GEOLOGIJA 39, 289-302 (1996), Ljubljana
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
Peca thrust at the Periadriatic lineament
Ladislav Placer
Geološki zavod Ljubljana
Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko
Dimičeva 14, 1000 Ljubljana, Slovenija
Key-words: Periadriatic lineament, eastern Karavanke Mountains, Slovenia
Ključne besede: Periadriatski lineament, vzhodne Karavanke, Slovenija
Kratka vsebina
Pri študiju strukturne geneze mežiških rudišč svinca in cinka v vzhodnih Kara-
vankah severno od Periadriatskega lineamenta je bil odkrit obsežen nariv, ob ka-
terem se je masiv Pece narinil v smeri približno proti vzhodu do severovzhodu na
osrednji del mežiških rudišč. Narivanje je povzročilo sukanje strukturnih blokov
(makrolitonov) v mežiških rudiščih proti vzhodu. Pečin nariv je mogoče hipotetično
povezati z zmikanjem ob Periadriatskem lineamentu in je verjetno posledica efekta
transpresije. Sukanje strukturnih blokov v rudiščih bi utegnilo biti, vsaj v določe-
nem smislu, povezano s procesi epigeneze in oksidacije svinčevih in cinkovih rud.
Abstract
Studying structural genesis of the Mežica lead and zinc deposits situated in the
eastern Karavanke Mountains, north of the Periadriatic lineament, we discovered
a comprehensive thrust (Peca thrust sheet). The Peca massif was thrusted approk-
simately toward the east to northeast on to the central part of the Mežica deposits.
This caused eastward rotation of the structural blocks (macrolithons) in the
Mežica deposits. It can hypothetically be connected with strike slip along the Peri-
adriatic lineament and is probably the result of the transpressive effect. The rela-
tion of the structural blocks in the deposits could be, at least in certain sense, con-
nected with the epigénesis and oxidation of the lead and zinc ores.
Uvod
Ob vsestranski podpori geologov Geološke službe Rudnika svinca in cinka Mežica
je bil leta 1996 v okviru raziskovalne naloge Strukturno-kinematske raziskave me-
žiških rudišč svinca in cinka pri projektu Paleontologija, stratigrafija in tektonika v
Sloveniji, št. Jl-7018-0215, kartiran del rudišča Luskačevo in zgornji del doline
Tople. Tu so podane pomembnejše ugotovitve, ki pa so preliminarne, saj raziskava še
ni končana.
290_Ladislav Placer
SI. 1. Tektonska skica širše okolice mežiških rudišč. Dopolnjeno po Štruclu (1984, si. 17)
1 Območje pretežno kompetentnih kamnin. Železnokapelska magmatska cona. Prelomna cona
Periadriatskega lineamenta; 2 Območje nekompetentnih kamnin. Štalenska in "Permoskitska"
formacija ter terciarne kamnine; 3,4,5,6 Območje pretežno kompetentnih karbonatnih kamnin;
3 Cona severnokaravanškega nariva. Zgornji trias in jura; 4 Centralna cona. Območje mežiških
rudišč, trias; 5 Centralna cona. Pecina narivna gruda, trias, (Pz - paleozoik); 6 Javorska cona.
Permotrias, trias; 7 Glavna prelomna ploskev prelomne cone Periadriatskega lineamenta; 8
Reverzni prelom z elementi zmikanja. Mejni prelom prelomne cone Periadriatskega lineamenta;
9 Narivnica Velunjskega nariva; 10 Nariv z elementi zmikanja; 11 Narivnica Pecinega nariva; 12
Narivnica Severnokaravanškega nariva; 13 Normalni prelom; 14 Normalni prelom s poševnim
premikom (poševni normalni prelom); 15 Izdanki skitskih plasti ob narivnici Pecinega nariva;
16 Rudnik v zapiranju v Topli; 17 Končnikov prelom; 18 Pecnikov prelom; 19 Pečin prelom; 20
Helenski prelom; 21 Snop unionskih prelomov; 22 Ladinkov prelom; 23 Godcev prelom; 24
Plešivški prelom
Fig. 1. Tectonic sketch-map of the Mežica deposits wider surrounding. Completed after Struci
(1984, fig. 17)
1 Area with prevailing competent rocks. The Železna Kapla (Eisenkapel) magmatic zone. Fault
zone of the Periadriatic lineament; 2 Area incompetent rocks. Formations of high, middle and
low metamorphosed rocks, the Štalenska Gora (Magdalensberg) and the "Permo-Scythian"
Formation and the Tertiary rocks; 3,4,5,6 Area with prevailing competent carbonate rocks; 3
The North Karavanke thrust zone. Upper Triassic; 4 The Central zone, area of the Mežica
deposits, Triassic; 5 The Central zone. Peca thrust body, Triassic, (Pz - Palaeozoic); 6 The Javor-
je zone, Permo-Scyt, Triassic; 7 The main fault plane of the Periadriatic lineament fault zone; 8
Reverse fault with strike-slip elements; 9 Boundary of the Velunja thrust; 10 Thrust with strike-
slip elements; 11 Boundary of the Peca thrust; 12 Boundary of the North Karavanke thrust; 13
Normal fault; 14 Normal fault with oblique movements (oblique normal fault); 15 Autcrops of
the Scythian beds by the boundary of the Peca thrust; 16 Mine at closure in Topla; 17 Končnik
fault; 18 Pecnik fault; 19 Peca fault; 20 Helena fault; 21 Group of the Union faults; 22 Ladinek
fault; 23 Godec fault; 24 Plešivec fault
V članku so uporabljeni stratigrafski, tektonski in drugi podatki iz objavljenih del
o mežiških rudiščih (Štruci, 1965, 1970, 1974, 1984), podatki Osnovne geološke
karte SFRJ 1:100.000, list Ravne na Koroškem (Mioč&Žnidarčič, 1983; Mioč et
al., 1983) in Geološke karte vzhodnega dela Karavank 1:25.000 (Bauer et al., 1981,
1983) ter podatki iz bogate dokumentacije Geološke službe rudnika svinca in cinka v
Mežici. Obravnavane so predvsem strukturne razmere, zato je stratigrafija obdelana
le toliko, kolikor je to potrebno za razumevanje vsebine. Dosledno je uporabljena for-
macijska terminologija, zaradi česar je bilo treba uvesti nov termin za "alpski
školjkoviti apnenec" (alpiner Muschelkalk), za katerega je predlagan izraz Kopriven-
ska formacija, saj so te plasti lepo razvite v Koprivni na slovenski in avstrijski strani.
