija na dve
leti zapora, ker je kot uslužbenec pravosodnega ministrstva poneverjal razne uradne akte in s tem o-mogočil 22 kamoristom, da so bil' premeščeni v bolj «ugodne» in «do-mače> zapore.
Proces Dozier
BENETKE — Na prizivnem procesu proti ugrabiteljem ameriškega generala Dozier ja je včeraj spre' govoril odvetnik Di Giovanni, k* brani skupino cneomajnto terori' stov. Di Giovanni je skušal izpodbiti teze javnega tožilca in zalite' val zaslišanje obrumbnega in pravosodnega ministra, da bi razčistil* vprašanje stikov med ugrabitelji *n domnevnimi bolgarskimi agenti.
RIM — Rimski karabinjerji so zaplenili več kot kilogram kokaina * vrednosti poldruge milijarde lir ter naprave za predelovanje mamil, *' retirali pa so tudi dva razpečevalca-Varnostni organi so ju zasledoval* že več časa.