■
Leto XV. 1 Štev. 55	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 T E L F F 0 N OOLASNEOA (JDDELKA 25-67 Poslovalnica Liubiiana Frančiškan. 6. tei 46—91 Poslovalnica Ceile Prešernova 3 telelon 280	j Maribor, petek 7. marca 1941	naročnina na Mesec Preleman v nnravl al! no ooštl 14 Tin Dostavlleo n« dom 16 din talin« 30 din. I postni č f k o v n i račun* u.aoc	Cena dSn 1*—
V pričakovanju nadaljnjih dogodkov
Diplomatske * bitke na evropskem Jugovzhodu se v glavnem zaključujejo, za prihodnji tedeH je treba pričakovati novih pomembnih dogodkov — Sovjetska zveza je umaknila svoje čete
s turške meje na ICavkazu
CARIGRAD, 7. marca. RP. Položaj na jugovzhodu se razvija v znamenju vsestranskih priprav za pomembno dogodke, ki bodo nedvomno sledili pristopu Bolgarije k trojnemu paktu in vkorakanju nemških čet v Bolgarijo. Sklepanje tarske vlade o Hitlerjevi poslanici prezidentu Ismetu Ineniju je zaključeno, čeprav sklepi niso bili objavljeni. Prav tako je tudi končano grško-angleško posvetovanje v Atenah ob priliki obiska Edena in Dilla, ki sta se že vrnila v Ka-"jro. Tudi tam ni bilo uradno objavljeno nobeno povsem jasno poročilo, iz raz-°ih dogodkov je pa mogoče sklepati, da se je Grčija odločila za nadaljnje voj-sJtovanje. Nemške čete so, kakor poročajo tudi uradno, izvršile zasedbo Bolgarije in stoje že vzdolž grške in turške meje. V Romunijo prihajajo na izpraznjena mesta nove nemške čete. Pojavljajo se uporne govorice o novih sovjetskih »htevah nasproti Romuniji, ki pa doslej niso bile niti potrjene niti zanikane. Pričakuje se zaradi tega, da bo prihodnji teden odločlnega pomena za ves nadaljnji r*zvoj položaja na jugovzhodu.
Diplomatska bitka za Turčijo
bern, 7. marca. ZFV. Švicarski listi Vročajo, da ie sedaj'vsa nemška diplomatska aktivnost usmerjena proti Ankari’ kjer s| nemška diplomacija prizadeva spodriniti angleški vpliv. »Tribune de ^usanne« pravi, da je že samo dejstvo, p ie predsednik turške republike, Ismet ‘neni, izročil Hitlerjevo poslanico, v razpravo vladi, najboljši dokaz, kako velike ^žnosti je ta poslanica. List pravi, da je nitler v svoji poslanici jasno obrazložil stelišče Nemčije nasproti Turčiji. Ostali ‘isti naglašajo, da vsebina poslanice urad-r‘° še vedno ni znana, po zasebnih intonacijah pa predlaga Nemčija Turčiji,
"ai prekine svoje zveze z Anglijo in skle-116 z Nemčijo nenapadalni pakt. V tem Primeru zagotavlja Nemčija Turčpi, da
ne bo ukrenila proti njej nobenih nepri-jateljskih korakov. V zvezi s tem so razširjene tudi govorice, naj bi Turčija posredovala v Atepah za sklenitev miru med Grčijo in Italijo, ki so pa zdaj manj verjetne. Turška vlada je imela že dve dolgi seji, na katerih je razpravljala o Hitlerjevi poslanici, kaj je sklenila, pa tudi ni znano, zatrjuje se le, da bo odgovor poslan najbrže že danes v Berlin, kjer gp bo izročil turški poslanik, ki se je mudil v Ankari.
ANKARA, 7. marca. Associated Press. Turčija se je postavila na stališče »čakajmo in glejmo«. Istočasno pa je Velika Britanija raztegnila svojo pomoč na Traei-}o. Misli se, da ne bo še kmalu Bolgarija v vojni. Turška vlada čaka na rešitev
treh vprašanj: 1. Kaj bo naredila neka druga država; 2. ali lahko Nemčija prisili Grčijo k miru z Italijo, in 3. kakšna bo angleška pomoč Grčiji?
SEYDAM BO PODAL EKSPOZE
ANKARA, 7. marca Reuter. Sodijo, da bo predsednik vlade Seydam podal eks-poze o političnem položaju pred veliko
turško narodno skupščino. Politični krogi so mnenja, da bo Seydam govoril v sredo. Parlament se bo sestal k zasedanju že v ponedeljek.
Umik čet SSSR s turške
meje
ANKARA, 7. marca. Reuter. Kakor poročajo turški listi, je Sovjetska zveza umaknila vse svoje čete, ki jih je bila zbrala na turški meji, 48 kilometrov na-
Albanska fronta postane defenzivna
Srki so pričeli pošiljati čete z albanske fronte v Tracijo, v Albanijo pa odhajajo na novo vPoklicani rezervisti, ki bodo prevzeli nalogo obrambe sedanjih položajev — Iteljanska in
grška poročila o spopadih
GRŠKE PRIPRAVE V TRACIJI
CARIGRAD, 7. marca. RP. Po infor-!,lacijah iz Aten, ki so jih dobili tukajšnji s© Grčija z v&o naglico pripravlja Ba °brambo v Traciii. Vpoklicani so bili novi letniki rezervistov, ki so de-Ha že odšli na albansko bojišče, delo-
. - Pa bodo tja še poslani. Cete, ki jih v Janiji zamenjujejo sedaj vpoklicani re-servisti, se pa premeščajo v Tracijo. Zdi *• da se je grško vrhovno poveljstvo r^točilo ostati v Albaniji samo v defen-in držati sedanje položaje, katere ^no utrjuj«.
v JTENE, 7. marca. AP. Civilno prebijmo Iz Tracije in vzhodne Macedo-v*® izseljujejo z veliko naglico in grška ®jska se pripravlja na obrambo pred 8w*dom iz Bolgarije.
OBRAMBA SOLUNA
^OCKHOLM, 7. marca. CBS. Šved-Ihi Bsk prinaša komentarje k rezul-c 0ll) Edenovih posvetovanj v Atenah
-	Pravi, da se je Grčija odločila k (u08r»l»ac*iji svojih čet, da okrepi ob-Soluna.
DEMANTIJI GRŠKE VLADE
: 1^1’EMe, 7. marca. At. Ag. Neki tuji list c Phnesei vest, da je bila v Solunu izkr-k'1® kanadslca divizija. Atenska agencija ^ Pooblaščena, da to vest kategorično s^ ka. Prav tako so se razširile vesti, da ^ka vlada pripravlja na odhod na Takšne tendenčne, vesti niti ni tre-hhJ^antiratl, ker so sploh brez v3ake oodlage. čemu se bo vlada zmago-države selila, če tega ne stori niti
vlada nasprotnika, ki ne more trditi, da je v odnošaju do nas zmagovalec.
ITALIJANSKO POROČILO
RIM, 7. marca. Stefani. Uradno poročilo iz Albanije se glasi: Grško bojišče: Nič pomembnega. Naša letala so bombardirala pristaniške naprave na otoku Mitilene.
GRŠKO VOJNO POROČILO
ATENE, 7. marca. Reuter. Atenski radio je izdal uradno poročilo, v katerem pravi, da so grške čete v teku včerajšnje-
ga dne napredovale na raznih sektorjih. Grška artilerija je bila zelo efektna in je stalno obstreljevala sovražne položaje. Na srednjem delu fronte so imeli Grki v lokalnih spopadih uspehe ter so prestavili svoje prednje črte dalje. Iniciativa na bojišču je še vedno v grških rokah.
ATENE, 7. marca. At. Ag. Uradno poročilo št. 131 glavnega poveljstva grške vojske pravi, da je bila v teku dneva med živahnim artilerijskim streljanjem večja aktivnost na fronti, ki se je zaključila v korist Grkov. V zaledju ni bilo dogodkov.
Obsodbe holandskih teroristov
N;EW YORK, 7. marca. Ass. Press. Pred sodiščem v Amsterdamu je bila razprava proti Holandcem, ki so zagrešili napade na nemške vojake, sabotažo in podobna dejanja. Osemnajst oseb ie bilo obsojenih na smrt, 19 pa na Ječo. Vsi so pripadali tajni teroristični organizacij »Genzen«. Poveljnika teh teroristov, ki
je znan pod imenom »polkovnik Verdun«, oblastva še niso prijela. Predsednik sodišča je posvaril holandsko prebivalstvo, naj sc nikar ne spušja v špijonažo ali sabotažne akte proti nemškim okupatorskim oblastvom, ker bo vsak dAikt kaznovan s smrtjo.	•
Anglija in arabski svet
K AH I RA, 7. marca. Reuter. Refki Sc. gudi bej, zunanji minister Iraka, je z letalom dospel v Kahiro, Ostaj bo v egipt-ski prestolnici več dni.
BEVRUT, 7. marca. Stefani. Vedno bolj se kažejo obrisi angleškega prizadevanja. da zbere Arabce v svojem taboru. Zadnji Edenov obisk v Ankari je bil tudi v zvezi s teni. Po vrnitvi v Kahiro se bodo angleške spletko v arabskem svetu nadaljevale. S tein v zvezi je tudi
prihod iraškega zunanjega ministra v Ka-ilrro. Iz dobro poučenega vira se tudi izve, da je angleška vlada že prej poverila generalu Newyampu nalogo, da obišče vse arabske države, da jih pridobi za obveznosti do Velike Britanije. General Nevvcamp naj bi odigral na Bližnjem vzhodu isto vlogo, kakor jo je Imel polkovnik Larvrence v prvi svetovni vojni.
VICHY, 7. marca. DNB. V dobro poučenih francoskih krogih v Vichyju trde,
zaj v notranjost. Ta ukrep je gotovo v zvezi s stališčem, kj ga je sovjetska vlada zavzela glede pristopa Bolgarije k trojnemu paktu in vkorakanju nemških čet v Bolgarijo.
Se vedno vesti o bazah
NEW YORK, 7. marca. Ass. Press'javlja iz Sofije, da je Antonescu pred odhodom na posvet z Goringom na Dunaju prejel neko noto iz Moskve. Poročilo pravi, da je Rusija stavila Romuniji ultima-tum glede odstopa nekaterih baz ob Črnem morju.
INDIJA IN BOLGARIJA
NEW DELHI, 7. marca. Reuter. Indijska vlada je izdala sklep, da jc v sovražnem stanju z Bolgarijo.
O	BOMBARDIRANJU PETROLEJSKIH VRELCEV
BERN, 7. marca. Stefani. Angleški tisk piše, da bo Anglija zdaj po nemški zasedbi Bolgarije lahko napadla z letali romunske petrolejske vrelce, ker doslej niso mogli leteti nad nevtralnim ozemljem. Takšno mnenje začudi človeka, ker je splošno znano, da so britska letala stalno napadala preko nevtralnega švicarskega ozemlja Italijo. Bombardirala so celo švicarske vasi in mesta, kjer je bilo mnogo žrtev in škode. Na Švicarski protest so Angleži odgovorili, da so zamenjali Ženevo s Turinom ter Curiško jezero z jezerom Lago di Como v Italiji.
da vodi transjordanski emir Abdulah 'iz svojega področja propagando proti Siriji. To dejstvo odkriva nove nakane Velike Britanije, ki jih je potovanje Edena po Bližnjem vzhodu še poživilo. Francoska oblastva v Siriji so pripravljena, da vse načrte emira Abdulaha preprečijo.
Omejitev konzularne službe med USA in Italijo
VVASHINGTON, 7. marca. AP. Ameriška vlada Je sporočila italijanski vladi, da prepoveduje svobodno gibanje italijanskim konzularnim nameščencem po USA ter ji Sporočila željo, da zapre konzulata v N«worku in Detroitu. Ta korak je bil storjen očividno s podobnim italijanskim ukrepom ter zaprtjem ameriških konzulatov v Palermu in Napoliju.
BARDOSSV POJDE V NEMČIJO
RIM, 7. marca. RP. »Giornale d’ Jta-lia« poroča, da bo 15. t. m. odpotoval madžarski zunanji minister BardosSy v Nem čijo. O namenu tega potovanja list ne piše.
PO SPORAZUMU TAJSKA—INDOKINA
PARIZ, 7. marca. DNB. Pariški tisk iskreno pozdravlja sporazum med Indo-kino In Tajskim, češ da je to rezultat zdravega razuma in realne politike. Listi poudarjajo velik pomen japonskega posredovanja,
RAZPOLOŽENJE VOJNIH OBVEZNIKOV V USA
NEW YORK, v. marca. Reuter. Gallupov institut je zbral odgovore na svojo anketo in ugotovil, da je večina moških, ki so vojni obvezniki, za čim večjo pomoč Veliki Britaniji. Na vprašanje, če bo kongres sftiril prav, ko bo Sprejel zakon o pomoči Angliji, je 55 odst. vojnih obveznikov od ‘21. do 29. leta odgovorilo pritrdilno, 21 odst. jih jc bilo proti.
Vojne operacije v Abesiniji
Dočim je na libijski fronti še dalje relativno zatišje in tudi v Eritreji ni važnejših dogodkov, sc nadaljujejo v Abesiniji in SomaHji operacije večjega značaja
ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 7. marca. Stefani. Italijansko uradno poročilo iz Afrike poroča sledeče o vojnih dogodkih: Severna Afrika: Živo ogledniško delovanje kopenske vojske in letalstva. Letala nemškega letalskega zbora so bombardirala 4. marca eno izmed sovražnikovih letalskih oporišč. Vzhodna Afrika: Na odseku pri Kerenu smo izvedli protinapad na sovražnikove čete, ki so se ponoči skušale prebiti skozi naše črte. Ujeli Smo več sovražnikovih vojakov. Sovražnik je izvedel več letalskih napadov na več krajev v Eritreji. Pri tej priliki ni bilo žrtev, škoda pa je bila malenkostna. Oddelki nemškega letalstva so večkrat napadli sovražnikova letalska oporišča na Malti. Močno so bila bombardirana letališča, letala na tleh in topniške postojanke. Med temi akcijami so bila v spopadu zbita tri letala tipa »Hurrican«. Druga tri letala raznih vrst so bila uničena na tleh.
NEMŠKO POROČILO IZ AFRIKE BERLIN, 7. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je včeraj izdalo sledeči komunike: V Sredozemskem morju so nemški bombniki v spremstvu nemških lovskih letal uspešno napadli letališče Haifa na otoku Malti, prav tako so bile z velikim uspehom napadene vojašnice. Več sovražnikovih letal je bilo uničenih na samem letališču. Naša lovska letala so ta dan stopila v borbo s so-v raznimi lovskim! letali in zbila tri sovražna letala. V Severni Afriki so nemški bombniki z velikim uspehom napadli sovražnikova letališča.
, TALUANSKA
*JST ^ l,5£_AF m KA
Geriri	“\jHilaven
GelcdifejjBARi
BeletVcn
•Torbi'
, ,H .Mari
tl i iFlneVv i&endzr >•£*
«| ,-^EIVak
'■"“H >5*
1 IH
[ Vo!ad«|f?'’
•JSoto
Ifegl
lj>l
«0dur ^, BuloBurti«
Mahifi
5«rirJeji>BAft06ftA
Man 2 ur
Umfudo«
WorTa #1
• I :l Afmadu
rgerita^rjj. -•
ir:
uta Jonte«
|0*l§{
š • i
«8irl<7)o
f_Kore->ik_
vojski pot za napredovanje proti Rdečemu morju.
PO ZAVZETJU BURYE KHARTUM, 7. marca. Reuter. Trdnjavo Burye, ki so jo v Godžamu zavzele abesinske čete pod vodstvom angleških in avstralskih častnikov, sta branili dve italijanski brigadi. Mesto je bilo zelo močno utrjeno in dobro založeno z orožjem in municijo. Abesinske čete so Italijane deloma razgnale, deloma ujele, deloma pa se jim je posrečil umik v smeri na Debra Mark os.
SPLOŠNI POLOŽAJ V ABESINIJI KAHIRA, 7. marca. Ass. Press. Medtem ko angleške akcije na severu Afrike počivajo, postaja v Abesiniji in Somaliji živahnejše. Slednja bo skoro do zadnjega kota likvidirana. Operativne akcije vseh angleških prediranj v vzhodni Afriki gredo zdaj za tem, da obkrožijo Abe-sintjo. Pri tem siede istemu načinu, ka-
kor so se ga poslužili Italijani ob zasedanju neguševega cesarstva, z dodatkom, da mimo severa in juga predirajo Angleži tudi iz zahoda, v večjih kolonali, v glavnem ob Modrem Nilu. Tu se je klin vdorne fronte pomaknil že 200 km pred Addis Abebo. Na severu, v Eritreji so v teku zadnje priprave za zlom italijanskega odpora pri Kerenu. V Godžamu so se. predirajoči oddelki proti Biri in Debra Markosu (Monkorerju) znašli pred visokim gorskim vencem Čoka, ki sega v sredini do 3500 m visoko. Gorovje ima več prehodov, ki se spuščajo y doline, kjer teko važne prometne zveze iz Asmare na Samaro in Addis Abebo. Za te klance se bo vnel še hud boj. Brat poveljnika sredozemske flote, general Cunningham, pa predira ob reki Šebeli, iz Somalije v Abesinijo. Ta operacija zelo občutno zadeva italijanski obrambni sistem v bok.
Vojna poročila z zahoda
BERLIN, 7. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je včeraj uradno poročalo: Nemške čete v Bolgariji so 5. marca prispele na točke, ki so bile vnaprej določene, navzlic slabemu terenu, ki ga je bilo treba obvladati. Neka naša podmornica je potopila nadaljnjih 9000 ton sovražnikovega brodovja. S tem se je skupna tonaža, katero je dozdaj potopila ta podmornica, dvignila na 27.000 ton. Nemška ogledniška letala so z uspehom bombardirala vojaške naprave v Portsmouthu. Med drugim so bili doseženi zadetki na vojašnicah in v državnih ladjedelnicah. Na morju blizu vzhodne škotske obale je naš bombnik uničil z bombami sovražnikov minolovec. V času od 27. februarja do 5. marca je sovražnik izgubil
skupno 23 letal, od katerih je bilo 16 letal zbitih v spopadu, pet letal je uničilo protiletalsko topništvo, dve” letali pa je zbilo protiletalsko topništvo vojne mornarice. V to' število niso všteta tista sovražnikova letala, ki so bila uničena na samih letališčih. V imenovanem razdobju je nemško letalstvo izgubilo 15 letal. Danes je sovražnik poskušal prileteti z več svojimi bombniki nad severno Francijo. Poskus se je izjalovil ob silovitem odporu nemških lovskih letal in nemškega protiletalskega topništva. Ob 16 sovražnikovih letal, kolikor jih je sodelovalo pri tem poletu, jih je bilo 6 sestreljenih. Niti včeraj, niti ponoči se nad nemšldm ozemljem ni pojavilo nobeno sovražnikovo letalo.