Ostaja pa odprto vprašanje primernega poimenovanja permoskitskih klastitov, ker bi
ustrezno ime lažje izbrali avstrijski geologi. V tem članku je le začasno uporabljen
termin "Permoskitska" formacija v narekovajih.
Zgradba ozemlja
Pri študiju strukturne geneze mežiških rudišč je bil pri kartiranju Tople in Pece
odkrit obsežen nariv, poimenovan po Peci, ob katerem je le-ta narinjena na osrednji
del mežiških rudišč. Geološke razmere širšega mežiškega območja so prikazane na si.
1, kjer je razvidno, da gradijo obravnavano ozemlje tri strukturne enote s specifično
notranjo zgradbo. To so: 1. enota iz magmatskih in visoko metamorforiziranih kam-
nin Železnokapelske magmatske cone, 2. enota iz formacij visoko-, srednje- in nizko-
metamorforiziranih kamnin, Štalenske in "Permoskitske" formacije ter terciarnih
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
291
kamnin in 3. enota iz pretežno karbonatnih kamnin -od "Permoskitske" do Wer-
fenske, Koprivenske, Wettersteinske, Carditske in Glavnodolomitne formacije in iz
jurskih plasti. Te kamnine se po Štruclu (1970, 1984) razprostirajo v treh conah v
smeri zahod-vzhod. Na severu je Cona severnokaravanškega nariva, sledi proti jugu
Centralna cona in nato Javorska cona. Izstopa Centralna cona, ki je nad preostalima
dvignjena ob dveh normalnih prelomih, Godčevem na severu in Plešivškim na jugu. V
njej je pretežni del mežiških rudišč. Zahodni del Centralne cone je kot pecina narivna
gruda narinjen na preostali del Centralne cone in na Cono severnokaravanškega na-
riva.
Tektonska skica na si. 1 je narejena poŠtruclovi shemi (1984, si. 17), Velunjski
nariv je povzet po Mioču in Žnidarčiču (1983, si. 4) in Mioču s sodelavci
(1983), na novo so interpretirane razmere v Topli, kjer je na podlagi detajlnega karti-
ranja in kinematske rekonstrukcije jezik paleozojskih plasti zahodno od Male Pece
(Pz na si. 1) interpretiran kot del pečine narivne grude in zaradi tega ni šrafiran kot
druge paleozojske kamnine v Topli.
292_Ladislav Placer
Mehanizem nari van j a
Pečin nariv je smiselno v tem stadiju raziskav hipotetično povezati s premiki ob
Periadriatskem lineamentu, tako kakor nekateri raziskovalci povezujejo tudi Sever-
nokaravanški nariv. Glede na teoretične podmene o genezi narivnih struktur v sev-
ernem krilu Periadriatskega lineamenta bi le-te lahko nastale pri subhorizontalnem
zmikanju ali pri dviganju cone lineamenta zaradi intruzivnih procesov. Pri zmikanju
lahko prihaja do nari vanj a zaradi vlečenja ob zmični prelomni ploskvi ali transpre-
sivnega izrivanja, pri dviganju pa do gravitacijskega drsenja. Glede na sedanje smeri
v alpski tektoniki, še posebej tiste, ki jih uveljavljajo raziskovalci Periadriatskega
lineamenta, je najverjetneješa zmična varianta z elementi transpresije. V zvezi s tem
je pomembna zgradba osrednjega dela mežiških rudišč v podrivni grudi Pecinega
nariva. Pretežni del mežiških rudišč leži v Centralni coni vzhodnih Karavank zahod-
no od reke Meže med Mežico in Črno. Tu prevladujejo prelomi unionskega snopa, ki
vpadajo proti zahodu in oblikujejo stopničasto zgradbo, značilno za mežiška rudišča.
Ker je taka zgradba ugotovljena le zahodno od Meže, torej v bližini Pecinega nariva,
bi jo bilo smiselno povezati s tem narivom. Vzhodno od Meže vpadajo plasti v Cen-
tralni coni vzhodnih Karavank v različne smeri. Morebitno zvezo med Pecinim nar-
ivom in zgradbo rudišč je mogoče utemeljiti z geometrijo strukturnih blokov v profilu
skozi mežiška rudišča v smeri W-E na si. 2. V profilu je videti, da je Pečin prelom bolj
strm od običajnega vpada normalnih prelomov, prelomi unionskega snopa pa so po-
ložnejši. Nenavadna je tudi enotna lega plasti, saj velja, da je ta v drugih delih Cen-
Narivna ploskev Pecinega nariva je lepo vidna na južnem pobočju Pece na Zajčji
peči in na Plazih. Na Geološki karti vzhodnih Karavank (Bauer et al., 1981) je na
severnem pobočju Pece skoraj na isti nadmorski višini izrazita prelomna ploskev, za
katero je moč sklepati, da je zelo položna, saj skoraj povsem sledi izohipsam. Iz nje-
nega poteka in po enotnem vpadu plasti v krovninskem bloku je mogoče sklepati, da
gre verjetno za isto narivno ploskev, ki vpada položno proti zahodu do severozahodu.
Za ta članek je pomembna le notranja zgradba narivne in podrivne grude Pecine-
ga nariva. V narivni grudi vpadajo plasti proti severovzhodu (povprečno 50/45) in se
poševno naslanjajo na narivno ploskev od najstarejših spodnjetriasnih na jugozahodu
do najmlajših zgornjetriasnih na severovzhodu in delajo enostavni poševni rez, ki je
značilen za narivne strukture. Pomembnejši prelomi v tej grudi vpadajo proti severo-
zahodu (povprečno 315/50) in imajo značilni navidezni levi premik. V podrivni grudi
je vpad plasti v osrednjem delu mežiških rudišč rahlo odklonjen od vzhodne smeri
proti jugovzhodu (povprečno 100/30), prevladujejo pa normalni prelomi približno v
smeri N-S, ki vpadajo pretežno proti zahodu (povprečno 280/40); to so prelomi
unionskega snopa in le nekateri, npr Pečin prelom, proti vzhodu (povprečno 80/85).
Vpad Pecinega preloma je bil izmerjen v Torčovljevem rovu. V dosedanjih delih so
unionski prelomi obravnavani kot sistem prelomov, vendar je sistem skupina prelo-
mov, ki imajo vzporedno smer, ne pa tudi prelomnih ploskev, medtem ko je snop
definiran z vzporednimi smermi in prelomnimi ploskvami, kakor je značilno za te
prelome.
Narivna ploskev na Zajčji peči in na Plazih je subhorizontalna ali pa vpada za 5°
do 10° proti zahodu do severozahodu, vendar je iz poteka narivnice v Topli in na
avstrijski strani Pece mogoče ugotoviti, da je povprečni vpad nekoliko večji, okoli
15°. Za konstrukcijske namene je bila določena srednja lega 290/15.
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
293
SI. 2. Shematski profil mežiških rudišč. Dopolnjeno po Štruclu (1984, si. 18).
Legenda na sliki 3
Fig. 2. Scheme section of Mežica deposits. Completed after Struci (1984, figure 18).
Symbols in fig. 3
traine cone vzhodnih Karavank bolj heterogena. Zato je zelo verjetno, da je sedanja
zgradba mežiških rudišč nastala pri zasuku makrolitonov med normalnimi prelomi
proti vzhodu od izhodiščne lege, v kateri so bile plasti subhorizontalne. Glede na to,
da so tektonski jarki in hrbti v smeri N-S po Štruclu (1970) značilni za celotno
Centralno cono vzhodnih Karavank, obstaja možnost, da je bil Helenski tektonski
jarek formiran že pred rotacijo (si. 3a). Na to kaže preprosta grafična rekonstrukcija
zasuka na si. 3b, ki je posnetek stanja s si. 2. Zaradi zasuka proti vzhodu se je nor-
malni premik ob prelomih unionskega snopa povečal, ob Pecinem prelomu pa
zmanjšal.
Smer narivanja
O smeri narivanja je potreben temeljit premislek. V golicah, kjer je vidna narivna
ploskev, ni nikjer tektonskih drs višjega reda, ploskev je na precejšnjih površinah
celo zglajena do tektonskega zrcala, kar kaže na poligonalno premikanje narivne
grude. V analizi o možni smeri narivanja so obdelani štirje vidiki, od katerih pa no-
ben sam zase nima teže geološkega dokaza, vsi skupaj pa dajejo podatek o smeri pre-
mikanja visoke stopnje verjetnosti.
Smer narivanja je najprej mogoče določiti po legi presečnice med narivno ploskvi-
jo (290/15) in plastmi (50/45) v pečini narivni grudi. Iz konstrukcije na si. 4 a je raz-
vidno, da ima presečnica lego 332/12, kar pomeni, da bi potekala idealna smer nari-
vanja pravokotno na presečnico v smeri 62°, v splošnem pa v polju med 332° in 152°.