Razprava v ameriškem senatu
WASHINGTON, 7. marca. Reuter. Na seji senata se je nadaljevala razprava o zakonu o pomoči Veliki Britaniji. Predsednik demokratskega kluba, senator Barkheley je dejal, da je sedanji položaj tako v Evropi kakor v Aziji zelo resen. Ostro je kritiziral amandmane, ki so jih stavili posamezni senatorji. Posebno je obsodil oni amandman, ki zahteva, da je treba za vsako pomoč Angliji sproti vprašati kongres za svet in pristanek. Prizadeti senator Allenbery je pripomnil, da se njegov dodatek k amandmanu tiče le uporabe oborožene sile USA izven zahodne hemisfere, ne tiče se pa pošiljanja
ameriške vojske v izvenameriško cono na gradnjo ali popravilo vojaških objektov ali drugih dolžnosti, ki ne predstavljajo neposredno vojaško aktivost. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve Georges je še enkrat pozval senatorje, naj v skrajšanem postopku omogočijo čimprejšnji sprejem zakona. Praznine v pošiljanju pomoči Veliki Britaniji bi lahko dovedle do zloma imperija v Tihem oceanu. To bi pa pomenilo kaos za ostali svet. Stavljen je bil predlog, naj se seje vrše tudi ponoči, da bi se debata čimprej zaključila.
ANGLEŠKO POROČILO
KAHIRA, 7. marca. Reuter. Uradno poročilo poveljstva brilskih čet v Afriki pravi: V Libiji so naši motorizirani oddelki odbili ponovne napade sovražnih tankov zahodno od Ageile. V Abesiniji preganjajo večji oddelki dalje sovražnika, povzročujoč mu hude izgube. V Somaliji so brkske čete zasedle Ferfero, po-vSod drugod se prediranje z uspehom nadaljnje. Skupaj je doslej ujetih v So-maHfl 10.000 sovražnikov. Ferfera leži 310 km zračne črte severno od Magdlša (Mogadlscia), ob reki Šebeli. Iz Feriere vodi glavna zveza k Bariju, v Ogaden In datje k H urarju.
RAZVOJ OPERACIJ V GODŽAMU
KHARTUM, 7. marca. RP. Abesinske čete, ki napredujejo v pokrajini Godžam, se približujejo večjemu in pomembnejše-mu mestu Debra Markos in so na sedanjih položajih oddaljene samo še 200 km od abesinskega glavnega mesta Addis Abebe. Pričakujejo, da bodo te čete že v nekaj dneh dosegle desno obalo Modrega Nila, s čimer bo ogrožena italijanska zveza s posadkami, ki se upirajo pri Gondarju. Iz Kenije in Somalije sc nadaljuje napredovanje, dočim se položaj severno od Tajskega jezera zaradi velikih terenskih težkoč ni veliko spremenil. Tudi položaj v Eritreji je ostal dalje V Nstvu nespremenjen, ker so tam potrebe nadaljnje priprave za zavzetje italijanskih postojank, ki zapirajo na silno težavnem goratem terenu angleški
Novi napadi na Malto
MALTA, 7. marca. Reuter. V sredo je večje število sovražnih letal bombardiralo neko letališče na Malti. Vrženih je bilo precej bomb. V četrtek so se sovražna letala dvakrat približala Malti. Dopoldne je krožilo izvidnlško letalo visoko nad otokom. Protiletalske baterije so ga obstreljevale. Popoldne je manjša formacija sovražnih letal opazovala Malto, niso pa vrgla bomb.
ANGLEŽI O PODMOKMSKI VOJNI
BERLIN, 7. marca. ZPV. Švicarski vir poroča iz Londona, da lam stalno opozarjajo na nevarnosti podmomi-ške voji® ludi za napadalca. V svoji zadnji oddaji je londonski radio celo namignil, da je bil Tirpitzev duh brezobzirne podmorniske vojne kriv, da je prišlo do zloma v svetovni vojni.
KAROL OSTANE NA PORTUGALSKEM
LISBOA, 7. marca. Reuter. Bivši romunski kralj Karol bo ostal nekaj časa na Portugalskem. Naselil se je v vi:;. 3 km od središča Lisboe.
AMERIŠKI HELIJ ZA ANGLIJO
WASHINGTON, 7. marca. AP. Državni podtajnik Ickes je podpisal prodajo 5(XX000 kubičnih čevljev helija Angliji. Ta plin je svoječasno že kupila Francija.
IZ POMORSKEGA ODBORA USA
WASHINGTON, 7. marca. Reuter. Ro-morski odbor je soglasno sprejel predlo;' zakona o povečanju pomoči Angliji. Pred-
log predvideva tudi povečanje vojske od 232.000 na 300.000 mož ter nov gradbeni kredit za nadaljnjih 200.000 ton vojnih ladij.
DOBAVA LETAL IZ AMERIKE
\VASHINGTON, 7. marca. Reuter. Trgovinsko ministrstvo javlja, tla so bila izvršena velika naročila letal angleškim posestim na Daljnem vzhodu in v Južni Afriki.
ARETACIJE V OPORTU
LISBOA, 7. marca. Stefani. V Oportu so se spopadli trije stražniki in dve osebi, ki sta malo prej ranili nekega policijskega agenta, enega legionarja, finančnika in dva druga civilista. Napadalca sta bila aretirana. Sta dva Španca, ki pripadata revolucionarni teroristični celici, ki se je vsak dan sestajala v Oportu pod nadzorstvom policije.
Samomor v Studencih
Maribor, 7. marca.
Pri studenškem gozdu se je vrgel, pod vlak 23 letni gostilničarjev sin iz Studencev Rudolf Anderluli, ki so ga davi našli razmesarjenega. Samomorilec je bil že dalje časa živčno bolan in je bil to tudi vzrok obupnega dejanja.
Si ozadja
»BOLGARSKE UGANKE"
Bolgarska uganka, ki jc sedaj svojo rešitev v pristopu Bolgarije^ k trojnemu paktu in vkorakanju nemškill ,čet, je stopila v ospredje svetovnega za-nimanja že takoj po prihodu »nemških inštruktorjev« v Romunijo. Že tedaj so se pričeli pojavljati glasovi, da se nemške čete ne bodo ustavile na Donavi, ampak bodo nadaljevale svojo južno-vzhodno pot tudi v Bolgarijo in čez Bolgarijo. In ko so pričele po vrsti pristopati k trojnemu paktu Madžarska, Romunija in Slovaška, je bil — zlasti po obisku kralja Borisa III. pfi Hitlerju v Obersalz-bergu — ves svet prepričan, da jim bo kot četrta sledila Bolgarija. Ko se to m zgodilo, so se pojavila najrazličnejša banja in slišali srno vse polno tolmačem. Nekateri so trdili celo, da je Bolgarija sklenila ostati za vsako ceno izven dogodkov sedanje vojne. Vendar so se tudi napovedi o drugačni usmeritvi vedno znova ponavljale, še prav posebno tedaj, ko je preživel bolgarski ministrski predsednik Filov nekaj dni »na konzultirani« zdravnikov-specialistov« na Dunaju.
Sklep je bil storjen že oktobra
Sedaj, ko je pristop Bolgarije k trojnemu paktu že podpisan in ko so nemške čete tudi že v Bolgariji, smo šele izvedeli iz najkompetentnejših virov, da J'e bilo vse to manevriranje od lanskega oktobra dalje samo taktiziranje, ne P3 morebiti oklevanje. Izvedeli smo, da je bil pristop Bolgarije k trojnemu paktu sklenjen v resnici že ob priliki obiska kralja Borisa v Obersalzbergu in da ie imelo večdnevno bivanje ministrskega predsednika Filova na Dunaju le še na* men določiti razne podrobnosti glede izvršitve dogodkov in glede razvoja bodočih dogodkov. S tem so temeljito demafl' tirane vse domneve o preorientaciji ah le oklevanju Bolgarije zaradi intervencij Sovjetske zveze jtd.
Glavni vzrok je bila zima
Po vsem tem nastaja le vprašanje, čemu ni bil že oktobra storjeni sklep Bolgarije o pristopu k trojnemu paktu in 0 vkorakanju nemških čet, tudi takoj tedaj izvršen in čemu je Bolgarija sama ustvar jala videz, da se še ni odtočila? Toda na to vprašanje ni težko odgovoriti. Tako Nemčija kakor Bolgarija sta želeli od-goditev izvršitve storjenega dogovora^ golih taktičnih in časovnih ozirov. Pre“ vsem je igrala tu zelo važno vlogo zima* Zimski čas prav gotovo ni bil prikladen za ustvarjanje novih front na južn^" vzhodnem ozemlju. Pristop Bolgarije trojnemu paktu in prihod nemških Čet v Bolgarijo več mesecev pred pomladjo J0 pred začetkom akcij, pa bi bil ustvaril na eni strani možnost anglešk® protiukrepov v popolnem miru, na drugi pa bi bil utegnil izsiliti vojne akciJ*5 prej, preden so bile zaželene. Tretjič Je pa igralo važno vlogo pri tem gotovo tor di to, da Nemčija še ni imela v Romuni dovolj čet in da same notranje razmet tam še niso bile dovolj razčiščene.
Potrebna je bila priprava
čas od lanskega oktobra do letošni^ 1. marca je nemška in bolgarska dipl^j matija izkoristila zelo temeljito tudi z* različne akcije, posebno v bolgarski sO' seščini. V prvi vrsti je šlo tu za Ture«"’ katero je bilo- treba pridobiti za to, da fl bo izvršila svoje prejšnje namere, Pj" kateri bi smatrala vkorakanje neu*”'\ čet v Bolarijo za casus belil. Skletm® dogovora o bolgarsko-turški izjavi e $ napadanju je v polni meri dosegla taCr^ S to izjavo sta si Bolgarija in za Nemčija zagotovili mirno izvršitev sklepov, ue da bi se bilo treba bati. bo med Nemci in Turki nastalo vanje, katere čete bodo prej prekera#
Mariborska napoved: Pretežno jasno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura +5.4, danes minimalna temperatura —2.2, opoldne. -|-7. Padavin je bilo včeraj 36.1 mm.
bolgarsko mejo. Iz vsega tega torej
vi' stof
dimo, da je prikrivanje lani oktobra s l -e jenega sklepa, in pred vsem zavlačeva ^ izvršitve tega sklepa, rodilo tako g Nemčijo kakor za Bolgarijo zelo v faj rezultate in je v tem primeru »Ken jtt čas« stal nedvomno na strani Berlin^ Sofije.
Izvršitev oktobrskega sklepa v ^ m kii marca, na pragu pomladi, nam • dokazuje, da je treba sedaj pričaka ^ nagel razvoj dogodkov, ki morajo 11 slediti iz te uresničitve.
Zakaj smo zmagovali...
Narod, ki je bil pripravljen žrtvovati in izgubiti vse, razen svoje časti, ponosa in junaštva — Beseda o enodušni, bosberJ in disciplinirani srbski vojski v I. 1912-18
Balkanska in svetovna vojna sta se dotikali področij, biizu katerih se tudi danes odigravajo usodni dogodki za bodočnost jugovzhoda Evrope. Zaupajoč v modro zunanjo politiko svoje vlade je zbrana vsa Jugoslavija ob enodušni želji, v nevtralnosti in miru, predvsem pa v zasluženi, težko priborjeni svobodi graditi pot v srečnejšo bodočnost. Kakšni s° pa bili možje iz naroda, ki je s puško v roki preko krvavih poljan in trpljenja položil temelje naši svobodni domovini, prikazuje pod zgornjim naslovom Svetislav T. Milosavljevič v zadnji številki »Narodne Odbrane«.
»Operacije srbske vojske v bojih 1912 9° 1918 so se končale z uspehom in zma-so iz več vzrokov. Med njimi sta dva, ki sta največ prispevala k vsemu: 1. iz-r®dno visoka morala naroda in njegove narodne vojske; 2. popolna doraslost naj-y,šiega vodstva ter starešinskega — častniškega in podčastniškega zbora.
Srbi so v vseh svojih lastnostih pravi vojaški narod, prežet z veliko, resnično 'iubeznijo do rpdne grude in domovine, za katero so bili vedno pripravljeni žrtvovati vse, kar jim je najdražje: svoje življenje, kakor tudi življenje svojih naj-Jmžjih ter vse premoženje. Neizmerna {iubezen srbskega naroda do domovine bila poudarjena v vseh narodnih pesmih in izročilih stoletja in prenesena iz roda v rod. Zato ni čudno, če je bila srbska vojska poveličana z najlepšimi vojaškimi sposobnostmi. Enodušna, borbe-
na, ponosna, disciplinirana, z malim zadovoljna, žilava in odporna je bila vedno pripravljena, da doprinese najgrenkejše izkušnje in žrtve, da se zmagovito bori proti premočnemu sovražniku, čeprav je bila večkrat lačna, slabo oblečena, bosa, slabše oborožena od sovražnika, celo tudi brez streliva. Tragične dneve agonije 1915 je lahko prenesel le Srbski vojak, rojen in odrasel v moralni in nacionalni sredini naroda, ki je za svojo svobodo, za svojo drago domovino in kralja bil vedno pripravljen, da s© žrtvuje do kraja ir, da izgubi vse, razen svoje časti, ponosa in junaštva.
Velike Srbske zmage so dokaz izredna moralne in življenjske sile srbskega naroda, ki ima že zaradi tega pravico do življenja, do lepše bodočnosti. Junaški srbski narod je bil srečen, da je v najusodnejših dogodkih svoje novejše zgo-
osvobojenju Južne v neenaki borbi
dovine, namreč pri Srbije 1912 in 1913,
1914, pri izgubi države 1915, kakor tudi pri vračanju v izgubljeno domovino in ostvaritvi vsenarodnega osvobojenja in zedinjenja s podjarmljenimi brati 1916, 1917 in 1918 imel na čelu svoje vojske izbrane in velike vojskovodje, zanesljive višje in nižje častnike, od katerih so se mnogi ovekovečili kot legendarni vodje, ponosni vitezi in neustrašni heroji. Na čelu srbskih armij, divizij, polkov in vseh drugih oddelkov do najnižjih edinic so bili v dneh velikih narodnih tegob, stradanja in trpljenja, kakor tudi v dneh največje slave dostojni vodje, ki so uživali ljubezen in zaupanje srbskega oboroženega naroda. Pod poveljstvom teh in takšnih nosilcev odigranih zgodovinskih dogodkov so si naše armije krčile zmagovito pot k slavi in veličini, pod njihovim vodstvom je srbsko orožje proslavilo svoje ime.
Eto, zakaj zato smo tudi zmagah. In v tem je tudi skrivnost veličastnih uspehov srbske vojske v vojnah 1912 do kraja 1918.«
Jurij Krnjevič:
Balkan šn Sredozemlje sporedu! bojišči
Povsem n&T,- ... je, da smai::.jo so-Sedi zadnji akt bolgarske vlade za .aj-'ražnejši političen dogodek v minilem ^hu. Treba je pa gledati na ta d ,;cdek ne le z lastnega zrelišča, nego v povednosti z vsem evropskim položajem, “daj se vodi velika bitka med Anglijo in Nemčijo. Eni in drugi strani gre za zma-nad nasprotnikom. Nemški in itaii-lanski tisk poudarja, da je pristop Bolgarije velik uspeh Italije in Nemčije. Neposredni sosed Bolgarije je Grčija. Tu •ahko sodeluje Nemčija z Italijo, da olajša^ položaj slednje v Albaniji. Iz vo-Iaško važnih strategičnih točk Grčije bi 1)0tem laže ogražali angleške postojanke v Sredozemlju. Tu je najdragocenejša ^Sleška posest, Sueški prekop. Dalje so am petrolejski vrelci v Iraku, ki zalagajo ai'2leŠko hiomarico v Sredozemskem j^riu, Ali bodo Nemci podvzeli akcijo v ,ei Smeri? To se zdaj še ne ve, vseka-0r je pa Balkan važna odskočna deska ?a tako cilje.
Balkan in oelokupno Sredozemsko je pa le sporedno bojišče. Po so. glasnem mišljenju vojskujočih s© strank
vif-etalske baze na Grenlandu bodo ustanovi Američani, čim se bo led nekoliko stalil.
nRleži žele, da bi ameriška letala prihajala k, , Labradorja, Grenlanda in Islanda ha t,°tsko. Zato bodo tudi povečali letališča na , *»lndu.
se boj lahko odloči le na zahodu, kjer so glavne sile obeh taborov, kjer so tudi v teku največje priprave. Ne smemo pozabiti, da je ena stranka izjavila, da bo vojna odločena že letos. To dejstvo po-
stavlja na pravo mesto važnost dogodkov na Balkanu. Stjepan Radič je dejal: * Kadar se veliki tepo, morajo majhni proč.« To je tudi stališče hrvatskega naroda. Zato smo za mir, za nevtralnost in nevmešavanje v spopade velikih, piše v »Seljačkem Dotnu« dr. Jurij Krnje-v i č.
skva je s tem prevzela tradicionalno politiko ravnotežja, ki so jo zastopali carji od 18. stoletja dalje v sporih med Veliko Britanijo in ono evropsko silo, ki je silila z njo v tekmovanje. Tisk osišča prinaša zadnjo čas© stalno skupne poglede totalitarnih sil In revolucij vseh vrst v nasprotju do plutokratskih kapitalističnih držav. Sovjetski tisk ne reagira na takšne aluzije, ker v Rusiji razumejo eks-panzivistične težnje držav, ki so pod vodstvom narodnega socializma in fašizma. Na drugi strani pa vidimo Veliko Britanijo, pripravljeno zadovoljiti nacionalne težnje Rusije, če bi podprla politiko Anglije. Sovjeti so pa prepričani, da bi angleška zmaga pomenila okrepitev kapitalizma. V obzir jemljejo tudi zgodovinska nasprotja obeh velesil na prostoru Bližnjega vzhoda in azijski celini sploh. Težko je torej predvideti, kakšen interes bi mogla imeti Rusija, da pristopi k eni ali drugi strani.