Treba je pač upoštevati dejstvo, da je smer narivanja pravokotna na presečnico le v
čelu nariva, v njegovem ramenu je nanjo poševna, v boku pa je vzporedna. Konstruk-
cija na si. 4 a predvideva preproste razmere pred narivanjem.
Drugi vidik temelji na sukanju makrolitonov v osrednjem delu mežiških rudišč, ki
naj bi ga povzročilo premikanje pečine narivne grude (si. 4 b). Os sukanja je po teoriji
vzporedna presečnici med prelomnimi ploskvami, ki razmejujejo makrolitone in mejo
med kompetentnimi in nekompetentnimi kamninami, v primeru Mežice med triasni-
SI. 3. Geneza stopničaste zgradbe mežiških rudišč
3a. Stanje pred nastankom Pecinega nariva
3b. Stanje po narivanju
G.F. Glavnodolomitna formacija; C.F. Carditska formacija; WT.F. Wetter-
steinska formacija; K.F Koprivenska formacija (školjkoviti apnenec,
alpiner Muschelkalk); W.F. Werfenska formacija; S.F.+RF. Štalenska in
"Permoskitska" formacija; 1 Normalni prelom. Premik v profilni ravnini; 2
Pečin nariv. Premik izven profilne ravnine; 3 Premika pred sukanjem in
zaradi sukanja sta enako usmerjena; 4 Premika pred sukanjem in zaradi
sukanja sta usmerjena nasprotno; 5 Končnikov prelom; 6 Pečin prelom; 7
Helenski prelom; 8 Snop unionskih prelomov; 9 Ladinkov prelom
Fig. 3. Genesis of the step structure of the Mežica deposits
3a. Situation before Peca thrust origin
3b. Situation after thrusting
G.F Main dolomite Formation; C.F Cardita Formation; WT.F. Wetterstein
Formation; K.F. Koprivna (Koprain) Formation (alpiner Muschelkalk); W.F.
Werfen Formation; Š.F+P.F. Štalenska Gora (Magdalensberg) and "Permo-
Scythian" Formation; 1 Normal fault. Dislocation along section plane; 2
Peca thrust. Dislocation out of the section plane; 3 Dislocations before
rotation and due to it are directed the same; 4 Dislocations before rotation
and due to it are directed on the contrary; 5 Končnik fault; 6 Peca fault; 7
Helena fault; 8 Group of the Union faults; 9 Ladinek fault
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
295
SI. 4. Smer premika pečine narivne grude
4a. Smer premika glede na presečnico med narivno ploskvijo in plastmi v narivni grudi
4b. Smer premika glede na lego rotirajočih makrolitonov v osrednjem delu mežiških rudišč
4c. Smer premika glede na učinek transpresije
4d. Smer premika glede na regionalne razmere
4e. Smer premika glede na kriterije na oleatah 4a, 4b, 4c,4d
Fig. 4. Direction of dislocation of the Peca thrust body
4a. Direction of movement according to transection line betwen the plane of thrusting and the
beds within the thrusting body
4b. Direction of movement according to the position of rotating macrolithons in the central part
of the Mežica deposits
4c. Direction of movement according to the transpression effect
4d. Direction of movement according to regional conditions
4e. Direction of movement according to the criterions on the 4a, 4b, 4c and 4d structural
diagrams
mi karbonati in nekarbonatno podlago. Če domnevamo prvotno subhorizontalno lego
skladov v Centralni coni vzhodnih Karavank, je bila os sukanja orientirana v smeri
normalnih prelomov Centralne cone. Smer premika je potemtakem zamejena z lego
osi sukanja v polju med azimutoma Pecinega preloma (10°) in unionskih prelomov
(170°), zmanjšanem za korekturni kot, znotraj katerega sukanje ni mogoče, saj pre-
mikanje v smeri blizu osi sukanja zaradi trenja v prelomnih ploskvah ne more povz-
ročiti sukanja makrolitonov. Velikost korekturnega kota je določena po občutku (30°),
saj ni na voljo ustreznih eksperimentalnih podatkov iz literature. Polje narivanja,
296
Ladislav Placer
določeno s sukanjem makrolitonov, sega potemtakem od 40° do 140°.
Tretji vidik je povezan z domnevnimi zmičnimi premiki ob Periadriatskem linea-
mentu. Pri transpresivnem izrivanju, ki se zdi najverjetnejše, sta prisotni dve kompo-
nenti premikanja: v smeri zmikanja, torej v smeri Periadriatskega lineamenta, in pra-
vokotno na lineament; prva komponenta je zmična, druga narivna. Realni premik je
rezultanta obeh komponent. Polje možnega premika je po tej shemi zamejeno med
10° in 100°. Smeri in velikosti rezultančnega premika ni mogoče ugotoviti, saj je
določljiva le velikost narivne komponente, medtem ko je zmična nedoločljiva (si. 4c).
Četrti vidik določanja je regionalna zgradba. Pecina narivna gruda je na jugu iz
wettersteinskega grebenskega apnenca in na severu iz wettersteinskega zagreben-
skega apnenca, kar ustreza razporeditvi istih izohronih formacij tudi vzhodno od
Črne in Mežice, kjer od juga proti severu nastopajo partnaški skladi, ki jih v Topli na
površju ni, nato v^ettersteinski grebenski apnenec in wettersteinski zagrebenski
apnenec. Ker se omenjene formacije v vzhodnih Karavankah razprostirajo v smeri
zahod-vzhod, ni razloga, da se narivna gruda Pecinega nariva prvotno ne bi pojav-
ljala v podaljšku Centralne cone vzhodnih Karavank zahodno od Male Pece, kar po-
meni, da je masiv Pece prvotno ležal južno ali zahodno od sedanje lege, pri čemer je
treba smer proti zahodu korigirati za nekaj stopinj proti jugozahodu, saj je poševna
lega na Centralno cono nujni pogoj za izpeljavo opisane variante. V konstrukciji na
si. 4d je izbran kot 10°. Polje narivanja naj bi torej segalo od 0° do 80°.
Že bežen pogled na vse štiri oleate zadostuje za ugotovitev, da obstaja območje
prekrivanja, ki je skupno vsem variantam smeri premika. Na zbirni oleati na si. 4e so
posamezna polja mogočih smeri narivanja označena z ločnimi segmenti. Vsi štirje se
prekrivajo med 40° in 80°, na podlagi česar je mogoče sklepati, da se je masiv Pece
premaknil proti severovzhodu do vzhodu-severovzhodu.
SI. 5. Sukanje pečine narivne grude
Fig. 5. Rotation of the Peca thrust body
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
297
SI. 6. Lega narivne ploskve Pecinega nariva
nad osrednjim delom mežiških rudišč
Fig. 6. Position of the Peca thrust thrusting
plane above the central part of the Mežica
deposits
Dolžina narivanja
Dolžina narivanja je v tem trenutku težko določljiva, saj se je ne da ugotoviti brez
analize premikov ob preostalih prelomih in narivih na območju Pecinega nariva.
Odnos med narivno in podrivno grudo
S stališča velike verjetnosti predlaganega kinematskega modela je zanimiva pri-
merjava notranje zgradbe narivne in podrivne grude Pecinega nariva. Če je pecina
narivna gruda del zahodnega dela Centralne cone vzhodnih Karavank, mora med
Peco in osrednjim delom mežiških rudišč obstajati notranja strukturna vez, pri čemer
pa je treba upoštevati dejstvo, da po si. 3 pecina narivna gruda ni del osrednjega dela
mežiških rudišč, temveč zahodnega podaljška tektonskega hrbta Male Pece in obsež-
nega pogreznjenega območja zahodno od tod, v katerem domnevamo normalne prelo-
me, vzporedne unionskemu snopu. Do razlike v legi glavnih elementov strukture,
plasti in prelomov, bi po preprosti presoji lahko prišlo na dva načina: ali zaradi suka-
nja okoli sub vertikalne osi ali okoli neke subhorizontalne osi, pri čemer je mogoče
njeno morebitno poševno lego v tem trenutku zanemariti, saj gre le za okvirno rešitev
vprašanja. Prva varianta odpade že na pogled, saj se smeri prelomov iz podrivne gru-
de pri tolikšnem zasuku, da je vpad plasti soglasen, ne ujemajo. Zanimiv pa je zasuk
okoli subhorizontalne osi v smeri 280-100 (si. 5), ki je bila določena konstrukcijsko.
Pri zasuku 35° se normalni prelomi unionskega snopa (1) postavijo v smer SW-NE in
vpadajo proti severozahodu (l'), lineacija po smeri vpada normalnih prelomov union-
skega snopa (L) pa postane poševna (L'). To pomeni, da se severozahodno krilo ob
tako zasukanem prelomu premakne poševno levo navzdol, kar ustreza prelomom v
298__Ladislav Placer
južnem pobočju Pece z navideznimi levimi premiki, ki v obravnavanem primeru
predstavljajo horizontalno komponento realnega levega poševnega premika. Pri za-
suku okoli iste osi za 35° zavzamejo tudi plasti z območja rudišč (2) srednjo lego le-
teh v masivu Pece (2'). Iz konstrukcije na si. 5 sledi, da se je pecina narivna gruda pri
narivanju nagnila proti severu, natančneje v smeri 10°. Ugotovitev je pomembna
zato, ker potrjuje, da je Peca del Centralne cone vzhodnih Karavank, saj je mogoče z
zasukom okoli ene osi pojasniti lego treh bistvenih elementov strukture: plasu, prelü-
mov in smeri premikanja prelomnih kril. Poleg tega je pomembno, da so narivne
ploskve, ki nastanejo pri transpresivnem stanju, konveksno usločene, kar že samo po
sebi pojasnjuje rotacijo narivne grude.