V primeru napredovanja Nemčije na Balkanu je težko računati s tem, da bi šla Rusija v vojno. Interes Rusije je, da z ničemer ne zavira poti Nemčiji, dokler stoji ta proti močnem« velikebritanskemu Imperiju. Ruske meje se dotikajo Tihega oceana, zato mora Moskva misliti tudi na svoje daljnovzhodne postojanke v trenutku, ko se zaostrujejo odnošaji med Japonsko in USA. Rusija ne bo svoje nacionalne moči stavila prezgodaj na kocko, ker bi se ta sila lahko morda bolje izkoristila za širjenje revolucionarnih idej, kakor je to zmogla Internacionala sama. Zato upa Rusija zdaj na največje koristi s tem, da se drži v rezervi.«
Politika Moskve v švicarski (uči
Švicarski »Der Bund« prihaja v analizi sovjetske politike zadnjih let do naslednjega zaključka: »Z rafinirano spretnostjo je znal Kremelj 1939 izkoristiti zase diplomatsko predigro sedanje vojne. Če je sovjetska vlada preprečila načrte Angležev in Francozov glede vzhodnega
»Bismarckovi črti zasiguranja nemškega hrbta«, se to ni zgodilo z&to, da bi priskočila na pomoč eni izmed vojskujočih se strank. Hotela je le sovražnosti ne-sovjetskega sveta odvrniti od Rusije in vreči velesile v medsebojni ogenj. Mo-
Polkovnik Donovan
o nemških načrtih
Dopisniku agencije »International Nevvs« je Rooseveltov odposlanec, polkovnik Donovan med drugim dejal: »Nemčija stavlja vse svoje upanje v zmago, v glavnem na koncentrični napad na angleško brodovje »n pomorska pota. Prepričan sem, da Nemčija ne bo poizkusila vdora, čo ne bo imela vsaj 90 odstotkov zajamčenih izgledov na uspeh. Teh izgledov pa tako dolgo ne bo, dokler bosta funkcionirala britska vojna mornarica in trgovinsko brodovje. Naslednjih
O&ltura
■ečer jugoslovanske glasbe v Mariboru
bo‘hodnji četrtek, 13. marca, bo v marl-Va!iS^em NarotIneni gledališču večer jugoslo-- glasbe. Priredi ga podjetna UJMA sb e"i.e jugoslovanskih avtorjev), sloven-•rio sekc*ja. Izvajal ga bo ljubljanski komorni • ki ga tvorijo gdč. Francka Ornikova (vi-
g. čenda Šedlbauer (čelo) in g. dr.
§l?rian Lipovšek (klavir). Na sporedu so WRančev, Osterčev, Arničev in Sukov trio '1 /iJ,	dbe mariborskih	skladateljev Pahorja
r«d	a‘ Koncert obeta	tako po svojem spo-
kakor zaradi izvajalcev postati umet-J dogodek, ki mu daje posebno obeležje ve«|1eistvo, da se bo pri tej priliki prvič na 0bc'Cni koncertu predstavila mariborskemu JiiL- tvu domačinka Mariborčanka gdč. Orlova.
t^iubljanski trio po drugi strani našemu ob-*Rotr	’ Predvsem pa	vodilnim glasbenim
brjijt01’1 ni neznan. Nastopil je že pri raznih lj4n"ah, dobro pa ga poznajo poslušalci Ijitb-tairi e8a radia, kjer predvaja tako klasične 5et,.,r .s°dobne skladbe. Naj večji uspeh je do-*ni„decembra v Ljubljani, ko je na sa-'em koncertu predvajal skladbe Šker-9sterca in Arniča, torej skladateljev, bo '?lrajo samolastne steze in so si oblikov-9*ll*-k°r tudi v vsebinskem pogledu dokaj W'nj S svojo stilizirano in do vseh podrob-'sklesano igro je trio zbudil pozornost D" najodličnejših glasbenih krogov. k$) S| je mariborska koncertna publika doli1 n-?.Zv.‘ljena> vendar ne dvomimo, da ji bo zares umetniški užitek. r ___________________ pričakovanje, da bo Ma-
la večer napolnil gledališče in se tako
Reditev nudila Ihn- upravičeno
u» tn
cbenem oddolžil umetnikom, ki mu žele posredovati pravo in čisto jugoslovansko glasbeno umetnost.
LI-
RAZSTAVA SODOBNE SLOVENSKE KOVNE UMETNOSTI V PTUJU
Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v Narodnem donui v Ptuju, o kateri smo že poročali, ho odprta v nedeljo 9. t. m. ob 11. uri dopoldne Pri otvoritvi bodo spregovorili predsednik Kluba slovenskih akademikov v Ptuju France'Jeza ter slikarji Stane Kregar, Miha Maleš in Karel Jirak. Svoja dela bodo razstavili slikarji in kiparji A. G. Kos, Gorše, Maleš, Kregar, Pavlovec, Sedej, Mušič, Omersa, Putrih, Zdenko Kalin, Didek, Pregelj, Sajovic, Pregelj in najbrže Mihelič, iz Maribora pa Karel Jirak in iz Murske Sobote Karel Jakob. Razstava bo ostala odprta do 25. t. m. in bo pomenila za Ptuj doslej največjo manifestacijo slovenske likovne umetnosti, torej dogodek, kateremu bo moralo ptujsko in okoliško občinstvo posvetiti vso svojo painjo.
k »Kalevala« je najznamenitejše finsko literarno delo. To je zbirka narodnih pesmi, ki so se do leta 1835.. ko so bile zbrane v knjigo, širile ustmeno od roda do roda še iz finske davnine. Ta poezija pomeni Fincem nekak kulturni mit in uživa največje spoštovanje svojega naroda. Prav te dni praznujejo Finci dan »Kalevale«, ki je njihov narodni praznik. Finski kulturni tisk posreduje javnosti to proslavo epa, ki je finsko ljudstvo združeval skozi vso kulturno zgodovino.
Nov izum v angleškem letalstvu
»Angleži so izumili sredstvo, s katerim odkrijejo sovražna letala, ki operirajo v mraku. Velika Britanija ima novo orožje v boju proti sovražnim bombnikom. Je
to električni izum, katerega detajli so taj-pakta in pristala na nemške predloge na nost, njegova uporaba je pa relativno zelo ,0cim,Mni0	enostavna.	Izum	beleži	oddaljenost	in	gi-
banje sovražnega letalca na podoben način, kakor pot reso mera a igla podzemeljske sunke. Britska letala dobivajo te . parate v vedno večjem številu. Izsledke po teh izumih javi letalec takoj na zemljo protiletalski obrambi. Izum je tudi Že silil Nemce, da se izogibajo nočnih napadov v večjih skupinah in bo pripomogel k uspešni obrambi Velikobritanskega otočja. Pri zadnjem mjpadu na Portsmouth se je moralo zaradi novega izu na vrniti devet sovražnih bombnikov, 'a* radi točnejših zadetkov protiletalske obrambe mornjo sovražna P‘a’n -:•*»»«> menjavati smer, s tem pa So izpostavljena hujšemu ognju letalskih strojnic gleško letalske obrambe. Nočni napadi bodo stalno manjši, piše »Christian Science Monitor«.
Poljaki bodo zapustili
Romunijo
Kakor poroča ,,Ncuc. Zurcher Zejtung" je državni podtajnik Buttler v angleški zbornici. sporočil, da bo „več tisoč poljskih častnikov in vojakov, ki so se po zlomu domovine zatekli v Romunijo, izročenih nemškim oblastem. Angleška vlada je proti temu protestirala, češ, da general Anto-nescu s lem krši mednarodne predpise glede vojnih beguncev. Angleško poslaništvo da je samo zaradi zaščite poljskih beguncev vztrajalo (oliko časa v Bukarešti. Poslanik, da je že enkrat preprečil le nakano romunske vlade, ki se je hotela že prej iznebiti beguncev. Zdaj, ko je ]>oshuuk zapustil Bukarešto, bodo poljski vojaki in častniki definitivno poslani na Poljsko."
in vdoru v Anglijo
6 mesecev bo prineslo le borbe manjšega obsega, v teku katerih si bo Nemčija prizadevala omajati Anglijo z neprestanimi podmorniškimi In letalskimi napadi v sedanjem obsegu. Seveda bi Nemčija tudi v tem času morda poizkusila odločilno ofenzivo proti Angliji, ako bi angleška čuječnost popustila, ter bi tako Anglija sama dala Nemčiji priliko za prijem. Prepričan sem, da se nemški kan-ceiar ne bo spuščal v nikakršen rlzlko, ki bi bil večji kakor 10 odstotkov splošnih izgledov na uspeh. Akcije Nemčije na Balkanu imajo namen, podpirati in držati Romunijo kot najšlbkeišo točko v prostoru, »ki ga Nemčija nadzoruje. Razen tega Nemčija počasi gradi svojo »južno trdnjavo«, s katere namerava napadati angleško plovbo na Sredozemskem morju. Glavni cilj Hitlerja je splošno uničenje Velike Britanije. Vse drugo so samo mojstrske poteze igralca šaha. Še zmerom je vdor v Anglijo na prvem mestu med nemškimi načrti, dasi je možno računati tudi z napadi na Gibraltar, Irak, Suez, Grčijo in morda celo na Ukrajino.«
Kaj pravijo Angleži
o napadu na norveške Lofotske otoke
Angleška admiraliteta je izdala uradno poročilo otorkovem napadu na Lofotske otoke pred Narvikom in pravi: Medtem ko so angleške lahke edinice napadle nemško trgovinsko ladjevje, so se angleški in norveški mornarji izkrcali. Napadli so najprej objekte, kjer pridelujejo ribje olje, kakršnega uvažajo v Nemčijo za pridelovanje glicerina. Glicerin je važna snov za proizvodnjo razstreliva, Angleške ladje so potopile 9 nemških trgovinskih parnikov ter po eno oboroženo nemško in norveško obalno kontrolno ladjo. Sovražnik je tako izgubil 18.000 ton brodovja, med drugim tudi eno s to-
vorom 10.000 ton na krovu. Ob umiku je angleška mornarica vzela s seboj 215 nemških ujetnikov in 10 Norvežanov. Mimo teh so vzeli s seboj precej norveških patriotov, ki so izrazili željo, da se bore na angleški strani. Obramba otokov je bila šibka, en nemški mornariški častnik ter 6 mornarjev je bilo ubitih.«
Na Lofovih je zdaj glavna sezona ribo->ova in pridelovanja olja. Reuterjevo^po-ročilo še dostavlja, da je nemški komunike sam »označil ta napad za iznena-denje, kar je bil tudi glavni vzrok za uspešno akcijo.«
Gospodarske vesti
Dve tretjini našega izvoza usmerjeni v osiščni državi
Szjava ministra dr. Andresa
tDr&tzne novtce
1 trnuKrrmrirK- \
, j n 20.000 din vredno uro je ukradel uc
i a znani desantni žepar nekemu zagreD& lamu inženirju na hodniku zagrebškega o Idališča ob priliki gostovanja Saške ope
Minister trgovine dr. Andres je dal lcipziškim novinarjem daljšo izjavo o trgovini med Jugoslavijo in Nemčijo ter med drugim poudaril, da Jugoslavija hoče tudi v vojni lojalno ohraniti gospodarske stike z Nemčijo in Italijo. Rezultati tega zadržanja so presegli vsa pričakovanja. L. 1940 je b»I Jugoslovanski izvoz v Nemčijo za 27% višji kot 1. 1939. V isti meri se je dvignil tudi izvoz iz Ju-
goslavije v Nemčijo v 2. polletju 1939 v primeri s predvojnim stanjem. Tudi glede Italije je tendenca ista. Danes sta najmanj dve tretjini jugoslovanskega izvoza usmerjeni k oslščnima silama. Samo v Nemčijo s Češko-moravskim protektoratom gre polovica jugoslovanskega izvoza. •>
Kot poroča Uta iz Berlina so pogajanja jugoslovanskih predstavnikov z zastop-
niki ministrstva za prehrano Reicha uspešno zaključena ter je ugotovljeno, da »Jugoslavija more in hoče izpolniti svoje dobave koruze«. Trenutno še trajajo nadaljnji razgovori za novo ureditev nemških plačil za jugoslovanske kovine. Kmalu se bo sestal nemško-jugoslovanski odbor na posvetovanje glede uvoza mehkega lesa v Nemčijo.
Nujne potrebe obrtništva
Na zborovanju obrtništva, ki je bilo pred kratkim v Celju, je bilo sklenjeno, da bo sestavljena resolucija, ki bi vsebovala važne obrtniške zahteve. Resolucija je bila sedaj sestavljena in odposlana na merodajna mesta ter vsebuje med drugim sledeče: Izvede naj se novefeac'ia obrtnega zakona po predlogih obrtnih organizacij. Ustanovi naj se gospodarski svet, ki bo v tesnih stikih z obrtniškimi ustanovami obravnava! vprašanja nujnih potreb obrtništva. Javna dela državnih ustanov naj se razpišejo javno. Obrtniškim združenjem naj se v okviru zakonitih določil dovoli sestavljati obvezne minimalne cenike. Obrtna zbornica naj
izdela nov osnutek za obrtniško starostno zavarovanje. Stari računi, ki jih dolguje država obrtnikom, naj Se takoj izplačajo. Kolektivne pogodbe za kvalificirano osebje naj se izvedejo skupno za vso banovino. Pavšalizacija naj se razširi od 2 na 5 pomočnikov. Eksistenčni minimum naj se določi z 10.000 din. V davčne odbore naj se imenujejo izključno od združenja predlagani obrtniki. Obrtna zbornica naj uredi vse potrebno, da se Obrtni dom v Celju vrne obrtništvu. Urad za pospeševanje obrti pri banski upravi in obrtni zbornici naj se združita v en zavod.
Državna konferenca sadnjh izvoznikov
Državna konferenca izvoznikov sadja, ki jo je sklicalo Združenje izvoznikov kraljevine Jugoslavije v Beogradu, je pretresala nekatera pereča vprašanja sadnega izvoza. V sprejeti resoluciji zahtevajo kvantitativno predajo sadja na naši meji, kvalitativno pa na tuji postaji. Vse blago pa naj se plačuje z akreditivi.
PROMET S TUJIMI DEVIZAMI
Po tolmačenju finančnega ministrstva je treba razumeti po čl. 1. pravilnika o ureditvi prometa z devizami m valutami kot trgovino s tujimi plačilnimi sredstvi sklepanje pogodb o nakupu in prodaji, izmenjavi, posojilu in transferju, ki imajo za predmet tuja plačilna sredstva. Pod devizami se razumejo vsa tuja plačilna sredstva in terjatve v tuji valuti. Pod tujimi plačilnimi sredstvi se v smislu prej navedenih predpisov razumejo:	vsak
efektivni tuji denar, v kolikor ni umaknjen iz prometa in v tem primeru vse dotlej, dokler ne poteče rok za njegov umik iz obtoka. Vsi na tujo valuto se glaseči plačilni nalogi, akreditivi, kreditna pisma, poštne nakaznice, čeki, menice
in vrednostni papirji, ako so izdani v tujini. Pod kovanim zlatom se razume zlati denar, zlati dukati, ki so bili umaknjeni iz prometa, pa naj bodo prevrtani ali ne.
V	VINOGRADIH IN SADOVNJAKIH JE POSTALO ŽIVAHNO
Letošnja dolga, s snegom založena zima, je delo vinogradih in sadovnjakih nekoliko zakasnila. Sedaj pa so vinogradniki že oživeli, kajti rezači in tudi kopači so že na delu. Sedaj pa bodo že tudi »težaki« in bo vendar zaslužek, sicer skromen, a vsaj reden. Letošnja zima je tudi marsikomu povzročila precej škode. Mnogo žlahtnih trt je zmrznilo in jih bo treba nadomestiti z drugimi.
Tudi v sadovnjakih pridno delajo. Strgajo, čistijo, režejo, obrezujejo in se pripravljajo na škropljenje. Te dni so občine dobile naročeno škropivo po znižani ceni. V ljutomerski okraj je kraljevska banska uprava dala nekaj motornih škropilnic, ki bodo razdeljene med posamezne občine, tako, da bo škropljenje letos opravljeno v večjem obsegu. Ponekod upravljajo škropljenje podružnice »Sadjarskega društva«. Velike težave so zaradi nabave dreves, ker so vse dreves nice prazne, sadjarji pa bi potrebovali večje količine dreves, a jih ni dobiti.
15. vinski sejem v Ljutomeru
V	torek je bil v Ljutomeru otvorjen vinski sejem in razstava vin ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovske-ga vinogradniškega okoliša.
Otvoritvi so prisostvovali zastopniki banske uprave, krajevnih oblasti, domači vinogradniki in nekateri kupci. — V otvoritvenem govoru je predsed. Z e m
1	j i č opozori! na težave, ki jih imajo vinogradniki, tako glede vinskih cen, viničarjev', trošarine na vino itd. Omenil je, da se je od vzorcev vin, ki so razstavljeni tudi morala plačati trošarina na vino.
Razstavo je otvoril v imenu zadržanega bana načelnik kmetijskega oddelka inž. P od g o r n i k, želeč ji najboljši uspeh. — Po otvoritvi so interesentje začeli s poizkušanjem vin. Priznali So, da so vina, kljub lanski letini, zelo dobra in pitna.
g Vozni red zasebnih avtobusnih podjetij mora biti po sporočilu banske uprave prilagoden voznemu redu železnic, poštnih avtobusov in tudi nedržavnih avtobusnih podjeti. Zasebna podjetja morajo do 20. t. m. sporočiti banski upravi spremembe voznega reda in cen. Prijaviti treba tudi v slučaju ,da se uiti red niti cene ne bodo izpremenile. Letni vozni vedi stopijo v veljavo 5. maja.
g Za regulacijo prejemkov novoupokojc-nih rudarjev in lopilniških delavcev je daroval ban iz sredstev bednostnega fonda podporo v znesku 1 milijon din, Iti se bo izplačevala Glavni bratovski skladnici v Ljubljani v 10 zaporednih mesečnih obrokih.
g Za predsednika Glavne zadružne zveze je bil izbran ministrski predsednik Dra-giša Cvetkovič (namesto pok. dr. Korošca), za i>odpredsednike pa dr. Kulovec, bivši minister Voj a Djordjevič, predsednik Gospodarske Sloge dr. Tomo J a n č i k o v i č in predsednik Zadružne zveze iz Zagreba dr. Avgust J ure tič.
g 1000 vagonov pšenice i/. tujine bomo baje uvozili v najkrajšem času. Gena tej pšenici naj bi bila za 2—3 odst. višja od cene na domačem trgu.
iz Draždan.
reko
n Na hrbtu prenašajo potnike čez
Taplua na cesti Prizren—Djakovica, je voda odnesla most. Za prenos skrbi P" sebna „ekipa“. Tarifa se računa po tc • Ce ga pa prenašajo na nosilih pa plača
din.
n Nikdar v življenju ni še obul cevi je
cigan Jašar Fitovič iz Leskovca. Bos J tudi v najhujšem mrazu. Ima izredno v_ lika stopala ter mu tudi ne bi bih p* ' merili nobeni normalni čevlji.	~-
n Preko pol milijona kg rib nalove le' no v Dojranskem jezeru, cena kg je 00 do 13 din.	.
n Stari samec ja, pa je vseeno iz®e"r, praktični otroški voziček. Slavo Benduu iz Novega Sada, uradnik tamkajšnje. b°r%_ dela. Pri 'konstrukciji je upošteval pr® vsem prenos po stopnicah in prevoz c -robove pločnikov ter je dodal različne n«** prave za ravnovesje, traktorsko gosenic itd.
n Od strahu pred strelo je postala ne®*
mlada pastirica Ana Abramovič iz va® Hatelje pri Stolcu. Strela ji je ubila 6 ovac. To je pastirico tako prestrašilo, da J izgubila zavest, ko pa se je zavedela, J mogla več govorili.
n Z doma so pobegnili trije učenci i* nižjih razredov čačanske gimnazije. N*** starši niti oblasti že deset dni ne vecw ničesar o tem, kje se nahajajo.
n 30 milijonov din bo stala Hrvatska en* ciklopedija. Stroški bodo kriti, če bo naročnikov, ker je subskripcija 5000 din-Od Herderjevega in Meyerjevega leksikon* za 2/j, od angleškega pa je enciklopediji manjša za Vs-n 10 in pol kg je tehtala riba, ki jo & ujel v Sani star ribič Ibrahim Nezirevn-iz Sanskega mosta.
n 16 vagonov kave so potrošili Sara' jevčani’ doslej povprečno vsako leto-zumljivo je torej, da so strastni sarajevski kavopivci v skrbeh, kako bo ,če bi i1 morali posloviti od svoje najljubše pijači n Med odlično smuko in pravim P°*e^ t jem je bila te dni le mala razdalja. Splitu je namreč bilo prav poletno me, na bližnjem Vaguju, ki je visok 1-*. metrov pa šo se smučarji predajali be« opojnosti na snežnih terenih z nad P° metra visokim snegom
Radio
Sobota, 8. marca Ljubljana: 12 veseli napevi (pl.), 13.02 bavna gl. (pl.), 17 otroška ura, 18 RO, 19—•?_ predavanje Al. Potočnika ob 300-letnici rol' stva V. Valvazorja, 20.30 pisan večer Wei'. kove muhe št. 3«), 22.15 RO. — BeograUj 19.40 muslimanske pesmi, 20.15 simfonik koncert RO (dirigira prof. St. Hristič). 'C Zagreb: 17.30 Odette Hills poje šansone, ' bosanske sevdalinke, 21.30 koncert zagrel" ških madrigalistov. — Praga: 13.45 lahka g1-’
17.10 vesele pesmi, 18.20 pisan konce/ i
20.10 simfonični koncert, 20.30 koncert c®' ške gl. — Sofija: 12.50, 18 in 19 lahka g*-> 19.50 Wagnerjev »Tannhauserc. — Ankara' 20 lahka gl., 20.45 turška gl„ 23.45 ples^ gl. — Budimpešta:	15.20 plesna gl., jazz, 20 prenos opere, 22 lahka gl. — Ben«’' 18.20 zabavna gl., 19.15 pisan večerni k°l' cert, 21 zabavni koncert.
JAN G REŽA:
BARBARA CELJSKA
Toda Olivi ji se je nasmehnila sreča, z nabiti precej večja kot si je o njej sploh drznila sanjati.
Njegova Milost kralj Sigmund jo je včeraj pozval po svojem ogabnem, predrznem in grbastem slu. In v noči na danes je dosegla Olivija svojo največjo zmago ne le v Kostnici, amipak na vsem svetu in v svojem življenju sploh. Zdaj mora previdno in nežno gojiti to zlato priložnost, da dobiček ne bo samo mimogrede, ampak da vrže kar največ.
Nenadoma se je Olivija zasmejala.
— Magdalena! — je zaklicala z jasnim glasom.
Magdalena, stara in grda zgarana nekdanja služabnica Venere, je pritekla iz kuhinje, kjer je pripravljala zajutrek.
— Ukazuješ? — je vprašala s hripavim glasom.
— V glavo mi je šinila strašno razposajena misel, — se je spet zasmejala Olivija.
— Kakšna?
— Kakšna? Kako naj ti povem:‘da ima svet popolnoma drugačno podobo, če gledamo nanj ležeč na hrbtu.
Magdalena je izbuljila oči.
— Ali razumeš?
Zgodovinski roman lepe Celjanke
— Ne.
— Neumna si, — ji je nevljudno, a brez hudobije rekla Olivija. — Veš kdo je bil sinoči pri meni? — je vprašala, opirajoč se na lakte ob svileni zavesi.
— Ne vem. Za nikogar se ne zanimam ... Toda biti je moral veiik gospod.
— Zakaj? Zakaj tako sodiš? — je bila Olivija zares radovedna.
— Zato, — je hripavo mrmrala Magda-leoa, — ker doslej nisem še videla pri tebi nikogar tako pijanega!
Olivija se je vrgla na blazino in se zasmejala.
— Nikar se ne smej, — se je zdaj razgrela Magdalena, — izkušnje imam in poznam ljudi po pijanosti. Vsaj poznala sem jih! — je mahala z rokami. — Tale je moral biti velik in bogat gospod! Napiti se do onemoglosti, pa tako razkošno razgrajati ... ne, ne, moja punčka, to ni bil navaden Žolnir.
—Prav imaš! — se je še vedno smejala Olivija. — Zares da ni bil navaden Žolnir, bil je kraljevski Žolnir! Ali me zdaj razumeš?
— Razumem ... ne razumem, — je mrmrala Magdalena, — toda ...? — je pomembno vzbočila obrvi in mahala z roka-
mi, ko da bi štela denar.
Olivija je namesto odgovora segla pod blazino in zagnala proti Magdaleni vrečico zlata. Vrečica se je razvezala, zlatniki pa so se žvenketaje razleteli po tleh.
Magdalena je sprva medlo ostrmela. Tlesknila je z rokami. Poželjivo se je pognala ter jela pobirati zlatnike. Olivija, ki je medtem skočila s postelje, se je smejala na vse grlo, zroč na tolsto in razku-štrano Magdaleno, ki je zmedeno pobirala raztresene zlatnike.
— No?
— Drži sc ga, hčerka moja, — je nežno pripomnila Magdalena, ko je pobrala zlatnike ter jih spet spravila v vrečico.
— Drži se ga, takih norcev je malo na svetu!
— Malo! — je Olivija zavihala nosek.
— Eden je dovolj! Zaleže za dvajset drugih!
— Drži srečo v pesti... dokler si mlada.
— Pa veš, Magdalena, kdo je bil?
. — Naj je bil, kdor je bil, — je odrezano odgovorila Magdalena ter neprestano zabadala oči v vrečico z zlatom, — da je le bil!
Prav je imela. Njej ni bilo do imena ne položaja: zlato odtehta vse! V njenem življenju je bilo zlato kaj redek sost. Odkar pa je v službi ori Oliviji, se zlato sipa z vseh strani in skozi Olivijine roke nekaj male,ga kane tudi v njene dlani.
— Da boš torei vedela, — se je morala Olivija vsaj pred Magdaleno pobahati s
svojim velikim uspehom, — sam k ra Sigmund je bil!
Magdalena je ostrmela kot znabiti se nikoli v svojem življenju.
— Bog nas varuj in odženi vse izkjj' šnjave, — se je Magdalena hitela ^rl' žati.
— Kralj?
— Kralj!
Zmajala je z glavo. Ne, ne, tega 111 mogla verjeti.
— Sam kralj? Njegova Milost? ..
— Da, sam kralj. Njegova Milost kraj češki, ogrski in cesar države nemške. Olivija je počasi zlogovala besedo ^ besedo. Všeč ji je bilo, strašno ji & ' skalo, da je bil to sa?n kralj, ki mu je 'j njej obstalo oko ter jo je slednjič cel obiskal.	i
— Kralj, kralj, — se ni mogla
lena znajti, — na svetu se godijo ču«0' vite stvari!
— In s kraljem je moja največja z*11® ga, Magdalena. Od danes sem najs'a nejša žena v Kostnici. Poslej si bom P . izbirala in ne oni! Poslej se bo pri 1,1 grmadilo zlato... mnogo zlata!
Olivija je imela prav. Zmagala J®* j Zmagala je v največji tekmi in sJa konkurenci. Zmagala je nad vsemi zc . mi, nad vsemi temi tujkami, ki so Pr'*j, v Kostnico v bogatih in razkošnih . ^ jah, v zlatili nosilih, z dragim kam^m na vratu in prstih, s svojimi ljube^e^^ mi izkušnjami, ki so v primeri z nimi kot bledi mesec proti žarkemu , cu.	(Dali6'
sr
V	Mariboru 'dne 7. III. 1941
*V e č e r n i fi«
Stran 5.
Novice
Za dom slovenskih visokošolk
„ Iz krogov slovenskih visokošolk
sejo: Slovenski javnosti je kaj malo znano, oa je še do nedavna obstajal v Ljubljani popolnoma samostojen, neodvisen dom, ki je nudil hrano in stanovanje slovenskim visoko-solkam, žal le majhnemu številu. Toda zadnje jeseni je univerzitetna oblast razpustila to edjno gospodarsko-socialno društvo slovenskih študentk in ta dom spremenila v navaden srednješolski internat. Nasproti temu ukrepu niti pravila društva, niti hišni red »Doma« nista bila kakor koli prekršena. Nadalje ugotavljamo, da so si slovenske visoko-solke ta svoj dom same priborile po dolgoletnem vztrajnem trudu. Dom je bil ustanovljen j. 1924. in so ga študentke same upravljale. Dom. urejen v stari stanovanjski hiši, je bil skromen in je mogel nuditi zavetje le 14, poseje pa 26 dekletom, t. j. 6°/o od vseh slov. visokošolk. Zato je bila ena izmed glavnih nalog društva, da si ustvari tako obširen dom, -da bi lahko sprejemal vse študentke, v prvi vrsti pa one, katerim je bil študij brez take in podobne podpore sploh onemogočen. In prav ta borba za novi »dom« je pritegnila v društvo veliko število deklet, sicer ne samb tiste, ki so računale na sprejem v novi dom, temveč vse dobromisleče visokošolke, ki so potrebo takega doma spoznale.
Društvo »Dom visokošolk« je bilo edino, ki je s svojim društvenim življenjem, s kulturnim udejstvovanjem, t. j. s številnimi ore-davanji in drugimi kulturnimi prireditvami, Povezalo med seboj visokošolke, brez ozira na njihovo politično prepričanje, saj je združevalo do 200 deklet. Vsaki je bila na razpolago obširna knjižnica s številnimi časopisi in revijami. Poleg tega je društvo mnogim študentkam, ki zaradi tesnih prostorov d»ma
pi- niso mogle v njem stanovati, nudilo hrano in
stanovanje čez dan. Čakala jih je toplo zakurjena učilnica, kjer so lahko nemoteno študirale.
Notranje življenje v »domu« je bilo urejeno po načelu samouprave. Dekleta so v vseh stvareh, ki so se tikale »doma«, odločale same. S tem so se vzgajale k samostojnosti, k čutu odgovornosti in k iniciativnosti.
In kakšne so razmere v sedanjem internatu?
Slov. visokošolki je odvzeta njena lastnina. Upravo »doma« ima v rokah univerza, torej slov. visokošolka nima več pravice soodločati pri ustanovi, za katero se je sama borila, jo sama ustanovila in sama še nadalje delala na razširitvi, za kar je še nabrala prav lepo vsoto.
Društvenega življenja v »domu« ni več. »Dom« ni več shajališče študentk, ne nudi več hrane in učilnice zunanjim dekletom. Saj so še obiski najbližnjih sorodnikov strogo
omejeni in se smejo sprejemati le na hodniku. Obednica je na razpolago obiskom samo ob nedeljah. Tudi knjižnica za dekleta izven doma ne posluje več.
Študentki v novem »domu« je onemogočeno vsako kulturno udejstvovanje in izobraževanje. Poleg vzdrževalnine, ki jo je univerzitetna uprava zvišala vsem brez izjeme za 100 din, mora študentka, če izostane po 21. uri, plačati 1 din, po 23. uri pa 2 din. S tem ji je otežkočena pot v gledališče, na predavanje itd.
Doslej so vsa akademska društva v svojem delovanju uživala veliko svobodo. Zato je razpust društva »Dom visokošolk« tem manj razumljiv. Zato slovenske visokošolke upravičeno pričakujemo, da bo ta ukrep univerzitetnega oblastva kmalu ukinjen in da bomo dobile nazaj ta naš tako potrebni dom, sčasoma pa s svojim trudom in s pomočjo dobrohotne javnosti zgradile še večjega.
Atentatorji v Splitu razkrinkani
ZAPLENILI SO VELIKO ZALOGO EKSPLOZIVNIH NABOJEV
Zagrebško policijsko ravnateljstvo je objavilo naslednje službeno poročilo: ,,Pred nekaj časa je zvedela policija, da se pripravljajo atentati na imovino tujih državljanov, kakor tudi na imovino naših državljanov vzdolž jadranske obale. Odposlani organi zagrebške policije so prijeli 3. t. m. v Splitu najeto plačano družbo naših
ljudi, skupaj 8 oseb, ki bi morala izvršiti te atentate. S tem v zvezi so odkrili tudi skladišče teh plačancev z večjo količino težkih ekrazitnih in vnetljivih nabojev. Krivci se nahajajo v zaporih zagrebške policije, katera jih bo po končani preiskavi izročila sodišču.
Podtalna voda porušila 630 hiš pri Subotici
SKODA ZNAŠA OKOLI DVA MILIJONA DIN
BREZ STREHE
-	VEČ! TISOČ LJUDI
V	Subotici in okolici so podtalne in divje vode povzročile pravo razdejanje. Službeno je dognano, da prihajajo vode iz Madžarske, zaradi česar je regulacija površinskih voda nujno potrebna. Doslej se je porušilo 630 hiš. Več tisoč ljudi je brez strehe, voda jim je uničila vse premoženje, da so si rešili samo gola življenja.
škoda znaša nad 2 milijona din. Položaj se je zadnje dni še poslabšal. Voda je preplavila že mednarodno cesto Subotica-Horgoš in predira že v mesto. Poplavljenih je tudi mnogo vinogradov, zlasti ob madžarski meji, celi kompleksi orne zemlje so pod vodo, tako da bo letos poljedelstvo utrpelo neprecenljivo škodo.
Nov t preko Drave v Dravogradu
V	službenem listu banske uprave je razpisana gradnja novega kamenitega mostu preko Drave v Dravogradu. Preračun je predviden na 6,505.300 din, kar ie vsekakor lepa vsota, ki jo bo država investirala v kraj, ki je bil dosedaj popolnoma zapuščen. Uresničila se je s tem klavna želja Dravograjčanov in vsega okoliškega prebivalstva. Sedanji leseni most niti zdaleka ne odgovarja več potrebam močnega in težkega prometa, ki se steka iz Mežiške in Mislinjske v Dravsko dolino.
Most bo imel tri 40 m dolge loke in bo celotna dolžina mostu znašala 154 ni. širina vozišča z obojestranskimi hodniki ie predvidena na 9 m. Most bo iz granita ter ne bo v okras samo Dravogradu temveč celi Dravski dolini.
Glede gradnje same bo delo zelo olajšano, ker se nahajajo kamnolomi granita v bližini in to v Vuzenici in Šmartnem Pri Slovenjgradcu, kjer obratujejo kanino
soška podjetja. Na razpolago je tudi kamnolom na Viču pri Dravogradu. Potrebne gramoznice, ki nudijo odličen betonski material pa so 1 km od Dravograda, Fundiranje mostu ne bo delalo ni-kakih težkoč, ker je v globini 1 m na mestih, kjer bodo gradili opornike in pod pore, živa skala, kar bo gradnjo opornikov zelo olajšalo. Radi tega se s strani gradbenih podjetij pričakuje veliko zanimanje. Tudi pridni domači delavci in vozniki komaj čakajo, da bodo prišli do zaslužka.
V	letošnjem letu je predvidena skozi trg Dravograd tudi modernizacija ceste, tako da Ijo v doglednem času ves trg reguliran in urejen. Dravograjski okraj bi na ta način imel lepo urejeno prestolnico, ki bo v okras in ponos vsem. S tem pa bodo v tako prometni točki kakor je Dravograd končno urejene tudi prometne komunikacije, ki bodo odgovarjale gospodarskim zehtevaim.
Deputacsfa s* Šfrlgove pri dr. §Cul©vcu
V	nedeljo je govoril v Ljutomeru minister dr. Kulovec. Pri njem se je zgla-s‘ta tudi veččlanska deputacija iz Strigo-Vc> ki je ministra prosila, da bi se za-Vzel, za to, da bi Štrigova ostala pod upravo dravske banovine, kamor zemlje-Pisno in gospodarsko gravitira.
STRAŠNA NEVIHTA NA JADRANU
Nad srednjim Jadranom je divjala huda n®vihta. Med silnim orkanom in nalivom Je udarjala strela in grmenje je pretresalo ozračje. Strela je udarila tudi v svetnik Ražanj na rtu otoka Brača pri Mil-ter ubila 20 letnega Dragutina Man-'ča. Nevihta je napravila silno škodo na obali, ker je razkrivala hiše, več ladij T,a morju je bilo v nevarnosti.
Ljubljančan zadel pol milijona DIN NA LOTERIJI
Včeraj je bila v Skopi ju izžrebana >rečka št. 3507 državne razredne lote-
rije, ki je zadela pol milijona din. Kmalu nato je brzojavka sporočila, da je srečni dobitnik Ljubljančan, stanujoč na Starem trgu. Srečni lastnik omenjene srečke je zadel 501.000 din. Kdo je ta lastnik, nočejo izdati, pač pa je znano, da je dobil pol milijona človek, ki je denarja res potreben. Dragoceno srečko je prodal »Vrelec sreče«, Planinšek v Ljubljani.