Iz poteka narivnice Pecinega nariva na si. 1 je videti, da je narivna gruda nad
osrednjim delom mežiških rudišč erodirana, zato je mogoče njeno lego na tem območ-
ju določiti le konstrukcijsko z zasukom narivne ploskve v narivni grudi za 35° proti
jugu oziroma v smeri 190°. Rotacija je izvedena na si. 6, narivna ploskev na Peci (1)
ima v zasukani legi (l') smer 215/35, iz česar sledi, da vpada nad osrednjim delom
rudišča proti jugozahodu, kar na izviren način pojasnuje vlogo Kordeževega preloma
v Topli (Štruci, 1974, si. 1) v vznožju zahodnega pobočja Male Pece. Na si. 1 je ta
prelom risan kot narivnica Pecinega nariva. Za tako interpretacijo je več razlogov;
prvi je že omenjena sprememba smeri narivne ploskve, drugi je prikazan v profilu na
si. 3b, kjer so paleozojske plasti narinjene na Wettersteinsko formacijo, tretji pa so
werfenski sljudni peščenjaki in sljudni laporji, ki se pojavljajo ob robu imenovane
ploskve vse od Zajčjih peči do Florina, kjer je nad domačijo lepa golica v^erfenskega
sljudnega laporja. Lego teh plasti pojasnjujeta profila na si. 2 in si. 3 b.
Na konstrukciji na si. 6 je tudi natančneje določena os rotacije narivne grude
Pecinega nariva, in sicer kot presečnica med izmerjeno in rotirano narivno ploskvijo
(R). Orientirana je v smeri 285/15.
Če je Kordežev prelom narivna ploskev Pecinega nariva je treba pojasniti tudi
prelom med Zajčjo pečjo in Končnikom, ki razmejuje paleozojske sklade od skladov
Werfenske in Koprivenske formacije. Štrucl (1974, si. 1) je ta prelom poimenoval
Končnikov prelom. V odstavku o zgradbi Tople je bilo že omenjeno, da nastopajo v
pečini narivni grudi prelomi, ki vpadajo položno proti severozahodu z levim pre-
mikom poševno navzdol (si. 5). Končnikov prelom ustreza tem karakteristikam, le da
je premik ob njem večji in oblikuje zahodno steno tektonskega hrbta Male Pece med
imenovanim in Pecinim prelomom oziroma vzhodno steno pogreznjene strukture
zahodno od tod (si. 3 a). V tem kontekstu je treba razložiti tudi stik paleozojskih in
werfenskih plasti od Končnika proti severozahodu čez Preval proti izviru Koprivne,
ki ga je Štrucl štel h Končnikovemu prelomu, Mioč et al. (1983b) pa so ta stik obrav-
navali kot Pečin prelom in ga povlekli po dolini Tople navzdol do prelomne cone
Periadriatskega lineamenta, ne da bi upoštevali dejstvo, da je s tem imenom že leta
1965 Štrucl poimenoval prelom v vzhodnem pobočju Pece. Po podatkih Geološke
karte vzhodnih Karavank (Bauer et al., 1981) ta prelom ne sega čez greben Čermove
glave v Koprivenski Peci na Avstrijskem, zato je verjetnejša razlaga, da gre za nariv
paleozojskih metamorfitov na Centralno cono vzhodnih Karavank, ki ga je treba raz-
lagati kot zahodni podaljšek Velunjskega nariva.
Razmerje med zahodnim delom mežiških rudišč (si. 3) in masivom Pece ter sukan-
je narivne ploskve Pecinega nariva pojasnuje shematski profil na si. 7. Sukanje
pečine narivne grude je posledica konveksnega usločenja narivnih ploskev ob Peri-
adriatskem lineamentu, kakor ta pojav razlagajo tudi drugi raziskovalci vzhodnih
Karavank, npr Kahler in Prey (1963). Ob tem je treba opozoriti na smer narivne
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu
299
SI. 7. Kinematska razlaga sukanja pečine narivne grude
Fig. 7. Kinematic explanation for rotation of the Peca thrust body
ploskve Pecinega nariva na si. 6, po kateri bi se moral "Kordežev prelom" poševno
naslanjati na severni rob prelomne cone Periadriatskega lineamenta, čemur razmere
na terenu povsem ustrezajo. S tega zornega kota je zanimiv stik severnega roba pre-
lomne cone Periadtriatskega lineamenta ali njene mejne prelomne ploskve pri Spod-
njem Burjaku v Topli (Štruci, 1974, si. 4) z vv^ettersteinskim apnencem Centralne
cone. Tu je granodiorit ob položni narivni ploskvi narinjen na wettersteinski apne-
Sl. 8. Kraška votlina v obprelomni gubi wettersteinskega apnenca ob Helenskem
normalnem prelomu na 7. obzorju rudišča Luskačevo
Fig. 8. Karst cavern in the fault fold in wetterstein limestone by the Helena nor-
mal fault at the 7^*^ level of the Luskačevo deposit
300_Ladislav Placer
Starost narivanja
Starost narivanja ni določena, vendar obstaja možnost, da jo natančneje ugotovi-
mo, če se dokaže, da je sukanje makrolitonov v mežiških rudiščih povezano z nari-
vanjem. V jami so na Luskačevem na - 7. obzorju - lepo razvite, nekonsolidirane gli-
ne odložene v kraških votlinah in rovih, ki so nastali po razpoklinskih sistemih in
lezikah. V eni od razširjenih lezik v nagnjenem vzhodnem krilu obprelomne gube
Helenskega preloma (si. 8) je v erozijskem kanalu ohranjen nesprijeti glinasti laminit,
ki je nagnjen vzporedno s plastmi, kar naj bi pomenilo, da so bile ob nastanku lami-
nirane gline in plasti wettersteinskega apnenca subhorizontalne. Kljub preprostemu
sklepu pa je treba sedimente kraških votlin natančneje raziskati, saj so vpadi lamini-
ranih glin v posameznih votlinah zelo različni. Ugotoviti je treba, kdaj imamo oprav-
ka z navzkrižno plastnatostjo in kdaj je nagnjenost resnično povezana z neotekton-
skimi procesi.