PffU}
p Nahavijalna zadruga drž. uslužbencev
v Ptuju ima občni zbor v torek, 11. t. m1., oh 19. v spodnji dvomili Narodnega doma.
p V bolnišnico so pripeljali 21 letnega kočarja Mežurana Jožefa, iz Gruškov-ea, ki sc je pri padcu hudo poškodovali.
o Soboški ceslui preračun jc letos skrčen na 914.000 din. Med deli je predvidena samo gradnja mostu v Polani, ki bo veljal 300,000 din. Zgradili bodo tudi več pro-pustov, nadaljevala pa se bodo cestna dela v Salovcin.
o Smrten padec /. drevesa. V Pavlovcih jc padel s češnje 7.'t letni posestnik Jakob Javscvec, ki je čistil sadno drevje. Zlomil si je tilnik in kmalu izdihnil.
ledališka
zmenoma
Celim
c Mestno gledališče. Letošnja gi sezona v Celju je prav pestra. Iz gostujejo Ljubljančani in Mariborčani. Uprizarjajo glasbena dela, resne in veselo stvari. V sredo so člani mariborskega Narodnega gledališča uprizorili Nušičevo komedijo „Sumljiva oseba". Glavno vlogo je igral Danilo Gorinšek, Id je podal Jero-lija Pantiča, okrajnega kapetana tako zadovoljivo, kakor smo ga v takih vlogah vodno vajeni gledati na našem odru. Tudi vse ostale vloge so bile odigrane v zadovoljstvo gledališke publike, ki jc doživela izredno vesel večer zabave in smeha. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička.
c Prehranjevalni urad poziva občinstvo*, ki želi kaj popraviti glede podatkov na vprašalnih polah in prijavah za izdajo kart za moko, da se zglasi v preh. uradu vsaj do 10. t. m.., ker se na poznejše popravke ne bo moglo več ozirati.
c Izpred okrožnega sodišča. Pred pe*» članskim senatom sta bila včeraj obsojena po čl. 4 zakona o zaščiti države posestniška sinova 24 letni Ivan Dedič in 22 letni Jože Dedič iz Velenja. Prvi je prejel 4, drugi pa 8 mesecev zapora. Jože Dedič jc bil obsojen tudi zaradi tavin.
c Oficirski družabni večer bo jutri ob 20.30 v Oficirskem domu. Vsi prijatelji in znanci vljudno vabljeni!
c Mestna občina celjska je objavila razglas glede varstvenih mer pri gozdnih požarih. Razglas z obširnimi navodili je nabit na uradnih deskah mestnega [»glavarstva, na kar opozarjamo prebivalstva.
c Gozdni posestniki morajo najkasneje do konca marca iz gozdov, posebno igli-častih, odstraniti po snegu ali drugače polomljeno drevje vccsvrho preprečitve razširjenja lubadarja in drugih gozdiuh škodljivcev, Opozarjamo na tozadevni razglas mestne občine na oglasnih deskah.
c Mestna občina celjska poziva sadjarje, da do 15 .aprila temeljito očistijo sadno drevje, da se tako prepreči širjenje sadnih škodljivcev, Sadovnjaki bodo pregledani in lastniki zanemarjenih sadovnjakov kaznovani.
c V obeh vojašnicah bo mestna občina s 1. aprilom oddala izvoz fekalij. Ponudbe je vložiti do 15. t. m.
SILEN VIHAR JE RAZSAJAL PO MURSKEM POLJU
Že nekaj dni razsaja po Murskem polju zelo hud vihar, ki odkriva strehe, nosi opeko in lomi drevje. Povzroča precej škode.
o V .Šoštanju je bilo pred kratkim zborovanje gostilničarjev. Vodil ga je Ivan Kunst. Navzočih je bilo nad polovico članov šo-štanjskega združenja. Predsednik je poročal med drugimi o davčnih zadevah ter priporočal članom, Id mislijo, da davčna odmera ne odgovarja njihovemu prometu, da vložijo prizive. Tajnik je poročal, da šteje združenje 90 članov, Vajenk je bilo prijavljenih 6, oproščene so bile 3. Iz predsednikovega in tajnikovega poročila jc bilo razvidno uspešno delovanje združenja v korist članstva. Združenje je imelo v letu 1940. 11.848.05 din dohodkov, izdatkov pa 10.803.88 din. Preračun za leto 1941 predvideva 8.699.17 din dohodkov in isto-loliko izdatkov. Za predsednika združenja je bil izvoljen dosedanji predsednik Ivan Kunst, za 'podpredsednika pa Ciril Tajnšek.
o Nočna dirka po Soboti. V eni izmed poslednjih noči so trije tujci preganjali nekega cigana, ki so ga poslali menjat petstotak, pa je hotel z njim izginiti. Končno §o cigana ujeli, mu odšteli obljubljeno nagrado za uslugo, ker jih je pripeljal čez mejo ter zapustili Soboto.
o Občni zbor Krajevne protituberkulozne lige v Slovenjem Gradcu se bo vršil v petek
7.	t. m. ob 20. uri v dvorani Okrajne hranilnice. Udeležba za vse članstvo strogo obvezna, prijatelji lige vabljeni.
o šolska kuhinja na ljudski šoli v Gornji Radgoni posluje redno ter je vsakodnevno nasičenih okrog 180 lačnih želodčkov.
o Postni sejem v Ljutomeru. V torek je bil v Ljutomeru takozvani postni sejem, ki je bil še dokaj dobro obiskan. Je to prvi pomladanski sejem, ki ga vsak rad obišče. Cene so od zadnjega sejma silno poskočile. Hkrati je bil tudi živinski sejem. Živine je bilo malo in še ta je bila mršava, ker kmetom primanjkuje krme. Veliko pozornost je zbudil tudi vinski sejem z vinsko razstavo, ki je privabila mnogo kupcey iz vseh krajev Slovenije in tudi Hrvaške.
Ljubljana
a Krušne nakaznice za marec in tudi
za vsak drugi mesec mora prebivalstvo vzeti pri trgovcih najpozneje do 8. vsakega meseca, ker se po lem dnevu nakaznice za dotični mesec ne bodo več izdajale. Nadalje se prebivalstvo opozarja, da moko lahko kupuje pri kateremkoli trgovcu in ni vezano na trgovca, pri katerem prejema krušne karte. Vsak trgovec mora kupcu izročiti moko za krušno nakaznico za dotični mesec ne glede na to, kje je bila nakaznica izdana .
a Našo planino v barvali. V nabito polni ( frančiškanski dvorani je imel g. Slavko Smolej predavanje, združeno s prikazovanjem barvnih slik. Uvodoma je spregovoril o 20 letnici Alp. kluba „Skale“ prof. Janko Ravnik. Predavanje jc nudilo res svojevrsten užitek. Okoli 200 barvnih slik, ki jije naš priznani fotografslu umetnik v gorski fotografiji posnel v svetu naravnih krasot naših gora, je navdušilo občinstvo, ki je predavatelja s prisrčnim aplavzom nagradilo.
a Na ljubljanski univerzi je bilo v zimskem semestru vpisanih 2474 slušateljev, ‘2401 rednih (med njimi 521 žensk) in 13 izrednih. Največ slušateljev je imela tehnična fakulteta in sicer 847 rednih hi 2 izredna, med temi 64 žensk. Na drugem mestu po številu dijakov in dijakinj jc juridična fakulteta (603), na tretjem filozofska (507), na četrtem medicinska (321). Teološka fakulteta ima 190 slušateljev.
a Smučarja Razinger in Zalokar, ki sta se ponesrečila pri tekmah na skakalnici v Planici, se zdravita v bolnišnici Bratovske skladnice na Jesenicah. Niune poškodbe niso hu,de. Razinger ima zlomljeno nogo, Zalokar pa samo zlomljeno kost pri palcu na nogi. Oba bosta lahko že v kratkem zapustila bolnišnico.
a Male oglase sprejema poslovalnica .,Ve-čeraika v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
o V reko j c zabredel v samomorilnem namenu 69 letni Jakob Slovenc v Brežicah. Sredi Save je mož legel v vodo in
Je 1
utonil. Njegovo truplo so "potegnili pri Orešju iz reke. Starčku se je omračil um.
o V Savo jo skočila v Trbovljah kletna cestarjeva žena Ivanka Poabevškovtt
M1 OTI H10 7 K	m	n{	Vlil
Njen mož ob žalostnem dogodku ni
klic
bil
doma in so ga brzojavno poklicali.
o Poročila sta se v Beogradu pešgadij-ski kapetan Miodrag Markovič in gde. Savina Hreščak, učiteljica pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
LTOBLIAMfKI KIHEHATOCRAri
KINO UNION. Tel .22-21. Najuovejši film Willyja Forsta „Opercla“.
* KINO MATICA. Tol. 22-21. Filmska drama »Roka usode1'. V gl. vlogah Lionel Barrymore in Bobs \Vatson.
KINO SLOGA. Tel. 27-30. Ameriški študentovski film »Pesem mladosti".
Hude prometne nesreče na lugu
AVTOBUS S 23 POTNIKI V PREPADU - KARAMBOL POŠTNEGA RAVNATELJA PRI DUBROVNIKU
Na cesti med Udovo in Strumico jc vozil avtobus, v katerem je bilo 23
potnikov. Cesta jc polua serpentin. Na uajvišji se je avtobus nagnil in zgrmel v prepad. Več potnikov jo poskakalo z vozila in se rešilo, smolo pa je imel krojač Dončo Pop-Cotrovič, ki ga jc avtobus pokopal pod seboj in ga usmrtil. Vsi ostali potniki so bili
teže in laže ranjeni, avtobus pa se je popolnoma razbil.
Druga huda prometna nesreča se je'pripetila v dubrovniškem predmesl-ju, kjer sta trčila dva osebna avtomobila. Bivši poštni ravnatelj Milan Mušič iz Ileroegnovega pa jc bil na mestu mrtev, njegova žena in otrok pa sla nevarno ranjena.
Zanimivosti
Na tleh starodavne Sabarije
Arheološko izkopavanje na račun zimske pomoč: — Kip bogaj ki so ga postavili „v Sahari}.
živeči Ljubljančani"
Popotniku, ki izstopi v Szo>mbathelyu, skoroda že obmejnem mestu v zahodnem predelu madžarske države, se zdi, da je »varaš (kot pravijo Madžari mestu)« brez posebnih zanimivosti. Če ne bi bil že prej obveščen o mestnih pomembnostih, če se že prej ne bi namenil obiskati osebnosti, katerih delo se dotika kulturnega področja slovenskega naroda, bi bil istega mnenja. Zima je vtisnila ravninskemu mestu
pečat samote in odmaknjenosti.
Pod na videz enoličnim mestnim licem pa se na nemalokaterem szomboteljskem prostoru odpira bogata in živopisana zakladnica davnih spomenikov: v njih podobi vstaja stara rimska naselbina Sa-baria,
Ena izmed najzanimivejših podob Sabarije se kaže danes na vrtu novega szonibateljskega bogoslovja. Le-tu se vrši namreč — pod vodstvom debre-censkega univ. prof. dr. S. Panlovitsa in pod osebnim nadzorstvom prijaznega bogoslovnega rektorja dr, J. Gefina — izkopavanje davnih in edinstvenih srednje-evropskih zgodovinskih spomenikov.
Izkopavanje se vrši že tretje leto in sicer deloma na državne, deloma pa na mestne stroške v okviru zimske pomoči brezposelnim. Doslej so —1 med drugim — odkopali tudi dele bazilike, ki je baje ohranjena iz 3. stoletja in bi tako bila škofijska bazilika sv. Kvirina. Le-tega
so baje tod usmrtili pogani: na vrat se mu navezali mlinski kamen in ga potem vrgli v reko. — Izkopanine so zelo pomembne, ker kažejo tri vrste kultur: po-gansko-rimsko (cesarska palača, rimski kapitol, tri rimske ceste: Via Sacra, Via Scarahtensis itd.), staro krščanska 2. in 3. stoletja (velik mozaik; cela trichonis z nekdanjim krščanskih pokopališčem itd.) in srednjeveška (grad itd.)
Mimo tega znamenitega najdišča, ki ga je v onih dneh sleherno jutro obhodil rektor dr. Gefin in imel za vsakega delavca prijazno besedo, sem si imel priliko ogledati predvsem še somboteljski deželni muzej, kjer se hrani
niz najstarejših in najzanimivejših panonskih izkopanin.
Z arheologinjo dr. Mozlovitsevo sva obredla malodane vse muzejske dvora-
ne, po katerih je razmeščenih (deloma že urejenih deloma še neurejenih!) ogromno starinskih predmetov. Muzej namreč ravnokar preurejajo. Izmed večih oddelkov je doslej urejen že starinoslovski V tem oddelku je razstavljen tudi kip boga, na katerega podstavku je latinski napis, ki pravi, da so kip postavili »v Sabariji živeči Ljubljančani«.
Ker je ravnatelj Muzeja prekmurski rojak dr. A. Pavel in ker on sam vodi tudi narodopisni oddelek, je v muzeju dosti predmetov iz prekmurskih, pred vsem pa iz obrabskih slovenskih vasi (posebna priprava za lovljenje ptic itd.). — Na tleh današnjega Szombathelya se tako hrani dragocena zbirka »spomenikov preteklosti«, ki odtehtajo marsikateri-krat enoličen zunanji mestni videz! fš
Ogromna os letalskega vijaka
* ■ • ■. • i ~
Prisotnost duha
p
Natečaj za »večno slavo"
ŠTIRI MILIJONE DOLARJEV ZA NAJBOLJŠO IDEJO
»tNosač, nosač... nosač!!
Milijoni in milijoni ljudi sanjajo, kako bi postali slavni, kako bi neko nenavadno dejanje zapisalo njih ime v zgodovino. Reči je treba, da slave ni mogoče kupiti, toda pred nedavnim umrli lastnik kemične tovarne Henry Hall iz Brooklyna je bil drugačnega mnenja. Možakar si je vtepel v glavo, da si bo s kupom denarja kupil „večno in nesmrtno slavo". Kaj in kako, to ga ni zanimalo. V oporoki je iz svojega ogromnega bogastva volil čedne svotc raznim dobrodelnim in človekoljubnim organizacijam ter kulturnim ustanovam, 4 mi-
J-ov T.
Ze/ni v Slovenskigoricah
»Ne morem prav nič dati. Zelo malo smo nabrali, sodček je ravno poln, na smem kar nič odtočiti,« To in še marsikaj neprijetnega so morala slišati uboga ušesa.
In slično se je še večkrat ponovilo pri nadaljnjem pohodu med samimi vinogradi in številnimi vinskimi lirami. Nikjer niti kapljice vina! Hiše okrog palme so vsi zelo natančno ogledali, a nikjer ni bilo božje roke.
»Mi smo žejni«, se oglaša zbor, Franček pa se izgovarja, da ni on kriv splošne suše.
»Gotovo je zamenjal to palmo za kako drugo, kjer je res poleg gostoljubna hiša«, pripomni nagajivi glas.
Mimoidočega kmeta vprašajo, kje je kaka gostilna, če že v hramih ni mogoče dobiti prav nobenega vina.
»Je ni tu«, je bii kratek odgovor.
Kakor v zasmeh pripelje voznik mimo na vozu par sodov vina, a seveda tudi nič ne proda. »Ni moj«, se je žalostno odrezal.
In to se imenuje »vinski« vrh, je bila sploš-na, obsodba negostoljubnega naselja.
Žejni sprevod se je žalostno premikal naprej po grebenski poti Vinskega vrha.
Pod Svetinjami družba omaga! Posede v travo in pospravi zadnje pečenice in bi dala kraljestvo za požirek vina, pa čeprav dalma-tinca, pa tudi Radenska bi bila dobra. Da so v Slovenskih goricah pri Jeruzalemu, so že pozabili, še cigarete niso prav dišale.
Iznajdljivi Ivan si je malo odmočil jezik s paberkovanjem v vinogradih. Toda zelo redki so bili pozabljeni grozdi, trgači so preveč vestno opravili trgatev!
Pot jih vodi naprej. Mimo obsežnih Bou-vier-evih vinogradov, kjer se v obsežni dolinici prelivajo rdeče in rumene barve listov vinske trte v vseh odtenkih. Poleg pa manjši vinogradi domačinov s številnimi hrami. Nad vsem po modro nebo brez vsakega oblaka, toda s toplini soncem. Toda žejna in razočarana družba vse te lepote ne vidi. Molče stremi le za ciljem, ki pa se kar noče približati.
Končno!
»Ti Franček,
"*;	ako	se	tu	izpodleti	tvoje,	katere organizacije napraviti ime „Henrv
zagotovilo,_ je za tvoje kosti najbolje, če se! Hall“ slavno za vse večne čase. Vsakdo par kar obmes,« je bil se zadnji opomin, sicer računa, da se ga bo pri izvedbi nieco
DOVSem nedol/npmn rir-prnnii	,1—’	•	.	-	-
povsem nedolžnemu ciceronu.
Tukaj so se pa le odžejali. Uboga Hanika! Imela je dovolj dirkanja z donošenjem litrov, predno se je oglasil prvi: »no, sedaj bom pa ze počakal na kosilo. Kaj takega pa še nisem doživel. V vinorodnih goricah moraš hoditi skoraj ves dan brez kaplje vina. Res, kaj takega pa še ne!«
Koj po kosilu se jim, kakor v odškodnino le nasmehne sreča, Primaha jo mimo Jožetov prijatelj-domačin, ki vpošteva nezgodo kluba in ga povabi na svoj dom. Tu so šele čutili kakšno je ljutomersko vino. Teknilo jim je, kakor da se niso že ravnokar pošteno odžejali. Za slovo so dobili kot šentjanževca še liter »starega«, potem so pa mimogrede obiskali še zidanico. Prijazni gostitelj je z bučo potegnil »ta najboljšega« iz soda.
»1 a pa naj bo za Svedrovca in v spomin na vašo žejo v naših goricah, da odnesete samo dobre spomine,« je pripomnil z dobrohotnim smehljajem, kateremu pa je bilo primešane že malo zlobnosti.
Z zahvalo so se izletniki zadovoljni ločili od svojega rešitelja in že v polni temi res svedraje hiteli na postajo, še enkrat se jim je ta dan nasmehnila sreča. Vlak je imel več zamude, kakor pa oni!
»Škoda«, pravi Pepe, »jaz bi šel kar nazaj«. In vsi so mu verjeli in deloma tudi pritrdili.
Srečno so se vrnili. Drugi dan so bile noge nekaterih sicer malo švedrave — to pa le radi onega naziva za poslovilni požirek. Po pristnem jeruzalemčanu jih ni bolela glava, vsi so bili zelo zadovoljni z izletom, celo na prvo veliko žejo so pozabili. Zato pa je sedaj toliko večji njihov strah pred časom, ko bo zmanjkalo okrepčujoče pijače, vsaj ljutomer-čana. Žeja res ni tako malenkostna stvarca!
lijone dolarjev pa je določil izključno zato, da se mu kakor koli postavi „večen spomenik"'. Zadevo zaradi njegove ,,večne slave" pa je prepustil newyorškemu notarju James Jayu.
Notar Jay si že več tednov zaman tare glavo, kako bi pokojnemu kapitalistu priboril „večno slavo", vedoč, da takega človeka, ki ni imel v življenju posebnih zaslug, ne more stresti tako rekoč iz rokava. Sprva je notar Jay mislil na primeren spomenik, ki naj bi bil postavljen v kakem parku ali na mestnem trgu. Toda v USA je mogoče postavljati spomenike na javnih mestih samo zares zaslužnim ljudem. Notar se je slednjič obrnil na javnosT,, kjer je nastala velikanska debata okoli večne slaye brooklynškega industrijca. Notar Jay je dobil na tisoče predlogov, v katerih skušajo posamezniki kot celo ne-
 5~—---------------------iraviti „______„
ic čase. Vsakdo pač dbi njego-prijelo od
>	o—	  r"-*
vega predloga vendarle nekaj onih 1 milijonov dolarjev.
Med Številnimi predlogi predlaga neki izumitelj posebno konstruirano letalo „IIenry Hall", ki bi ga bil pripravljen iz delati, če mu notar Jay prepusti 4 milijone, ki bi jih v la namen potrošil. Izumi telj obeta izdelati čudovito letalo, ld bi lahko služilo za promet v zraku, na vodi in na suhem, torej kot letalo, avto Ln ladja. Tako letalo bi po njegovem mnenju nosilo slijvo Henry Halla skozi tisočletja. Neka žena iz Srednje Amerike je poslala predlog za zgradbo hotela, ld bi bil namenjen izključno mladim poročenim parom. Ce ji notar pošlje 4 milijone, bo zgrajeni hotel imenovala „Hcnry Hall". To ime bo tako dolgo slavno, dokler lx> živela na zemlji ljubezen, previdno dostavlja k pred-logu. Neki kemik bi rad s sredstvom proti „čarovniSkemu strelu"* ki bi ga imenoval „Henry Hall", rešil večno slavo bogatega industrijca,. seveda mu morajo poslati ■( milijone, da bo sredstvo šele izdelal. Prijavila se je celo neka zvezdama, ki obeta imenovati prvi komet, ki se bo pojavil, po imenu Henry Halla, seveda če ji dajo milijone.
RAZGOVOR DVEH OČETOV
Srečata se dva prijatelja, oba družinska očeta. Prvi vpraša:
— Kakšen poklic si bo izbral tvoj sin?
— Izšolal ga bom za odvetnika. Zelo rad debatira, z vsakim se skrega in neprestano sc vmešava v tuje stvari. No, če je že tako, zakaj bi si s tem tudi ne služil svojega vsakdanjega kruha?
10 irtovtfc mesi v SSSR
V Sovjetski Rusiji so pričeli z deli za zgraditev 10 popolnoma novih mest. Na Uralu, 25 km od Orska, bo zgrajeno mesto, ki bo štelo nad 100.000 prebivalcev. V predelu Bakuja bosta postavljen; dve novi mesti, in sicer Zakamska in Išimba-jeva, ki bosta šteli po 10.000 prebivalcev. Mesti bosta obdani s samimi vrtovi. Odkar vladajo v Rusiji sovjeti, je biw zgrajenih že 360 novih mest.
Stavba iz žeSeza
in lepenke
V USA so v 30 dneh zgradili stavbo, dolgo 24, široko 12 in visoko 36 mitrov. Ogrodje stavbe je iz jekla, zidovi iz Mc' ga železa, ostali deli pa so iz 25 milime-trov debele lepenke. Stavba je zgrajena na betonskih temeljih. Ta stavba je zgrajena kot primer zgradb, ki bi mogle p° svoji konstrukciji najbolj služiti v vojnem
casu.
Pariške bicikli
na električni pogon
Na pariških ulicah se je pred nedavnim pojavilo novo prometno sredstvo: bicikelj na električni pogon. Za sedežem je na posebnem nosilcu pritrjena električna baterija, odkoder poganja tok elektro motor. Električni tok je tako jak, da je mogoče biciiklju dodati še prikolico za otroke.
Vas stark in starcev
Largario je prav majhna vas v Sončni dolini (Valle del Sole) v švicarskem kantonu Ticino. Šteje komaj 39 prebivalcev, med njimi je 6 stark in starcev, ki skupno štejejo okoli 500 let. Najstarejša ie starka, ki je kljub svojim 98 letom Se čila ter gre vsak dan na izprehod v okolico, Njej sledi starka, ki šteje 91 let. Najstarejši mož v vasi je starček z 80 leti, koj za njim je spet starka s 77, pa dedek s 76 leti. Vrsto zaključuje babica, ki ima sedem in pol križev.
Trobentači so plešasti
Ce bi se nekoč zbrali vsi oni godbeniki, ki igrajo na pihala, bi med njimi mogli najti najmanj dve tretjini plešastih glav. Znanstveniki so ugotovili, da postanejo godbeniki na pihala, zlasti trobente, plešasti radi tega, ker neprestano pihajo v glasbilo in s tem odganjajo 'z glave kri. Lasni koreni ostanejo brez krvi ter polagoma odmrejo, lasje pa izpadejo.
X Turška borza se je pred dnevi preselila iz Ankare v Carigrad.
X V italijansko vojsko se je prostovoljno prijavilo 10.000 dobrovoljcev dijakov, članov Italijanskega dijaškega sa-veza, ki Šteje 55.000 članov. Tajnik save-za napoveduje, da se bo prijavilo še najmanj 10.000 dobrovoljcev-dijakov.
X Atensko katedralo, ki je posvečena sv. Sofiji, so popravili ter se spet vršijo v njej službe božje. Katedrala je bila namreč pri nekem bombnem napadu poškodovana.
Državni maršal Goring
i s© }d te dn; rosfa! na ^'.''naju z ro* imunskim šoiom generalom Antonescon*
Mar kh&r
Sokol Matica za siromašno dijaštvo
Sin-očnji 33. občni zbor Sokola Matice ie bil tako dobro obiskan kot že dolgo ne. Vodil ga je starosta dr. Fornazarič, ki je počastil prvega starosto kralja Petra 11., pozdravil župnega zastopnika prof. Struno in zastopnika kamniške sokolske čete Lešnika ter pre-čital pozdravne brzojavke prvemu starešini, Savezu SKJ, ministru za telesno vzgojo in vojnemu ministru. Zborovalci so počastili spomin umrlih Sokolov, zlasti ustanovitelja mariborskega Sokola Emana Ilicha, dr. Rika Fuksa in starosto Poljskega Sokola Adama Zamojskega. Iz starostinega okvirnega poročila se je zrcalilo veliko narodnoobrambno in kulturno delo mariborskega sokolstva, ki pa so ga ovirali usodni dogodki okoli nas. Poudarjal je, da je bila posebna skrb posvečena sokolski deci ter njenim socialnim in kulturnim potrebam.
Izčrpno in zanimivo je bilo tajniško poročilo Vlada Kralja, iz katerega posnemamo, da šteje Sokol Matica skupno 1353 pripadnikov, od katerih je 633 članov, 256 članic, 99 moškega in 74 ženskega naraščaja, 118 moške in 173 ženske dece, kamniška četa pa ima 82 pripadnikov. Poročal je o ogromnem notranjem delu, o društvenih prireditvah ter o socialnih akcijah Sokola Matice. V Sokolskem domu je tudi župni sokolski internat za udeležence sokolskih tečajev, ki je prvi v državi.
Načelnik Jurman Maks je poročal
goča pravilna razdelitev uporabnih dne-goča pravilna razdelitev uporabnih dni za obe društvi.
Najvažnejši pa je bil zaključek zborovanja, ko so razpravljali o položaju Dijaškega doma v Mariboru, ki so mu iz neutemeljenih razlogov odpovedali streho, čeprav je ta ustanova upravljala veliko socialno delo brez strankarstva. Ta nepopravljiv korak obsoja vsa napredna mariborska javnost, ker bodo siromašni dijaki močno prizadeti. Zato je
Sokol Matica sklenil, pričeti akcijo za ustanovitev novega Dijaškega doma, oziroma za preskrbo strehe za sedanji Dijaški dom, ker se ne sme zgoditi, da bi revni dijaki utrpeli tako hud udarec. Sokolstvo bo dalo iniciativo za rešitev tega perečega socialnega vprašanja siromašnega dijaštva, vsa javnost pa ga mora podpreti z moralno in gmotno pomočjo. S pesmijo »Le naprej brez miru...« in himno »Hej Slovani« se je končalo vzorno sokolsko zborovanje.
Pestri svet v barvah"
II
Alpinistični odsek SPD v Mariboru je priredil lia Ljudski univerzi predavanje dr. inž. Avčina iz Ljubljane. Predavanje je spremljalo prikazovanje številnih barvnih fotografij. Uvodni nagovor je imel nestor mariborskih planincev gimn. ravnatelj v p. dr. Josip T o m i n š e k. V vznesenih besedah je govoril o planinstvu in užitkih, ki jih nudi ter izrazil na-do, da bo kmalu tudi mariborski alpinistični odsek dobil še nove, vnete člane. Temu ,smotru in seveda tudi propagandi barvne fotografije in obiskovanju planin je služilo tudi predavanje dr. inž. Avči-
na, ki je obravnaval lastnosti barvne fotografije predvsem s pripombami k slikam samim. Pobijal je neupravičeni strah pred barvno fotografijo in poudaril, da barvna tehnika ni težavnejša, kot črno-bela, ter dovoljuje tudi uporabo cenenih aparatov. Slike same so prikazovale pester barvni svet po slovenski zemlji (večinoma Gorenjska), po Dalmaciji, pa tudi Švici (Matterhorn), Italiji in Franciji. Duhovite domislice predavatelja so večeru, kateri je bil zelo dobro obiskan, pripomogle do še večjega uspeha.
m Umrl je blagajnik Mestne hranilnice v Mariboru g. Rudolf Puh v starosti 58 let. Leta 1900. je po končani trgovski šoli' stopil v službo mariborske mestne plinarne, deset let nato pa k Mestni Hranilnici,
| kjer je opravljal od 1913 leta odgovorno
o zelo uspešnem delu v telovadnicah, i službo„ blagajnika. Bil je nadvse vesten in ,, .	.. ,	,	, ,,	i natančen uradnik ter dober in odkrito
Matica je imela 12 telovadnih oddekov
(7 moških
srčen tovariš. Njegovo smrt objokujejo
in 5 ženskih), 772 telovadnih ga. Erna in sinova g. Balti, diplomiran ur in 22.176 telovadcev. Uspešne so bile jurist, ter g. Karli, trgovski pomočnik.
tudi sokolske tekme, tečaji in izleti na mejo. Zanimivo je bilo poročilo o delu kamniške sokolske čete, ki je začela akcijo za lastni sokolski dom.
Poročilo prosvetar ja Dojčinovica je pokazalo velik napredek na polju sokolskega prosvetnega dela, saj je bilo 57 nagovorov pred vrsto s 1757 poslušalci, 6 predavanj in idejna šola za članstvo. Sokolska knjižnica lepo napreduje in se je lani povečala za 128 izvodov. Posebno je treba pozdraviti ustanovitev mladinske sokolske čitalnice. Lutkovni odsek ie priredil 20 predstav, katere si je ogledalo 2459 gledalcev. Odsek ima lepo urejeno dvorano z lutkovnim odrom v bivši sejni dvorani Sokolskega doma. Letos je slavil Ipavec kot predsednik lutkovnega odseka 10 letnico delovanja. V 10 letih je lutkovni oder priredil 203 predstave in imel 33.000 gledalcev. Še ta mesec bo prosvetni odsek organiziral redna predavanja za članstvo, ki bodo velikega vzgojnega in narodnoobrambnega pomena.
Blagajnik Bezjak Franjo je poročal o zadovoljivem finančnem stanju, gospodar B u r e š Medo pa o premoženju Matice. Premičnine in nepremičnine so ocenjene na 1,307.150 din, dejanska vrednost pa presega tri milijone din. Po poročilu matrikarice Darinke K o c m u r j e v e je imel zanimiv referat narodnoobrambni referent dr. Rosina Igor. Poudaril je povečanje narodne samozavesti in pomen nacionalne vzgoje. Govornik je zaključil izčrpen referat z apelom na mladino, v kateri leži naša bodočnost.
Poročilo socialnega referenta ravnatelja Bratož, a je pokazalo, da je Sokol Matica tudi na socialnem področju storil mnogo koristnega, saj je'razdelil med revne nad 23.000 din. Sledila so poročila načelnika gradbenega referenta Rada E e n a r d a , zdravstvenega referenta dr. Pavlič a, referenta za sokolsko Petrovo petletko Alfreda Kralja ter revizorja dr. Boštjančiča, nakar je pozdravil zbor župni zastopnik prof. Struna. Pri volitvah je bila izvoljena celotna dosedanja uprava s starosto dr. Fornazaričem na Čelu.
ISSK Maribor je zaprosil Sokola Matico za souporabo letnega telovadišča, ker nima drugega igrišča. Po skupnem sestanku obeli organizacij, m podrobnem raz-mo.trivanju iii poročilu dr. Mihaliča je n P ra v a Matice sklenila, da ni mogoče
Blagemu pokojniku bo ohranjen trajen spomin.
m. Mariborski pianist dr. Roman Klasinc
bo koncertiral v sredo, 12. t. m., ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu so dela Regerja, Schumanna, Debus-syja in Musorgskega. Posebej opozarjamo na iMusorgskega slovite »Slike z razstave«. — Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren v Gosposki ulici.
m Roparski napad v Prešernovi ulici. Ko je v sredo okoli pol 21. ure šla ga.
I Alojzija i Ko udelka, stanujoča v Košakih v Tomšičevi ulici, po gornjem temnejšem delu Prešernove ulice, je prišel iz Aškerčeve neznani moški ter ji iztrgal usnajlo ročno torbico, v kateri je imela okoli 150 din gotovine, ključe in razne listine. Po roparskem dejanju je storilec zbežal prqti sanatoriju dr. Ipavca, preskočil ograjo ter izginil v lemi na Twiklovem posestvu.
in Tatvino dinamov z dvokoles so včeraj prijavili policiji trije lastniki koles.
m Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov bo imel svoj letni občni zbor 16. marca, ob 10 v restavracijskih prostorih v Narodnem <io-domu.
Državna razr. loterija
GLAVNO 2REBANJE RAZREDNE LOTERIJE Zadnji dan glavnega žrebanja 2,004.0000 din 3.597 1,000.000 din 69.939
505.000 din 35.512
80.000 din 67.172, 68.864
50.000 din 51.535, 66.515
24.000 din 18.023
20.000 din 44.978, 56.888, 77.547
16.000 din 70.220
12.000 din 47.052, 47.216
10.000 din 1.992, 3.582, 11.172, 13.171 39.630, 42.496, 48.221, 64.654, 89.900, 91.286.
8.000 din	14.163,	19.634,	23.479,
36.223,	36.315,	37.036,	43.736,	44.434
59.042,	60.078,	61.009,	63.693,	68.462
77.353,	80.358,	99.2223
”''■‘00 din	11.740,	13.106,	43.792,
58.953, 65.517, 94.439
5.000 din 7.512, 8.887, 59.379, 59.493 68.434, 75.393, 81.143, 86.541, 94.899 95.391
4.000 din	5.808,	23.215,	25.975,
29.788,	32.004,	34.030,	36.975,	40.422
41.521,	42.318,	46.565,	49.024,	49.577
61.473,	69.475,	71.849,	74.147,
77.876, 79.663, 81.558, 83.821, 84.885 89.8'’° 93.346, 95.905.
(Brez jamstva.)
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—.
m Prijatelj mariborskega dijaštva g. Jakob Kocbek, šolski sluga drž. klasične gimnazije, je po kratki bolezni umrl. Pokojnik je 14 let služboval na I. realni gimnaziji letos pa je bil po prošnji premeščen na klasično. Na obeh zavodih si je pridobil naklonjenost dijaštva in profe-soi'jev, saj jc bil vedno velik prijatelj in dobrotnik mladine. Bil je tudi značajen in dober narodnjak, ki ga bo dijaštvo ohranila v lepem spominu. Pogreb bo v soboto ob pol 15. na Pobrežju.
’ Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za poletje, v veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1.
r Predavanje! V Ljudski univerzi bo jutri ob 20. uri zelo zanimivo predavanje ,,Življenje na Kornatih". Predava g. Šmid. 180 barvanih diapozitivov.
zbor podružnice za Maribor, kateri se vrši
* šofersko kovinarska organizacija, vabi vse šoferje in kovinarje na ustanovni občni 9. marca 1941 v prostorih Delavske zbornice, Sodna ul. 9/III. nadstropje, ob pol 16.
* Sokolsko društvo Maribo-matica javlja, da je njega član Kocbek Jakob, služi-lelj klasične gimnazije umrl. Brate in sestre pozivamo, da se udeleže pogreba z znakom, ki se vrši v soboto, 8. marca, ob pol 15. popoldan.	Odbor!.
* Leposlovne tuje knjige v anlikvarični razprodaji z 10 odsl. popusta dobite v knjigarni TISKOVNE DRUŽBE, Cankarjeva 1.
* Dospele nove filmske razglednice v
veliki izbiri nudi TISKOVNA DRUŽBA, Cankarjeva 1.
* Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA", Maribor.
m Nočno lekarniško službo od 1. do
vključno 7. marca bosta vršili lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79.
OSA&-	Lč.x%AS9BMflHSflnflBSBZ&
Narodno gledališče
Petek, 7. marca: zaprto.
Sobota, 8. marca, ob 20.: „Razvalina življenja". Premiera. Finžgar jeva proslava. Nedelja, 9. marca, ob 15.: „Caričine Amazonke". Ob 20.: „Jazbec pred sodnijo";
„Muha“; „Analfabet“. Gostovanje Ktajl-
čeve družine.