Sklep
Sklepno razmišljanje o genezi strukture mežiških rudišč velja smiselno povezati z
genezo svinčeve in cinkove rude ob prelomih unionskega snopa. Š truci (1984, 286)
domneva, da je to orudenje nastajalo zaradi epigenetskih procesov od triasa do dana-
šnjih dni. Helenski prelom na Luskačevem je bil v okviru te raziskave kartiran le na
7. obzorju, kjer je ruda že odkopana, zaradi česar so do sedaj dobljeni podatki pri-
merni le za analizo prelomne cone, ne pa tudi mineralizacije. Iz doslej videnega je
mogoče reči le, da so za genezo orudenja pomembne predvsem orudene razpoke in
prelomi, ki so nastali ali v procesu geneze prelomne cone Helenskega preloma ali pa
je prelomna cona nastala po starejši orudeni razpoklinski coni, kar daje dobro izho-
diščno hipotezo za nadaljnji študij mineralizacije.
Peca thrust at the Periadriatic lineament
Summary
During structural investigations of the Mežica lead and zinc deposits in eastern
Karavanke Mountaiuns north of the Periadriatic lineament (fig. 1) a widespread
thrust directed 295/15 of the massif of Peca (2135 m) on the central part of the
deposits was restablished. The thrust plane is visible on the south and north slopes of
Peca. In the section through the most characteristic part of the desposits in figure 2
appears the asymmetrical graben (Helena graben, fig. 3) with the Peca fault in the
west and the group of sepwisely disposed Union faults in the east. The graben as a
nec. O enakih razmerah poroča Exner (1976) v profilu čez sedlo Šajda v Karnijskih
Alpah, le da gre tu za nari vanj e na paleozojski zeleni skrilavec. V splošnem je na Me-
žiškem severna meja prelomne cone Periadriatskega lineamenta narinjena na paleoz-
ojske metamorfite Velunjskega nariva, ti so narinjeni na Pečin nariv in preostali del
Centralne cone ter Jazbinsko cono vzhodnih Karavank, Pečin nariv na vzhodni del
Centralne cone in na Cono severnokaravanškega nariva, ta pa na paleozojske, per-
moskitske in terciarne sklade severnega prednožja Karavank (si. 1).
Peca thrust at the Periadriatic lineament_301
whole is inclined eastwards which might be related to the rotation of macrolithons
between the normal faults. This is most probable a consequence of overthrusting of
the Peca massif eastward. In fig. 3 the idea of rotation is shown starting from the ini-
tial subhorizontal position of beds. The Helena graben must have existed before the
rotation, as suggested by the amount of slip along all normal faults that is higher
than expected according to the rotation angle and macrolithon thicknesses.
The direction of the movement of the Peca thrust block was determined on the
ground of several aspects of thrusting (fig. 4). (1) With respect to the intersection line
between the thrust plane and beds of the Peca thrust block (fig. 4 a). Since the thrust-
ing in the front of the thrust is directed perpendicular to the intersection line, and
parallel to intersection line in flanks of the thrust, the possible field of thrusting
ranges from 332° to 152°. (2) With respect to the rotation of macrolithons (fig. 4 b).
The macrolithons rotate if thrusting is directed perpendicular to the rotation axis
that is in the considered case identical with the direction of normal faults, but it
might be situated also in the field inclined from the perpendicular line for approxi-
mately 60° in one or the other direction. In this sense the field of possible overthrust-
ing for this case reaches from 40° to 140°. (3) With respect to the effect of transpres-
sion along the Periadriatic lineament (fig. 4 c). The squeezing out during transpres-
sion consists of two components of displacement, the strike - slip component in the
direction of the strike - slip fault, this is the Periadriatic lineament, and the thrust
fault that is perpendicular to the lineament. The thrust field extends according to
this concept from 10° to 100°. (4) With respect to the regional aspect (fig. 4d). The
Peca thrust block should have been situated originally according to its lithology in
the west extension of the Mežica deposits, so that the thrust field is displaced for 0°
to 80°. The direction of the real thrusting of the Peca massif must obey all four listed
aspects. The field of superposition on fig. 4e is relatively narrow, between 40° and
80°.
If the Peca overthrust massif is the western extension of the Mežica deposits, then
both massifs, the over- and the underthrusted one, should be of equal internal struc-
ture. The equality test is presented on fig. 5: If the beds (100/30 on the average, point
2 on fig. 5) and normal faults of the Union group (280/40 average, 1) in the central
zone of the Mežica deposits are rotated around the experimentally established horiz-
ontal axis (280°-100°) for 35° northwards, the elements are obtained of the position of
beds (average 50/45, 2') and of faults (average 315/50 with left apparent slip, l') in
the Peca overthrusted massif. With this, the lineation along the normals to Union
faults (L) in the overthrusted massif becomes oriented left down (L') what corre-
sponds to established left displacements along these faults.