K proslavi Finžgarjevc 70 letnice jc povabljen avtor. Pred premiero „RažvaIiue življenja" bo govoril g. prof. dr. Dornik o Finžgarjevem pomenu.
Mariborski Srbi in Hrvati se opozarjajo na gostovanje Klajičeve igralske družine, ki bo gostovala na mariborskem odru v nedeljo zvečer s tremi zabavnimi komadi v srbsko-hrvatskem jeziku: ,,Jazavac pred siidom", znana satira Petra Kočiča; .Muha", Nušioeva šala — enodejanka, ..Analfabeta", komedija — enodejanka istega avtorja. Veljajo dramske cene.
Kino v Mariboru
* GRAJSKI KINO. Samo vključno petka odličen francoski film „Sestra ali ljubica" Jean Gabin in Josepliinc Baker.
* ESPLANADE KINO. „Sinovi bregov“s odlični velefilm veličastvene lepote planin z Atila Horbigerjem in Gerdo Maurus.
* UNION KINO. Danes „Fra Diavolo" z Stan Laurel, Oliver Ilardv. Film poln humorja, salve smeha.
* ZVOČNI KINO POBREŽJE. 8. in 1). marca „HonoIuIn“.
Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-sožitje obeh organizacij na istem prosto- j turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo — rU, ker je za Sokole predpisana stroga Nove srečke so še na razpolago.
disciplina na telovadišču in ker zaradi eventualnih vremenskih neprilik ni ino-
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
Peš iz Maribora v Pariz
SLOVENSKI AHASVER PREPOTOVAL VEČINO EVROPSKIH DRŽAV
Že nekaj dni sem opazoval drobnega kakor Francozi radi poslušali, moža srednjih let, ki je vztrajno čakal s harmoniko in pesmijo do Pariza na dotiskanje »Večernika«, prosil za izvod, ga prelistoval in črtal mali oglasnik.
Nagovoril sem ga in izvedel, da se je nedavno vrnil iz Francije, sedaj pa išče kakršno koli zaposlitev. Takoj nato je izvlekel zamaščeno knjigo, svoj dnevnik, v katerem ima zabeležene vse važnejše dogodke iz pestrega ahasverskega življenja. Površen pregled teli zapiskov mi je pokazal, da ’ imam opraviti z zanimivim možem, s slovenskim Ahasverjem,
32letnim Stankom Podgorškom s Pobrežja pri Mariboru, ki je prepotoval skoraj vse evropske države peš. V naši državi pa že ni važnejše ceste, po kateri bi že ne bil pešačil. Podgoršek sploh ne mara železnice in raznih prevoznih sredstev, neznatni možic je poklicni pešec.
Štiri tedne pešačil do francoske meje Ker bi utegnil ta nenavadni rekorder v pešačenju zanimati tudi naše čitatelje, sem ga pobaral o njegovem življenju. Že kot mladenič je moral z bornega doma za kruhom. Nekoliko pustolovska narava ga je silila po svetu. Ne toliko veselje do hoje, kakor pa pomanjkanje denarnih sredstev sta mu potisnila popotno palico v roko in bisago na rame in v nekaj mesecih je prepotoval vso bivšo Avstro-ogrsko deželo. Nikoli se ni posluževal železnice ali voza, pa četudi je imel denar za to. Hodil je iz kraja v kraj, delal pri kmetili za hrano in streho, denarja ponavadi sploh ni zahteval za svoje delo.
Nekaj mesecev pred izbruhom franco-
o-nemške vojne se je odpravil na pot proti Parizu. Peš in brez vsakih listin je prešel mejo pri Holmcu. Tudi onkraj naše meje ga niso prijeli in tako se je Stan ko počasi toda vztrajno bližal francoski meji. V štirih tednih je prehodil dolgo pot iz Maribora do Strasbourga peš. Bil je pravi Ahasver, z bisago, popotno palico in harmoniko na hrbtu. Dobro je računal s človeško slabostjo do glasbe. Povsod,
' je razt'Til mehe, je bi! gostoljubno sprejet. Pravi, da je igral tudi mnogo
PES
Do francoske meje je Podgoršek hitel, dalje se mu ni več mudilo. Zakaj neki? Saj je povsod naletel na znano francosko gostoljubje, počutil se je kakor doma, ker si je z godbo in pesmijo osvojil srca vseh, s katerimi ga je usoda privedla v stik. Stanko je naletel tudi na več slovenskih domačij v Franciji. Iz neke hiše je slišal, kako je godec igral na harmoniko neko slovensko narodno pesem. Pod oknom, je zato tudi on raztegnil meh in zaigral isto pesem. To je bila senzacija za Slovence v hiši, ki so bili pravkar zbrani na ženitovanjski gostiji. Ostal je med njimi tri dni. Dobil je nove čevlje, ker je na poti do francoske meje raztrgal že tri pare. Poživljen in prenovljen je nato ubral pot do Pariza. In zgodilo se mu je, da je spet bos prišel v francosko prestolnico.
Beg pred vojno
Ker je že od prej znal dobro francoski, saj je že bil pred leti tri leta v Franciji in Belgiji, se je hitro udomačil. Opravljal je vsa priložnostna dela, čeprav je sicer pisarniška moč. Ni mu bilo slabo, le velemestnega življenja se je hitro naveličal. Zato je Podgoršek krenil na podeželje, kjer je kmetoval. Toda vedno vztrajnejše vesti o bližnji vojni so ga prisilile, da je spet segel po popotni palici. Odločil se je za vrnitev v Jugoslavijo, seveda spet peš. Potoval je čez razdejano Belgijo, mimo Maginotove linije v Nemčijo, kjer so ga prijeli in zaprli. Ko so se prepričali, da ni špijon, so ga pustili čez mejo v domovino. Sedaj je bos in strgan v Mariboru in išče delo. Nekaj časa je poučeval djjake v francoščini, ker pa ni mogel s tem živeti, je trkal na stotera vrata s prošnjo za delo. Slovenski Ahasver, ki je drugače dober in marljiv delavec, bo hvaležen tistemu, ki mu da kakršno koli zaposlitev, da se bo pošteno preživljal. Takšno veselo vest bo rade-volje sprejelo tudi naše uredništvo in
slovenskih pesmi, ki so jih tako Nemci I mu jo sporočilo.
-Ig
Gozdarska politika in kmečko gospodarstvo
Inž. Jože M i k 1 a v ž i č je v referatu »Gozdarska politika in kmečko gospodarstvo« navedel nekatere očitne napake, ki so privedle gozd v zelo slabo stanje: grabežno izsekavanje gozdov, opuščanje potrebnih gnojitvenih del oz. zanemarjanje gozdov, premočno ste-ljarjenje, požiganje posek ter drobljenje krneč kih gozdov. Posledica je, da v kmečkih gozdovih ni več ekonomske zaloge lesa, da sta padla vrednost in donos gozdov ter peša produktivna sposobnost gozdnih tal. Ne propada pa le gozd, temveč kmetije same, ki so od njega v veliki meri odvisne. Kmetije prehajajo v nekmečke roke. Zagotovitev ekonomske zaloge lesa in največjega donosa gozda ter ohranitev gozdov zaradi splošnih javnih koristi je tudi temelj gozdarske politike.
Preveliki okoliši in premali potni pavšali so glavna ovira za intenzivno gozdarsko pospeševalno službo gozdarskega osebja. Javna sredstva za pospeševanje gozdarstva so
zelo pičla in z njimi ni mogoče doseči kakih vidnih uspehov. Omejena so na pogozdovanje kraških zemljišč, za prirejanje dni za pogozdovanje, gozdarsko statistiko, vzdrževanje javnih gozdnih drevesnic, oddajo brezplačnih sadik, nagrade za vzorne nasade ter za gozdarsko prosveto.
Za napredek gozdarske prosvete Referent predlaga med drugim tivedbo osnovnega pouka iz gozdarstva v višjih razredih ljudske šole, pa tudi učiteljišča in bogoslovja naj bi imela gozdarski pouk, dočim naj bi ga v kmetijskih šolah razširili. Potujoči gozdarji pri Kmetijski zbornici naj bi zlasti žagarje poučevali o pravilni predelavi lesa. Gozdarskemu pouku pa naj bi služili še poljudna gozdarska literatura, predavanja, filmi, cenejše šolanje na gozdarski šoli, potovalni tečaji Kmet. zbornice med gozdnimi posestniki, šolski gozdovi pri ljudskih šolah in gozdarski šoli. Prispevki za pogozdovalni
i kmalu in v nekaj dneh se zapre odprti-| na, ki zapusti sled le v prav majhni braz-! gotini. Tuberkulozno vnetje bezgaik na fond naj bi se zbirali v banovinskem gozdnem .	■ otrocih noletr ooisanih naj-
skladu. Zakonito bi morali določiti najmanjšo ,vrftu je prl °*r°cin,	J	^
površino kmečkega gozda, ki se nikakor ne bolj pogosto. Tuberkulozne bezgalKe bi smela prodati, obremeniti, deliti itd. Za vedno del primernega kompleksa, ki Je lesno kupčijo je treba predpisati posebne po-; večinoma nastal zaradi uživanja hrane, godbe, ki bi kmete ščitile pred prevarami.; ,	<.<.w~vprr„ kravip^a mlekq v kate-
Nekmečke gozdove bi bilo treba posebej ob-; z astl surove£a kravjega ml K , davčiti ter s temi dohodki pospeševati goz-' i'cm so bovine tuberkulozne klice.
darstvo. Prehod gozdov v nekmečke roke treba preprečiti, število gozdarskega osebja povečati (ponovna otvoritev dveletne gozdarske šole in ustrezna sprememba zakona), ter pospešiti organizacijo lesnih zadrug. Treba je dognati najprimernejši tip kmečkega gozda, proučiti načrtno 3—4% kmečkih gozdov ter izdelati za njih brezplačne gospodarske načrte. Pri Kmetijski zbornici bi bilo potrebno ustanoviti gozdarski urad z zadostnim številom gozdarjev ter pospeševati tudi ostalo kmetijstvo, da se zavarujejo gozdovi pred prekomernim izkoriščanjem.
Za ali proti uničevaniu vrabcev
ANKETA NAJ RAZČISTI TO VPRAŠANJE
Ko sem pred kakim dobrim mesecem | gec. S početka jih pitata s samcem s sa-čital v slov. časopisih okrožnico mestnih mitri mrčesom, največ z gosenicami, ka-poglavarstev in okrajnih načelstev z na- terih jim prineseta vsak dan do 500. Ako vodilom za zatiranje vrabcev — teh hu- pomislimo, da vrabci na leto po trikrat dih škodljivcev — kakor jih imenuje Vale, lahko izračunamo, koliko škodljive okrožnica, sem bil tudi jaz nemalo pre-1 golazni nam po vrteh in po polju poko n-
senečen. Takoj sem se spomnil svojih šolskih časov, ko sem se učil, da je vra bec zelo koristna žival, ki uničuje ogro mno množino gosenic, žuželk itd., pa sem takoj odprl šolsko knjigo, ki jo imam še sedaj. Je tc knjiga »Domače in tuje živali v podobah« od Fr. Erjavca, tedanjega profesorja na višji realki v Zagre bu. V III. delu te knjige »Ptice« v 6. poglavju »Ptice, naše dobrotnice« stoji v 5 odstavku na 19. strani dobesedno sledeče:
»Bradley je opazoval vrabca, ki je pi-
čajo. Zato jim pa v jeseni tudi ne smemo preskopo gledati na kljun in jim očitati in naštevati vsako zrno, ki ga pozobljejo. Gotovo ni škoda večja od koristi in
povedal sem že, kako je pruski kralj Friderik Veliki osramoten moral odjenjati od preganjanja vrabcev in jih celo drago plačevati. Največ pa govori za korist vrabcev to, da so jih preselili v Ameriko in v najnovejšem času tudi v Avstralijo nalašč zato, da bi ondi ljudem trebili sadno drevje od požrešnih gosenic.«
Prednje govori dovolj jasno, da moramo vrabca na vsak način šteti med »korist ne« ptice, pa bi bilo umestno, da mestna poglavarstva in okrajni načelniki izdane ukrepe prekličejo, še predno se bodo pokazale zle posledice. — E. Z.
š k e m vestniku« o razpravi O Harnappa pod gornjim naslovom tudi naslednje:
Zlasti otroci imajo često opravka z
tal mlade v gnezdu. Vsako uro je prine-[*?in\ vrat"imi be5alkamL, Ve?.™ma «=«.1 Hn 40 uviJrAvr.h.ii,	tJLi „ | otekajo bezgalke za casa infekcijskih bo-
sel do 40 vsakovrstnih gosenic, tedaj v 13 urah 480, v enem tednu pa 3360. Ni mu trej zameriti, ako se jeseni včasih
lezni, ki puste za seboj odpornost proti ponovni obolelosti. Zato tudi starejši
nazoblje malo prosa, saj si ga je pošteno ?troci in od'rasli ne dobe infekcijskih bo-zasbtžil. — Mogočnemu pruskemu kral-1 ,z"1. z”ova ?!* so ^radi tega pri njih ju Frideriku Velikemu so se vrabci hu- ?	?	Značilne otekle
do zamerili, zato jim je zagrozil, da bo fzfa^e 10 P'1’1 tuberkulozi le v dal vse pokončati. Zapovedal je vrabce j.ru i>nrn'erne£a kompleksa in so te-
loviti in streljati in za vsako vrabčevo 1z",prve m glavo je plačal 6 vinarjev. Res so po- Bczgallce na vratu lahko delimo na dve vsod planili na vrabce, davili so jih, da skupini: v tiste, ki prestrezajo le lokalne je bilo groza, in država je v nekaj letih 1,	,.e’ m T ?-ne,’ v’ na^[e^aj0 skupno in
izplačala tisoče in tisoče goldinarjev za T1' f ostalimi bezgalkami po telesu ujete vrabce. Toda kmalu so se poka-| ,a \e bezgalke otekajo večinoma zali škodljivi posledki tega neopraviče- zajedi aiteraoije tkiva. Čestokrat same nega divjanja. Gosenice in drugi požreš- ™e‘kcije niti ne opazimo jn nas opozorijo ni žužki so se tako zaplodili, da so podrli f , otekle bezgalke, da pričnemo iskati vse sadje in tudi listje. Kaj je bilo sto- 'e?lo bolezni. Bezgalke, ki so otekle zariti? Kralj je spoznal, da ni pametno | rac^* kataralnih sprememb v svojem po ravnal, ter je preklical svojo zapoved.
Pa kaj še? Drugod so morali za drag denar kupovati vrabce, katere so potem spustili po opustošenih vrtth. In tako je zaničevani in preganjani vrabec spet prišel do prave veljave.«
Na strani 67 — pri opisu vrabca piše dobesedno: »Samica- znese 5—S bledo- zelenkastih, rjavp-pikčastih jaj-
Otekle vratne bezgalke pri otrocih
Dr. M. Avčin piše v »Zdcavni-Ivirju, ne abscedirajo. Katarov ne po-
I vzročajo klice, temveč virusi, ki ne stvar jajo gnojenja. Za gnojno vnetje je značilen nenaden začetek z vročino, jako oteklostjo, toplino, rdečico in nabrekanjem v okolici.
Najpogostejši povzročitelji akutnih vnetij bezgaik so streptokoki. Klasičen primer so otekle bezgalke pri škrlatinki. Pojavijo se nekaj dni po angini so različno debele in trajajo različno dolgo. Večinoma so zmerno otekle, vendar pa včasi tako, da je vrat širok kakor obraz in da je koža ntf vratu tako napeta, da kaže že trofične motnje. Otekle bezgalke na vratu pri davici leže ob kotu spodnje čeljusti.
Značilna je testena oteklina tkiva in kože v okolici, skozi katero lahko v globini tipamo občutljive bezgalke. Prognoza take davice je vedno resna.
Akutno vnete bezgalke se lahko zmehčajo jn v nekaj dneh prederejo, lahko pa po daljšem času tudi izginejo. Če pa se
Zdravljenje oteklih bezgaik na vratu ima kljub različnosti mnogo skupnega-Navadna vnetja zaradi katarov v žrelu lahko pustimo v nemar in se raje brigamo za bolezen samo. Akutno, zaradi gnojnih klic vnete bezgalke toplo zavijemo, jih obsevamo s Solhuc-svetilko in če hočemo, da dozorijo, napravimo tople kašaste obkladke. Vendar pa je mnogokrat bolje, da ne delamo toplih ovitkov; zlasti pri davici in škrlatinki napravimo raje ledeni ovitek, ki je otrokom sicer neprijeten, vendar koristen. Če bezgalke nikakor ne izginejo Jih obsevamo z rentgenskimi žarki, da se omehčajo in zmanjšajo. Nikakor pa ne smemo biti nestrpni z rezanjem. Škodljivo je. če režemo bezgalke, ki se še niso zmehčale, čim boli je bezgalka zmehčana, tem preje ozdravi, če jo zarežemo. Tamponiranje z jo-doformovo gazo je sicer koristno, vendar zelo boleče. Isti učinek dosežemo z vlažnimi ovitki.
CMD v Mežici
Lani ustanovljena podružnica CMD se v Mežiški dolini pod vodstvom gg. inž. M. Barage in inž. B. Pirkmajerja prav uspešno uveljavlja. Da pomaga v teh težkih časih najpotrebnejšim, je pretekli mesec nakupila večjo množino živil. Med siromašne je razdelila skupno 100 kg masti, 80 kg koruznega zdroba, 160 kg ržene moke, 25 kg praženega ječmena in 50 kg sladkorja. Od centrale pa je bilo obdarovanih tudi mnogo otrok s potrebno obleko in s čevlji v skupni vrednosti 4870 din. Skupno z živili so vsa darila CMD predstavljala vrednost 10.000 din. Takšne dobrodelne akoije CMD ob naši severni meji vsi iskreno pozdravljamo.
Desna roka
Končno je gospa Krastavec le vložila ločitveno tožbo proti svojemu možu. Zaradi česa vendar?
Na njegovi desni roki je opazila zlato zapestnico z briljanti.
To vendar ni ločitveni razlog! Seveda je, draga’ moja soseda. Po*
zabijate namreč, da je bila njegova de s-ogrnoje, preneha izločevanje gnoja prav ■ na roka njegova tajnica!