Since the thrust plane above the Mežica deposits was eroded, its position can be
obtained by rotation for 35° in the opposite direction as on fig. 5 (fig. 6). The thrust
plane of the Peca overthrust (290/15, point 1 on fig. 6) assumes in the accordingly
rotated position the direction 215/35 (l') what is in surprisingly good accord with the
trace of the fault line in the Topla valley (fig. 1), in the foot of the west slope of Mala
Peca (1731 m). There the fault plane changes from position 290/15 in the south slope
of Peca to position nearly 215/35, and it approaches the north boundary of the fault
zone of the Periadriatic lineament. It is interesting to note that the intersection line
between beds and the thrust plane has the same position in the rotated as well as in
the unrotated position (P, P'), and the axis of rotation R of the everthrust plane
(285/15) is very close to the experimentally established axis (280°—100°) which means
that the axis of real rotation most probably was situated in the overthrust plane.
302_Ladislav Placer
The kinematic model of the cause of rotation is shown on fig. 7. Already the con-
vex shaping of the thrust plane southwards around an axis of the parallel direction to
the Periadriatic lineament (280°-100°) indicates overthrusting owing to the effects of
transpression. The Peca massif as the original west extension of the Mežica deposits
was overthrust northeast- to east-northeastwards (40° to 80°) on the North Kara-
vanke overthrust. As seen from fig. 1, in the stepwise thrust structure of the eastern
Karavanke the oldest is the North Karavanke overthrust, over which the Peca over-
thrust nappe was thrusted, over this the Velunja thrust, and over the latter the north
border of the fault zone of the Periadriatic lineament.
The overthrusting processes took place in post-Miocene times. Interesting in this
connection are circumstances on the 7* level of the Luskačevo deposit at the Helena
normal fault. There in the flank of the peridislocational anticline occurs along a bed-
ding plane a karst cavity filled with unconsolidated clay. In this clay an erosion
channel with laminated clay is developed that is parallel to the roof of the cavity and
the beds. It is easy to presume the laminated karstic sediment was deposited in sub-
horizontally lying beds. Therefore to the Helena fault the age of the unlithified clay
could be ascribed. It must be taken in consideration, however, that these are signs of
the last phases of displacements along this fault. The entire process of dynamics, or
in other words, the rotation of microlithons in the deposit owing to the everthrustin
of the Peca massif, most have certainly required a longer time interval.
Pečin nariv ob Periadriatskem lineamentu_303
Literatura
Bauer, F. K., Buckenberger, U., Schulze, R., Exner, Ch., Husen, D.v, Kupsch, F.,
Löschke, J., Rolser, J., Suette, G., Tessensohn, E & Waltz, W. 1981: Geologische Karte
der Karawanken 1:25.000, Ostteil, Blatt 2. Geol. Bundesan., Wien.
Bauer, F K, Cerny, L, Exner, Ch., Holzer, H.-L., Husen, D.v, Löschke, J., Suette,
G. & Tessensohn, F. 1983: Erläuterungen zur geologischen Karte der Karawanken 1:25.000,
Ostteil. Geol. Bundesan., 86 pp., Wien.
Exner, Ch. 1976: Die geologische Position der Magmatite des periadriatischen Linea-
mentes. - Verh. Geol. B.A., 3-64, Wien.
Kahler, F. & P r e y, S. 1963: Erläuterungen zur geologischen Karte des Nassfeld - Gart-
nerkofel Gebietes in dem Karnischen Alpen. - Geol. B.A., 115 pp., Wien.
Mioč, P & Žnidarčič, M. 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, Tolmač za list
Ravne na Koroškem. Zvezni geol. zavod, 69 pp., Beograd.
Mioč, R, Žnidarčič, M. & Jerše, Z. 1983: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list
Ravne na Koroškem. Zvezni geol. zavod, Beograd.
Š truci, I. 1965: Geološke značilnosti mežiških rudišč in njih okolice. - Zbornik "300 let
mežiški rudniki", 115-139, Mežica.
Š truci, I. 1970: Stratigrafske in tektonske razmere v vzhodnem delu severnih Karavank. -
Geologija 13, 5-20, Ljubljana.
Š truci, I. 1974: Nastanek karbonatnih kamnin in cinkovo-svinčeve rude v anizičnih plas-
teh Tople. - Geologija 17, 299-397, Ljubljana.
Š truci, I. 1984: Geološke, geokemične in mineraloške značilnosti rude in prikamnine
svinčevo-cinkovih orudenj mežiškega rudišča. - Geologija 27, 215-327, Ljubljana.
Dokumentacija Geološke službe Rudnika svinca in cinka Mežica.
Geološka karta vzhodnih Karavank, 1:25.000, Geološka služba Rudnika Mežica. Manu-
skript. Podatki: Geološka služba Rudnika Mežica; Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko
Ljubljana; Zavod za nuklearne surovine Beograd, Mežica 1982.