Preteklo nedeljo je bil — združen s prosla-pa vo 10-Ietnice obstoja šoštanjskega šah. kluba — občni zbor Slovenske šah. zveze, najvišje predstavnice organiziranega slovenskega šaha. Številne delegate je uvodoma pozdravil predsednik šoštanjskega šah. kluba BLAZNA AVTOMOBILSKA VOŽNJA [ &	ki	se	mu	je v imenu zbranih
PO VFSFII IMiVl *	'	šahistov zahvalil ravnatelj dr. Bajec, želeč
v 7	,	,3,4. ,NOC'1	.	kIut>u ob desetletnici še mnogo uspehov.
V Zagrebu je 23 letni trgovec z drvmi Po prisrčnih čestitkah ŠŠK je prešel nred-Eiriil Jenin povabil po prekrokani noči »ednik Slovenske šah. zveze dr. Anton Bajec 18 letno kavarniško blagajničarko Marto I	r®v,obenega,	^bora-	Y	svojem	zgo-
Zemljo,plačilnega natakarja in nekega bo SŠZ.poudarjajoč?^ je biifvse t°omog£ godbenika na jutranjo avtomobilsko voz- če doseči le zategadelj, ker je v vrstah slonjo. Vozilo je odbrzelo proti Dubravi. ven8k.ih šahistov zavladala lepa sloga, ki je Nenadma je Jenm spustil volan in krik-	V8a^eBa	napredka.	Poslovni	odbor
nil- »Skimai smo se veselili skutni hn	?anese Y organizirane vrste slo-
oiuipaj miio.sl veseitn, SKupaj oo- venskih šahistov red m disciplino, poživil med
mo umrli.« Ze v naslednjem trenutku je sebojne društvene odnošaje ter z nenehnimi
avtomobil treščil v brzojavni drog in se Pobudami dal novega zaleta slovenskemu ša-
razhil. Jenin in mladenka sta se hudo JJH'	90 zdaJ.mofa> »n zdravi kot še
poškodovala, ostala dva pa sta ^
nepoškodovana.	zacijski napredek slov. šaha, podal v obrisih
l številne .načrte (šahovsko glasilo, turnirji,
BRV ČEZ POLSKAVO V TRŽCU tekmovanja, ustanovitev novih klubov in sek-
ie v tnkn tikn cKKPm cHm,, i« C1J ,td )* kl jl1' PriPravii odbor ter jih na-jc v taKo taKO ..ijjoeni stanju, (1$ je nt- njerava postopoma tudi uresničiti.
vama za ljudi. Zasilna'opora dveh lat Poročilo zvezinega tajnika prof. Ludvika povzroča ljudem bojazen, da se bo kdo GabrovSka je bilo prav tako razveseljivo, V zruši z brvjo vred v Polskavo, Zelo po- ^Vlss^fiani0 iVe!n^ihfv ^i šahovskih kiu-treben in nujen bi bil tu most za pešce	* anK Let°bnje tajn,sko noslovan'L‘
in vozila. Danes pa mora voznik z vozom kar preko struge, kar je zvezano z nevarnostjo ali pa mora voziti daleč okrog, da pride do istega cilja/ Svoje-časno je banovina prepustila ves material
Zborovanje slovenskih šahistov v Šoštanju
mosta, ki so ga podrli ob priliki reguh' cije ceste, in ta naj bi služil za gradnjo novega mosta. Sedaj poteka že drugo leto, a z delom še sploh niso začeli. V interesu varnosti ljudi je, da sc ta most kaj kmalu zgradi.
etošnje tajniško poslovanj-je bilo v primeri s prejšnjimi mnogo živahnejše, saj je skušal odbor vzpostaviti med zvezo m klubi čim tesnejšo zvezo. Blagajniško poročilo, ki ga je za zadržanega blagajnika g, baniobora podal g, Pintarič izkazuje, da je odbor smotrno in dobro gospodaril. Posebni razveseljivo pa je bilo poročilo tehničnega referenta g. Erkerja, ki je orisal razgibano sahovsko življenje v Sloveniji. Razrešnica s pohvalo, ki jo je v imenu nadzornega odbora predlagal revizor g. Kozina, je bila sprejeta z navdušenim priznanjem vsemu odboru, zlasti neumornemu predsedniku.
Volitve so pokazale, da si je odbor pridobil medi organiziranimi Sdhiati v Sloveniji po-
polno zaupanje. V celoti je bil spet izvoljen prejšnji odbor, in sicer: predsednik dr, Anton Bajec (ŠK Triglav), I. podpredsednik Alojz Hreščak (Ljubljanski ŠK), II. podpredsednik Ferdinand Bizjak (Centralni ŠK), I. tajnik prof. L. Gabrovšek (LŠK), II. tajnik Milan Slokan (LŠK), blagajnik Stane Samobor (CŠK), tehnični referent Julij Erker (ŠK Triglav), odborniki Beznikov (LŠK), Cafuta (ŠK Vidmar), Pintarič (CŠK), Pezdir (ŠK Korotan); nadzorni odbor:	Kozina	(CŠK),
prof. Stanko Sila (Mariborski ŠK) in inž. Pi-puš (Celjski ŠK).
Popoldne se je vršila zanimiva šahovska simultanka nacionalnega mojstra g. Toneta Preinfalka, ki je igral proti 19 nasprotnikom. Po skoraj 4 urni borbi je naš nadebudni moj-, ster dobil 12 partij, 2 izgubil (proti dr. Baj-’ cu in inž, Pipušu), 5 pa remiziral (Beznikov, prof. Grašer, Berdnik in Langus ter Jurhar).
Letošnji občni zbor SšZ je potekel v vzorni slogi, ki tudi za bodoče leto obeta slovenskemu organiziranemu šaliti mnogo plodovitih akcij.
TURNIR ZA PRVENSTVO CELJA
V petek, 14.1. m.se pritSne turnir za prven-stvo Celja. Organizirata «a .skupno CSK m .sfv Gaberje. Zmagovalec dobi naslov prvaka za lelo 1941. Turnirja se lto moglo udeleži 14 igralcev. Pravico udeležbbe imajo tudi igralci, ki niso Člani kakega kluba. Rok prijave v igralsko knjigo CSK naj-kasneje do 12. t. ni. Prijavnina 25 dim i rvih sedem igralcev doni nagradei
Zares vas i>o presenetilo, če vam povemo, da so se rodili kar štirje znani velo-mojslri v mesecu novembru. Poglejte: svetovni prvak <Tr. A. Aljehin 1. nov. 1892, bivši svetovni prvak J. H. Capablanca 19. nov. 1888, velemojster Salo, Flolir 21. nov. 1908 in velemojster S. Resnewsky 26. nov, 1911. Pomislite, jaiabiti ste tudi vi rojeni v mesecu novembru? Podoba je, da je ta mesec kuj ugoden za rojstva ‘šahovskih mojstrov iu velemojstrov!
tir
W:M
'Hm	>
fgf g
; -M
34 šahovski oreh
I okrat pa nekoliko težjo študijo. Sestavil jo jc slavni komponist A. Troickv. čudovita zadeva, ki vas bo presenetila. Beli; Kgi>
Td3, Sd5 in kmet na c2. črni: KbS, Tg3, Sa3 in kmet
je na f7, f3 in g2-Beli jia potezi remizira. Ko boste pozicijo natančneje pogledali! boste spoznali, da je zares težk3, komplicirana, Normalno bi vsak do pričakoval, da utegne črni brez nadaljnjega zina*
a ix'
S ti
PM$
Beli na potezi remizira
rr< . n, .	uauiuilijema *IU“
gati. Toda Troicky je našel za belega čudO' vito obrambo. Poglobite se v študijo, znabi-ti boste tudi Troickemu kos!
Rešitev 33. šahovskega oreha P. Henacker (Bell: Kcl, Lh8, kmet h6. i. Ld4, kmet cS). Beli na potezi zm3'
ga: 1. La7!!, Lal (ali 1-------,	Lxa7, 2. Ii7! itd.,
oz. J...., Lc3 2. Kc2 itd.) 2. Kbl, Lc3 3. Kc2. ual (črm lovec je ko v mišnici) 4. (blesteča pointa), Lxd4 5. Kd3, Lb2 6. KeH in beh dobi damo ter z lahkoto zmaga.
Mod števibiimi poslanimi rešitvami ie bilo 24 pruvitailj. Prnvilno so rešili: M*
Ivan slca Jelšah;
i? ' auuu’, «• Miianovic,
Iuicz; -Gomilskoi p. Skai-abot, Murj. Sobota; p, Delidek, mSarjo Pr^ • r'	Ko-
R- Trav in it?,	Zagreb; V.
Ježica; P. Šešek, Medvode; dr. P-Senčar, Prevalje; L Kaijak, Sv. Lovrofl^ na Pohorju.
7-rcb je določil nagrado — Joseph Con-rad „Senčna črta“ — Josipu Schncidprji«) Uelje, Kooenova 2.
Kupon za iahovsko nagrado
„Večernlk“, 7. marca 1941 •
I2GUBIJFNO
STANOVANJf
SlUŽBO Doni
POSEST
NAJDITELJ UHANA
z monogramom M-J se prosi, da ga izroči policiji.
23635-27
NEODENDRIN, M1XDRJN,
žvepleno-apnena brozga, žveplo bakreno apno in druga sredstva proti sadnim škodljivcem nadalje apneni prah, Nitrofoskal in druga gnojila oddaja Kmetijska družba — Meljska cesta, tel 20—83-23038-11
in '20 besed IS din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Izgubila se je zlata ROČNA VERIŽICA
v parku. Pošten najditelj naj jo vrne. Pinterič, Slovenska ulica 24.	23664-27
SPOMNITE SE CMD!
do 20 besed staneio z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnia beseda l.— din. Kdor išče službo, plača za
tak otlas namesto IS.— din samo 12 din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtna
reklamo Da staneio namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismene odgovore glede naslovov v malib oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba orlložitl v znamkah. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsuenih naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa.
KMEČKO DEKLE
siromašnih staršev, ki še ni služila, se sprejme k otroku-Josip Lešnik, trgovec, Koroščeva 2-II-	23578-2
do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din
STEKLENICE
pol litra in tričetrt litra kupuje drogerija Kanc, Maribor.
23476-18
io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Prejme se takoj
brivski pomočnik
m vajenka. Meljska cesta 3.
23632-2
to 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din
Dvosobno SONČNO STANOVANJE
išče na levi strani Dravo stalna stranka. Ponudbe na .ogl. odd. »Večernika« pod »Zmožen biti točen«. 23659-6
Umrla uam je naša dobra in iskreno ljubljena hčerkica
POŠTENA SLUŽKINJA
z znanjem slovenskega in nemškega jezika se sprejme. Vprašati Glavni trg 5 i
23646-2
v 16. letu starosti.
Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 8. marca, ob pol 4. uri popoldne, na magdalenskem. pokopališču na Pobrežju.
Maribor, dne 7. marca 1941.
žalujoči starši: Marija in Alojz Božič; Sonja, sestra; Slavko, brat; Marija, teta; Ivan, stric, bratranci in sestrična.
do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din
BRESKOVO DREVJE
najboljših sort posadite v vrt ali vinograd. Začnejo roditi kar drugo leto! Najžlahtnejši in najbolj zdrav sad. Tudi češnje, češplje, slive in nizke vrtiiice še dobite pri Dolinšku v Kamnici pri Mariboru-
23609-23
SLUŽKINJA
starejša, se takoj sprejme za ' jtmostojno gospodinjstvo- Na-lov v ogl. odd- »Večernika« 23652-2
CitajteMVečernik*
KANC
do 20 besed 20 din vsaka nadaljnja beseda 2 din
V najem se odda
LEPA PARCELA
v magdalenskem predmestju-Poizvedbe pri Pinterič, Maistrova 23, popoldne po 16- uri 23660-11
Upravni odbor in uradništvo Mesine hranil* nice v Mariboru naznanjata žalostno vest, da’je umrl dolgoletni in zvesti blagajnik ter iskren tovariš gospod
za sobotno-ncdeljsko številko „ Večernika" £ i m p r e j v tednu, najkasneje do
HIŠA
se proda. 2 sobi. kuhinja, vrt. Cena 65.000 din Vprašati Aleksandrova 18, Pobrežje.
23650-11
Rudolf Puh
ker so do tedaj oddani mali oglasi brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani.
Prodam stavbeno
VOGALNO PARCELO
700 kv. in- Naslov v ogl. odd. »Večernika«	23639-11
Ohranimo mu časten spomin!
Maribor, dne 7. marca 1941
lasni oddelek.
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, nenadomestljivi oče, predragi dobri stric, gospod
Rudolf Puh
Mariborsko vreme v februariu
V	splošnem je bil pretekli mesec bolj topel in bolj moker, bolj oblačen in bolj vetroven kot lanski februar.
Najtoplejši dan je bil 18. februar, ko se je živo srebro dvignilo na 12.2 stop. C, najhladnejši pa 2. februar, ko smo imeli zjutraj 19.2 stopinj pod ničlo. Povprečna mesečna toplota je znašala +02, povprečna maksimalna +4.5 in povprečna minimalna —4,8 stop. C. Hladnih dni s t(>Ploto nad ničlo je bilo naštetih 24 dni, zelo hladnih s toploto izpod' 10 stopinj Pod ničlo 5 dni, in s tudi najvišjo dnevno loPloto pod ničlo pa je bilo zabeleženih 6 dni.
Lanski februar je bil v toliko mrzlejši, 'ker je povprečna mesečna toplota znašala -75.5, najnižja minimalna —28.3 in naj-viišja maksimalna samo +7.4 stopinj.
Višina padavin je v minulem mesecu dosegla v 16 padavinskih dneh 120.9 milimetra. Povprečno je padlo na posamezen padavinski dan 7.5 ali 4.3 mm na vsak mesečni dan. Najbogatejši padavinski dim je bil 4. februar s 36.9 mm, kar ie celo nekoliko več, kakor je imel lani
ves februar. Od padavinskih dni je 8 dni deževalo in 7 dni snežilo. Snežna odeja je pokrivala zemljo 17 dni in je dosegla najvišjo višino 70 centimetrov. Zadnjič smo dobili v februarju novi sneg v Mariboru in okolici v noči od 26. na 27., in sicer je bil komaj 1 cm visok in je še istega dopoldneva skopnel.
Barometer se je v preteklem mesecu gibal med 747 in 716 mm ter je znašal povprečni mesečni zračni tlak 738.8 milimetra.
Pretekli februar ie bil zelo vlažen mesec, ker je bila vlaga zaporedoma 3 dni 100% in je dosegla povprečna mesečna vlažnost 95%.
Povprečna oblačnost je v februarju po-kazovala 7.3. Popolnoma jasnega dneva ni ibilo, le dva dneva sta bila skoro jasna, 15 je bilo pretežno oblačnih.
Najhujši mraz je bil in največ snega je padlo v prvi tretjini meseca, druga tretjina je bila povprečno najbolj suha, v zadnjih dneh februarja pa je bila toplota zelo enakomerna brez znatnejših dvigov nad in pod ničlo.
Februar je bil v splošnem precej viharen mesec. Vetra ni bilo občutiti samo v dveh dnevih. Od glavnih vetrov je največkrat in tudi najmočneje pihal jug, potem pa zapadni veter, najmanj pa sever.
DRAGINJA NA ŽITNEM TRGU
Mestno tržno nadzorstvo je v svojem poročilu o cenah na mariborskem žitnem trgu pred tednom dni zlasti zabeležilo porast cene ječmenu, konec preteklega tedna pa se je podražila tudi koruza. V soboto so bile cene na trgu sledeče: pšenica 3.50—4 din, ječmen 4 din, koruza 3—3.25 din, oves 2—2.25 din, proso 4 din; ajda 3 din, proseno ?pšeno 8—9 din, ajdovo pšeno 8—11 din, fižol 5—7 din za liter.
m Diplomiral je na pravni fakulteti zagrebške univerze g. Valter Puh iz Maribora.
111 Ljudska univerza. Drevi ob 20. uri bo predava! dr. Zlatko Pregrad, univerzitetni prof. iz Zagreba, o obči intelektualni nadarjenosti ali inteligenci.
m Poročila sta se v Beogradu gdč. Savina Hreščak, učiteljica v Sv. Lovrencu na Pohorju, in g. Miodrag Markovič, peš. kapetan !. ki. v Beogradu.
m SK »Vidmar'. Rezultati 10. kola turnirja II. moštva: Brldjafiič—Pirtošek 0:1,
Audič V,— Audič J. 1	Mastnak—Kamen-
ski Oti, fičko—Cafuta 0;1, Jauševec—Maksimovič 0:1, partije Dobrila—Hvalič, Smole—Valand in Lukeš B.—Poš so bile prekinjene. Po 10. kolu vodi Audič V. z 10 točkami. Lukeš B. 9 (1), Hvalič 7 (1) itd.
Spor*
PRVENSTVO MZSP NA 18 KM
Za podzvezino prvenstvo v teku na 18 km, ki bo v nedeljo, 9. marca, s startom ob 9. na Klopnem vrhu, se je doslej prijavilo lepo število tekovalcev ISSIv Maribora, SK Železničarja in SSK Maratona, pričakujejo pa tudi še tekmovalce iz Celja, saj se je v poslednjem času zanimanje za klisične discipline močno dvignilo. Za zmagovalce je razpisanih 5 lepili nagrad'.
s Občni zbor Slovenske kolesarske zveze bo v Mariboru v nedeljo, 9. marca, ob 10. v lovski sobi hotela „Orel“. Predkon-ferenca bo v soboto, ob 20. v istem lokalu.
s Mariborska kolesarska podzveza bo imela občni zbor v nedeljo, 9. marca, ob
8.	v lovski sobi hotela „Orel .
Širite „Večernik"!
,Vrelec sreče
Aloiz Planinšek, Ljubljana
Beethovnova ulica 14
javlja, da je bila glavna premija od
2,004.000
Vrelec sreie
lahko srečke takoj predložijo v izplačilo.
Priznano srečna glavna Planinškova kolektura »VRELEC SRECE“ se priporoča za novo 42. kolo, za katero se bodo srečke pričele proda jati z 12. marcem
JMJ«	Nil
«*!«•
Udaiu m irc|UJt AUOII KlliMk \It v Mariboru llsku Maribarska tiskaruu d d. predstavnik SJ ANKO L)L I l.l A v Muriboru -	po	cnikn	.	Hoko|>i»	se
bs vračajo. — Uredništvo In afvravat Maribor. Kopališka ulica 6. — Ieleion uredništva štev. 25-67 Id uprave štev. 28-67» — Poštni čekovui račun štev 11 409-